Kratek obris godbine povcstuice. *) (Dalje.) Sodlba a@Ąejšife oas@?. Z zadetkom kerščanstva se začne tudi za godbino povestnico nova doba, ktere sad je naša dandanašnja godba. Kerščanske občine so gojile cerkveno petje; njili pastirji so si prizadevali ga zboljšati; posebno veliko za povzdigo godbo se je pripomoglo po samostanih. Sv. Ambrozi, od 374. — 379. leta milanski škof, si je pridobil mnogo zaslug za zboljšanje cerkvenega petja. Vpeljal je štiri avtentične cerkvene glasorede, ter je ziagal in skladal nove cerkvene pesmi in napeve. Pravijo, da je on zložil imenitno, po njeni imenovano, bvalno peseni ,,T e Ueum Laudamus". Drugi pa terdijo, da je bila kakib 100 iet pozneje zložena. Sv. Gregori Veliki, papež od 591 — 604, je leta 599 cerkveno petje popolnoma prenaredil. Cveterim po sv. Auibroziju vpeljanim glasoredom je pridjal še štiri nove, ki jih je s čerkami A B 0 1) E F G, v drugi osmini z abcdefg, in v tretji z aa bb cc dd ee ff gg i. t. d. zaznamoval. Vredil *) V II. listu ,,Tovarša" prosim. naj čast. bravci namesto v Atenu, v Tebnu berejo : v Atenah, v Tebali. Pristavljam, da tili pregreškov nisem iz ncvednosti naredil, temuč sta se mi v hitri pisavi in vcčkratni minli na nemški nAthen" in nTheben" vrinila. je šole za pctje, in tudi sani je podučeval pevce. Z lastno roko je spisal Antifonari, t. j. sostavo vscli pri božji službi navadnili napevov. To njegovo delo in pa šibo, ktere se je pri podučevanji dečkov pevcov posluževal, so še v 9. stoletji v Rimu razkazovali. Se dandanašnji njegove napeve niašniki po vseh katoliških cerkvab pri slovesni službi božji pri altarju popevajo. Hukbald, flauderski menih (roj. 840, f 21. okt. 930) je storil perve poskušnje o bannonii (mnogoglasju). Sprcinljal je melodijo s peterkami ((Juinlen), ali pa s čveterkami (Quarten), le nialokdaj je rabil trojke (Terzen). Cigavo uho bi pač dandanašnji kaj takega prenesti nioglo? Takradia pisava glask, ki so jib ^neunie" imcnovali, ni bila drugega, kakor male čertice, pike, kljuke, zvijače i. t. d. Bila je (oraj silno težko razumIjiva. Hukbald je tudi zalo poskcrbel. Postavil je ,,neume" na ^čerte" (Linien), kterili jo rabil po 4, 5, 7, 8, 9, 11 in celo 19. Akoravno je bil o številu ccrt zclo dvomljiv, se rau vendar mora priznati zasluga, da je vpeljal čertc in s tem godbinemu razvitju veliko več korislil, kakor mnogo slavljeni Gvido arctiški. Hukbald je bil tudi znaten pesnik ; sostavil je pesem v hvalo plešcov (Basel 1561), ki ima 136 verstic, kterih vsaka se začne s čerko C. Gvido aretišhi, menih v benediktinskem samostanu v Ponipozi na Laškem, okoli leta 1000 , je bil sloveč učitelj petja. Pod njegovim vodstvom so se učenci v kakili dveh letih toliko naučili, kakor sicer v 10. 0 njcgovem času so bile navadne 2 čerti (Linien, ena rudcča, druga rumena), kterima je Gvido še 2 černi pridjal, ter je stavil ,,newno" na n j e in med nj c. Nevošljivost in soviaštvo ste ga pa zavoljo tolikili prenaredb tako počernile, dajemogel zapustiti samoslan. Kmali potein ga je poklical papež Joan XIX. v Kini, kjer so ga imeli splob v veliki časti. Xjegovi sorodniki so niu nuiogo znajdeb prisojevali, ktere pa niso obveljale, kor se je pozneje iz njegovih zapu.ščeiiih spisov zvedilo , da so bilo že zdavnej pred njini znane. l)o današnjih časov pa se je obranila ,,Gvidova roka", ki jo v začetku andfonalov narisano vidinio. V 12. stolctju se je godba na višjo stopnjo povzdignila. Razširil se je bil naiik v imiojg-ogflasju (harmoni'i), začelo se je meroglasjc (Rhvthmik) in ž njini glaska (Note) po našem sedanjem zaumku. Pisali so iz začetka 4 glaske, ki so jih imenovali po njili vrcdnosti: EZ.IZI3 »maxima", ? ,,longa", ? ^brevis" in <Ł> ,,semibre vis" ; pozneje je bila pridjana šc O ,,mininia". Zastavica. Jaz dve besedi tu imam, Razlocni ste zares prav malo. — Stevilo čerk le reče nam , Kaj perva , dmga bi nam dala. Beseda perva čerke tri V počasnem zlogu nam pokaže, — Pove obrodek slvarnosti, Ki dajc prida mnoge baže. Ce deneš še v besedo to Od spredi terdili pismenk eno, Storiš besedo skor noro — Mladosti živi zaželeno. J, Dr. Vlastentki.