1» R O L K T A R E C JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugoslav IVilt-rutiou, S. 1*. — — Cla»ilo Jugottlovauake Socialistične Zvw C. L A S I L O PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. s r. — NO. 1688. . iu«. - •.mu^mmu^m. .«.«.». » . CHICAO, ILL., 17. JANUARJA (Janu.ry 17). 1940. Pukli.K.j VVckl, 2joi S.. L.' A.e -------------_-A. ____________________^..'-'.it- LETO—VOL. XXXV. NEVARNE POSLEDICE NESLOGE MED UNIJAMI Pretnje in pritiski velesil na male nevtralne dežele MOSKVA POSVARILA ŠVEDSKO IN N0RVE2K0. — ALI SE MALIM DRŽAVAM V EVROPI f OSREČI OTETI SE VOJNE? — TE2KE POSLEDICE BLOKADE ZA OSVOBODITEV NEMČIJE Kakor v prejšnji jvetovni vojni, tako so tudi v sedanji ma'e d.žele žoga v rokah velesil. Pravzaprav še celo bolj, kakor j bile leta 1914-18. štiri v Evropi ?o bile podjarmlj^ne lansko leto, tri so prišle pod rusko protekcijo, ena, ki se je branila "protekcije", pa je bila napadena koncem minulega leta. Nevtralnost skandinavskih dežel Z njo sočustvujejo posebno Vre tri Skandinavske dežele: Švedska, Norvežka in Daiuka. V prejšnji svetovni vojni so bile vse tri strogo in vrh 11 ga tudi uspešno nevtralne. Ampak v slučaju Finske so uvidele, da bi bilo od njih strahopetno, če ji bi zaprle mtjo. Kajti Finska mere dobiti pomoč v živilih, municijo in prostovoljce le preko Švedske in Norveške. Ako ji ti dve dežtli odrečeti v imenu "nevtralnosti" pot, je Finska r menici, iz katere zanjo ni izhoda. Nemčija prva zapretila Švedski in Norveški — posebno prvi, je nemški tisk za-pretil — seveda po naročilu vlade v Berlinu — da ako ne nehati pomagati Finski, bo morala tudi Nemčija spremeniti svojo nevtralnost z ozirom na finsko situacijo. Tako je Švedska uvidela, da ji preti od ene strani radi Finske Nemčija, pred nekaj dnevi pa ji je uradno zagrozila tudi Rusija. Tako sta se sporazumno zavzeli dve velesili — Nemčija in Rusija. ustrahovati skandinavska dežele v prilog ru^ke invazije na Finsko. * Težka odločita Za švedsko in Norvezko je v teh okolščinah odločitev silne težav na. Ako progla-ita tako "nevtralnost", kakršno zahtevata od nju Hitler in Stalin, bo to pomoč njuni politiki in posebno pomoč Rusiji v njeni vojni vojni za zavoje vanje Finske. Ako pa nadaljujeti s dedinjo "nevtralnostjo", ki pomeni pome* Finski, se izpostavljati (nevarnosti napada Nemčije in Rudije, če se dogodi, jima prideta na pomoč Anglija in Francija in tako bi švedska in Norvežka postali bojišče tek-imjjočih si velesil. In Švedi sc vprašujejo: Katero zlo naj si izberemo > Ker so dolgo dobo miroljuben . narod, zmaguje med njimi argument, da je boljše eteti se vofgc^frr.Jteprftv je pri tem treba obrniti Finski hrbet. A drugi menijo, da se . Švedi s tem vojne ne bodo ote-! li, kajti prej ali slej bo postala ■ tudi Švedska žrtev napada, bo-j disi s strani Nemčije, ali Rusi-1 je, ali obeh skupaj. Torej če si z nevtralnostjo, kakršno hočeta od nje Berlin in Moskva, ne more zajamčiti miru tudi za v bodoče, je boljše, da riskira mir sedaj in pomaga Finski z nevtralnostjo, kakršno ji narekuje vest in sorodstvo ter na ve-1 zanost do prijateljskega finskega naroda. (Nadaljevanje na 3. strani.) V Zed. državah deluj« skupina, organizirana pod imenom "Prijatelji •vobode Nemcev", ki ji daje ba« sedanja situacija imenitne priložnosti ia f o jačan je svojih aktivnosti. Na tej »liki »o, sede, Paula Herts, iena socialdemokrata. ki je bil izgnan is Nemčija; nemški književnik Mann. in am«. tiski socialistični voditelj Norman Thomas. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IX PO SVETI Radio v Nemčiji in Angliji Nemci se smatrajo za naj-i 'ulturntjši narod na svetu. Vz-ric temu jira nemška vlada ne i 'a oa teliko, da iim bi dovolila I pobiti tat i tudi drugo plat zvo-i ni. Zato jim je strogo prepovedano poslušati inozemske radio postaje. Nekateri kršilci so bili obsojeni od 8 do 16 let ječe samo zato, ker ao bili zaloteni pri poslušanju radio programa iz Anglije. Naobratno pa je Angležem dovoljeno poslušati nemške radio postaje ali katerekoli druge v inozemstvu. In v Angliji smejo časopisi, poslanci in kdorkoli kritizirati vlado, dočim je to v Nemčiji veleizdaja. Ker ponujajo ljudje v Nemčiji vzlic strogim na red ba m nezadovoljni, so dobili trgovci, prodajalci, gostilničarji, brivci in tako dalje nalogo zatožiti policiji vsakega, ki se bi v njihovih lokalih pritoževal vZaradi krušnih kart, ali ki bi govoril proti vojni, vladi ali posameznim članom vlade. Ni čudno, da je v Nemčiji tak lep "red in mir". Saj je v ječi tudi! Armourjeva družba je na-1 kim nesrečam. Okrog 1*0 je bilo pravila lani nad sedem milijo- j ubitih. Take so bile dividende nov dolarjev čistega dobička, i prtmogarjev prej in so enake Torej se ne more več izgovar- jati, da ji je delovne razmer s j Belgijci j>b Verniki meji .so nt mogoče izboljšati, kakor se f(?ct beifvlncif k.kor ,>red 25 le_ Jfc, pk+V ML JUPJUL Zr. ?u dcao s J vprašuj* jo, če- knjige izkazovale rzgufco. Liga narodov je bila 10. januarja 20 let stara, Na svojo prošlost nima biti za kaj ponosna, kajti svojega glavnega namena — ščititi male dežele pred napadalci in ohraniti mir, ni dosegla. Švedska zelo občuti vojno, dasi še ni v nji. Dozdaj ao državni dohodki pokrivali izdatke že mnogo let, v tem letu pa bo vlada imela znaten deficit mu treba bežati, ko je Belgija vendar nevtralna in ne želi nikomur škodovati. Ampak v vojnah se poveljstva ne ozirajo na taka začudenja in kujejo načrte neglede na dobrobit in življenja ljudi. Ameriški politiki leto« večinoma ne bodo imeli počitnic. Vsaj tisti ne, ki so že zdaj zaposleni s kampanjo za izvolitev v službe, ali pa za njih o-h ran i te v, če jih že imajo. U- SANJASKA "KRŠČANSKA FRONTA ff Zve zri detektivi so dne 14. jnnuar* ja ameriškemu ljudstvu sporočili, da so pospravili ra varno "rarotnilia", ki so planirali strmogtaviti rvesro vlado, razstreliti v New ^ orku poslopje židovskega socialdemokratske* ga dnevnika MFnrward", gledišče, v kat«rern predvajajo ruska filme, in urad komunističnega dnevnika. Da* I je polastiti se orožaren. železniških postaj, carinarnic, federalne bank* in pa z»lo(e zlata v vladnih shrambah v Krntuckyju. Usmrtiti so namerava* li tudi 12 kongresnikov in sanjarili še o marsičem za "rešitev" dežele iz* pod "židovskega jarma". Krščanska fronta je organizacija, ki se odeva z ameriško zastavo, ypi* ie p.oti "komunizmu" in najbolj pa (roti ?ldom. Dolgo je bil njen glavni - »? ičifrik "father" CougSlin, ko pa rrv jc zadišalo, da bodo njegovo ''ra* volucionarno" gibanja osmešili zve* sni detektivi, s* skuta oprati In u« rr s k niti, kot je običaj »ef«, "jun tka" v talarju. Omenjenega dne so agenti z v zna tajna službe aretirali IS članov "Kr* ščanske fronta". Skoro vsi so mladi, vojaško icvežbani ljudje, ki so sanjali. d« kakor j« Hitler pričel najprvo r "reve lucijo" v monakovski pivnici if> postal predmet norčevanja po vsi Nemčiji, m j« končno vendarle uspel, l»ko se bo zgodilo tudi v njihovem slučaju. DM*ktivi so dobili v njihovem »bi* ralitču celih 12 pušk, 3500 nabojev ir nekaj bomb, • katerimi bi posebno " Forw»rdu v New Yorku ras lahko napravili mnogo škode, kajti poslopje •n tiskarna je njegova »vajina. Ampak "krščanski fronta rji" »o bili eb enem veliki bedaki, pa »o pus'ili, da so pn*topili k njim zvezni detektivi, •eveda na da bi sa pravilno prodata* vili. in jim pomagali kovati načrte za razbitje židovstva in sa proglasitev diktature Hitlerjevega modela. K%i bi mogli z 12 puškami, s par Peharji bomb in s par tisoč naboji I ^eveda so imeli v načrtu zaseči mu- nicijo državne milice, ampak tudi s to bi proti zvezni vojski malo opra* vili. Vendar pa stvar ni le sa šalo. Kaj* ti gibanja, kakršnega predstavlja "krščanska fronta", je zelo nevaren I simptom. Demagogi, ki mu načelju* jej o, pravijo, da je v tej deželi mili* jone "krščanrkih" ljudi, ki bi jim no. j magali, čim jim bo dan signal, da je ptišla ura, ko ja treba magari a oro* I zjem v roki v akcijo, da se vrne Zedi* njene države drščanskim ljudem, ka* terim rpadajo. Te vrste gibanja u«pe> vajo v nezdravih rasmerah, te pa so zrpopadene zdaj predvsem v brezposelnosti ir splošni socialni negotovo, sti. Ozdravimo ta razmere, pa bo imel načelnik zvezne detektivske službe J. Edgar Hoover eno delo manj. radi stroškov za oboroževanje, j tfanka vsem pa je Roo-sevelt. Porabila bo za ojačanje svoje i Bo kandidiral? Nihče točno obrambe 200 milijonov dolar- ne ve» tudi Mrs. Roosevelt ne, jev. ali več kot kdaj prej v ene- vs»i tako pravi, češ. da ji mož mu letu. ° tem ni še ničesar omenil. Kar lf, . . . s pomeni, tla je Roosevelt spre- V kongresu je nekaj poslan- ton poJitik jn da bo prejkone cev, ki si upajo povedati, da se j kandidiral, četudi bo s tem ore- Etbin Kristan povobljen za govornika na Proletarčevo slavje Govornik na slavju 35-let-nice Proletarca v nedeljo 3. marca v Chicagu bo Etbin Kristan, ki je bil urednik tega lista sedem let. Spored, ki bo predvajan na tem slavju, vključuje živo sliko. igro in glasbene točke. Francija nad komunisti Francoska vlada vodi sistematično akcijo za iztrebljenje komunističnih celic. Razpustila jim je stranko in unije, uničila liste in aretirala mnoge, ki jih obtožuje nadaljevanja ruvare-nja v škodo Francije in v prid Nemčije in Rusije. MILIJONE NEORGANIZIRANIH IN ORGANIZIRANIH DE1AVCEV ŽELI IN POTRERUJE SOLIDARNOSTI USPEHI "NEODVISNIH UNIJ" V VOLITVAH ZA KOLEKTIVNA ZASTOPSTVA. — KRŠENJA SOCIALNIH ZAKONOV VSLED NEZADOSTNE DELAVSKE ZAŠČITE —POLITIČNA ZASL0MBA Boj med unijami je dobil za- proti unijam med delavci ne bo nje med organiziranim delav- j širila, je treba, da se obe sku- stvom zelo slab odziv. Razmere same jim jasno pričajo, da ne bodo mogle napredovati v članstvu, ako bodo svoje energije trošile v naporin ovirati druga drugo. Zlačilna glasovanja Marsikje, kjer je zvezni odbor za reševanje industriainih sporov odredil glasovanja med delavci o vprašanju, kdo jih naj zastopa v kolektivnih pogajanjih, so bili v večini proti AFL in proti CIO. V mnogih slučajih so se izrekli za "neodvisno" unijo in izgleda, da imajo "neodvisne" ali kompanij-ske unije med delavci čezdalje več pristašev. To ni nič čudnega, ako se pomisli, da organizatorji AFL v svoji agitaciji Klatijo unije CIO in organizatorji CIO jim kajpada enako vračajo. r ^ Poraz v Binghamptonu i Eden najbolj oglašanih porazov CIO in AFL je bilo glasovanje čevljarskih delavcev v Binghamptonu, S. Y! Organizatorji AFL so trdili, da je večina za njihovo unijo in od borni! ki unije čevljarskih delavcev CIO so zatrjevali, da se bo pri glasovanju pod vodstvom zveznega delavskega odbora pokazalo, da je prava, upravičena zastopnica delavcev pri Endi-cott-Jobn.son Shoe korporaciji v Binghamptonu edino le unija CIO. Izid glasovanja je bil za pini .sporazumeti, kajti z medsebojnim bojem si uničujeti mora>.o silo in otežkočati zmngovanje v industriainih sporih. Ako bi bilo delavstvo enotno, bi bil izid na primer v stavki Chrvslerievih delavcev v Detroitu vse drugačen nego je bil. Tako pa se jim vzlic na-l Miro m ni posrečilo drugega kot ohraniti unijo, ne da bi si jo bili utrdili. Solidarnost potrebna Milijone delavcev je še neorganiziranih. Milijone drugih si je izboljšalo delovne razmere bolj* s pomočjo zakonov, ki jih je kongresu usilil new deal, kakor pa s pomočjo organizacije same. A baš vsled teh ne-HCglasij so tudi takozvani delavski zakoni na škodi, posebno takozvani Wagnerjev delavski zuKon, čigar uprava je bombardirana od vseh strani. Ako bi bilo unijsko gibanje solidarno. bi mu koristil vsepovsod veliko več, kakor mu more sedaj. Enako bi bil na koristi zakon o mezdah in delavniku. katerega sedaj, radi nezadostne zaščite, kršijo delodajalci na vseh koncih in krajih. Omenili smo že, da prejema odbor, ki ga upravlja, povprečno tUoč pritožb na teden. Prizadeti delavci mu sporočajo, da jim delodajalec ne plačuje predpisane minimalne mezde, in pa da je njihov delavnik mnogo ur na teden daljši. kakor pa ga dovoljuje za- mnoge presenetljiv, toda pou- kon. Teh najbolj izkoriščanih lomil tradicijo, ki je proti tretjemu terminu. jim zdi postavka za armado in vojno mornarico veliko previsoka. Nekateri svetujejo, da naj se kongres najprvo odloči za Švedska je nevtralna. Ven« preiskavo, s katero bi dognal, dar P« v Moskvi smatrajo, da v čem in koliko je potrebno o-|"i-1* Stockholma so dne 14. ja- jačati ameriško oboroženo silo. nuarja poročali, da je švedski Toda večina bo za Roosevelto- °tok Kallaks napadlo osem ru- vo postavko v proračunu, ki vojnih aeroplanov. Tako določa za graditev ameriškega Je vojna ošinila tudi njo, če- vojnega aparata dve in četrt Prav se ji izogiba, milijarde dolarjev. | Rc?rnt princ p<|vIe pr^?o Tragedija premogarjev v nedtljo uradno obiskal Zagreb Bartleyju, W. Va., je vzeta v »n pravijo, da so ga Hrvatje ze- javnosti hladno na znanje. k> vljudno »prejeli. Okrog 15 Vsakdo si misli: Kdor dela pod tisoč seljakov v narodnih no- zemljo, se pač izpostavlja ta* Oddaljevanje na 5, strani.) Izgube Kitajcev Japonska vlada navaja, da je od početka njene vojne na Kitajskem julija 1937, pa do konca minulega leta padlo v nji 1,218,462 ' kitajskih vojakov. Namreč toliko da je bilo 1 ubitih . . . Prebivalstvo Rusije Rusija ni ogromna le po površini nego tudi v številu prebivalstva. Izmed držav kavka-ških plemen je po številu ljudi Rusija največja, izmed drugo-plemenskih držav pa jo prekašata Kitajska in Indija. Vseh prebivalcev ima današnja Rusija približno 182,000,-0000, vštevši one, ki jih je dobila z razdelitvijo Poljske. Izmed teh je 7 milijonov žena več kakor moških. čen, in ob enem svarilo organiziranemu delavstvu jn njihovim voditeljem v splošnem. 12,61)3 delavcev je glasovalo proti vsaki uniji, 1612 za AFL delavcev je sto tisoče. Posebno na juku se delodajalci branijo plačevati določeno minimalno mezdo (25c na uro), dočim v velikih mestih mnogi podjet- in 1079 za CIO. Tako sta njl; l niki nočejo nič vedeti o maksi- obe poraženi od delavcev 'sa-i malemu delavniku in drže mih, ki so potem svojo "zmago" praznovali s pouličnim rajanjem ves dan in ves večer. Trošenje moralne sile. Ako hočemo, da 4>e mržnja svoje delavce pri delu 50 in več ur na teden. Naloga unij Ti najbolj izkoriščani ljudje (Nadaljevanje na 2. strani) Boj za odpravo linčanj in gangsterskih umorov V zbornici poslancev so spet imeli na dnevnem redu debnto o predlogi, ki nalaga zvezni vladi persekutirati tiste župane, Šerife in tako dklje, ki se ne potrudijo, da bi izsledili Mo-vodje linčarskih drhali in jih kaznovali. Poslanci so predlogo sprejeli z 251 proti 132 glasovom, toda v senatu je bila doslej vselej poražena, če ne drugače, pa z obstrukcijo juž-njaških senatorjev in to ji ojbe-tajo v senatu tudi sedaj. Zaatopniki južnih držav pravijo, da je protilinčarski zakon naperjen edino proti njim, dasi so se oblasti na jugu same dovolj potrudile znižati linčarskt umore. Ob enem v debatah poudarjajo, Čemu se ne brenako potrudile oblasti v vzhodnih in centralnih državah "odpraviti" linčanja v industriainih bojih in "gangsterske" Umore. , Predloga proti linčanjam, ki jo jc v tem zasedanju obnovil 1 poslanec Joseph Gavagan iz New Vorka je v prvotnem besedilu določala, da so poboji, ki se dogode v industriainih I konfliktih, izvzeti iz protilin-čarskega zakona. Vsled pritiaka drugih poslancev je potem Gavagan predlogo spremenil v toliko, da zdaj vključuje tudi drhalske umore, ki se dogode v stavkah. bojkotnih akcijah in unijah. Poslanci iz južnih drŽav so upravičeno očitali zastopnikom velikih ameriških mest na vzhodu in v centralnih ter zapad-nih državah, da se dogaja pri njih veliko več gangsterskih umorov, kakor linčanj na ju--gu. V Ne\v Yorku in v Chicagu "o ubili že mnogo takozvanih voditeljev unij, n oblast se le redkokdaj pobriga izslediti napadalce. Gangsterski napadi »o v ameriških mestih v običaju tudi na male trgovce in obrtnike, ako se nočejo vpisati v "unijo", ali ako se ne ravnafo po njenih določbah. Ako bo protilinfarski zakon sprejel tudi senat, bo imel« v bodoče zvezna oblast nalogo posači tudi v te vrste nasilstva in persekutirati na primer či-kaško in newyorško oblast. Če bo justični oddelek amatVal, da lokalna avtoriteta zanemarja v zasledovanju "gangsterjev" svojo dolžnost. Zakon pa bo ob enem nevaren tudi stavkarjem, ker se ga bo lahko uporabljalo proti voditeljem unije, oziroma stavkarjem, ako se bodo dogajal« nasilnosti proti »tavkoka-zom, dani se v tem oziru lokalnim oblastim ne more očitati "zanemarjenja dolžnosti". Kajti stavkokaze ščiti kolikor • more. izkiiMkiij narela Nauki I o- i ii / Proletarec ima prilično naročnikov in agitatorjev od početka, torej domalega 35 let. Ima mnogo drugih, ki so se mu pridružili poznejša leta. Letos imamo namen proslaviti jubilej tega lista tudi z opisi skušenf, ki so jih imeli naši agitatorji v različnih časih in okolščinah. s Ni igrača ohraniti delavski list 35 let med tako majhnim narodom kakor je naš. Niti ni igrača boriti se s tako skromnimi sredstvi proti nazadnja-štvu vseh vrst, kakor se jc moral tepsti Proletarec. Kadar prideš navkreber in se ozreš nazaj, se diviš krasoti pod teboj. Tako smo lezli navkreber tudi s Proletarcem. \ • * Vsak na svoj način, in vsakdo ima v tem delu skušnje, ki jih bi bilo vredno opisati, ne zaradi spominov, ampak da se bomo učili drug od drugega, kako z agitacijo za Proletarca čim uspešnejše nadaljevati. Torej pišite in v svojem opisovanju pripovedujte tako, da bo vaš spis vsem, ki hočejo dalje, v vzpodbudo. ' v .-v- PROLETAREC KAJ IIO V MIIAVII VOJNI JE -BALKANOM? _________ / _ _ .............. LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Ckicago. IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVE^E. NAROČNINA -v-JUidinjenih tlriavah za cek> leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. RUSIJA IŠČE OPORIŠČE V BOLGARIJI, ITALIJA V JUGOSLAVIJI, IMA GA 2E V ALBANIJI, VSE EVROPSKE VELESILE PA INTRIGIRAJO V TEKMI ZA PRVENSTVO V VSEH BALKANSKIH DE2ELAH f tČajih več let predno se odločita za skupnest. Kako moremo pričakovati čez noč združenja treh skupin različnih stremljenj! Vendar pa se lahko ie z ustvarjanjem podlage za medsebojno skupno kooperacijo in B odpravljanjem mržnje stare- V«i rokopisi in ojrlasi morajo biti v Batom uradu najpozneje do pondeljka popoldne Za priobčite* v Številki tekočega tedna._ l»lt O L fe f A K E C -'K ' . V\ t ' »*iV |. 1 jj Published every Wednesdav by the Jugoslav Work.men,s Pnblishing Co., Inc. Kstablished 190d. Bditojr.......v,................ •• ,.........- Business Manager ............ Asst. Editor and As»4. Business Manager.. . ... ..Frank Zaitz Charles Pogorelec .......Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATF.S: United States: One Year $3.00; Si* Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL. T«I«phouo: ROCKWELL 2864. Priznavanje nieiliiarodnoMli Angleški premier Chamberlain je v svojem govoru dodal k svojim mirovnim ciljem zedinjenje evropskih držav za sodelovanje. Francoski premier Daladier mu je pritrdil. Oba pravita, da mednarodnosti v Evropi ne bo, dokler ne pade hit-lerizem. In tudi ako ga porazita, ni verjetno, da sta Chamberlain in Daladier res za tako sodelovanje v mednarodnem obsegu, ki bo ODPRAVILO vzroke, radi kakršnih je Evropa znova v vojni. Zanimivo je, da je zdaj tudi Hitler za "mednarodnost". Kajpada, pod vodstrorti Nemčije. Mussoiini se je pripravljen navdušiti zanjo, ako bi ji komandiral Him. In tudi Stalin se ji ni ae odrekel, dasi je kominterna kot ideologična enota povsem bankrotirala. Kar danes vlada v Moskvi želi, je le pridruževanje dižav k Rusiji. Ker nočejo k nji zlepa, jih skuša prilepiti k sebi s silo. Ameriški predsednik Roosevelt je tudi zmerjan za inter-nacionalca. In ne po krivici, kajti on v resnici propagira politiko mednarodnega sodelovanja. Tako vidimo dva premierja dveh demokratičnih velesil v Evropi, tri diktatorje, in predsednika Zedinjenih držav, ki hočeš nočeš morajo priznati načelo mednarodnosti v skupno dobro. Ampak to kar si oni predstavljajo za mednarodnost, ali za zedinjenje držav v Evropi, žal, ni nič drugega kakor nov ver-sajttd mfr. «• Komunist, fašist in demokrat — vsi trije, ki danes vladajo evropskim velesilam, priznavajo, da tako kot je, ne more dalje. ' A nihče temed njih ne prizna, da je mednarodnost, ki bo v stanju živeti 1 rt u sevati, mogoča le v socialni, industrialni demokraciji. Socialistom je fzllc vsemu že to njihovo priznanje v zadoščenje. Kajti bolj in bolj mora tudi buržvazija, bodiai fašistična aH demokratična, priznavati, da tako kot je, ne bo sreče za člo-vešft^(£ "Pa govore o mednarodnosti, ki so jo do predvčerajšnjem ie na vso moč zaničevali, ftes. le v nji je izhod. Ampak ne v mednarodnosti imperialističnih podjarmljenj, pač pa edino v mednarodnosti, kakor jo izpričuje socializem — namreč tak socializem, ki je res socializem, ne pa potvorba, s kakršno se postavljajo totalitarne dežele pod znamko bodisi "narodnega" .ali pa "mednarodnega socializma". Gospodarstvo milvvauškega mesta Minule tedne je bilo v razpravah o municipalnem gospodarstvu precej pisanja o finančnih metodah milwauške občine. ' Priznali so, da je Milwaukee edino veliko ameriško mesto, ki se je občinskih dolgov skoro že docela otreslo, in se čudijo, kako se je to moglo zgoditi. Nekateri so hudomušno pripomnili, da je Milwaukee storilo korake,V smotreno gospodarstvo in v poštenje čim je bila uprava mesta poverjena socialistom. Drugi menijo, da gre Milwaukeeju priznanje za to vzornost v finančnih transakcijah zaradi tega, ker je "nemško" mesto. Tretji, ki.nočejo dati priznanja ne socialistom, ne "Nemcem", pa ugibajo po svoje, da so pametno gospodarsko stanje ustvarili pametni ljudje, med njimi socialisti SeiJel, Victor L. Berger, sedanji župan Hoan itd., ki pa niso "socialisti", kajti če bi bili, bi bilo njihovo gospodarstvo "od muh". Vendar gre pretežni del zasluge za vse, kar si je milvvau-ško mesto priborilo dobrega, socialistom in njihovi organizaciji. Buržvazni krogi v Chicagu in drugje pač ne morejo razumeti, da vrtoglavci, ki so en dan "socialisti", drugi dan "komunisti", tretji dan pa kdo ve kaj, niso bili in nikdar ne bodo socialisti. Za to deželo je katastrofalno le to, da ni bilo povsod takih "socialistov" in "Nemcev", kot v Milwaukeeju, kajti ameriško ljudstvo bi bilo mnogo mnogo na boljšem, ako bi jih imeli. Tako pa je pred splošno ameriško politično kugo prišla v nevarnost tudi milwauška občina, da jo zajame. --- | Padanje delavskih strank Pravijo, da farmarska-delavska stranka v Minnesoti razpada. Je verjetno. Krivi temu so najprvo oportunistični "poli-tišni", katerih edini cilj so osebne koristi. Glavni povzročitelj nazadovanja in padca AFL v Minnesoti pa so komunisti in njihovi trabanti. Ni ga gibanja, ki bi ameriškemu delavskemu gibanju povzročilo toliko škode, kakor takozvana "komunistična" stranka. To pa radi tega, ker nikoli ni bila ustanovljena v prid ameriškega delavstva, nego je le orodje vnanje politike Kremla. V Moskvo je nedavno odšla posebna bolgarska trgovska komisija na pogajanja za čim-boljše sodelovanje med Rusijo in Bolgarijo. Pravijo, da želi Rusija v Bolgariji uporabiti ena njeno pristanišče za bazo svoje vojne mornarice. Ako se to zgodi, namreč ako Bolgarija v to privoli, dobi Rusija s tem na Balkanu pod svoj vpliv ne le važno deželo nego tudi izredno važno strategično točko za operiranje bodisi proti Turčiji ali pa Jugoslaviji, ali obema. Turčija v vrtincu Rusija je želela lanskega septembra in oktobra skleniti pakt tudi s Turčijo, namreč sli-čen "sporazum", kakor si ga je hotela izsiliti od Finske. Turčija ni hotela pristati v rusko zahtevo za delitev kontrole nad dardanelsko ožino in dovoliti ruskim vojnim ladjam oporišče v turških vodah, pa je rajše sklenila zvezo z Anglijo in Francijo. Ako si Rusija podvrže pod svoj vpliv Bolgarijo, bo pretila Turčiji in Lštambulu (Carigradu) lahko najbolj z evropske (balkanske) strani s pomočjo bolgarske armade. Kajti običaj vseh velesil je, da se najrajše vojskujejo druga proti drugi z armadami onih dežel, ki si jih hočejo podjarmiti. Italija "pasi" na Jugoslavijo Italija se boji v Jugoslaviji "komunističnega Aala", ki je nastal najyeč vsled notranje neurejenosti, draginje in diktature, toda netijo ga z ribare-njem v kalnem in s svojimi podkupovanji agenti Nemčije in Rusije in s protiintrigami pa deluje v Jugoslaviji v prvi vrsti Italija. Dočim si velesile n€ upajo resno stopiti druga proti drugi na prste z oboroženo silo, so toliko bolj pripravljene moriti vojaštvo in civilno prebivalstvo malih dežel. To smo videli v Etiopiji, na Kitajskem, na Poljskem in zdaj na Finskem. Ali naj zadene enaka usoda tudi balkanske dežele? Živko Topalovič »vari pred nevarnostjo • Jugoslovanski socialistični voditelj dr. Živko Topalovič vlade balkanhkih dežel svari, naj nikar ne postanejo žoga v rokah bodisi katerekoli velesile. Kajti vse, vštevši Rusijo, delujejo vsaka v interesu svojega lastnega imperializma in nagnjenja po nadvladi nad čimvečjim delom s\eta. samo ne m stopali ne bi 1912. sklenili Balkansko zvezo, ne bi bili mogli premagati fevdalno sultansko gospodarstvo in se končno osvoboditi. Carska Rusija in Srbija Skozi vse devetnajsto stoletje so vlade in gospodarji posameznih malih balkanskih držav poskušali s politiko, da so bile te države na službo posameznih velikih držav. Tako ravnanje je imelo najslabše posledice tako za države, ki so to pomoč iskale in za celoto balkanskih narodov. Carska Rusija je ponujala zvezo vselej takrat, kadar je Rusija potrebovala pomoč v vojni proti Turčiji z namenom, da bi lažje zavzela Carigrad in Dardane-ie. Ali kadarkoli je bila ruska vlada prisiljena po drugih silah. da se pomiri s Turčijo, je ostala srbska vojska in srbski narod na cedilu in izročen na milost in nemilost klanju od strani sultanovih najemnikov. na kopnem in morju. Nikakršni zunanji varuhi niso potrebni. Usoda balkanskih narodov je izključno v njihovih rokah. Kako spoznati zavajalce? Clevelanda Meletarstvo stare Avstrije Avstrijska pomoč je tudi bila por.ujana Srbom z namenom, da Avstrija zavlada po celem zahodnem Balkanu. Med ruskim in nemškoavstrijskem cesarjem je bil sklenjen sporazum glede razdelitve Balkana na dve polovici in sicer da vz hodna polovica z Bolgarijo in s ra samostojna Zarja in Sloga recimo učlanjena pri Prosvetni Cleveland, O. — l^eto 1939 matici in po možnosti podpira-je bilo našemu slovenskemu gi- la naše publikacije. S \etn bi banju v Clevelandu bolj naklo- nam res pokazale naklonjenost _ . - , „ _ njeno kot prejšnja leta. Ne ia- \n voljo do takega združenja. Na slabo pot vodi balkan.Ke da je bj, pričelek poživlj«-(Ne sam. Zarje in nc Sloge do- narode vsak, bodisi posamezno1 - - - - A ■ « ----1 ali kot celot« ž bo kake velesile rokah neizogibno postali orodje v boju proti drugim velesilam. Mi moremo popolnoma sami, brez varuha, obvarovati svojo nevtralnost v vojnih spopadih med velesilami zaradi njihovih gospodarskih in vojaškogospo-darskih nasprotstev. Mi more- , bodisi posamezno | aja k,uba ^ ^ tudj y klubu I «edaj ne dobimo med podpira-o, ki jih vodi v slu- j £ 2*j je bil v tem letu večji telji Prosvetne matice in naših lesile, ker bi v tujih | razmah# ve5 življenja na sejah publikacij, razen Cankarjeve- in tudi v aktivnostih. Tudi pev-1 glasnika. Sloga še celo diski odsek "Zarja" Je beležil rektno podpira iist "Naprej". uspehe. Porasel je v članstvu, pri nastopih je pokazal več življenja in na priredbah je imel številnejšo publiko. Uspešen je bil gmotno in moralno. Komu naj pripisujemo uspe- ... . 41T he tega poživljenja? V prvi vr- mo popolnoma sami zavarovati ni Rotovo požrtvovalnosti in mir na naSih mejah in na na- aklivnosti na*ih sodrugov in sem polotoku. Mi moremo po- jjmpatttarjev. Naše vrste so bi-polnoma sami zavarovati svojo ,e boJj enotn€ Ustvarjana Je proizvodnjo m koristno zame- bUa vo,ja jn hotenie. Siedili so no naših proizvodov s proizvo- j u^pehj. pomagaJa je akcija za di drugih narodov. Potrebno je samo urediti na pameten način medsebojne odnošaje med balkanskimi državami. To ni prav pojačanje kluba št. 49, akcija za zbližanje kulturnih odnosno pevskih zborov pri SND itd. Pri teh akcijah, katere so nam Clevelandska slovent-km^na-seibina je vel(ka, zato tudi polna najrazličnejših stremljenj in kontradikcij. Mnenja se tukaj bolj križajo kot povprečno v kaki drugi naselbini, To pa ne vedno radi osebnih prepričanj, pač pa mnogokrat radi osebnih ali kakih drugih )'0-stianskih koristi'. Naš star Clevelandtan To.iv Garden pozna slabosti nat< naselbine ravno talco dobro fcli še bolje kot jih poznamo mv jmo stalni naseljenci. Od časa ^ lit,. ..i: I oljo in psmet odgov ljudje. Mekatere težkoče se odpravijo lahko takoj. Druge ob priliki povratka miru in nove ureditve življenja v Evropi. Za danes je potrebno, da zmaga _ splošna briga za ohranitev zve- . , j ze in da se v tuje mreže ne vja- **var- P<**t>no še kjer nimajo ' me niti en balkanski narod. I enakih stremljenj. Nobena sku- cej kredita našemu mlademu, j no pfcSt smeti.-Ko nišo naši !o-veliko obetajočemu sodrugu i argumentiranje mu je bilo užitek. pa menda tudi najpoglavitnejši vzrok, zakaj ne gTe kmečko prebivalstvo sorazmerno vštric s splošnim narastkom v številu tega naroda. Milijone neorganiziranih in organiziranih delavcev želi in potrebuje solidarnost (Nadaljevanje s 1. strani.) potrebujejo zaščite unije veliko bolj kakor pa delavci v tistih velikih tovarnah, v katerih so delovne razmere v primeri z drugimi podjetji primeroma ugodne. V minulih par tednih je bilo tudi nekaj sodnih odlokov proti unijam in jih bo še več, ak5 se delavstvo ne bo organiziralo tudi politično. Vrh t?ga so v kongresu pripravljajo s predlogami, ki bodo naperjene proti vsem unijam, ako se jim ne posreči preprečiti njihov sprejem. Ameriško delavstvo je politično in na industrialnem polju lahko odločujoča sila, ampak le, če se organizira na temelju solidarnosti v ta namen politično in todustrialno. K temu smotru lahko pom&ga- Ne gre, da bi kulturo upogi-bali, da bi dosegla ljudstvo, ampak ljudstvo je treba voditi h kulturi. — Gide. Tole mi ne gre v glavo? tem, da smo na ipoti proti za- fno vsi, ki Želimo, da krent» stanku v prebivalstvu sploh, * ameriško delavstvo na sociali- čemer se v zadnjem času veliko stična pota. Kako je mogla Ruaija nad 20 let živeti ob Finaki v mirt. in bres nevarnosti zaae in tvoj Leningrad, zdaj p« kar naenkrat taka nevarnost pred Mfco. da }o je napadla? / PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.), Na 'postajo v Trstu je spet dospel poseben vojaški vlak. A tudi lokalni vlak, namenjen v Postojno, je pririnil na stransko progo. Vsaj tako sva sklepala, ko je uradnik pri blagajni dal signal, da vozne listke v Postojno zdaj lahko kupiva. Ko sva odšla na peron, sva videla več orožnikov stati na tirih. s puškami na rami, kot pa ko bva prišla v Trst. Nedvomno je bilo med ljudmi tudi več detektivov nego takrat, ki pa se morajo znati pomešati, da ne vzbujajo pozornosti. A vidijo vse. Trst so zastražili, osnažili, ga spremenili v praznično li:e in ga napolnili z vojaki, kajti čez dva dni pride sem sam Mussolini. Oči vsega sveta so uprta vanj, so pisali tržaški listi, Ves svet si napenja sluh, da mu ne uide nobena beseda, ki jo bo duče izgovoril na visokem odru, zgrajen na prostranem trgu nalašč zanj in za njegovo spremstvo. In iz Trsta se odpelje po novih tlakovanih cestah v Gorici, otvoril bo novo italijansko yoj!io pokopališče, in se za hip ustavil v vseh krajih na svoji poti v Postojno, od kjer prekorači tudi jugoslovansko mejo in s primernim pozdravom pogleda v Rakek. Vse hiše v vaseh ob cesti, ki je bila določena za triumfalno Mussolinijevo karavano iz Trsta proti Postojni, so bile pobeljene, vsa dvorišča čista, in na pročeljih hiš pa pozdravi v italijanščini velikemu prerodite-lju moderne Italije, Mussoliniju. Na najlepših krajih ob poti, in na postajah, so postavili tudi deske — slične ameriškim reklamnim deskam, ki so postavljene ob cestah in železniških tirih — le da na njih niso oglašali hotelov, mila, kave, avtov kričali v oči živobarvni napisi, ki so pozdravljali "rešitelja in graditelja" Italije. Vse to čiščenje po vaseh in trgih v teh krajih so izvršili ve- | moških je opravljalo to delo. Ukazovali so drug drugemu, kako in kaj, in vmes svoje stavke podkrepili v krašovskem dialektu s "pri moji duši" in z italijanskimi kletvicami. Ustavila sva se pri njih. "čemu se pričkate, fantje!" Angela pa je imela nanje že naravnan svoj fotografski aparat. Pogledali so mene, ki sem jih ob-govoril, in njo. In čudno, obstali so kot onemeli. Ker ni bilo besede od njih, sem povzel jaz, čemu postavljajo mlaje? Komu v čast? Ali bo slavje, ali kaj?" Pogledali so drug drugega. "Sem se obrnite," je rekla Angela, boste na sliki bolj 'fajn' izgledali." Istočasno mi je eden izmed njih kar nekam v strahu pojasnil: "Mussolini pride v Postojno." "Boje se naju," sem rekel ženi po angleško, po slovensko pa sem se z njimi pošalil, da naj le kar korajžno postavljajo, nič se strašiti . . . Na nasprotnem pločniku sem uzrl stražnika. "Ne snemaj več slik," sem rekel Angeli, "stražnik je tamle, morda bi poizvedoval, čemu se zanimava za take stvari." "Praviš, da se oni boje, pa se ti tudi," je rekla. "Ako pride sem", ga bom povabila, naj se jim pridruži, da bo še on z njimi na sliki." Toda stražnik je mirno stal v senci hiše in nas gledal. Mnogo hiš v Postojni je novih. Kajti njeno prebivalstvo je naraslo že na okrog 10,000. Tako so nama pravili Postojn-čani. Ker je Postojna ob važni železniški progi in obmejno mesto med Italijo in Jugoslavijo, je tu zdaj veliko italijanskega urad-ništva. Dasi je turistika poznala Postojno do leta 1914 le pod nemakim imenom Adelsberg, jt ;bij .to? veildarle popolnoma slovenski.ijrjf,, vzlic dvojezič* iu sličnih stvari — nego so tijUft ^^ (bili s* Nemški in slovenski), kakor povsod na Kranjskem). Postojnska jama je bila znana že dolgo. Turisti-ki služi že nad pokirug sto let. Ko je prišla Postojna pod Ita- činoma Slovenci. Na svojih na | |jj0r se je italijanski biro za novo pobeljenih hišah so na svoje stroške pustili fašističnemu sprejemnemu odboru narisati kakršnekoli napise si je izbral. Vlak je ustavil na vsaki postaji in na vsaki je stalo na o-beh straneh vlaka po par orožnikov. Sicer pa jih vidite na postajah tudi v mnogih drugih deželah, na primer v Jugoslaviji še celo danes na postajah ob Dolenjski železnici. Dosegli smo cilj. Železniška postaja v Postojni je kako miljo stran od središča mesta. Domačini poznajo do nje bližnjico, zato jim ni tako daleč. Ker sva bila zdaj prvič v tem kraju, sva se ustavila v gostilni tik postaje, da povpraAava to in ono. Natakarico pa ni nič kaj mikalo odgovarjati. Rekla je, da sta gospodar in gospodinja zunaj, da se kmalu vrneta itd. Očividno je dekle imela navodilo, da naj ne bo preza-upna z ljudmi, ki jih ne pozna, kajti kdo ve, čemu poizvedujejo. Bilo je okqpg poldne. Dasi že v sredi septembra, je soln-ce vroče pripekalo. V novem, glavnem delu Postojne so postavljali mlaje. Kakih sedem tujski promet pobrigal za ta slovenski kraj mnogo bolj kot Avstrija kdaj prej. PostojnČa-ni so nama pravili, kako zelo je italijanski direktor, ki ga je imenovala vlada za izboljšanje postojnskega trga (zdaj je menda mesto) in predvsem njene glavne privlačnosti — jame — uspel v svojih naporih. Glavna uprava postojnske jame je bila vsa »prva leta, odkar je pod Italijo, deloma v Trstu, deloma v Rimu. Njeni uradniki v Postojni le izvršujejo navodila, ki jih dobe od svoje uprave iz Trsta. Star Postojnčan, ki ni in menda nikoli ne bo navdušen za Italijo, je nama rekel: "Na turistiko se Italijani dobro razumejo, kakor na harmonike. V jami so napravili sijajne izboljšave, reklamo za Postojno so razširili po vsi Evropi in privabili res nič koliko ljudi. Tržaški upravni urad Postojnske jame pravi, da obsega že 19 milj poti, voziš se po nji lahko tudi z električnim vlakom (imeli so ga — pravijo — ie pod Avstrijo), najbolj pa so Italijani izboljšali v nji razna stopnišča, pota in umetno razsvetljavo. Imena posameznih Prepričali ste se, da je AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR za leto 1940 kn ji pa* ki je vredna, da jo čita vna-kdo, zmožen nanega jezika. Ker ne je v nebi na koledarja do/padla vam, ne 1 ho tuili drugim, ki ga ne nino čitali. Pri [poročite ga jim, ali /ni naročite par izvodov vi, ker jih honte mednje na ta način ie najlažje raz-/pečali. S tem nodelovanjem honte /pomagali, da ho koledar čimprej ven razprodan. jamskih predelov, dvoran in oblik kapnikov so skoro vsa spremenjena iz prejšnjih pomenov v italijanske označbe. Vse, kar je spominjalo na proslavljanje Habsburžanov, je črtano in nadomeščeno s pristno italijanskimi imeni. Ne vem, koliko ljudi je prihajalo povprečno vsako leto v Postojno pogledati njeno slovito jamo pod Avstrijo, a italijanska statistika pravi, da jih prihaja sedaj — to je, da jih ie prihajalo od leta 1922 do 1939 iz Italije povprečno 200,000 vsako leto. Na beli pondeljek (teden po Velikonočni nedelji). ki je njen poseben praznik, pa da prihaja v Postojno oziroma v Postojnsko jamo 30 tisoč ljudi. "Toda v nji se tudi tolikšna množica vsa razgubi, da ni čutiti nikake gnječe," tolmači italijanski turistični u-radnik. Velika prednost Postojne in njene jame je, da je v centru velikih središč. Ob nji vodj glavna železnica med Trstom, skozi Ljubljano, in Dunajem. Od Trsta do Postojne vzame bus ali vlak le približno eno uro, istotako od Gorice, Reke, ali Opatije. In naravno, da le malo več od Ljubljane do Postojne, če se voziš z vlakom, z avtom pa si tam lahko še prej nego v eni uri. Navadno spuščajo posetnike v jamo štirikrat na dan. Vstopnine so različne, kot je običaj v Evropi, in tudi v Ameriki. Na nekatere dneve greš lahko v jamo za kakih lOc po znižani vstopnini, regularna cena pa je okrog dolar za osebo; rajše nekaj več. Skupine si lahko zmerom dobe znižano ceno, ako zanjo vprašajo v naprej. V restavraciji pred vhodom v jamo je pojasnjeno, da lahko postrežejo z obedom 1200 osebam hkrati, da ni treba nikomur dolgo čakati. Postojnsko jamo oglašajo za največjo "groto", "caverno", *caves", "jamo" itd. v Evropi. Italija je z osvojitvijo Postojne veliko pridobila, kajti tu je "zlat rudnik*, ki ji sam donaša zlato, ne da bi ga ji bito treba kopati. Kajti zanimivosti Postojnske jame niso samo njene sijajne formacije kapnikov, njene jioifzenisk* dvorane, tki odsevajo v blesku umetnih iuč-nik afektov, nego tudi podzemska jezerca in njeni vodni toki. Tu skozi teče Pivka, izgine spet v zemljo in se pojavi v Planini, nakar zopet izgine pri Uncu v zemljo ter se pojavi na Vrhniki pod imenom Ljubljanica, ki se izteka v Savo. Ampak midva v Postojno nisva prišla, da obiščeva njeno po vsem svetu oglašano jamo, pač pa, da se poučiva o današnjem značaju njenih ljudi. Omenii sem, da šteje sedaj brez vojakov kakih 10 tisoč prebivalcev. Nekdo izmed Slovencev, ki mesto dobro pozna — saj je v njemu od mladega, mi je rekel, da je že nad polovico teh italijanska; naseljena z Italijani je s pomočjo uradni-štva, obmejne oblasti in umetno. Tujec bi se že na prvi hip uveril, da je to čisto italijansko mesto. Kajti v to ga prepričujejo napisi, imena trgovin, imena posestnikov trgovin—sploh Postojna ima na vnanje prav tako italijansko lice kakor današnja Gorica ali Trst. Ampak ko srečuješ ljudi, Slovencu ni težko uganiti, pa magari ako še ni bil nikdar v Postojni, kdo je Italijan in kdo domačin. In tedaj brez težave ugotovi*, da je Postojna le podjarmljeno mesto. Na belih poslopjih so se s Čevelj visokimi črkami, narisanimi na stenah, PostojnČani zahvaljevali dučeju, ker se je odločil priti k njim na obisk. Vse to so storili enako brezbrižno, kot če bi rekel, "kaj češ, moraš. čemu se bi gnjavil!" "f*ozno je že, stopiti morava v kako restavracijo," sem predlagal Angeli, ker mi je tako ukazal glad. "Saj že gledam, kje bi uzrla na napisu slovensko ime," je rekla v odgovor. Ampak vsa imena na gostilnah in restavracijah so bila italijanska. Pa sva jo mahnila po cesti in dosegla v oddaljevanju od središča bolj in bolj tisti domačnostni postojnski kraj, kakor je bil do leta 1918. Stare hišice, nič več mlajev, nič več beline na stenah, dasi vse nekam otožno. Mussolini nedvomno ne pride v "LOV NA MINE" Na gornji »liki j« angleška ladja s svojimi mornarji, ki »o ca posije ni b najnevarnejšim poslom na •vetu: s lovom na mine. Vsak njihov nepreviden fibljaj lahko katero izmed vjetih "buč" »proti, in konec bo njihove ladje. In tudi marsikoga ismed njih. Ladja, kakor je gornja, operirajo s posebnimi mrešami, v katere love od Nemcev nastavljene mine. Delo je naporno, napeto in nevarno. ta del Postojne, sva vsak pri sebi uganila. Končno sva le prišla do male delikatesne prodajalne in gostilne, nad katero je bii priimek Čisto slovenski. Vse drugo pojasnjevalno in reklamno besedilo pa kajpada italijansko. Vstopila sva. Pri neki mizi je sedelo več "furmanov" in se duše.li kakor prej oni, ki so Mussoliniju v čast postavljali mlaje. Bili ao tako razvneti, da se niso čisto nič brigali, ako je kdo vstopil v gostilno ali pa tik nje v prodajalno delikatea, ki ju je ločila le veža brez dolgih sten. Pristopilo je k nama dekle: "Jedla bi rada." sem ji dejal. Zdela sva se ji menda nenavadna obiskovalca, pa je to omenila gospodarju, kar sem sklepal po tem. da je nato namesto nje on prišel k nama. Jako prikupen človek. Star približno 40 let, toda zlomljen nekako, dasi močan. Angla mu je pojasnila, da hodiva po Postojni v nadi, da bi uzrla nad kakim lokalom slovensko ime, pa je vse italijansko. Tu se je "najdba" nama posrečila itd. Pa sva izvedela: Vsi Slovenci, ki se pečajo z gostilniško, hotelirsko in restavracijsko o-brtjo v onem delu Postojne, ki pade obiskovalcem najprvo v oči, so si morali že pred nekaj leti spremeniti imena tako, kakor jim je nasvetovala oblast... Tudi on, kakor hitro mu bo "nasvetovano", bo moral, ho-češ-nočeš, spremeniti ime v italijansko. Vse drugo v reklami pa mora biti itak samo in edino v italijanskem jeziku, je pripomnil. Kmalu smo si postali domači. Tudi on je bil v Trstu, je rekel. "Dolgo?" ga je vprašala Angela. "... tri leta . . . ampak ko sem šel iz Trsta, si nisem znal poiskati postaje." Pregrešil se je zaradi zakona o zaščiti države, bil vržen v zapor in po prestani kazni izpuščen — zlomljen tako, da gleda v bodočnost z brezupnimi očmi. Kako vesel je bil naju ta Človek! Njegovi lastni rojaki se ga boje . . . Ljubljančani, ki prihajajo v poletjih zdaj tru-moma v Postojno, se drže le "uglednih", od Putnika odobrenih gostilen in restavracij. Ta. v katero sva midva zašla, pa je na črni listi. In črna lista v Italiji ima celo hujši pomen, kakor pa ga je imela in ga ima še danes v Zed. državah kjerkoli. . Že ko sva se poslavljala, je stopila v štacuno dekle. Menda je vjela iz našega pomenka nekaj besed, prišla zraven, se o-prostila in vprašala "za nekaj bened". Samo v Novem mestu sva se seznanila z dekletom, ki je bilo nesrečnejše, kakor ta. ki je spoznala, da ni pred njo ničesar kakor tema. Njen fant jc v Južni Ameriki. Nič ne piše. Nekaj daljnih sorodnikov ima v Severni Ameriki. Nihče ji ne odgovori. In tu? Njena družina je vsled svojih "narodnjaskih" muh bila uničena, ona je zaznamovana. pa bi silno rada kam ven iz te kletke. A vse meje so zaprte, človeka, ki je pošten in bi šel rad« v svet za delom, nikamor ne marajo. Spremila je naju do kraja, kjer so mlaji z napisi v italijanščini že stali in se ponosno odražali v poznem popoldanskem solncu. Odšla sva na postajo, izročila najin potni list uradniku, ki ga niti pogledal ni. nego ga potisnil vmes med kup drugih, in izginil. Vsa postaja se je napolnila — Čehov, Slovencev, Hrvatov, Srbov, Nemcev, Runi uncev in nekaj Francozov, ki so skončali svoj obisk v "grotti". Uradniki so bili silno uradni in strogi. Ljudem so odgovarjali v smislu, kakor če bi rekel v naši deželi, "go t' heil!" Ko prideš, se ti priliznjeno vljudno klanjajo. Ko odhajaš, pokažejo, da so ošabni in pusti. Z Angelo sva se jezila, kajti gnječa, v kateri sva bila preri-vana, je bila neprijetna. Vse bolj komodno je. če se človek vozi v avtu — tedaj te uradniki spoštujejo. A ko hitro si potnik tretjega razreda, si le uboga para. Na postajo je prišel naš pričakovani mednarodni vlak iz Reke. Bil je natlačen ljudi, ki so vozili s počitnic "od morja", kakor pravijo tam. Le kam se bomo mi stisnili? Toda nihče iz postaje, ki je bila polna kot škatlja vžigalic, ni mogel ven predno je bilo klicano njegovo ime. Obmejni uradniki, z naročji potnih listov, so jih odpirali in klicali imena, čudno naključje je bilo — uverjen sem, da ni bilo storjeno nalašč, ker sem pazil, kako je knjižice odpiral, da sva prišla midva skoro prav med zadnjimi na vrsto. In prav tako čudno se je to zdelo uradniku. Kajti v vsi ti gnječi je imel samo en ameriški potni list, pa mu ni Šlo v glavo, kako ga je prezrl. Salutiral je nama. rekel nekaj besed v oproščenje. kot da je tisti, ki pride iz Amerike, kaj boljšega kakor ako kdo pride svojih par dinarjev zapraviti iz Ljubljane, in naju še z enim pozdravom spustil skozi. V vlaku nisva nikjer dobila prostora, razen ob hodniku. Bil je natlačen, kot cestne, nadulične in poulične kare v velikih ameriških mestih v "rush hours". Sedeži v evropskih mednarodnih vlakih, in l>onekod tudi v lokalnih, so sa-' mo na eni strani vagona, ob nasprotni strani vagona pa je hodnik, v obliki veže. In v tej veži sva obstala, položila najina kovčega drugega vrh drugega, gledala skozi odprto okno na mejo med Postojno in Rakekom ter se menila. Takoj ob odhodu iz Postojne so nam pobrali potne liste jugoslovanski obmejni uradniki. V kolikor sem mogel videti v gnječi našega vagona, ni s tem nihče imel sitnosti. Težje pa je bilo s prtljago. Skoro vsakdo je imel v kovčegu (nekateri so imeli kar po dva ali tri) natlačeno vsa koj ak i h cunj in druge ropotije. Ko je prišel uslužen carinar, Slovenec po rodu, do naju, in pokazal na najina kovčega. je vprašal, "Kaj je notri ?" Največ umazane obleke, seveda, sem mu odvrnil. "Kaj spominčkov?" (To pomeni, da kadar gredo Slovenci iz Jugoslavije v Italijo, si lahko nakupijo pijače, delikates, oblek in raznih koristnih in nekoristnih predmetov cenejše kakor v Jugoslaviji, toda jugoslovanska carinarnica je na škodi, če se take stvari utiho-tapi. Ljudje pa se izgovarjajo, da so to le "spominčki".) "Poglejte, prosim," je rekla Angela. Odprla je moj vrhnji ročni kovčeg, posegel je z roko med cape in zamahnil. Vendar pa sva imela s sabo precej "spominčkov", s katerimi pa nisva Jugoslavije v ničemer o-goljufala, kakor na primer goljufajo ameriški "patrioti" s svojimi utihotapljanji dragocenih oblačil, draguljev in kaj vem še vsega iz Pariza in drugih evropskih velemest v to deželo. V Trstu sva si nakupila nekaj povezanih steklenic vina za najine ljudi, nekaj "spominčkov" brez1 vrednosti, in v Postojni pa v gostilni, o kateri smo se menili nekoliko prej, pa delikates, kajti bile so najboljše kakovosti in poceni. Na koncu najinega vagona je taborila v tej silni gnječi žena nekega ljubljanskega obrtnika s tremi dečki v starosti od 7 do 12 let. Obleko zanje je imela sešito v rjuhah. "Goapod, zagotavljam vas, ničesar ni v teh paketih, kar je podvrženo carini. Res ne. Prisegam." U-radnik je bil strog in ji ukazal pakete razparati. Protestirala je, postajala histerična in tarnala: "Kako bomo vse to le mogli spet pospraviti v tej gnječi! Saj vidite, da še miš pe bi mogla skozi." Uradnik pa je bil tih, počakal je, da je "razparala" pakete in ji obleko o-trok vso preongavil, da se je v gnječi res začela pod petami ljudi zapletati po vsem hodniku. Nekdo, ki naju ni poznal, a je bil Slovenec, pa je rekel: "če ne bi tako prokleto sitno govorila, saj bi jo morda pustil v miru." Spet smo na t>orovniškem mostu. Vsa krajina je že v temi. Bližamo se Rožniku. Ljubljanski grad odseva v umetnem električnem svitu. K nama pristopi iz kupeja Rumunec: "Li-blana?" "Da." Odrinil je naju od okna in zrl na luči hotela Bele-vue tik Šiške, se ozrl sem in tja in začudeno vpraševal, ne da bi pričakoval še kakega pojasnila. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je nas izstopilo komaj petina potnikov, drugi pa so se po par minutah odpeljali v istem vlaku dalje. » (Dalje prihodnjič.) PRETNJE IN PRITISKI VELESIL NA MALE NEVTRALNE DEŽELE (Nadaljevanje s 1. strani.) Belgija in Nizozemska V sličnih neprilikah kot škandinavske dežele sta Belgija in Nizozemska. Nemško armad no poveljstvo hrepeni po njima, ker pomeni Belgija bližnjico v Francijo in Nizozemska v Anglijo. Vsled te neprestane nevarnosti sta obe neprestano mobilizirani, kar je zanju o-gromno finančno breme, posebno še. ker je vsled angleške blokade in pritiskov angleških ter francoskih ekonomskih krogov njuno gospodarsko življenje vrženo čisto s tira. Se celo tradicionalno nevtralna Švica se ne zanaša na zagotovila, da je nihče ne kani napasti, nego se oborožuje kot da bi se morala že jutri braniti. Skrbi Rumunije Med deželami, ki je zaznamovana za ponovitev usode Poljske in češke, je — sodeč po vseh znamenjih, danes posebno Rumunija. Bcsarabijo, ki jo je dobila po prejšnji vojni, in Bukovino si želi Rusija. Kralj Karol je bil že pripravljen, da ji prvo prepusti brez vojne. Toda ko je videl, kako uspešno se upirajo Finci, je šel v Besarabi-io m na meji Rusije izjavil, da bo Besarabijo branil "do zadnjega moža". Rumunija ima spor tudi z Madžarsko zaradi Tians.vlvanije, ki jo hočejo Ogri nazaj, in z Bolgarijo, ki zahteva, da se ji vrne Dobrud-žo. Tu pa se je vmešala Italija, ki skuša pridobiti Madžarsko in Bolgarijo za nevtralnost napram Rumuniji, dokler ji bo pretila ruska nevarnost. Rumunija, ki je izredno bogata.tudi na prirodnih virih, je ob enem pod silovitimi ekonomskimi pritiski Nemčije, z druge strani pa si prizadevati Anglija in Francija, da Nemčiji odvzame-ti čimveč rumunskega olja in žita. Jugoslavija na trnju Dočim preti Skandinavskim deželam. Belgiji in Nizozemski oborožen napad, je Jugoslavija za enkrat pred njimi varna, toda si je to varnost morala od Nemčije kupiti na račun svojih živfl in sirovin. Vsled blokade je dovoz Nemčiji po morjih do-maUga ukinjen, zato zahteva toliko več potrebščin ne le od Rumunije, nego posebno od Jugoslavije. Stare srbske dolgove Nemčiji in Avstro-Ogrski mora plačevati zdaj z žitom, živino, lesom itd., kar je povzročilo po vsi Jugoslaviji veliko draginjo in glad med najrevnejšimi plastmi prebivalstva. Zato si ti reveži žele na svojo deželo napa- da Rusije, nevedoč, da je Rusija zaveznica Nemčije in da bi vojna mizerne razmere še bolj povečala. Pametna razglabljanja Vsled teh neurejenih odno-šajev, imperialističnih ambicij in negotovosti je v Evropi tudi na odgovornih mestih čezdaije več takih ljudi, ki so spoznali, da tako kot je ne more ostati. V Londonu in v Parizu in mnogi v nevtralnih deželah poudarjajo bolj in bolj zahtevo po preureditvi Evrope v enoto dežel — v nekake zedinjene države, kjer bodo probleme skupno reševale in se s skupnostjo otresle najtežjega bremena — oboroževanja in vojne. Cankarjeva ustanova Cleveland, O. — Četrti občni zbor Cankarjeve ustanove se bo vršil v nedeljo 21. januarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., v starem poslopju. Pričetek ob 2:30 pop. Na ta zbor so vabljeni vsi člani Cankarjeve ustanove, posamezniki in zastopniki organizacij, ki imajo Članske certifikate. Želeti je, da se odzovete vsi in da pridete točno ob času. L. Z., tajnik. Glas iz Wyominga Di&mondville, Wyo. Zdravje se mi je že prilično vrnilo, vendar pa se moram še vedno jako paziti in se ravnati po zdravnikovih navodilih. Proletarcu želim v tem letu k njegovi 35-letnici mnogo uspeha, ki ga zasluži, kajti za nas delavce je že veliko storil in to bo Vršil še v naprej. Želeti je, da bi se ga oprijeli in prišli v naeš vrste vsi zavedni delavci, tudi tisti, ki so Šli od nas v komunistično fronto. Delujmo roka v roki za boljše življenje vsega delavstva na podlagi socialističnega programa, kajti edino v tem je rešitev za delavski razred. Živel naš delavski list Proletarec še mnoga leta. Anton Tratnik. • M........................ Priložnost v Chicagu NAPRODAJ sidana hiša s 6 steno ven ji, ki donaša $160 stanarina ne-sečna. Centralna kurjava. Cane samo $6500 Treba plačati takoj la $2000. V to prvo vplačilo sprejmem t«di dal-nice stavbinskega društva namesto gotovine. ANTON JORDAN. 2622 S. Harding Ave.. Chicaga, III. Tel. Lawndale 7162. ♦.......................M KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE Čudne reči ae gode. Rev. Trunk, glavni člankar Ameri-kanskega Slovenca, je postal strasten boljševik in zagovornik ruskega vpada na Finsko. Liberalni Enakopravnosti se Trunkov "boljševizem" dopa-de toliko, da ga ponatiskuje. Slovenskega jezika ne bo še konec, kajti uče se ga celo divjaki, ako je verjeti Am. Slovencu z dne 9. januarja, v katerem piše misijonar pater Bogomil Trampus, da širi vero naših dedov med divjaki Kivarci v E-kvadorju. Pravi, da ima med njimi že štiri "slovenske šole z 086 učenci in učenkami". Vseh divjakov Kivarcev, ki spadajo v njegove misijonsko področje, je 12,754. Ako se mu posreči vse pošlovenčiti, bo to v Južni in Severni Ameriki druga največja slovanska postojanka. 2upljani so podaniki To priznava Am. Domovina z dne 6. jan. s sledečim naslovom preko dveh kolon: "Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribar izraža voščila in gotova navodila svojim nekdanjim podanikom." Včasi so Vi-tusovi podaniki mislili, da so bili le Frane-Jožefovi podaniki, a pri ir enega podani-štva pod drugega, čeprav so se iz monarhije priselili v republiko. Čistka v Rusiji bi bila zdaj posebno potrebna, kajti še je čas. Koristila pa bi Rusiji le, če bi z njenega vodstva pomela one, ki so poslali po nepotrebnem v uničenje tisoče življenj. Roosevelt bi moral čitati svetovni slovenski dnevnik, pa se bi iz njega poučil, da ni pametno, kar počne, kajti njegova politika tira to deželo v državni socializem. Kaj bo, kaj bof Tudi Hrvatski Svijet v* New Yorku se je razljutil nad Finsko in onimi, ki z njo simpati-zirajo. Priobčil je dolg uredniški članek proti nji (po gradivu, s kakršnim zalaga naivneže propagandni biro kominterne) in kliče, da se naj mi v Ameriki brigajmo le za stvari na tej strani. Naivčina ne ve, ali ne razume, da je napisala ves Članek edino vsled brige za Moskvo. Kakšen bo mir7 Zdaj ljudje ugibajo le o vojni, miru še nihče ne pričakuje, niti papež ne. Ampak enkrat le pride do miru. In ako *pet Nemčija pade, kakor leta 1918, tedaj bo to dan maščevanja za Poljake in Čehe. Za Nemce v onih krajih se bo potem vojna šele pričela. Prosperiteta, ki so jo mnogi v tej deželi pričakovali od vojne, se ni uresničila. Izvoz ameriškega blaga v inozemstvo se v splošnem v primeri z letom 1938 lani ni povečal. Dnevnika, ki ju imajo katoliški Slovenci v Ameriki, sta si glede Rusije popolnoma nasprotna. Am. Domovina, ki se je drži posvetna duhovščina v Clevelandu, je protiruska in protiboljševiška, dočim je Am. Slovenec s svojim glavnim člankarjem Trunkom rusofil-ski in zagovarja njeno sedanjo vojno bolj kakor pa komunistični Dail.v Worker. Radikalizem na distanco je šport onih, ki nočejo biti radikalni tam, kjer žive, nego celo sabotirajo- aktivnosti radikal-cev. Radikalci na distanco so revolucionarni za Rusijo, navdušujejo se za revolucijo v Jugoslaviji, a da bi tu kaj storili zanjo — bognedaj! Dr. Vladko Maček je izdal hrvatski narod. Tako trdi Ne-zavLsna Hrvatska Država v Pittsburghu, ki se bori dalje, da osvobodislavno Hrvatsko izpod Srbov in komunizma. Nekaj šale je pač potrebno tudi Hrvatom. _ *.<| I •( > « j • I I« "Naprej" je radnički demokratski list". Tako ga označuje komunistični Radnički Glasnik v dvokolonskem naznanilu > o selitvi Napreja iz Pittsburgha, kjer je propadel, v Cleveland, kjer si bo iskal oživljenja, ka-1 kor bolnik, ki je poslan s slabega v boljše podnebje. Zanimivo je pri tem le to, da se komunisti še zmerom sramujejo svojega "prepričanja", pa so rajše Radost v družini.. . manj dela za vas! Celo navadno jedila so bolj tečna in vabljiva, pa tudi izredne pojedine se z lahkoto skuha o na Modernem plinskem štedilniku e Tudi navadna jedila so bolj okusna, ako jih »kuhate na mo* dernem plinskem ittedilniku. Novi predmeti, kot temperaturni konti oluik, goriki, brojlerji in izredna inauliranoat notranjosti, nudi vašemu kuhanju in peki uspeh kakršnega i« dozdaj ninte imeli—jevtvinc bodo okusnejle in redilnejie in vsa druiina iih bo vcaela. Pridite in oglejte si te nove modele, kajti pomenili bodo mno- go za va* in vato družino. ZDAJ NA "RAZPRODAJNI" CENI 1939 CR0WN Plinski štedilnik $7450 SAMO z vašo staro pečjo Popolni • vročinskim kontrolnikom, dobro instalirana notranjost, drsalni brojler. avtomatični prisipalnik, Talili p rad a I M posodo, vsa porcelanasta* gla«# iprirano isfotovl jana. UGODNI POGOJI. Mslo nnplačilo, ostanek z malimi prepisntmi ptroiki z valim menelnim računom za plin. PUBLIC SERVICE STORE Other Daalars Ara Also Offerlng Onstanding Ga. Raage Valuas Matt Spoler for Ponta*e Refreshmant tkket rolla Colunial Bottling Work« for beverage W«st View le« Co. for ice Buntmg Stamp Co. for Committae badgea Nie k Zunich for Meat« and Grocsiies A. J. Simon for Meats and Gtoceriaa Hanry Jevinkar for Baked . good* Croatian Printing Co. for «tationery Mrs. Boakovish for aprons Jame« Magiich repayment of federation loan SNPJ Federation rapayment of federation loan Mike Horvath for radio program Rieck-McJunkin Co. for lee cream SSPZ Fedeiation repayment of loan Matt Spoler for Miscellane-- ous expense Ludvick Zupančič for movie films Bank checking account serv. Paul Klun for P-A system G. C. Murphy tov paper goods Zbasnik meat market for mcata and grocaries Exei utive Committee, «.xpense Frank Golob for beverage Orchestra James Magiich for »oft bali* and poetage Miscellaneous ezpense Johu Dim-man for posUge Refreshments for Bali Player» Total $1 C a* h Balance le napredni in demokratski.,. Naznanilo v Radničkom Glasniku je podpisano "za uredništvo Napreja" Matt Spoler, Hrvatska Napredna Tisk a rs v Pittsburghu je v stiski in ob enem le zmerom ob unijski znak. "linijsko" glasilo, ki se postavlja s avojo tiskarno, pa je od unije tiskarjev proglašena za n#unijsko podvzetje! In čudno! Hrvatski komunisti so za ustanovitev te tiskarne nabrali okrog osem tisoč dolarjev Čiste gotovine še predno se je pričela, potem še poldrug tisoč, ,in zdaj spet in spet, in v izdaji z dne 11. januarja jam* rajo, da jih Še tlači k tlom dolg, kj ga je 10 tisoč dolarjev za tiskarno. Ko je bila v Chicagu, ao rekli, da se jim izplačuje, Ampak ne zadosti — v Pittsburghu bo triumfalno uspevala posebno s pomočjo članov, ki so veljavni ljudje v unijah CIO in drugi v AFL. Kaj je narobe bodisi z Radni-čkim Glasnikom ali z njegovo Hrvatsko napredno tiskamo? Kajti trgovsko podjetje, kot je tiskarna, se bi moralo po subvenciji deset tisoč dolarjev veudarle splačevati s svojimi dohodki — mar ne? Finančno poročilo o Slovenskem dnevu v zapadni Pennsylvoniji Odbor Slovenskega dneva v Pa., v katerem so označeni found to be correct. Matt Spoler kot tajnik, John Dečman kot blagajnik in dr. F. J. Arch kot predsednik, vsi v Pittsburghu, Pa., je prvi teden v januarju tega leta razposlal finančno poročilo o svoji prireditvi, ki se je vršila dne 8. julija lansko leto. Iz njega je razvidno, da so znašali dohodki $1379.09. Od tega dohodki od programne knjižice $370.00. Tiketov v zabavne svrhe (amuaement tickets) so prodali za $639.00. Ako odštejemo od skupne vsote dohodkov označbo "oglasi v progTamni knjižici", dobimo vsoto preostalih dohodkov le nekaj nad tisoč dolarjev. Isto poročilo istega odbora ugotavlja, da je bilo na prireditvi "slovenskega dneva" 8. julija "v West View Parku kljub slabemu vremenu okrog 10,000 ljudi.'* To ugotavlja prej omenjeni odbor, kar pomeni, da je vsakdo izmed navzočih deset tisoč ljudi potrošil povprečno manj kot lOc. Med Slovenci bi bil to čudež, da. še celo med brezposelnimi Slovenci! Par dajmov ponavadi vsak zmerom iztakne. Ker so prodajali razne stvari na račun tega "dneva" tudi drugje, pomeni, da ni povprečen udeleženec potrosil niti 7c, ako jih je bilo res 10,000 navzočih. Stroški "dneva" v skupni vsoti so glasom istega poročila znašali $1,109.07. Prebitka s programno knjižico vred je torej le $270.02, ali le kaka dva desetaka več kot znašajo čisti dohodki programne knjižice. In to ob udeležbi 10,000 ljudi! V čem je imel ta "dan" za ljudstvo kako moralno vrednost, poročilo ne pove. Vsekakor, ker nočemo delati vtisa, da kaj pretiravamo, naj govori finančno poročilo, kakor je nam bilo poslano (v angleščini), Glasi se: Auditing Commitee; Paul Klun, F. J. Sumie, Joaeph Sneler, Frank J. Lokar. Svojega moralnega in finančnega neuspeha ti ljudje seve-jjn potrpežljivo vozil samokol zlasti med mojimi tedanjimi boardarji (Gostila, Cempre, Vuga in pokojni Louis Kve-der). Rekli so, da bi ga radi imeli v svoji sredi, čeprav so imeli le eno sobo. Končno sem moral privoliti, seveda z odobritvijo moje soproge, ki je vedno skrbela, da so bili gostaši čimboljše postrežem in da jim ni manjkalo hrane. Lovrenc si je kmalu pridobi) pozornost in zaupanje tukaj in v sosednih naselbinah, kot v Kravnu, Dunlu, Lloydelu itd. Kadar je le mogel, je šel med ljudi in jim predaval v preprosti, toda lepo vezani besedi, pomešana s šalami. Zato so ga zelo radi poslušali in vzljubili. V širjenju socialističnih idej je bil uspešen, zgovoren agitator, kajti te njegova osebnost je imela magnetično moč. Kadar sva bila sama, mi je razlagal dogodke iz svojega življenja, o katerem bfse dalo napisati celo knjigo. Bil je poln romantike, lepe postave, šalji-vec, za dovtipe nikoli v zadregi. Ni čudno, da je imel tudi mnogo oboževalk. Omenil mi je, da ni prišel v Ameriko zato, da bi tu garal, kajti imel je izborno prakso v kvartanju. Največje veselje mu je bilo sedeti v kaki boljši družbi in igrati z njo za denar. Med revnejše sloje s tem poslom ni zahajal, kajti od siromašnega delavca ne bi vzel denarja, a privoščil si je toliko bolj bahave, imovitejše ljudi. K nam v Johnstown je prišel, da bo vsaj eno leto delal in ne prijel kart v roke v tem času. In res, dobil je delo na "yardu gla, ter kar diktatorsko uvelja-1 brezposelnosti in nesigurnoKti, vil svoj predlog, s katerim pa pa bo izvolilo svojo vlado. Ako amo sicer soglašali vsi, da naj ! pa se ljudstvo trdno ne orjra-ima vsakdo izmed nas iestih en nizira, bodo kapitalisti in ban-dan v tednu, v katerem on sam kirji, z armado na svoji strani, odloči, kaj naj pride na mizo lahko ovrgli tudi delavsko vla-za obed. Nedelja pa je bila do- do, voditelje likvidirali in manj ločena gospodinji. Lovrenc je nevarne pozaprli. kmalu opazil, da Kveder silno j Vse to se že indireKtno do- sovraži ješprenj. Baje mu je enkrat prej dejal, da bi rajšs umrl gladu kot ričet jedel. Tako je nas ipet včasih glasovalo za "ričet", da smo "atata" dražili. Na povabilo; da naj prisede, je rekel, "kaj bom hodil k mizi, saj vem, da imate Ješprenj." Kadar pa je bil njegov dan (sreda), smo natepali makarone. Tistikrat pa se je on imenitno držal. Mnogo še bi lahko napisal o pokojnem Gorjupu in njegovem zdravem humorju, ki ga je znal vedno uporabljati o pravem času na pravem mestu. Sočustvoval je s svojim bližnjim, bil je zmerom iskren, zaveden sodrug, v čigar družbi gaja danes. Jasno pa je bil ta proces izražen za časa civilne vojne v Španiji. Kaj torej more napraviti peAčica dobro mislečih ljudi? Ce delavcem govoriš, da vojna je pekel in da jo delavstvo lahko prepreči, če se močno organizira politično in industrialno, ti bodo potrdili. Ce jih pa vprašaš, da bi stopili v organizacijo, je pa vse polno izgovorov.. Ce jim praviš, da delavstvo ne bo prišlo prej do svojih pravic, dokler ne bo močno organizirano in razredno zavedno, to bo pa šele takrat, ko bo delavsko časopisje tako razširjeno kot je sedaj kapitalistično, ti tudi dajo prav. Ce jih pa vprašaš, kakšne časopise je bilo prijetno. — A. Vidrich. j dobivajo v hišo, pa izveš, da niti enega delavskega ne! da niso priznali, nego sporočajo, da bodo s "slovenskim dnevom*' nadaljevali, na sodelovanje - pa so vabljeni vsi "brez razlike verskega in političnega prepričanja". Komu v korist? Pojasnijo vam prej navedene njihove lastne številke. Kajti načelnosti ni. Si lahko nico po 10 ur za plačo $1.40 na dan. Takrat je bilo pri nas, in menda tudi drugod, zlasti med premogarji v običaju, da so fantje (gostaši) plačevali hrano proporčno, kolikor je prišlo na vsakega za jestvine, kupljene tck9m meseca. V to plače-• je bil vključen tudi Rsctiplit Amuaement ticketa sold (19170) at 8 Micts $ Program Book advertise-ments Soavenier badge* (515) sold Refreahment tkket sales, by Mrs. Mrslak by Mrs. Coghe by Mrs. Filak Sale* commi**ion from Mr. Nick Zunich Loan from K. S. Federation of SNPJ Udges. W. Pa. Loan from SNPJ Federation of Western Penna Loan from SSPZ Federation, of Western Penna kar hočeš. Ampak na prireditvi "l>oarding boss", ki je moral ne smeš biti ničesar, razen po- 0b enem skrbeti, da ni bil nihče vabljenih govornikov, ki tudi j izkoriščan. Gospodinji pa so n« smejo drugega kot govoriti; plačevali po par dolarjev na v prazno vrečo,- načelnost pa je|mesec za kuho, stan, pranje in strogo prepovedana. Le odbor, pasteljo. Ženske so imele ta-jo lahko uporablja s svojimi krat z gostaši veliko dela, ga-resolucijami in politiki sebi v raie jn bj^ res uboge reve. korist. Vsak dolar so si morale krvavo Tak je "slovenski" dan, ki so prislužiti. Vendar to ni motilo ga lani Slovencem v Penni za- nikogar, ako je bil sporazum in snovali "komunisti" pri Radni- poštenost v družbi. Ko so se vrčkom Glasniku in trdijo, da jim ni|i 8 jjhta, so bili veseli drug bo leto« "še boljše uspel". drugega in zbijali šale, kar de--—-—- ne človeku boljše kot pa marše O pokojnem sodrugu sikatero zdravilo. Skratka, med Lovrencu Gorjupu takimi veselimi ljudmi bolezen ' r ne dobi prostora. Johnstown, Pa. — Ko sem v : Tak življenski sistem smo si Proletarcu z dne 27. dec. čital; uredili pri nas. Pokojni Louis poročilo o smrti Lovrenca Gor- Kveder je novodošlecu Lovren- jupa, ki je preminul v svojem rojstnem kraju, so se mi obudili spomini na čas, ko je živel cu Gorjupu radevolje odstopil svoj del postelje v sobi in spal potem v prostorni kuhinji na med nami in bil skoro leto dni *tari zofi, ki je bila prazna. 5.00 5.00 5.00 Total $1,»70.09 Disbursamants: Printing program book $ 112.50 Amuscment ticketa (16170) a 2y, cents 404.20 Sotivenir hadges (3000) 9% 00 Matt ftpoler for Postage 22.94 takorekoč član naše družine. L. 1912 sem živel z družino v poslopju tedaj procvitajoče-ga Slovenskega Izobraževalnega Doma v Franklinu, v katerem je bilo one dni najbolj živahno zbirališče Slovencev. Tu je bilo petja, irodbe, predavanj, sej, veselic in sestankov na koše. Socialistična misel Je bila med nami takrat na vrhuncu. Mladi, navdušeni ljudje, polni življenja, upov ter veselja do izobrazbe In napredka. Vse to je imelo veliko privlačno silo, ki je mnoge privabila sem tudi iz drugih naselbin, posebno fante, ki so ostali tu ako so le mogli dobiti stan in hrano «.inoo! (board). Za komfort ni nihče gledal. Nič zato, ako je mala soba služIla za spalnico kar štirim ali več osebam, fte tem prijetnejše se jim je zdelo, kot pravi pregovor, da "frliha vkup štrlha". Tako se nekega večera pojavi med nami v klubovlh prostorih Lovrenc Gorju p. Nihče ga nI 370.00 51.50 13«.95 87 «0 70,14 D 00 "Nič zato", je dejal, "samo da bo Lovrenc pri nas ostal." Tako smo potrpeli drug z drugim. Komfort, ki smo ga imeli, bi ga današnja pomehkužena mladina niti ne pogledala. l/ouis Kveder je bil v starem kraju odličnejše od gojen kot mi drugi. Predno je šel spat, si je oblekel po starokrajski gosposki navadi onih dni v nočno srajco, kar je bilo zmerom predmet zbijanja šal na njegov račun, pokojni Lovrenc pa mu je nadel priimek "papa", kl se tra je prijel namesto prejnjega "doktorja Kvedra". Slednjega Je dobil, ko je Še nosil monokel In ai pustil rasti "kozji fiks". Majnarji so se šalili in pritiskali nanj toliko Čaaa, da je šel k brivcu in si ga dal odstriči. Drugače Jim ne bi mogel biti enakovreden. , V naši družbi, šest po številu, ki smo plačevali hrano, se je kmalu pojavil mal nesporazum. Kden je hotel večkrat te-letino, drugI šunko, tretji gove- Louis Zorko piše Cleveland, O. —- Cenjeni sodrug urednikMislim, da mi ne boš zameril, če tudi jaz izrazim svoje misli o sedanji svetovni zmešnjavi, negotovisti in nevarnosti še večjega duševnega in telesnega suženjstva. Ze sama beaeda 4,vojna" bi morala elektrizirati mozek in možgane vsakemu človeku. Posebno pa še delavstvu, ki dopri-naša vsakojake peklenske žrtve in muke. In to v korist malemu odstotku krvosesov, ki profitirajo in hočejo še nadalje obdržati svoj krvavi režim. In ta krvava igra in pies se vrši samo zaradi zabitosti delavstva samega. Prvič, ker se noče učiti in drugič, ker ni priprav- Vprašaš, če bi se naročili na ta ali ta delavski list, kaj še! Spet polno izgovorov. Včasih m belim glavo, kaj bo vse iz tega prišlo. In če si jo bolj belim, ne morem videti ne ene svetle točke v bližnji bodočnosti za svetovni -proletari-jat. Ker vedno pridem nazaj; če bi delavstvo se hotelo učiti in misliti in delati v korist sebi — svojega razreda. Ali kaj, ker noče. Sedaj pa še ta brutalni napad na malo in progresivno Finsko in to po zaslugi enega krvoloka, ki mu je prišlo v kri in meso, da bo vladar Azije in Evrope in najbrže si domišlju-je — da postane poglavar celega sveta. Ce bi bilo v Stalinu kaj človeka in bi mu bili M ar- ij eno niti z mezincem migniti kaovj nauki W vpeljal v svojo lastno korist. In to dru- go izvira iz prvega, ker je ig-norantno, ne zna samostojno misliti, da bi razumelo kaj je dobro zanj in kaj mu je v škodo. Sam sli&im in čitam, da je ameriško ljudstvo v ogromni večini proti, da bi se Amerika zapletla v vojno. Proti vojni so večinoma vsi študentje in delavstvo, kakor tudi več religi-joznih organizacij. Vsi ti ljudje večinoma vedo, da ameriška vlada troši milijarde za o-boroževanje. Ali kaj protestirajo, ali prirejajo kakšne demonstracije? Kaj še! Oni slepo verjamejo, da se to vrši v o-brambo dežele — za ohranitev ameriške demokracije, Kdor količkaj razume zemljepisje, mu je jasno, da Ameriki ne v Rusiji demokratično socialistično vlado in gledal nato, da se komunistična in socialistična internacionala zbližati za skupno sodelovanje svetovnega proletarijata. Ce bi Stalin na to delal, ne bi bilo na svetu sile, ki bi ji sploh v glavo padlo, da bi napadla Sovjetsko Rusijo. Danes pa trepeče pred malo Finsko, ki bo gotovo izkrvavela za svojo samostojnost in demokracijo. Narobe svet, ker mu vladajo diktatorji in ignoranca. Ampak prišel bo čas, ko se bo delavsko ljudstvo pripravljeno učiti in misliti. Organiziralo se bo in z združenimi močmi pometk) z vsemi diktatorji In kapitalističnimi sistemi ter si .. .. , . , . . . ustvarilo pravo socialno demo- « u - kracij°-kjer bod° kaj takega postopil. Kaj pa bo poznal, toda s svojo prikuplji- dino itd. Najglasnejši je bil vo vnanjostjo In dobrim humorjem Je kmalu potegnil pozornost nase. V pomenklh s fanti je ipravll, kje vse je Že bil, kaj izkusil in videl. Ničesar ni Kveder. Zmerom je protestiral, čemu ni vsaj pri vsakem drugem obedu makaronov na mizo. Gostiša je bil za ješprenj s kračo, zopet drugi za Štruklje skrival fr. svojega življenja. Ae In tako naprej. Pokojni Lov kiti večer si je pridobil zaup- renc je videl tesnobo uboge go-nost ljudi, kl so ga spoznali, spodlnje, kl bi vsem rada u«tr potem Amerika z orožjem? O-troci sh menda ne bodo igrali ž njim. Tu tiči zajec, ki ga je treba spraviti izpod grma. Kaj pa. če se bo delavstvo v Evropi, Aziji in drugod naveličalo prenašati neznosne razmere in bo izvolilo svojo vlado, katera ne bo pustila, da bi kapitalisti še nadalje izkoriščali njihovo ljudstvo. Takrat bodo ameriški magnati zavpili, da so v nevarnosti ameriški interesi, sveta dolžnost te dežele pa je, da jih protektira. In zabita masa bo norela od patriotizma in prelivala kri — za koga! Za svoje krvosese seveda. Morda se bo tudi ameriško delavstvo enkrat naveličalo MILLER'S CAFE •205 St. Clair Are., Clavaland, O. Fino pivo, vino in ifanje. Vsak p«, tek ribja večerja, ob sobotah ko-koija. — Fina postretba. Dobra godba. z narodom, človek s Človekom v miru, zadovoljstvu in blagostanju. Takrat ne bodo tekmovali, kdo bo iznašel boljše orožje za uničenje drug drugega, pač pa bo tekma samo v kulturnem smislu, v delu za iz-boljšavanje itvljensklh razmer v korist vseh ljudi. Louia Zorko. ..............Mlllill PRISTOPAJTE K « J SLOVENSKI NARODNI !! PODPORNI « JEDNOTI ;; NAROČITE SJ DNEVNIK «j i "PHOSVETA" i: Stane aa celo leto $6 00, * \ pol leta $3.00 « > I Ustanavljajte nova druStva. ! I ; Deoet Članov (le) Je treba za | | [ novo druitvo. Naslov za list in i» sa tajniitvo ja: J ! 2687 S. Lawndale Ave. [ CHICAGO, ILL. J .................... ......M...................................... ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tal. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec Girard, O. Od tu sta se zad- provizijo pa prispeval v tiskov- nji feden oglasila John Kosin ni fond in zraven še nekaj do- in John Tancek. Prvi je poslal dal. > 4, drugi dve naročnini; John Weat Allia, Wia. Anton Jer-Bogatay pa je pisal po novi šin je poslal 6 naročnin. Za imenik naročnikov v njihovi Proletarčevo zastopnico je bi-lj^pore listu in naročil ie en naaelb,nl- (la na seji kluba Št^l80 JSZ »z- kole(lar Mrs Tht>resil Ger9el pa je poslala celoletno naročnino Prosvetni matici za št. 122 Crafton Pa. Tred kratkem V ne kaj urah so jih pobili in Po 23 letih sptt samostojen ?mo omenili aktivnosti s. Tone-1 pripeljali domov 124 zajcev, ta Petrovicha. ki je eden naj- "Žilica mi ne da miru, pa mo-bolj agilnih sodrugov pri žbi- ram iti za njimi, tularemija gor ranju pripevkov v tiskovni lili dol," ml je pravil. "Sicer pa fond. Zadnji teden se je spet ne vem kaj bomo ž njimi. Zaj-oglasil. Pravi, da se je udeležil ci pečeni, zajci v omaki, pre-Silvestrove zabave seruostojn*- zervirani v steklenicah, zajčje ga društva in ob tej priliki i klobase, pa bomo še sami kma- zbral za Proletarca $6.00. Aliquippa, Pa. George Smrekar je poslal 2 naročnini, 50c lu po zajčje skakali," norčeval. — A. Shular. se je RAZNOTEROSTI Chicago, III. Pri nas, v do- voljena s. Mary Musich. mači vasi, smo bili zadnja dva Waukcgan, III. Martin Jud tedna takole aktivni: Tone j meh je poslal še dve naročnini, j jjfipj j„ za samostojno društvo Zaitz in Peter Verhovnik sta Anna Mahnich pa $5.55 v ti-j*4Sokor'. bila pridna s prodajo koledar-1 »kovni fond in $12 članarine Mclntyre, Pa. Vinko Yakse-ja na južni strani naše vasi. j Prosvetni matici od Gospodinj- tich je p^i^j nbnovo naročnine 5* Jan- e0 z#Prli eno največjih Ker je bilo odjemalcev več kot -kega kluba SNI). V pismu 2R * * ž u dum m ' * Anton« ModicaJ ieklaren v tem kraju—Laugh-sta naročila koledarjev je Pe- Bridgeport, O. — Razmere, ki so se koncem minulega leta nekoliko izboljšale, so se v t^h krajih znova poslabšale. Dna ter pisal po nadaljne iztise. Provizijo sta dala v tiskovni fond. Tone je tudi obnovil naročnino, zraven pa poslal še Viljem Kusovo, ki že mnogo let tajniku je pri SSPZ in je tudi naročnik Proletarca že mnogo let. — Ježe Zore je prispeval $2.00 listu v podporo kot novoletno darilo; Frances Vreček je plačala 5 koledarjev in vzela še enega; upravnik je dobil* 18 naročnin, Don Lotrich 2, to pot nove, in dobil jih je kar na "long distance", iz metropole namreč. Upati je, da mu naši clevelandsjii sodrugi ne bodo "fcuš"; Frank Zaitz je dobi! 6 naročnin, France Podlipec se je oglasil z dvema, pa en kols- pravi: "fce dolgo se nisem o-gla«iia, to pa ne pomeni, da sem šla v pokoj: dela je vedno dovolj, malo tu, malo tam, pa mi cas kar prehitro mineva, če bo le mogoče se vidimo na n5-letni proslavi našega glasila Proletarca v Chicagu. Sploh pa, mi tu v naši dvojni naselbini bomo storili svojo dolžnost napram Proletareu, kot vedno." To je dobra vest in to to-j liko boJj ker vemo, da so na^i sodrugi in sodružice ter številni somišljeniki vedno na mestu v vseh naših akcijah in zaslužijo vsled tega vse priznanje. Detroit, Mich. Peter Bene-(lict je poslal vsoto za oglase v koledarju, istotako John Zornik, Joseph Klarich 4 naročni- dar je vzel. Oglasil se je v ura- ne, od teh dve novi in novce za du tudi naš stari znanec iz bližnjega Lyonsa, Martin Poto-kar. Obnovil je naročnino, kupil koledar in prispeval listu v podporo $1.25. W»rren, O. Joseph Jež je poslal dve naročnini, $5.00 v tiskovni sklad in naročil še **n koledar. prodane koledarje. Naj omenim, da je zadnje čase obnovilo več naročnikov naročnino direktno, nekateri z opoml>o, da so sicer čakali zastopnika, a ker ga ni bilo, so jo poslali sami. Izgleda, da naši agitatorji v avtnem mestu niso tako aktivni kot bi bilo želeti in koi bi . Sharon, Pa. Jože Cvelbar je od napredne naselbine, kot je poslal novce za koledarje, de:roit-ka, pričakovali. $3.75 v tiskovni fond, 4 naroČ- j Milwaukee, Wit. Leona rd nine in naročil še dva koledar-! Alpner je poslal 12 naročnin in ja. Tone Zidanšek je poslal 2 i novce za oglase v koledarju, naročnini. Med naročninami je bilo tudi Cleveland. O. Tone Jani.o- ' par n vi' Naš agilni agitator vich je poslal 6 naročnin in v.so-! Jacob Koži j se nahaja v bol-to za 100 koledarjev; John nišnfei. Želimo mo ak^rajšnje-Krebel 5 naročnin; Jennie Da-ii« okrevanja. Tajništvo kluba garin 7, Anna Barbič pa je po- f št. 37 JSZ je prevzela z Novim slala nadaljno vsoto za Lroda-I letom ^odruaica Kristina Pod- za "župana" Antona Modica, svojo pa pošlje v par tednih, in morda še katero zraven. Strabane, Pa. John Terčelj je poslal vsoto za oglase v koledarju in vsoto #2.20 podpore listu, ki je bila zbrana v veseli družbi po seji dramskega kluba "Soča". IZ KANSASA Danes pa, za spremembo, nekaj "lovskih novic". "Vse mi bodo letos ti prokleti zajci požrli. in nobenega hudiča ni po-nje," se huduje in jamra bližnji farmar. No, sem si mislil, «e jv obrnilo! Marsikateri maj-har se spomni, kako dolge korake je moral včasi delati, s puško v roki, če ga je zalotil razjarjeni farmar na njegovem zemljišču, kamor je prišel iskati par ubogih zajčkov za "chi-Vken ste\v". Drl se je nekoč nad menoj, kot da sem mu odnesel celo kravo, dasi sem navadno še zajčka težko dobil, raz un kadar se je ves spe ha n usedel za oddih. V zadnjih par letih se je zajčja nadloga v teh krajih grozno pomnožila. Nekaj so temu vzrok suhe pomladi, ker v deževju veliko mladičev vtone po luknjah. Drugi važen vzrok je pa bolezen tularemia ali zajela mrzlica, ki se jo človek na~l leze bodisi pri odiranju kože|*ko slavje v soboto 27. aprila, ali pa pri rezanju surovega tej priliki bomo čull na spo-fftesa. Nemogoče je namreč ve- dva okfeta socialistične lin Mili. Obratovala je le dva meseca. Za popravila v nji je jeklarski tru*t potrošil $100,-000, ampak ker mu ni neslo, je obrat ukinil in 1,600 delavcev je na cesti radi tega. Tudi več premogovnikov je prenehalo z obratom, nekateri pa ga omejili. V edini veliki rov na Blaine, v katerem je zaposlenih mnogo naših rojakov, pravijo, da bodo namestili moderne stroje, kar tudi pomeni, da bo mnogo premogarjev poslanih med brezposelne. Tako vidimo, da masa trpi, a da bi se kaj pobrigala zase, to ne. Le godrnja in kolne. Pri volitvah v odbere društev in klubov se pri nas ni dosti spremenilo. Društvi št. 13 in 640 SNPJ priredita veliko zabavo 30. marca. Seja tukajšnje federacije SNPJ 31. decembra je bila zelo dobra. Pri Prosvetni matici še ostane. Med udeleženci se je nabralo par dolarjev v pod pobi Proletareu. Sklenili so h sodelovanjem z drugimi federacijami prirediti posebno slavje pod imenom dan SNPJ, toda seje 7. jan., ki se je vršila v ta namen v Akronu, se radi za-Kneženja in ledu po cestah tukajšnji zastopniki niso mogli udeležiti. Klub št. 11 JSZ priredi maj- Biti 23 let v ječi J* tragična Ilm, posebno, ako Ja človek e nji po no-dclinrm. Ampak Warren K Billings •i i tem »i belil (lava. Čakal ja, da Imenik zastopnikov Proletarca Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletareu, prodajati A m. druiinski koledar brošure in knjige, naj piše uprav ni štvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu pritbČene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri-HM pHdoblvatl naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili, Girard: John Kosin in John Bogatay. Glencoe: Albin« Kravanja. Lubon-Power Point: Jacob Bergant. Powhatan Point: John Kralj. Pinoy Fork: Frank Zavrinik. Warren: Jofteph Jet. PENNSYLVANIA. CALIFORNIA. Fontaaa: Anton Blaaich. O*kland- Anton Tomiič. Les Angele«: Frank Novak. Jin Franciico: A. Lekftan. COLORADO. Crested Buttes Ant. Slobodnik. pueblo: Fr. Bolteiar. tValeeaburg ia okolica: Frank Tomiič. ILLINOIS. Aliquippa: Gto. Smrekar, Bartol Vara nt. Burgcttstovvn Slovan: Joseph Krmel. VVARREN K. BILLINGS ga osvobode, ia ree je bil icpuičen potem, ko Je Ton Moonejr bil progla-itn uekrivim sločina, radi katerega rta bila obsojena on in Billings. Sled-a Ji ei po osvoboditvi ni iskat "notori-tete", nego »e lotil svojega urarskvga poklica, ki ga je opravljal tadi v ječi. Pravijo, da je v nji popravil nad 10,-000 ur. Chicago: Frank Benchina, Frank Bii- Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. jak, Joseph Drasler, Joseph Oblak, Cancrc U rg-Strabane: John Temelj Cha*. Pojrorelee, Peter Verhovnik j„ Mark« likav- in Frank Zaiti. _ C»cero-Berwyat. Krif tina Turpin. £"P°rls Jc*' BritZ' Li Salle-Oglesbjr: i-tank Martinjak Fer*er Cftfi Anthony Dra>ler Jr. in Anton Udovich. Point Marioa: Tony Zupančič. Springfield: Josfcph Ovca in John Herminie: Anton Zornik. Gariak. Vi.den: Fr. Ilersich. VVaukegan No. Chicago: Martin Jud-nieh. ne koledarje in $6.70 v tiskovni fond. Parkhill, Pa. Od tu je poslal dve naročnini Frank Podboy, iz bližnjega Johnstowna pa sta jih poslala Rak-Langerholc 3 in Andrevv Vidrich 2. to pot nove. Windaor Heighta, W Va. John Vidmar je naročil še en koledar in poslal $2.85 podpore listu. Sygan, Pa. Lovrenc Kavčič je poslal 3 naročnine in vsoto za prodane koledarje, katere sta razpečata s s. Frankom Pusto vrhom. Ogleaby, lil. Anton Udovich je posetil Silvestrovo zabavo kluba št. 1 JSZ, in ustavil se tudi v našem uradu, kjer je Izročil vsoto za 65 koledarjev in $2.40 podpore listu. Little Falla, N. Y. Frank Gre-gorin je poslal novce za prodane koledarje, naroČil še dra, deti,1 kateri zajec je okužen in z*rJe iz ClevHanda. 1 . « • m * . .... ' >« ' * vneto in agilno sodruiico, smo prepričani, da bo klub pod njenim vodstvom dobro uspeval. Razume »e. da bo potrebovala tudi sodelovanja, katerega ji bodo sodrugi in sodružice brez dvoma nudili. Foreat Cityt Pa. Anthony Drasler ml. je poslal 5 naročnin in naročil še 6 koledarjev. Mocn Run, Pa. Jennie Jerala se je oglasila še z eno naročnino. Red Lodge, Mont. Kajetan Erznožnik je poslal 3 naročnine in vsoto za prodane koledarje. njegova soproga Mici, ki je tajnica društva št. 81 SNPJ, pa dostavlja, da tudi v tekočem letu ostanejo v Prosvetni matici. Osage, W. Va. John Gallon je naroČil znamke za klub M. 228 JSZ, zraven pa priložil tudi eno naročnino. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI C- I S USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET k ČLANOV f IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO i" NAROČITE Si DNEVNIK 'PROSVETA Naročnina sa Zdruiene države (i«ven Chicaga) in Kanado $«.00 na teto; $3.00 aa pol leta) $1.&0 aa ietrt letaj sa Ckicago in Cicero $7.SO sa celo leto; $3.78 sa pol leta: sa Inosemstvo $t.OO. Naslov za list in tajništvo je: javoršek. Ker jo poznamo kat {kateri ni. Morda jih lovec po- bije sto, pa ni niti enega okuženega med njimi, lahko pa je prvi, ki ga dobi, da mu povzroči nadlogo. Zdravniški urad svari, da se je letos ta bolezen v teh krajih razširila kot še nikdar prej. Slučaji obolenja so lahki ali pa tudi težki, ki se končajo s smrtjo. Rojak, ki je lansko leto dobil to bolezen, mi je pravil, da je teden dni ležal v bolnilnici nezavesten. Mesec potem je bil na bergljah in dans po enem letu, še nima tistega zdravja kot prej. Znanec, ki je v državni službi za ohranitev divjačine, nam je pravil, da se je ta bolezen, zaradi zadnjih par zelo milfh zim, razširila iz juga, kjer je že stara stvar. Razširjajo jo klošči, ki se jih naleze zajec, ko se valja po tleh. Bolezen, ako jo zdravnik takoj pravilno ugotovi, ni huda in traja le par tednov. Toda prvi simptomi so tako podobni raznim drugim boleznim, da malo kateri zdravnik takoj spozna pravo bolezen. In med tem ko ga zdravi za vse mogoče druge bolezni, zamudi dragoceni čas. Najiožje jo je pravilno dognati potom preiskave krvi v laboratoriju. Edini tak laboratorij je do zdaj, po njegovem zatrdilu, v Kansas Cityju. Oku žen je se prepreči, ako človek pri odiranju kože rabi gumijaste rokovice, ravno tako pri ravnanju s surovim zajčjim mesom. Posebno nevarno je, ako ima človek kako prasko ali odrtino na roki. Priporočajo u-mivanje v topli vodi z milom, ali pa v alkoholu. Najvarnj »*i rtačin so pa gumijaste rokovice. Kuhano meso, po zatrdilu zdravnikov, nI več nevarno. Ni čuda torej, če lovci niso več navdušeni za zajčji lov. Nekateri jih streljajo In potem puste kar na polju. Razne far-marske organizacije priporočajo strihnin za po končava n»e teh škodljivcev, ker je veliko cenejši kot strelni naboji. Kna unča tega strupa zadoštuje za pokončUnje sto zajcev. Pred tednom dni mi je rojak kazal skladnico zajcev. Š sinom in sosedom je $el na lov, na par milj oddaljeno farmo. Joaeph 5noy. ] 99 \ 2(i.i7 So. Lawltdale Atcnnc J 4 hieatto. tllinoi* J Novi odbor družabnega kluba Slovenski center Chicago. — Dasi je bil večer 13. januarja jako deževen, se je letne seje Družabnega klu-j v Jugoslaviji so našteli 375,-ba genski center vseeno 000 glav goveje živine. Za pre-ii? SJi-S" «te^o čla- skrbo vojaštva se porabi v mirnih časih dnevno po 150,000 pečal z gostilniško obrtjo, in pred tem z grocerijsko trgovi. no. Star je bil blizu 78 let. V Pueblu je živel 50 let. Poročevalec. Jugoslovanski senat Jugoslavija ima po novi pre-uredbi svojega volilnega in parlamentarnega reda senat, v katerega izvolijo volilci v vsi državi 47 senatorjev, istotoiiko pa jih imenuje kralj, oziroma njegovi namestniki. Na vsakih ?00,000 prebivalcev pride en senator. Izmed teh jih ima Hrvatska 13, Slovenija 4, ostali pa odpadejo na druge banovine. Volitve so javne, kandidirati pa smejo le taki, ki so nad 45 let otarl, ki so si iztekli zasluge za državo in so že imeli razne javne urade. Težje je torej priti v jugoslovanski senat kakor v ameriški zvezni senat, dasi invt ameriški zakonodajno moč, tam pa je senatorstvo v glavnem le čast. Govedo v Jugoslaviji IND1ANA. Clinton: Ignac Spendal. Indianapolis: Mary Stroj. KANSAS. Armat Anton Šular. VVest Mineral; John Marolt. MICHJGAN. Imperial: Frank Augu&tin. Johnstown in okolica: Andrt*w Vidrich, John Rak in Ilija Bubalo. Latrobe: John In Mary Fradel. Lawrence: Louis Britz. Labrarjr: Nick Triller. Meadowlands: Martin BaiU. Park Hill - Conemaogb: Frank Pod« i boy. Sharon: Joseph Cvelbar. St. Michael: Frank Kunntek. j Sjrgan: Lovrenc Kavča . Detroit: Johni Zornik, Joseph KlarK-h Potovalni zastopnik Proletarca, A- Iti I ihn 1'l.i^t.t.. ' merskega družinskega koledarja in Majskega Glasa za zapadno Penno Anton Zornik, Herminie i Pa. in John Plachtar MINNESOTA. Bukl: Max Marta. Chisholm: Frank Klun. Dulutk: John Robi. 'felj: John Teran. MONTANA. East Helena: Joseph Mihelieh. Klein: Peter Yellar. Kod Lodge: K. Erznožnik. NEW JERSEY. ElUabeth: Amalia Oblak. NEW YORK. Gowanda: John Matekovich. NEW MEXICO. Sugarite: Anton Orožen. OHIO. ; Akron • Kenmore - Barberton: Mar. Kotnik in Mike Kopach. Blaine: John Vitez. Bridgeport: Joseph Snoy. Cleveland: John Krebel. Anton Jan-kovlch. Jennie Dagarin in Joseph i Le ver. , WASHINGTON. Sea 11 le: Lucas Debeljak. WEST VIRGINIA Star Citjr: Laurrence Selak. Tbomas: Lenhart Werdinek. W!SCONSIN. Milvraukee: Jacob Rožic, Leo na r d f Alpner in Mary Mihelcie. 5keboygan: Fr. Stih. j West Allis: Marv Musich. W»llard: Mike KrulU. WYOMING. Kem merer in okolica: Anton Tratnik in John H. Krzisnik. Ročk Sprtngs: John Jereb. nov. Tajnik Ray Rožičnik je poročal, da ima klub 170 čla-hov. Članarina je 11 na leto. Posebno Živahna je bila razprava o sugestiji za povečanje klubovih prostorov in o t>ovečanju agitacije za pridobitev več mladine v klub. Po seji so bili navzoči postrežem « krvavicami, ki jih je v ta namen dal klubu rojak Ke-gel v WilIow Springsu, in z zeljem ter kavo. Tudi pijača je bil« brezplačna. V odbor za to leto ao izvo- mesa. Izvoz goveje živine se je v prošlih mesecih povečal posebno v Nemčijo, dočim so cene v domačih mesnicah mesu tako poskočile, da si ga slabo plačani delavci sploh ne morejo privoščiti. Tudi "večni" Rim raste Italijani so že dolgo dobo želeli, da bi postal Rim milijonsko mesto, vzlic vsemu je rastel jako počasi. Se pred kaljeni, F. S. Tauchar, predsed- kimi desetimi leti je imel ko-nik, (dosedanji predsednik t>. maj 800,000 prebivalcev, zdaj Alesh ni več kandidiral); John pa jih cenijo na 1,322,000. Sprohar, podpredsednik; Rav - Božfčnik, tajnik; Joseph Tur-' t . ^ , pin. zapisnikar (slednji trije Pr6S0J&nje DOgODKOV »o bili ponovno izvoljeni).! Nadzorni odbor: Frank Alesh, Math Cukale, Joseph Drasler, PRIREDBE KLUBOV J. S. Z. Frank Sodnik in Math Kure. BaliniSČni odbor: John Sprohar. Frances Vider in Frank Zajec iz south side. Upravitelj klubovih prostorov je Luka Groser. Rilo je sklenjeno, da priredi klub v tem letu za svoje člane 'n prijatelje najmaaij tri domače zabave. — Poročevalec. doma in po svetu (Nadaljevanje s 1. strani.) šah je korakalo mimo njega. Ako je vest resnična, morda pa le pride do zbližanja med Hrvati in Srbi. Antenski prostovoljci na Finskem so strnjeni v svojo a-meriško četo. Večinoma so to ameriški fantje finskega poko-lenja. Pravijo, da jih je prišlo tja že več sto in še mnogo več jih pričakujejo. Velike skupine prostovoljcev so na Finskem Pueblo, Colo. — Tu je umrl j tudi iz Švedske in Norvežke. Iz 8. januarja Črnomeljski rojak Italije jih tam ni. čeprav j* Nick Starešinfč, ki je bil v na- propagandni aparat trdil, da Smrt rojaka selbini zelo dobro poznan. Pred leti Je služil mnogim za tolmača nA sodiščih in tudi sam prevzemal razne tožarske zadeve. Računal je ljudem za to postrežbo kolikor je mogel. Marsikdo se je pozneje pritd- ima Mus*olinl na Finskem že cela krdela letalcev in vojnih aeroplanov. Na Finskem je zfc Italijane premrzlo. Zdravstvo v induatriji je «tvar, ki se tiče v*eh delavcev. Stotfsoče si jih vsiiko leto na- JANUAR DETROIT, MICH. — V nedeljo 21. Januarja koncert pevskega sbora "Svoboda". MAREC . CHICAGO, ILL. — Slavje 35-let-nlce Proletarca v nedeljo 3. marca v dvorani SNPJ. VVAUKEGAN, ILL.— Kartna sa- | bava kluba it. 45 JSZ v soboto večer 9. marca v rpodnjik prostorih SND. CHICAGO, ILL. — Koncert "Save" v nedeljo 31. marca v dvorani SNPJ. APRIL CLEVELAND, O. — Pomladanski koncert soc. Zarje v nedeljo 7. aprila e SND na S«. Clair Ave. BRIDGEPORT, O. — Majska prireditev kluba Naprej it. 11 JSZ v soboto tr. aprila v druitveni dvorani. JUNIJ . CHICAGO, tLL. — Piknik v korist Proletarca V nedeljo 30. junija na Keglovem vrtu V Willow Springsu. STRABANE, PA. — Piknik kon. ference klubov JSZ in Prosvetne matice aa ea^. Pennsjlvanijo v nedeljo 30. junija na Drenikovih prostorih. JULIJ CLEVELAND, O. — Piknik klub« it. 17 JSZ ia soc. Zarjo v nedeljo l4. julija na farmi federacije SNPJ. AVGUST ŠTRABANE, PA. -- Piknik kluba it. I1S JSZ v nedeljo IS. avgusta na DtenikoviH prostorih. NOVEMBER CLEVELAND, O. Na Zahvalni dan v četrtek 21, novembra konccrl *oe. Žari* v SND. St. Clair Ave. Higijena v Bosni Zdravstvene razmere v Bosni in Hercegovini so kričeče slabe. Vasi v teh krajih so primitivna in izgleda, da se oblast ne more ali noče resno zavzeti, da bi to ljudstvo dvignila na višjo kulturno in gospodarsko stopnjo. Tudi spolna higijena je zanemarjena, kajti iz jugoslovan-i skih listoc povzemamo, da so v Bosni zdravniško ugotovili sto tisoč na .sifilisu bolnih ljudi. Lisi en to and A d ver tise over PMiNDEGH'S rUGOSUV RADIO Folh Songs and Music Tamburitza Orchestra Station WWAE, Every Sunday-1 to 2 636 S. Clark St, Chicago — Har. 3000» ♦ t MMMIMM■ BARETINCIC & SON i: POGREBNI ZAVOD Tel. 1471 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. MIMIMMMIMMMmm Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4r00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 261 h Street T»|. Cravrford 2212 At 1898 W. Cermak Rd 4:*0—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 t\>dnr»day and Sunday by appolntmenta only Residence Tel.r Crawfford S440 11 no aaewer —- Cofi Aastin 5700 1 *eval, da je moral — predno koplje to ali ono industrialno le opravil svojim tolmačem bolezen — to je, vsled posledic pravnim zastopnikom, zelo glo- nezdravega dela. V Chicagu se boko poseči v žep. Pokojni Stafeširlič Je nekoč poskušal ustanoviti zadrugo in prodajal delnice po $10. Utvar se ni obnesla in ljudje eo tirjali denar nazaj. Nekaj časa se je ie prrršli pondeljek pričel kon-gtes, na katerem razpravljajo, kako zdravstvene razmere v industriji izboljšati in a tem o-teti zdravje in življenje čimveč jega števila delavcev. ZRLO SE VAM PRIPOROČA MITZIE'S BEAUTY SHOP 3325 VVest 23rd Street, Chicago, llliniois ODLIČNO TRAJNO KODRANJE Delo ametniAko Itvrfeno po veWi graduantinji I« ILLlNOlSA IN CAUFORNIJE CENK ZELO ZMERNE Določit«* čan ohtuka he dane*. Phone Rockwell 4048 ^rjpi '1 ' .......ur* r A Yutfo*Uv Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers / OFFICIAL ORGAN OF Yugoalav Federation S. P. KDUCATION ORGANIZATION CO-OPERAT1VE COMMONWEALTH NO. 1688. puMuhod w*«ki? «t 2301 s«. L»wnd«u a**. CHICAGO, ILL , January 17, 1MO. VOL. XXXV. JSF Convention in July In accordance vvith the decision of the Jugoslav Socialist Fcderatioifs Executiv*e Committee, reached at its meeting Jan. 5 held in conjunction with the JSF Educational Bureau Exe-cutive, the XII regular convention of the Federation will be held in Cleveland, O. beginning on Thursday — Fourth of July —and concluded 011 Saturady, leaving Sunday for final con-cluding business and departure of delegates. Majority of the Executive Committee members favored Cleveland for the convention city, although final decision is subject to response of Branches 27, 28 and 49 in Cleveland. It it is such as not to vvarrant holding the convention there. Chicago vvill be the scene of the meet on the same date. Privilege of eleeting delegates is open to all JSF Branches, and all of the 200 fraternal, cultural and other organizations affiliated vvith the Federation\s Educational Bureau. GREATER SECURITY FOR AGED V/ORKERS AND DEPENDENTS Arthur J. Altmeyer, Chairman Social Secunty Board, Federal Security Agency The Social Seeurity Act, amended by Congress a fevv months ago, now has new mean ing for the millions of vvage-earning men anw credit« for vvages earned after 66. Nor did it cover workers vvho vvhere 66 before the lavv vvent into effect. The recently passed amendmenta have chsnged these requirement«. Novv vve are able to say to those vvorkers "Even though you are past 65 the new lavv give« you a chance to Books by Louis Adamič Enlargr the ncope of your k nov* K-d go; broaden your outlook upon life—H F,A D Cradle of Life ..........................$2.50 Dynamite Grandsons . My America 2.00 2.50 ».76 Order NOW from PROLETAREC 2301 So. I.«w.d.|, Av«n«s Chicag«, lllieelt. qualify for a check every month. Wages received after age 65 are counved now, and if at 66 you had enough credit« on your social secur-ity account to be entitled to the benefit« novv provided in the law, your payments can begin in January. If you had not enough creiits a t 65. you may have eamed enough by now. Or you may yet earn enough to be able to clsim benefits later on. Besides this, your vvife at 65 may also draw payments equal to one-half of yours." The amaunt of benefit vvill depend. as it did before, upon the amount of the worker's vvages — now figured, hovvever, on hia average n»onthly pay instead of on the total vvages credited to his social security account. For exan>ple, a man who vvill be 65 on January l, 1040, if be ha* been earn-ing an average of $50 a month since the lavv vvent into effect. wlll be en-titled to «"benefit of S20.60 a month |rom the time he stops work. at 6S or later, for the rest of his life. His wiffe if or when she is 65, will' receive half a« much, makitig a toUl Of $80.-90 lor the two. If he earned an aver-age pf $100 a month. his benefits wfvul5^e approxinfvateIy »26; his vvifo s at 65 would be nearl) $13. Together they vvould have about $19 S month. TK« Yo*ager Workor • '{*!' tf,". 5 O , '*.,'• #}' c For youngei vvorkers th« nevv lavv provtdes proteetion for the family in caae the breadvvinner dies. Suppone a man dies vvhen he b 35 years old, after working 10 years on a Job covered by the lavv. If his average monthly pay vvas $100 a month, the wage credits in his social security account vvould yield his widow slightly les« than $21 a month or three-fourths of his earned benefit. A childs benefit vvould be $13.75 per month, and if there were tvvo child-have a little over $48 a month. The payments to nay do so oftener. He must always furnish it vvhen a worker leaves his lob These tax receipt obtaine» and the general glooiu accompanying surh, the annual meeting at the Center last Saturday of the Slovene Center Social Club wa* vvell attended, vvith many llvely and enthu«iaslic diacus-sions ensuing on future activities ai\d improvement« of the club and its club rooms. The 1940 »late of officers are: Frank Tauchar, pres.; John Sprohar, vice pre«.; Ray Bozicnik, sec'y; Joseph Turpin, rec. sec'y; and ythe follovving Board members. Frank Sodnik, Math Cukale, Joseph Drasler, Muth Kure and Frank Alesh. On the bovvling committee, vvhich vvill super-vise balina tournament ariangements throughout thc year, are: John Sprohar. Frank Sait* and Frances Vider. The first meeting at vvhich the nevv Bojrd meeU vvill be held Feb. 5th at the Center. Secret§ry, Ray Bozicnik, repoited 170 members paid up to date, plu» muny de!lnquents. A vote of thanks to oui member Anton Kegel, of Willow Springs, who donated the delicious »ausage« sen*ed after the meeting, vvas given. ..... 11 \ Joseph Macus Dead CHICAGO.—Previous to the last /etr or so, vvhen his health begati to fail him. a common sight at any and evcry one of our social affairs. »ell-ing tickets at the door or vvorking st som- other p*>st. w«s friendlv, »mil-ing, good-natured comrade. Joseph Macus. Alvvuvs on hand and forever vvilling to help, that vvas Joe in our movement. About a year ago he lirst begin to complain of the heart trouble of vvhich he died last vveek. He vvill be sadly missed by every comrade and friend vvho knovv him. Finn Young Social i nt s Apiteal For Aid The Young Peoples Socialist Lea-gue, vou t h seetion of the Socialist Party has released the text of an appeal it received ' from the Socialist youth org^nisation of Pinland. Kx-plaining that the Soviet Union had broken tho peace, the Finnish organization continues: "We are convlnced th*t the wx>rking class throughout the vvorld wfll see the justiee of oiir eourse.-' arill understand Its slgnlfi-cance, a ml aet arcordmgiy. C. r.. lin« and to foire thc A. S. U. to tak« n sta m i againat thc Rus.«ian invasion of Fin^nd at the oiganfxa-tiona convention, in Madi«on, Dec. 26 to 30. Lash who vvill be rememberad as the kader of the machine, vvhioh forced the present leaders of the Youth Committee Against War out of the A. S. U. at ita Vassar convention. found himself thc vietim of hi« ovvn nmrhine. Rcalising that there vvas no hope of defeating the Communists «t the convention, . Lash fought for a national referendum on the Finnish question, but even this proposal vras overwhelmingly defeat-ed. Over the protests of Molly Yard. the national chaiiman, Kari Broader ws4 brought to the convention to speak on the Russian invasion of Fin-land. Most telling «f all, hovvever, vvas the eleetion of nevv officers. N«>ne of the present rebHlious officers w»?re re-eleeted. and thcy vvere replaced by nvembers veho vvere more agreeablc to the nevv line. In the most significant eleetion, Joe Lash vvas replaced as executive secretary by Bert Wltt of N'e\/ York vvho has long been the recognized spokesman of the Young Communist lesgue in the American Študent union. The Lash group vvere anxious to support Britain and France in the present vvar, whereas the Y. C. L. group vvantod to support Russia. so that the issue at stake vvas not one of being for war or aitainst vvar, but merely vvhich side of the war do you vvant to be on? — The Call. inquiry rejtarding them «uperfluous, by praving to the whole vvorld hovv completclv they are Stalili'« tool. The first proof was given by »ione other than their national chairman, VVilliam Z. Foster, vvhen he called off thc unofficial consumers' boycott of 'Jerman goods. If that boycott > as justified in 1934, or '36 or '39, it AHs doublv justified in 1940; the change wa» of course on orders from Moscovv to support the unholy Stalin-Hitler alliance. Again the Communist shovved their hand in the convention of the American Študent union at Madison, \Vis. Al moet unanimousiy that convention reftised to condemn Stalin as an ag-gretisor, in spite of the smoking ruins of vvorkers' homes in Finland. This is contrary to all reason and all judg-ment. It means «imply that the Communist party has been forced to come out in the open and make clear and emphatic control of the Študent union. This completely ends the useful-ness of that organization exccpt as a Communist stooge vvho^e lack of innocence has been flaunted to the vvorld. It vvill bc apparent to the greei.fst freshman vvhat the A. S. U. is. Študentk who have a decent respect for huiusnity and truth should shun lhe A. S. U. as they vvould a Fascist or-ganiration. Fortunatelv the Youth Committee Against War is in the field, doing a steadily better job. So, too, are other agencies, vvhich must be built up. It is not enough to condemn. the Communists; there is a positive vvork to be done. Summary of a Lecture by Louis Adamič Interruption of News Flow of Yugoslav Courier CHICAGO.—The American-Yugo-slav Reflector jn its current issue report« that due to some unknovvn element, probably vvar conditions, the Yug»Kslav ( ounoi of Chicago, a mime-ogiaphed nevvs sheet sent to all Yugo«lav publications in the city. has been unable to reeeive nevrs CIashes froai Agency Avala of Beograd. The agency is the recognised universaj nevv« soui-ce of south-east-ern Kurop«. It is further reported that Jurai Bjaokini, general manager of The Courier. the first Yugoslav. nes« agency established in Amorica, with off kes in Chicago, and Minister Fo-tioh in Wa»hington have been fran-ticallv at work to reestablish contsct. The Aaency Avala on the other hand U broadcaating daily the nevv« witli an onderstaading that it is received in America. The only explanation that can be given is that stronger propaganda stations vvith sinister motives are drovvning and infringing on the vvave rifhts of thc Beograd stat ion. POUCY OF CAIJTION The Yugoslav Press has been cautious ever since Munich. There is no drastic change; courtesy toaard all; open hostility tovvard none. Thc paper« print news from all side4, give more attention than for-merly to Russia, are veiy considerate of Turkey and rather friendl.v tovvard Ttaly. Yugoslavia is not sticking it« neck out. It's The Poor Who Poy The rich have little cause to com-plain abwt exces«ive taxation. During 1938 thc consumers—thst is, the masses of the people—paid 63.1 per cant of all American taxes. 'GO N E—' n A Pennsylvania man has invented a device to speed hand knitting that is vvorn on the index finger of one hand to Joop yarns over the end of a needle vvithout vvaste of arm mo-tion. A t ug boat built for opera tion in the vicinity of Chicago has a pilot hcuse mounted on a rotary hydrauHc elevstor so that it can be lowe»ed vrh en the boat passes under bridpes. (h'Uitoi 't Šote: — The fvUou inj i» the yi»t of u lectur« »vhick Louia A tla in ie, authur of "My America/' "The \ative'$ Return," "G rand torte," and other booke, hue been delive>in§ 1 ni., i (j the i*ast few »tunike under various titlee ull over ihe Untted Vfnfr«—before puhlic forume, teuch-ere und eocial workere' couventijue, uuivereitjj and eollepe uudiencee, %vo-incv'i cluhe, and e/teciul groupe. it ie orinttd hi-re with Mr. Adumic'e ton-lentj Kighty-five years ago. Walt Whit-min ha i d of the U. S.: "This is not t lat on but a teeming nation of na-4ons. The U.S. h* \ been that froim the •tart. It na« recognized as such by he Found ing Fathers. John Adams, Benjamin Franklin, and Thomas Jef-erson, who vrere a committee creat-»d for the purpose. recommended to Congresi thst the nevv national em-»lem' of the U. S. should contain. besides the emblem of the Orizinal rhirteen States, also the natiopal em-4em» cf Fr.glsnd, Scotlaiil, Ireian l. vranče, Germany. an1 HoP.and, a* i*e presen ti njT "the countries from A-hicn these States have been peo iled." . . . This Uiuav« has been . a ?ountry of many strains. There b no doubt, hovvever, that anca upon a time, early m its career, the U. S. vvas a much «impler pisce in its human makeup than it ia today. Even. say, 100 years ago the people of this country vvere preponderantly deri ved from Britain: Anglo-Sauons, vvho vvere mostly Protestanta. There vvere fevv Catholics and fevv Jews. There were, to be sure, great numbers of Negroes, but thev vrere near-tv sil in the South, and slavery creat-od the illusion that they vvere outside the processe« of American culture. Upon a different basis, the same vvas true of the Indians. As the dominant element, , the V.nglo-Saxons began to crea«*e u cultural pattern for the country. The threads being woven into this pastem were the English heritage. the Eng-lish lsnguage, the Coloi^ial «xperi-ence, the Revolution and its ideas. the senpe of the frontier, and, to no sliglit extent, the attitude to life csTled Puritanism. In conaection v ith these cultural beginning«.. there ap^ nca»ed a >ys^em of n^ional hppes w »spii stions that came to >e called the Ameriean Dream-^-a, matter mostly of faith in thc human individual and thc concepts of lil>erty, fraternity snd «'qn«lity, of general vvelfare and demoeracy vvhich vvere stated or em-bodied in the Declaration of ,Inde-l>endcnce snd the Constitution. This Dream Whs a sort of flowering of the fdealistic, socially ereative urges of the Atiftlo-Saxon people here. w hom I novv like to call the ol l-stock Americans. At the beginning of their story as a gr^up in this Nevv \Vorld vvere Jamestovvn and Pl.vmouth Ročk. After the Revolution, vvhich had occurre l in part bocau* Knglsnd did not |H»i-mit free iinmigi-ation into the Colonies, new people vvere coming over right along; but for n good vvhile they were chiefly Anglo-Saxons vvith some Germans and Hollanders —Protest a nts nearly all of them. We have no immigration figures prior to 1820. In that year about 8.000 inimigiants entered; in -1830 the number vvas 23,000; »n 1840 ap-pro\'imateIy 84.000 csme in. There vvere man.v Catholic Irish among the imm igra nts during these decades. but most of them stili vvere Anglo-Saxons and Protestants of the German and Dutch strains. Then the Machine roared its way onto the national scene, oringing on the Industrial Revolution snd the pasi.ion to develip the rountry in a huriy and to get rich quick; and came, too, the Civil War; and there begtin the Nevv Immigration. In the Ust 100 years 38,000,000 immigrant« came over; 24,000,000 in the last 50 years. And the majoritv of th em vvere non-Anglo-Saxons and non-Protestants, and vvere not very clo}«ely sttached to the attitude to life called Puritanism. Some of these nevv people came, of course. in a špirit of adventurc or vvith chiefly materialistic motive«, or because they vvere lured over hy American industi ialists. Most of them, hovvever, vvere escaping from opprvssion, terrorism, even maa-sacres; from army service and mili-tarism gencrally; from life in ghettos snd from economic or personal frus-tration or fear of frustration. It vvas as if they came in response to the lines struek—in 1886—on the pedes-tal ot' the Statue of Libcrty: tHve me ponr tired, yonr poor, Yonr huddled mueeee gearning to hnnthc free, The vretehed rt f uae of go*r teeming nh tre. Strni thoee, the homeleaa, tempeat-tont to me: I lift tny Immp beeiile the goldcu ,l*or. To most of them, as it had been to the earliest immigrant«, the Pilgrims, A merica was a refoce. a chance for a better Hfe , , . They came and spilled themselves over America, 38,. 000,000 0f them. all of a sudden, in vvhat was a mere moment in hlstory; representing over 60 different na- tional backgroumta, speaking a« many language« and several hundred dialects, owing allegiance to over twoscore rulers . and governments, and adhering to about a dozen different religions. Most of these r.evv people vvent into the cities, to vvork in factories an1 mills, in smili rhops and atjek-yards, on the nevv bridges, roads, and sky«crapers; or into the small mining tovvn« and camps. But niany, too, vvent on the land as pioneers. Or they vvent into fishing along the various coasts of America and on the Great Lakes; or to the wood* as timber vvorkers... And everybo1.v vvorked and built and dug and grubbed and carried burdens, and as America stand« today, there is hardly a building here, hardly a bridge or mile of railway or highway, hardly a vehHe, ha rdi v anything that is not, in part, a result of immigrant labor. This is one of the greatest stories under the sun, the stoty of the comi-ig and the meeting of all these peopL««, in so brief a period, on this vast and beauti/ul continent. It is, as yet, a story little knovvn and perhaps never to be vvritten fully ... Personally, l am trying to got at it, just novv, in a project vvhich I began early in 1939. It is a study of the various and complex developments in our American life vvhich revolve around, or iasue from. this fact of the 38,000,-000 immigrants coming here in the last 100 years. It vvill eventually result in a book, or a series of books. I undertook this job because the Nevv Immigration seem« to me ono of the moet important of the more neg-lected facts in American history; important from the vievvpoint of our future in the U. S. So far I have sent out about 150,-000 copies of vvhat I call my broad-side (some of you may have seen it) a qucstionnaire in vrhich I ask tov information on the subject and I hav* received thousands of replies. letter« of from a fevv lino« to more than a hundred pages, and masees of other material, cNppings and aerap-books, manuseripts and obscure bookM and pamphlets. This material came to me, and is stili eoming, from alf r vanner of people, old-stock Americans and immigrants and their chi)d-r«*i.' fronv men and vromen in all vvalks of life, from about 1,500 cities and tovs-nk all over the cx>untry. Also, during 19S9 I have traveled thousands of mi!«*, talking vvith people individu«lly, 1n tvvos and three« and in small groups. All through this vvork novv In process I sni getting a tmrt of closeup of America. The variety of the nlace! And the possibil-Ities here, good and bad, because of this variety! Most of us, old-stock and ncw—, are not avvare of the human resour-ces vve have here, and of the op-portunity befoie us to creat e a great culture on this continent; a culture vvhich could approach being universal | or pan-human and more satisfying to thc human makeup than any culture that has .vet appeared under the sun. Nor are vve avvare of the dangers ahead of us if vve fail to take advantage of this opportunity .. . Most of us need to become conscious of this sntuation. of this nesv America; need to become naturalized to it. As a country, vve need to look into the resources of gcnius and talent, char-aetor and cultural values iu thc nevv groups; if for no other reason, because it is almost sure that, vvith thc rest of the vvorld. vve are facing dif« ficvilt times ahesd, and the probabil-ity is that vve vvill need everything we'vt got to keep on e>en keel during the next few decades. We have something over 300.000 Indians, vvho are mostly in reserva-tions, a problem somevvhat special and apart; and about 13,000,000 Negroes. also a rather special and uniquely neute problem, poasibly destined to be the ultimate and most sevei-e test of our forming culture, of our pretensions to democi*acy —a test vvhich the country vili be able to meet, I feel, only if the vvhite element« soon begin to solve thc problems among themselves. Ths vvhites number about 116,000,-000. Slightly over half of them are An»lo-Saxons, or think they are, or pass as such, partly, largely, or wholly. They are Protestants or of ProtesUnt background. There are about 20,000,000 other people here vvho are not Anglo-Saxons but src Protestant«, or of Protestant bvek-ground. About 10,000,000 are Irish ('atholic* or of thst background; be-tw«en 15 and 20 millions of the German. about 5,000,000 of the Italian. about 4,000.000 of the Rcandinavian, about 2,000.000 of the French. and betvveen 8 and 10 millions of the various Slavic background«. One million each will cover those of the nish, Lithuanian, and Greek background. Also, vve have several hundred thousand Orientals, and there sre not inconsiderable Me*ican and Filipino elementa. And vve have over 4,000.000 Jews, about 24,000.000 Catholics, and 6 or 6 million people of the Eastern Orthodox faiths ... These are estimates, but I believe falrly close. (To he continued.)