Kamniški občan LETO XXXIV KAMNIK, 21. DECEMBRA 1995 Voščilo predsednika občinskega sveta Novoletne želje Življenje je težko. To je velika resnica in ena največjih' To je velika resnica, kajti ko to resnico zares dojamemo, jo tudi presežemo. Ko zares sprejmemo in spoznamo to resnico, potem življenje ni več težko. Težave pašo zato, da jih rešujemo. Želim si, da s to mislijo in celo vrsto drugih srečnih misli zaključimo staro leto in začnemo novo. Tako doma v krogu naših najbližjih, kot med našimi sodelavci, pa tudi tam, kjer se kroji življenjski utrip naše občine. V tem letu smo v skladu z novim zakonom o lokalni samoupravi začeli orati novo ledino - spretno ali nespretno, to bo pokazal čas. Z upanjem v objektivnost moje presoje naj zapišem, da smo bili v Kamniku spretni in uspešni. Dokaj hitro in z visokim soglasjem smo sprejeli osnovne akte občine, ki so nam omogočili začetno delovanje. S prav takšno gotovostjo ugotavljam, da so pri tem delu zbrani kultivirani in zavzeti ljudje, ki se dinamično odzivajo na probleme iz svojega okolja. Menim, da delujemo v duhu načela, ki sem ga zapisal v uvodnem odstavku. Težave nas ne plašijo, niti ne razdvajajo nas ne pretirano. Seveda si zaradi različne politične obarvanosti članov občinskega sveta mnogokrat predstavljamo različne poti do rešitev težav in problemov, vendar pa demokracija prevaga enkrat na eno, drugič pa na drugo stran. Pri marsičem pa smo omejeni -včasih smo tekli, da vse odteče »dol s Savo«, zdaj pa marsikaj odteče »dol s Kamniško Bistrico«. Marsikatere odločitve in pristojnosti so prenesene z občinske na državno raven. Država si je pridržala večino denarja, ki se ustvari v naši občini. Pri tem sploh ni popustljiva, izjemno pa je radodarna z obveznostmi, ki so ostale v pristojnosti občine. Tako smo izredno omejeni s finančnimi sredstvi, vendar se pri oblikovanju proračuna trudimo razpoložljiva sredstva pravično in ustrezno razdeliti v skladu z našim odločitvami, kaj je za razvoj naše občine najbolj pomembno. Trudimo se za razvoj turizma in ekološko oza-veščanje pri ravnanju z našim okoljem. Pomembne So tudi družbene dejavnosti, saj so prav predšolsko varstvo, šolstvo in kultura osnove za razvoj našega naroda. Manj uspešni Smo pri izgradnji komunalne infrastrukture, vendar gre po naši presoji le za trenuten zastoj. Trudimo se, da ohranimo dosežen nivo iz preteklega obdobja ria vseh področjih naših pristojnosti. Vendar so potrebe večje od trenutnih možnosti, zato smo se upravičeno odloČili za uravnotežen razvoj vseh območij ttaše občine, ki sodi med največje v Sloveniji. Pri našem delu upoštevamo sadove spoznanj in dela prejšnjih kamniških »oblasti«, seveda mislim na pozitivna spoznanja in prispevke k razvoju naše občine. Ne smem izpustiti občinske uprave, ki prav tako orje ledino - z nami, svetniki, vred. Z veseljem ugotavljam, da so nekatere negativne izkušnje iz drugih slovenskih občin, ki imajo, žal, tudi negativni medijski odsev, našo občino zaobšle. Vse konfliktne situacije smo reševali strpno, tako kot priliče letu, kije bilo v znamenju strpnosti. Naj zaključim svoje voščilo z željo, da se leto strpnosti nadaljuje tudi v no-vem letu. Vsem, ki imamo škarje in platno, želim sprejemanje odgovornosti, vdanost resnici, uravnovešenost in obilo pozitivne energije, Prav tako pa tudi osebno srečo in miri Občankam In občanom Občine Kamnik pa želim zdravja, veliko srečnih mi-sli, poguma pri soočanju s težavami vsakdana, svetlih hotenj in lepih družinskih trenutkov. Vsem skupaj pa želim nadvse lepe božične praznike • podoživimo jih z mislijo, daje življenje res težko, a ravno zato toliko bolj lepo. IGOR PO D BREZNIK Z izredne in 10. seje občinskega sveta 2,34 milijona SIT šolskim društvom Ker je župan na sami seji obrazložil razlage za hitri postopek sprejemanja rebalansa občinskega proračuna, kar so zahtevali svetniki, so sredi desete seje opravili izredno sejo, na kateri so po hitrem postopku sprejeli rebalans občinskega proračuna in finančnega načrta sklada stavbnih zemljišč za leto 1995. K predlogu za spremembo občinskega proračuna so svetniki predlagali kar precej amandmajev. Nekaj jih je župan kot predlagatelj vključil v predlog sprememb, kot npr. predlog kolegija predsednika OS, da se preostali denar namenjen sejninam nameni za delovanje poslanskih klubov ter predlog Hočevarja in Raj-sarja, da se denar za čistilno napravo na Lazah zagotovi v proračunu za leto 1996, ne pa da se v letošnjem proračunu samo črta. Od ostalih amandmajev, ki jih je na predlog svetnikov sprejel občinski svet, pa naj omenimo predlog Antona Špenka in PK SKD, da se sredstva za izdelavo načrtov za obnovo osnovne šole Moste od prvotnih 1 milijon SIT povečajo na 4 milijone SIT. Z amandmajem Rudija Meršaka, Uredniški odbor Kamniškega občana in izdajatelj Bistrica d. o. o. voščita vesele božične praznike in srečno novo leto 1996 vsem bralcem, sodelavcem in poslovnim partnerjem. Prva številka Kamniškega občana v naslednjem letu bo izšla v četrtek, 11. januarja. Prispevke sprejemamo do četrtka, 4. januarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 9. januarja. Pavla Ocepka in ostalih svetnikov so denar, ki je bil namenjen Športni hali v znesku 2,34 milijona SIT, namenili dejavnostim šolskih športnih društev in športnim klubom. Na predlog poslanskega kluba SKD so povečali sredstva za sofinanciranje Mestne godbe s 300.000 na 650.000 SIT. Sprejet je bil tudi predlog odbora za varovanje okolja o povečanju ekološkega prispevka od 12,7 na 15,7 milijona SIT, za akcije ekološkega osveščanja pa naj bi namenili 800.000 namesto 300.000 SIT. Med spomeniško varstvene akcije so na predlog Antona Hočevarja uvrstili tudi popravilo cerkve v Motniku, za kar so namenili 1,5 milijona SIT. Zaradi uskladitve proračuna so na predlog občinske uprave zmanjšali postavko za nakup stavbe otroškega vrtca od 64 na 59,5 milijona SIT. (Nadaljevanje, na 2. str.) k^cna Z1LM0 VAM% $^W§w.«S^SR3S^ '^OT^k asSa« w i nfffu «yp MiiiiIM M w TM «m j|N& mJII, am ^«"»^ lElI ^™a^ *®w »It« H JHU _4. 21. DECEMBRA 1995 iz življenja društev KAMNIŠKI OBČAN 13 Srečanje lovskih tehnikov in čuvajev Poudarek na znanju in strokovnosti Samo z rednim strokovnim izpopolnjevanjem in znanjem se bodo slovenski lovci in njihova organizacija lahko uveljavila v novih pogojih varstva in gospodarjenja z divjadjo - to je bila osrednja misel, ki je prevevala razpravo na prvem srečanju lovskih tehnikov in čuvajev, ki sta ga organizirali Zveza lovskih družin Ljubljana in LD Stahovica 2. decembra 1995 v lovskem domu na Vegradu. Poleg lovskih tehnikov in čuvajev z območja ZLD Ljubljana so se srečanja udeležili tudi tehniki in čuvaji z drugih območij Slovenije (Go- bile ugotovljene med drugim tudi velike izgube srnjadi zaradi prometa in kmetijske mehanizacije. Te so v letih 1993-1994 znašale kar 18% vsega odstrela. V prihodnje naj bi sprostili ciljno starost srnjadi. Pomembno pa naj bi ostalo razmerje med enoletnim in starejšim srnjakom. Uveljaviti bo treba zahodnoevropsko načelo gospodarjenja, ki daje prednost številu, ne pa izbiri po rogovju ipd. Prihodnje leto naj bi v Sloveniji uvedli sistem spremljanja divjadi, pri tem pa bo še posebej pomembno sodelovanje lovskih teh- Lovski tehniki in čuvaji iz vse Slovenije na posvetu v lovskem domu na Vegradu renjske, Štajerske, Zasavja, Kočevja itd.) Namen srečanja, ki naj bi postalo stalna oblika dopolnilnega izobraževanja, so uvodoma obrazložili predstavniki vodstva ZLD Ljubljana Vlado Podlogar, Štefan Virjent in Stane Birozovič. Nato pa je stekel zanimiv strokovni pogovor o stanju populacije srnjadi ter nadaljnjem gospodarjenju z njo, ki ga je vodil ing. Blaž Krže, predstojnik strokovne službe Lovske zveze Slovenije. V svojem uvodu je poudaril, daje srnjad naša najpomembnejša divjad, tako v gospodarskem kot v lovskem smislu. Posebno skrb ji moramo namenjati tudi zaradi tega, ker se razmere za življenje divjadi zelo spreminjajo. Zato naj bi v prihodnje še bolj skrbno spremljali njeno telesno težo, starost, težo rogovja in zdravstveno stanje. Na podlagi vzorčne ankete, ki je zajela vsako deseto lovišče, so nikov in čuvajev. V razpravi smo slišali, da za načrtovanje odstrela oz. ugotavljanja staleža ni moč več uporabljati 40 let starega katastra, saj so nove pozidave, ceste in drugo bistveno vplivale na zmanjšanje življenjskega prostora divjadi. Bolj bo treba upoštevati znanstvena dognanja na tem področju. Nikakor pa ni mogoče s »samoupravnim« glasovanjem v lovskih družinah odločati o višini odstrela. Zato bi morali z novimi načeli gospodarjenja z divjadjo seznaniti tudi gospodarje in druge odgovorne ljudi v lovskih družinah. Drugi del posvetovanja je bil namenjen usmeritvam pri nastajanju nove lovske zakonodaje. Mag. Franc Avberšek, predsednik Lovske zveze Slovenije in poslanec Državnega zbora, je udeležencem predstavil potek dosedanjega postopka v zvezi s sprejemanjem novega lovskega zakona. Pri tem je poudaril, da se bodo morali slovenski lovci, ki jih je 23.000, zavedati potrebe po usklajevanju različnih interesov na tem področju. Do predloga lovskega zakona, ki ga je predlagal poslanec Ivan Oman in je sedaj v postopku v parlamentu, so različna stališča tudi v samem Državnem zboru. Med tem ko je matični odbor menil, da je ta zakon primerna podlaga za nadaljevanje postopka, pa je odbor za infrastrukturo in varstvo okolja predlagal zavrnitev. Čeprav je bil predlog zakona že uvrščen na dnevni red seje DZ, do razprave še ni prišlo. V tem času pa ima poslanec Igor Bavčar že pripravljen nov predlog zakona, ki bo prišel v postopek, če bo DZ zavrnil Omanov zakon. Trenutno je veljavni še stari lovski zakon iz leta 1975, pri katerem je treba upoštevati novosti, ki so bile sprejete z nekaterimi drugi zakoni, kot je npr. zakon o varstvu okolja, ki določa divjad kot državno lastnino, zakon o gozdovih, s katerim Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstva prevzema naloge planiranja v lovstvu, uredba o zaščiti redkih živalskih vrst itd. Kot je poudaril predsednik Avberšek, gre v dosedanji razpravi za dva različna koncepta: poslanec Oman se v svojem predlogu zavzema za to, da bi lovišča dajale v zakup občine in sicer za določen čas. Lovska zveza pa meni, naj bi koncesijo podeljevala država za nedoločen čas. Oman predlaga tudi manjša privatna lovišča, lovci pa se zavzemajo za lovišče z najmanj 2000 ha. Vsekakor pa se lovska zveza zavzema za pošteno cenitev škod, ki jih povzroča divjad. Pri ocenjevanju dosedanje vloge lovske organizacija je treba upoštevati tudi to, da so lovci na leto vložili prek 200 milijonov tolarjev svojega dela in da so bili vsi prihodki od divjadi vloženi nazaj v gojitvene naprave in za povračilo škod. »Mi ne moremo pristajati na tezo,« je dejal Avberšek,« da bo pomemben samo dobiček, ne pa divjad in da bo lovil lahko samo tisti, ki ima denar. »Vrednosti, ki je v naši množičnosti, ne smemo zapraviti,« je zaključil predsednik slovenskih lovcev. Ob zaključku srečanja so udeleženci spregovorili še o predlogu organiziranosti lovskih tehnikov in čuvajev. Menili so, naj bi z ustanovitvijo društva počakali da sprejema lovske zakonodaje in da bi raje nadaljevali s tako obliko strokovnih srečanj. F. SVETEU Zavidljiv uspeh kamniških gojiteljev ptic Kot že vrsto let, točneje od same ustanovitve leta 1977, člani DRUŠTVA ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC iz Kamnika redno nastopajo s svojimi pticami tudi na vseh večjih razstavah oziroma tekmovanjih. Nekoč so bila to republiška v Sloveniji, zdaj pa so to državna na nivoju bivše Jugoslavije. Po osamosvojitvi Slovenije gre seveda za državna ornitofilska prvenstva, ki kar 1411 najlepših ptic iz cele Slovenije in več kot 120 gojiteljev iz 26 društev. Kamničani so nastopili v zasedbi 6 članov gojiteljev s skupaj 38 pticami in osvojili kar 12 kolajn od tega 8 zlatih, 1 srebrno in 3 bronaste. Tako je Marko Govekar s kolekcijo križancev lišček x kanarka dosegel prvo mesto s 359 točkami, s križancem grilček x kanarka v Lepo je potovati in tekmovati, najlepše doma, kdor ga ima. se organizirajo vsako leto v drugem kraju. Tokrat je bila že 5. po vrsti ponovno v Trbovljah v avli Delavskega doma od 30. novembra do 7. decembra 1995. Organizator, Društvo za varstvo in vzgojo ptic Trbovlje, je v sodelovanju z Zvezo društev za varstvo in vzgojo ptic Republike Slovenije organiziralo enkratno ornito-filsko srečanje, kjer se je zbralo lepo zmagovati, kljub vsemu pa... posamezni konkurenci pa 3 mesto z 89 točkami. Valentin Homar je s svojo kolekcijo rjavih kanarčkov osvojil 361 točk in s tem zasedel 1. mesto v konkurenci normal melaninskih kanarčkov v kolekcijah. Miha Pajek je nastopil v konkurenci kolekcij satinet kanarčkov in osvojil 1. mesto z doseženimi 358 točkami, hkrati pa je nje- gov rjavi kanarček posamezno posegel po 3. mestu z 90 točkami. Mladi doktor veterine in hkrati ljubitelj ptic Boško Simeunovič že vrsto let zelo uspešno goji čopaste kanarčke, imenovane glo-ster. Svoj uspeh je okronal tudi tokrat z absolutno zmago, tako v kolekcijah kot posamezno, saj je s kolekcijo osvojil 1. mesto z 354 točkami, posamezno pa prav tako 1. mesto z 90 točkami. Franc Petelinkar iz Zbilj pri Medvodah je član kamniškega društva takorekoč od ustanovitve, hkrati pa zelo uspešen gojitelj papig skobčevk, nimfic in agapor-nisov vseh vrst. Tokrat je v Trbovljah zastopal svoje društvo s kolekcijo agapornis fišer in agapor-nis personata-modra mutacija. S slednjim je zaslužil kar 90 točk, kar je bilo dovolj za 1. mesto in zlato odličje. Drago Kovačič se že 23 let ne loči od svojih pernatih ljubljenčkov - kanarčkov. Vsako leto jih vzgoji tja do 50 primerkov, njegovo skrb in ljubezen pa mu vsako leto vračajo s svojo potrditvijo pred očmi strogih sodnikov, ko že vrsto let osvajajo visoka odličja na najvišjih nivojih. Tudi tokrat ni bilo izjeme, kajti nastopajoči 2 kolekciji zlatih izabel kanarčkov sta osvojili 2. in 3. mesto z zelo visokimi ocenami 361, oziroma 360 točkami, v posamezni konkurenci pa je bil kanarček vrste zlata izabela celo 1. z 90 točkami. Tudi kanarčki satinet so se potrdili, tako da je intenzivno rumeni satinet v posamezni konkurenci osvojil 1. mesto s kar šampi-onsko oceno 91 točk in se v finalu celo potegoval za častni naslov šampiona med kanarčki. KODRA Delo Rdečega križa v letu 1995 Območna organizacija Rdečega križa Kamnik je pripravila obsežno analizo dela v tem letu. Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da je RK vlagal ogromne napore v izpolnitev letnih nalog. Rezultati so zelo dobri in vzpodbudni. Kažejo na to, da so se člani RK prizadevno in odgovorno vključevali v vse organizirane dejavnosti. Med slednje sodijo zlasti: Krvodajalstvo je imelo prednost in se uvršča med izredno uspele naloge v kamniški občini. Do konca novembra 1.1. je bilo na odvzemu krvi 1469 ljudi, ki so dali kar 863 litrov krvi. Po statističnih podatkih se naša občina po udeležbi uvršča v prvo tretjino občin. Mnogi stalni krvodajalci so prejeli priznanja za 20, občini je bilo deležno precej posameznikov in družin: mesečno 30 do 60 družin ali 90 do 150 ljudi. Prejeli so živila, oblačila, higienska sredstva in drugo. Razdeljeno je bilo 1170 kg moke, 140 kg fižola, 630 kg pralnega mila, 140 odej itd. Pomoči beguncem je bilo razdeljeno precej v obliki pre-hrambnih izdelkov, oblačil in deloma v denarnih zneskih. Med ostalim so prejeli 2760 1 olja, zgovore o nuđenju pomoči starostnikom itd. Z zbiranjem prostovoljnih prispevkov v Marsovčkih je bilo mogoče pomagati posameznim socialno ogroženim ljudem v občini. Opazna je bila dejavnost krajevnih odborov RK v KS ter nekaterih organizacijah in drugih sredinah s pridobivanjem članstva, z zbiranjem živil, z obiski bolnih ljudi in pridobivanjem Te dni so pričeli odbori Rdečega križa v krajevnih skupnostih pobirati članarino za leto 1996. Družinska članarina znaša 500 tolarjev, za posameznika pa 300 tolarjev. Članstvo v RK je prostovoljno. 30,35 in več kratni odvzem krvi. Celo 86-kratne darovalce krvi imamo. Res, to so izredni uspehi in so rezultat vztrajnega dela aktivistov RK in humanosti samih krvodajalcev. Kamniška organizacija RK stalno vzdržuje prijateljske stike z drugimi odbori RK v Sloveniji in z Zvezo prostovoljnih krvodajalcev TržiČ-Mon-falcone in Doberdob v Italiji. Programi zdravstvene vzgoje in tečaji prve medicinske pomoči so bili realizirani. Večur-nih tečajev, preizkusov znanja in udeležbe na tečajih dopolnilnega izobraževanja se je udeležilo precej članov ekip. Udeležili so se tudi preizkusa znanja na državnem prvenstvu. Tu so osvojili I. mesto. Letovanja otrok na Debelem rtiču je bilo deležno 55 otrok v organizaciji Mladinskega centra Kamnik in 80 predšolskih otrok v organizaciji vrtca. Programa pomoči revnim v Ljudje čakajo na pomoč Rdečega križa, ki se deli sredi tedna. Krvodajalska akcija Prva krvodajalska akcija za območje kamniške občine bo že 24., 25. in 26. januarja 1996. Na željo Zavoda za transfuzijo krvi Slovenije je bil čas krvodajalske akcije določen že za januar. Organizacija krvodajalstva bo potekala tako kot v prejšnjem letu. Vozili bodo avtobusi ob določenih urah. Točen program akcije bo objavljen v januarski številki Občana. 915 kg moke, 850 kg sladkorja, 430 kg riža itd. V akcijo zbiranja pomoči za prebivalce Bihača so se vključili tudi Uršulinski samostan, Karitas in drugi. Pošiljko pa je spremljal Ramo Rekanovič. Druge dejavnosti RK. Dobro so bile pripravljene aktivnosti ob tednu Rdečega križa od 8. do 15. maja. Prvošolcem in sedmo-šolcem je RK delil zdravstveno vzgojno literaturo, pripravil ra- novih krvodajalcev. Poleg naštetih je bilo v okviru Območne organizacije RK Kamnik pripravljenih še več drugih akcij, ki so bile uspešne. Poročilo ugotavlja, da je bilo sodelovanje med vsemi humanitarnimi organizacijami v občini dobro. To se je odražalo tudi v delitvi pomoči potrebnim prebivalcem. STANE SIMŠIČ Uspešno Društvo izgnancev V Kamniku so se 2. decembra na Občnem zboru srečali izgnanci s področja cele občine. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1992. V Sloveniji je ustanovljenih že 90 takih odborov. Na zbor je prišlo kar 187 njenih članov od 336, kolikor jih je včlanjenih v društvo. Že sam obisk zgovorno kaže na zanimanje članov, ki so bili med II. svetovno vojno v izgnanstvu. Njihova problematika je zelo pereča. Državni zbor Slovenije je namreč sprejel več Zakonov, ki določajo nekatere pravice do odškodnin za prestano gorje, ki dajanja pomoči članom. Iz poročila je razvidno, da je starost izgnancev med 60. in 70. leti. Njihove vrste se hitro redčijo. Reševanje materialnih vprašanj oziroma odškodninskih zahtev bo zaradi tega razloga zajelo manjši krog upravičencev, za precej pa bo že prepozno. V poročilu je bilo izraženo začudenje, da se v tem času skuša razvrednotiti vloga in pomen NOB in poskuša rehabilitirati izdajalsko vlogo okupatorskih sodelavcev. Izgnanci so bili žrtve okupatorja in njihovih pomočnikov, zato sedaj zahtevajo odškodnino. Odbor izgnancev dobro sodeluje z Zvezo borcev NOV občine Kamnik in tudi z tevki zaradi nepopolnosti zavrnjeni. Odbor izgnancev je določil nekaj svojih članov, ki bodo na terenu pomagali in tudi tolmačili predpise. Razprava, ki se je razvila na to temo, je bila konkretna, posamezne primere pa bo potrebno obravnavati z vso odgovornostjo. Na občnem zboru je sodeloval tudi župan g. Tone Smolnikar, poslanec Državnega zbora Maks Lavrinc in predsednik Zveze Borcev NOV Kamnik Janez Prezelj. Tone Smolnikar je menil, da bi vprašanja izgnancev morali reševati že prej, zato naj vsaj sedaj zagotovijo, da se bodo vloge reševale pravočasno. Maks Lavrinc je govoril o odločitvah Državnega zbora, Janez Prezelj pa je povedal nekaj konkretnih podatkov iz II. Rozika Lavrinc Na občnem zboru izgnancev je sodeloval med ostalimi tudi Rozika Lavrinc. Aretirana je bila avgusta 1943 in odpeljana v zapore v Kamniku, po šestih tednih mučenja v Begunje in januarja 1944 v Ravensbrtlck. Domov se je vrnila septembra 1945 preko Subotice in Beograda. Je članice ZB. Pred nekaj meseci je praznovala svojo 70-letnico. Še vedno se dobro spominja gorja, ki so ga morali prestajati zaporniki in drugi izgnanci zaradi simpatiziranja z NOB. Odločno odklanja vsake poskuse rehabilitacije domobranstva in izdajalske vloge okupatorjevih sodelavcev. Zapori in mučenja so pokazali, kaj bi nas čakalo, če bi nacifašizem zmagal. Vsako sodelovanje z okupatorjem je bil zločin nad lastnim narodom. jim ga je prizadejal okupator. Problematika izgnancev je bila dolga leta odrinjena in za njihove upravičene zahteve ni bilo dovolj posluha. Članica kamniškega odbora izgnancev Marija Žnidar, ki je bila v delo odbora vključena naknadno, je v izčrpnem poročilu zajela vse aktivnosti odbora, zlasti na področju urejanja dokumentacije izgnancev in drugimi dejavniki. Ivica Žnidaršič, članica republiškega odbora izgnancev, je tolmačila sprejeto zakonodajo o uveljavljanju odškodninskih pravic. Vloge oziroma zahtevke bo po Zakonu mogoče vlagati po 1. januarju 1996. V tem času je potrebno vso skrb posvetiti zbiranju dokumentacije in vsem zagotoviti pomoč, da ne bi upravičeni izgnanci predolgo čakali na rešitve ali da bili njihovi zah- svet. vojne. Izgnancev je bilo kar 60.000. Občni zbor je v nadaljevanju sprejel še finančno poročilo, ki ga je podal g. Valentin Prime, in potrdil nadomestno članico odbora ga. Marijo Žnidar. Soglasno je bil sprejet program dela za leto 1996. Delo občnega zbora je potekalo brez zapletov, uspešno pa ga je vodil podpredsednik društva g. Tone Šuštar. STANE SIMŠIČ 14 KAMNIŠKI OBČAN kultura 21. DECEMBRA 1995 Slikarska monografija Dušana Lipovca Impresije slovenske pokrajine Za kulturo jezika V salonu galerije Majolka je bila 14. decembra predstavitev Lipovčeve slikarske monografije z naslovom Impresije slovenske pokrajine in odprtje razstave njegovih slikarskih del. Slikar-jevo delo sta predstavila prof. dr. Milček Komelj in Tone Ftičar. Nastopil je pred kratkim ustanovljen kamniški Duet ljubiteljev renesančne glasbe. Sestavljata ga flavtist Frenk Vengust in kitarist Marko Fujan. Igor Grošelj, nečak Dušana Lipovca, pa je recitiral svoje pesmi. V uvodu te knjige avtor Dušan Lipovec izpoveduje, da so vsi ti likovni zapisi nastali neposredno v naravi in nekateri so v tej knjigi prvič javno predstavljeni. Motivi so nastajali na njegovih potovanjih in potepanjih po Sloveniji, v številnih slikarskih kolonijah in ex temporih. Naslikal je največ vedut rodnega Kamnika in okoliških krajin, dalmatinske Silbe, kasneje pa se je udomačil v njemu ljubi Dolenjski. V vsaki slovenski pokrajini, bogatih po različnostih, je skušal najti njeno dušo. Tako so primorski ali dolenjski motivi akvarelno bolj nežni, gorenjsko ali štajersko pokrajino čestokrat bolje izrazi v gvašu ali temperi. Avtor v uvodu še ugotavlja, da imamo v Sloveniji pravo zakladnico skritih naravnih in arhitekturnih lepot, ki jih moramo za vsako ceno ohraniti zanamcem. Slovenija je pravi raj na sončni strani Alp in tudi s to knjigo Lipovec želi dodati skromen prispevek k večjemu spoštovanju in ohranjanju teh vrednot. Prof. dr. Milček Komelj je v uvodnem besedilu monografije zapisal, da je Dušan Lipovec danes eden naših redkih kvalitetnih slikarjev, ki slikajo iz neposrednega soočanja z motivi iz na- rave. Naravi prisluškuje kot lirski pesnik in v svojih akvarelih in gvaših odzvanja njenim ritmom, mogočnosti ali krhkim vzdušjem, kot jih doživlja v razponu od veselo nežnih pomladnih utripov do poznojesenske otožnosti, ki mrtvaško poje po opustošenih vrtovih. S preprostimi, a zanesljivo izrabljenimi oblikovnimi sredstvi, ter še posebej s koloritom reducira realno podobo pokrajinskega videza do stopnje, ko zgoščeno, a zato to- Dolenjske. Najpogosteje pa se v njegovem delu pojavlja v malone heraldično pretehtano ge-ometrizirano podobo preurejeni motiv rodnega Kamnika. Skupine magično razsvetljenih kockastih hiš pod čarobno goro postajajo emblem za slikarjev dom, od koder umetnik kot popotni vitez odhaja na potep po slovenskih pokrajinah, kjer proslavlja njihove prelesti ter še posebej rad opozarja na estetske dragocenosti sveta, ki izginja. Njegova Avtor monografije Dušan Lipovec je bil deležen številnih čestitk. Med prvimi mu je čestital prof. drl Milček Komelj. liko bolj prepoznavno, prestreže utrip motiva, zazrt v njegovo navidezno arhitekturno nesprejemljivost, spremenljivo v objemih lune ali sonca, ali potopljen v nihanje bežnega trenutka: v mogočno slikovito podobo Gorenjske, v geometrično urejene planjave dalmatinskega otoka in v posebno poetično ubrano gri-čevnatost starožitne in pesniške lipovinasto mehka duša in čut za naravo sta si v najboljših delih tako blizu, da se medsebojno prežemata, zato so slike motivno in tudi po značilnem krajinskem vzdušju docela topografsko prepoznavne, a so obenem prav toliko tudi avtentična in poetična podoba čisto osebnih umetnikovih doživljanj. VERA MEJAČ Matična knjižnica Kamnik Carmen - v knjigi in na filmu Sreda, 6. december, je bil zares leden dan - ceste so bile slabo prevozne, zato so bili otroci lahko srečni, da se je tem težavam Miklavž izognil. Manj pa smo bili veseli tisti, ki smo v naši knjižnici pripravili literarni večer z Metodom Pevcem, saj je bilo obiskovalcev tako malo, da smo jih lahko prešteli na prste obeh rok. Zato pa nas je kljub vsemu voditelj pogovora Vlado Motni-kar, profesor in novinar na kulturnem programu Radia Slovenije, uvedel v prijazno, komorno vzdušje. Gostje bil Metod Pevec - igralec, pisatelj, režiser, scenarist, novinar. Metod je sam priznal, da je v življenju marsikaj počel in še počne, vendar pa bi se težko odločil le za eno od teh dejavnosti. Vlado Motnikar se je ustavil pri vseh treh njegovih proznih delih, romanu Carmen, (ki je - mimogrede - doživel tudi ponatis, kar v času, ki je knjigi in zlasti pa slovenskemu leposlovju nenaklonjen ni mačji kašelj), romanu Marija Ana in zbirki novel Luna, violine. V pogovoru sta se sobesednika ustavila pri vsebini in tudi posameznih motivih Pevčevih del, največ pozornosti pa je bil deležen roman Carmen, po katerem je bil posnet tudi film. Scenarij in režija sta delo Metoda Pevca, videli pa smo tudi inserte iz te slovenske filmske novitete, ki veliko obeta. Že sama zgodba je dobra in zanimiva z več vidikov. Govori o dekletu z nesrečnim otroštvom, ki se zaradi nezako-reninjenosti v »normalnem« socialnem okolju znajde v svetu klošarjev in ljudi iz družbenega dna. V ospredju je seveda ljubezenska zgodba, pravzaprav nezmožnost doživeti in izživeti ljubezen, ki jo drug do drugega začutita Carmen in mlad pisatelj. Vendar nad socialnimi motivi, ki so tudi humorno obarvani, pre- vlada ljubezenski. V filmu sta glavna igralca Nataša Barbara Gračner in Seba-stijan Cavazza. Na koncu naj se Vladu Motni-karju in Metodu Pevcu zahvalim za lep večer, ki smo ga preživeli v njuni družbi. Tudi zato, ker sta prišla zastonj. Malce nerodno mi je zapisati te besede, vendar pa knjižnici, ki za tovrstne prireditve nima denarja, to veliko pomeni, saj nobeno srečanje ne s povprečno, kaj šele z vrhunsko umetnostjo dandanes še zdaleč ni poceni. Kamničane pa še naprej vabim na naša literarno obarvana srečanja z literarnimi ustvarjalci. Edini kriterij za izbor naših gostov sta kvaliteta in aktualnost. To ve tisti, ki verjame v dobro knjigo. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 6. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. MATIČNA KNJIŽNICA KNJIGO ODPRI, DA IZVEŠ, KAJ SO MISLILI DRUGI. KNJIGO ZAPRI IN SAM RAZMIŠLJAJ! S to mislijo vam za božične praznike ter za novo leto želimo veliko lepih trenutkov ob knjigi, v krogu družine in v delovnem okolju! Veseli bomo vašega obiska! Delovni čas: vsak dan od 9. do 19. ure ter prvo in tretjo soboto v mesecu. Božično-novoletne misli o jeziku Božično-novoletni čas, ki je pred nami, naj bi vsaj nekoliko zaustavil naše vsakdanje hitenje, nekaj časa naj bi si vzeli tudi za razmislek o svojem življenju, odnosu do ljudi okrog nas - in seveda o jeziku, pisanem in govorjenem. To nam ponuja tudi narava sama, saj že belina snega vpliva pomirjajoče, spolz-kost ledu pa upočasnjuje naše običajno ihtavo hitenje. Božično vsako leto z veseljem pričakujemo prav zaradi njegovega temeljnega sporočila: »Mir ljudem na zemlji!« Naš vsakdanji celoletni mir nam kradejo bolezni, nesreče, skrbi za otroke, starše, kako priti od začetka do konca meseca s pokojnino, plačo. Ob nenasitni želji po bogatenju nekaterih nas je strah, ali bomo naslednje leto še v službi, da bomo lahko preživeli sebe in bližnje. Če gledamo površinsko, nam je Slovencem zelo dobro: po cestah se šopirijo prekrasni avtomobili, televizija nam v reklamah vsiljuje nepotrebne stvari, ponuja bedaste filme o bogataših in kar naprej nove »preroke in re-šenike«, kot da se bliža konec časov. Kot v posmeh vsem tistim, ki komajda še preživijo, nas televizijski bradači slepijo z različnimi dietami, novimi.z vseh vetrov pobranimi in za silo skupaj zvarjenimi nauki, po katerih bomo lepi, zdravi in večno živi. Naj verjame, kdor more! Da je razkošje samo navidezno in omejeno na določeno plast ljudi, govori cela vrsta dejstev, ludi to, da se manjša delež študentov iz delavsko-kmeč-kih ali večjih družin, da mora veliko študentov ob rednem študiju delati, da preživi - kar seveda pomeni, da bodo dolgo študirali in kasno diplomirali, če sploh bodo. In če se vrnemo k jeziku: jezik je tisto sredstvo, ki se uporablja in zlorablja za posredovanje različnih sporočil. Pa ne samo jezik kot sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje (Slovar slovenskega knjižnega jezika) - pač pa čisto naravnost: tisti gibljivi organ v ustih, s katerim oblikujemo glasove (prav tam). Prav o jeziku o tem smislu v veliko povedati ljudska modrost. V novem letu bomo spet volili predstavnike v državni zbor in tako posredno tudi v vlado. In ti si že brusijo jezik, kar poglejte v časopise, poslušajte radio in televizijo. Prav z jezikom nas bodo skušali prepričati, da so boljši. Kar pa ni nič novega, saj pravi ljudska modrost: ima dober, dolg, grd, namazan, nabrusen, oster, sladek, strupen jezik; nima pri-raščenega jezika; ima jezik kot kača, kot krava rep; jezik ji/mu gladko teče; jezik ji/mu teče kot namazan - pa še: kadar prosi, zlata usta nosi. Nič ne pomaga, treba bo komu stopiti na jezik, ga prijeti za jezik, mu zavezati jezik. Kajti, ko bodo volitve za nami, bo kandidat, ki ima dobro samo na jeziku, lahko vsem volivcem kazal jezik, pa si ne bomo mogli pomagati. Postali smo časopisno-televi-zijsko ljudstvo. Vse manj imamo časa za branje knjig, zahtevnejših časopisov in revij ter za lastni razmislek. Je to prav? Pa tudi časopis v glavnem vzamemo v roke in ga prelistamo. Zvečer zaspimo ob televiziji. Je to dovolj? Smo res obveščeni ali pa samo pasivno sprejemamo, kar nam vsiljujejo drugi? Jezik pa bo seveda pomemben v našem vsakdanjem življenju. Prizadevati si bomo morali, da bomo toliko brzdali svoj jezik, da o nas ne bi rekli: ima dolg, hudoben, prostaški, strupen, umazan jezik, ampak da se znamo lepo, spretno izražati. Včasih bo treba upoštevati tudi ljudsko reklo: raje se v jezik ugrizni, kot da o tem komu kaj poveš in se zavedati modrosti: molk je zlato, kdor molči, stoterim odgovori. Ob božiču, najlepšem krščanskem prazniku, želim vsem veliko notranjega miru, v novem letu pa zdravje, medsebojnega razumevanja, kulturnega in strpnega sporazumevanja ter toliko denarja, da bi lahko preživeli sebe, svoje otroke in še za koga, potrebnega naše pomoči, naj nam kaj ostane. MARJETA HUMAR ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Petek, 22. decembra, ob 17. url Osnovna šola Stranje PRAZNIČNI KONCERT PEVCEV IN INŠTRUMENTALI- STOV OŠ STRANJE Umetniško vodstvo: Karta Um Petek, 22. decembra, ob 19. uri Razstavišče Veronika Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE: MAKSIMI GASPARI - BOŽIČNE IN NOVOLETNE VOŠČILNICE IN RAZGLEDNICE iz zbirke Marka Korenčana V programu bo nastopil ženski tercet VERONIKA Razstava bo odprta do 9. januarja 1996. Sobota, 23. decembra, ob 18. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik Gledališka predstava Tom Stoppard: PO MAGRITU Tretja ponovitev psihološke komedije na osnovi kriminalne zgodbe v izvedbi projektne skupine VESELI POPEVKARJI Režija: Goran Završnik Četrtek, 28. decembra, ob 20. uri Srednja šola Rudolfa Maistra JUBILEJNI NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE - KAMNIK Petindvajseti tradicionalni novoletni koncert bo dirigiral ALEKSANDER SPASIČ, gost pa bo dirigent TOMAŽ HABE Vstopnice po ceni 800,00 SUbodo v predprodaji na razpolago na sedežu ZKO Kamnik, Japijeva 2, Kamnik, tel. 831-612. Petek, S. januarja 1996, ob 19. url Razstavišče Veronika, Kamnik V NOVO LETO Z NADIHOM UMETNOSTI Večer s SILVOM TERŠKOM, avtorjem knjige ISKANJA, in njegovimi gosti Sobota, 6. Januarja 1996, ob 19.30 Frančiškanska cerkev Kamnik KONCERT BOŽIČNIH PESMI v izvedbi MePZ Titan, MoPZ Kranj In MePZ Gallus iz Kranja Vstop s prostovoljnimi prispevki! Petek, 12. januarja 1996, ob 18. url Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE BARVNIH FOTOGRAFU: KAMNIK IZ ZRAKA Vprogramu bodo sodelovali: Adi SMOLAR, LadoLESKOVARinCOUNTRV J0Y. Razstava bo odprta do 3. februarja 1996. VABUENII Zahvala in voščilo našemu županu Tonetu Smolnikarju! Ob prvi obletnici Tvojega županovanja se Ti, Tonti, za Tvojo nesebično podporo in polno razumevanje najtoplejše zahvaljujemo in Ti želimo še vse naj... naj... Istočasno Ti želimo vesele božične praznike! Tvoji volivci iz Šutne, Vrhpolj in Podgorja 21. DECEMBRA 1995 planinstvo - šport KAMNIŠKI OBČAN 15 Srečanje planincev jubilantov Planinsko društvo Kamnik je konec novembra pripravilo srečanje planincev jubilantov. To so aktivni in dolgoletni društveni delavci, ki so v preteklem obdobju vložili veliko dela in naporov pri uresničevanju planinskih nalog. Predsednik planinskega društva Slavko Rajh se je zahvalil za njihov delež in prispevek ter jim izročil priložnostna darila. Prejeli so jih: 1. Bine Benkovič, dolgoletni društveni delavec in udeleženec številnih delavnih akcij, ob 80. obletnici. 2. Marija Golob, dolgoletna članica UO in mentorica mladih na osnovni šoli Stranje, za 60. obletnico. 3. Drago Železnik, član gradbenega odbora in udeleženec številnih delavnih akcij, za 60. obletnico. 4. Jože Klene, član UO in načelnik gradbenega odseka, za 50. obletnico. V prijetnem razgovoru so obujali spomine na opravljeno delo in že kovali nove načrte. Nalog, ki jih bo uresničevalo Planinsko društvo, tudi v naslednjem obdobju ne bo zmanjkalo. STANE SIMŠIČ Jubilantje s predsednikom planinskega društva. Iz dela Športne zveze Na svoji redni seji 4. decembra je predsedstvo Športne zveze občine Kamnik reševalo vrsto pomembnih vprašanj. Zelo zanimiva je bila problematika Lokostrelskega kluba. Ta panoga je dosegla pomembne rezultate v državnem merilu, pa tudi širše. Lokostrelski klub Kamnik je deloma okrnjen zaradi ustanovitve novega Lokostrelskega kluba - Mamut, v katerega so prešli nekateri že uveljavljeni lokostrelci. Problem postaja zlasti financiranje. Novi klub ima pravico do denarnih sredstev Športne zveze šele v naslednjem letu po ustanovitvi, ker so bila sredstva za tekoče leto že razdeljena porabnikom s finančnim načrtom. Lokostrelski klub Mamut je zaprosil Športno zvezo, da njegovim članom omogoči uporabo vadbenih prostorov, začasno in brezplačno. Predsedstvo je tej vlogi prisluhnilo in prošnjo ugodno rešilo. Člani predsedstva so ob tem vprašanju še menili, da bi bilo smotrneje medsebojne odnose reševati v domačem okviru. Dokaj obširna je bila razprava o nenamenskem koriščenju sredstev v nekaterih klubih, V javni obravnavi je statut Športne zveze občine Kamnik. Prispelo je le nekaj pripomb, ki bistveno ne spreminjajo načel statuta, zato je bil ta potrjen. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava kriterijev za delitev sredstev iz sklada za vzdrževanje športnih objektov. Tudi na predlog kriterijev Športna zveza ni dobila pomembnejših pripomb, zato ga je predsedstvo z manjšimi popravki sprejelo. Sredstva Športne zveze se bodo v prihodnje delila v skladu s sprejetimi kriteriji. Ustanovitev slovenskega športnega sklada je predsedstvo podprlo. Sredstva tega sklada naj bi se formirala iz loterijskega deleža. Predsedstvo Športne zveze je reševalo še vrsto drugih zadev. Športna društva lahko naslavljajo zahtevke za dodatna sredstva na Športno zvezo do 10. decembra. Tako vloženi zahtevki so namenjeni sredstvom, ki jih namenjajo dodatnim vlaganjem. Vlogo Kegljaškega kluba je predsedstvo ugodno rešilo, prav tako tudi vlogo občine za Veronikin ples in odobrilo sredstva za prevoz mivke iz Moravč. Razpravljalo je tudi o izplačilu zamudnih obesti za prepozno izplačane plače v letu 19%. Na seji Športne zveze je sodeloval tudi župan občine Kamnik g. Tone Smolnikar. STANE SIMŠIČ Nov uspeh lokostrelskega društva Mamut V nedeljo, 10. decembra, je bilo v Postojni odprto dvoransko lokostrelsko prvenstvo za slovenski pokal. Zaradi velikega števila prijavljenih tekmovalcev so morali organizatorji tekmo razdeliti na dva dni soboto, 9. in nedeljo, 10. decembra. Tekmovalci LD MAMUT so bili na liniji v nedeljo popoldan. Vsi člani LD MAMUT, ki so v nedeljo nastopili, so ponovno dosegli odlične rezultate. Pri članicah prosto je prvo mesto z 556 krogi dosegla TEJA MAKOTER, pri kadeti-njah prosto pa je ravno tako prvo mesto pripadlo TAMARI SHEIKHA z 488 krogi. Pri mladincih prosto je četrto mesto z 517 krogi dosegel MITJA PODGORŠEK, takoj za njim pa se je na peto mesto z 510 krogi uvrstil KLEMEN ROGELJ. Pri kadetih prosto se je na prvo mesto uvrstil ROK JESENŠEK z 528 krogi. V skupini kadeti goli lok pa je drugo mesto zasedel ANDREJ PETEK z 448 krogi. Po pregledu teh rezultatov lahko za konec rečemo - samo še tako naprej! PETRA UDOVČ Zahvala bajtarjev Dr. Anton Cevc je v knjigi Nastanek in razvoj velikoplanin-skega stanu pred več kot 20. leti med drugim zapisal: »Ne samo pieteta, temveč hvaležnost do podedovanega izročila nam nalaga dolžnost, da to tisočletno tradicijo ohranimo in varujemo, kar bo v čast kulturnemu utripu ljudi pod kamniškimi Alpami.« Bajtarji iz Velike planine smo ob jubilejni 65. letnici našega obstoja in delovanja sledili tej misli in se na ta način dostojno oddolžili planini. Bralce našega glasila smo sicer redno obveščali o naših aktivnostih, kljub temu pa želimo ponoviti, da smo še posebno ponosni na uspelo prireditev »Bajtarski golaž« in na izdajo pesmarice »STO PLANINSKIH PESMI«. Zlasti slednja pušča za sabo sled, ki bo očitno še dolgo vodila v svet Grintovcev. Da Kamničani le niso ravnodušni do tega prostora, pričajo številni donatorji in sponzorji, ki so nam omogočili izdajo pesmarice kot tudi izvedbo številnih prireditev. Pri tem se želimo še posebej zahvaliti občini Kamnik, zlasti pa Županu g. Smolnikarju, v prepričanju, da nam bo ohranjanje velikoplaninske tradicije tudi v prihodnje skupna naloga. T Planinski pozdrav! PD BAJTAR ; VELIKA PLANINA V neznano Andreja Mali prvič za svetovni pokal Kamničanka ANDREJA MALI je v švicarskem Davosu prvič nastopila na tekmi za svetovni pokal. Med vsemi najboljšimi smučarskimi tekačicami syeta se je na svoji premierni tekmi uvrstila na 53. mesto. Na 5 km dolgi progi v prosti tehniki je kljub mladosti, ki v tekih ni prednost, odlično opravila s to preizkušnjo. Za zmagovalko Rusinjo Valbe je zaostala 1 min in 32 sek. Med ostalimi 95 tekmovalkami, kolikor jih je bilo na startu, je prehitela tudi drugo, bolj izkušeno slovensko tekmovalko Natašo Lačen na 61. mestu. Konec novembra je bilo v Ljubljani še zadnje dejanje letošnje sezone v gorskem kolesarstvu. V hali Tivoli je bila podelitev priznanj za dosežke v slovenskem pokalu. Po številu točk sta v članski konkurenci kamniškega bikerja SANDIJA SRDARJA uspela prehiteti le Štrancar in Jauk (MM 10. mesto). Med mladinci je TADEJU TRO-BEVŠKU pripadlo nehvaležno četrto mesto. Tekači-atleti kljub zimi ne počivajo. LADO IN IVAN URH ter TOMO PETEK so odlično tekli na mednarodnem množičnem teku po ulicah obmorskega Pulja. Najhitrejši TUhinjec Tomo Petek si je pritekel 11. mesto, najhitrejši Črnjan Ivan Urh tretje in najhitrejši na Duplici ter tudi v Pulju Lado Urh prvo mesto, ki pa je imel po tekmi še nekaj skrbi (vsaj do mejnega prehoda). V njegovem avtomobilskem prtljažniku se je v Kamnik peljal tudi živ puran, ki so mu ga za zmago podarili gostoljubni organizatorji. METOD MOČNIK Komendski planinci smo se za zaključek uspešne planinske sezone podali na pot v neznano. Neprijazno, deževno jutro, ki smo jih letos že vajeni, nam ni moglo vzeti dobre volje. Avtobus nas je odpeljal izpred trgovine v Komendi. Začelo se je ugibanje, kam nas pelje. Eden izmed vodnikov je začel zbirati predloge, a v prvem krogu ni nihče uganil cilja. Zunaj je dež prešel v sneg. Peljali smo se proti Kozjaku. Torej gremo na Štajersko. A kam? Vodnik Milan nam je »zagrozil«, da če nihče ne bo uganil, da bomo šli domov. Za pomoč pa je omenil, da gremo na skrajni konec Karavank. V ožji izbor so prišli trije vrhovi: Boč, Rogaška in Donačka gora. Morda se boste vprašali zakaj. S seboj smo morali imeti tudi kopalke. Oddahnili smo se, ko nam je Milan »oznanil«, da ne gremo domov. Še vedno nismo vedeli kam. Šele v Rogatcu smo opazili, da je naš cilj 883 m visoka DONAČKA GORA. Malo nam je zastajal dih, ko je šofer spretno vozil po ozki cesti in že smo vzeli pot pod noge. Kljub zasneženi in spolzki poti smo se uspešno prebijali na vrh, kjer nas je pričakalo sonce in krasen razgled po dolini. Še skupinska fotografija in pot navzdol. Za nekaj ur smo se ustavili še v Rogaški Slatini, kjer smo se kopah. Popoldne smo se odpeljali proti Lahovčam, kjer smo z večerjo zaključili našo pot v neznano in naredili obračun pohodov za leto 1995. Ugotovili smo, da se število udeležencev naših izletov povečuje. Ne moti nas niti dež (Velika planina, Kanin) niti sneg. Planine so postale del našega življenja. V zabavnem programu smo podelili tudi nekaj pohval ženskim predstavnicam, ki so julija uspešno osvojile GRAN PARA-DISO (4016 m), moški so bili le ustno pohvaljeni. Izvolili smo tudi planinsko kraljico. Večer se je v prijetnem klepetu prevesil v noč in zadovoljni smo odhajali domov. TARA KEGLJASKE NOVICE V Ljubljani je bil 3.12.1995 končan 6., predzadnji, turnir v kegljanju za pionirke in pionirje različnih starostnih kategorij. Vseh dosedanjih turnirjev so se udeležili tudi tekmovalci in tekmovalke kamniškega kegljaškega kluba. Dosegli so zelo lepe rezultate, saj vodijo, ali pa so vsaj med boljšimi v vseh starostnih kategorijah. Zato vsi zaslužijo pohvalo in vzpodbudo za nadaljnje tekmovanje. Še posebej sta se izkazali AN J A FLERIN z novim državnim rekordom v II. kategoriji in TADEJA KOKALJ v I. kategoriji. Od njiju pričakujemo take ali podobne rezultate tudi na zadnjem turnirju, ki bo 23.12.1995 v Mariboru. Tam bo naše številno zastopstvo potrdilo dosedanje rezultate in poskušalo osvojiti čim več medalj in prispevati k ugledu Kegljaškega kluba Kamnik. Želim jim lepo igro in čimveč podrtih lesov. BRANE MIHAJLOV Letos smo se prvič udeležili državnega tekmovanja »Mladina in gore«... Tekmovanje je potekalo 18. 11. 1995 v Komnu na Krasu. Za ekipo O. Š.Toma Brejca so nastopili: Tilen Čadež, Žiga Jerman, Slavko Trivkovič in Nejc Šikonja (vsi učenci 6 d. razreda); ekipo pa sem pripravil in vodil Janez Benkovič, profesor športne vzgoje. Na tekmovanju je nastopilo 65 ekip iz vse Slovenije. Samo tekmovanje je potekalo v dveh delih: prvi del je bil pisni test, ki so ga pisale vse ekipe in je obsegal 40 vprašanj iz teme. »Pla- Ekipa O. Š. Toma Brejca četrta na 7. državnem tekmovanju »Mladina in gore« ninska šola«..., ki je vključena v teste vsako leto, in iz letošnje posebne teme »Kras in gorništvo«. Po tem prvem delu je bil na sporedu še finalni del, kamor se je uvrstilo 8 najboljših ekip in je potekal javno (v dvorani Kulturnega doma v Komnu) v obliki kviza. Naša ekipa se je v finalni del uvrstila kot šesta najboljša ekipa po 1. delu tekmovanja (osvojili smo 75 točk od 80 možnih). V samem finalnem delu so učenci iz osmih najboljših ekip javno odgovarjali na deset vprašanj (vsak pravilen odgovor je ekipi prinesel po 2 točki). Po končanem finalnem delu je bila naša ekipa na 2.-5. mestu s 16 osvojenimi točkami. Sledili sta še 2 dodatni vprašanji (po sistemu, kdo bo prej pravilno odgovoril) za 4 ekipe od 2.-5. mesta, ki so imele enako število točk (16). Po tem zaključnem delu tekmovanja je naša ekipa z dobršno mero smole osvojila, še vedno zelo dobro, 4. mesto. Zdi se mi potrebno omeniti, da so bili učenci, člani ekipe, ki so se uvrstili v finale, v veliki večini iz 7. in 8. razredov, člani naše ekipe pa so bili vsi učenci 6. razreda, zato mislim, da imajo velike možnosti, da dosežen uspeh še izboljšajo v naslednjih letih. V imenu učencev, članov naše ekipe, se zahvaljujem g. ravnatelju Cmiljaniču, ki nam je omogočil, da smo se tekmovanja lahko udeležili in se veliko novega naučili. Upam, da smo se z odlično uvrstitvijo, ki je daleč presegla vsa pričakovanja, najlepše oddolžili vsem, ki so nas podprli, da smo lahko sploh odšli na tekmovanje (šola Toma Brejca, Planinsko društvo Kamnik, postaja GRS Kamnik). JANEZ BENKOVIČ Živio! Smo Slavko, Tilen, Nejc in Žiga. V letošnjem šolskem letu smo začeli obiskovati Planinsko skupino v okviru ŠSD, ki jo vodi mentor Janez Benkovič. Na njegovo vzpodbudo smo se odločili, da bomo sodelovali na 7. driavnem tekmovanju »Mladina in gore* v Komnu. Začele so se velike priprave in nestrpno smo čakali dan tekmovanja. V sneženem sobotnem jutru smo se odpravili na kraj tekmovanja. Bili smo prav Udane volje. Bili smo izredno veseli, ker smo se uvrstili v veliki finale. Naše veselje je bilo nepopisno, kajti osvojili smo četrto mesto od petinšestdeset sodelujočih ekip. Kljub utrujenosti smo se v poznih popoldanskih urah vračali domov veseli, ker smo si obljubili, da se bomo takih poučnih in zabavnih tekmovanj še udeleiili. PRIPRAVILA IN NAPISALA Slavko Trivkovič inTilen Čadež, 6. d. Planinska skupina pri ŠSD OŠ Toma Brejca Z leve spredaj Slavko Trivkovič, Tilen Čadež, zadaj Žiga Jerman, Nejc Šikonja s prof. Janezom Benko vičem. Planinsko društvo Kamnik želi vsem planincem in ljubiteljem gora vesele praznike in veliko sreče v letu 1996. Vse vabimo na obiske naših prelepih gora in na mnoga srečanja v naravi. 16 KAMNIŠKI OBČAN po svetu - kronika 21. DECEMBRA 1995 V gorah pod južnim nebom (7) Mesto Arequipa Na potovanju smo že triintrideset dni. in do Lime je še daleč. Ko smo ob jezeru Titikaka postali že »čisto domači«, smo se od nepozabnega kraja morali posloviti. Svoje skromno imetje smo pospravili v nahrbtnike in se z avtobusom odpeljali na bližnje leta- nasilne skupine Indijancev, mi pa nismo bili prav nič razpoloženi za igro »rokovnjači in Indijanci.« Juliaka je majhno in revno mestece, na okrog štiri tisoč metrov visoki planoti. TU lahko kupiš najlepše perujske pletenine iz volne alpak. Ko smo ob mrzlem jutranjem svitu zapuščali živahno A rtor nad kanjonom Koalka. lišče Juliaka. Za potovanje z letalom v Arequipo smo se odločili, ker je vožnja z vlakom, čeprav zanimiva zaradi slikovitih kanjonov, menda tudi nevarna. Vlak včasih še napadejo in zaustavijo indijansko naselje, so Indijanci, zaviti v živopisane ponče in pokriti z nepogrešljivimi klobuki, že ponujali res čudovita oblačila z vzorci in kroji svoje folklore. Prijetna in neprijetna presene- čenja so bila naša vsakdanjost. Ta dan že ob mrzli zori. Ob cesti blizu letališke zgradbe je ležalo golo, prestreljeno truplo Indijanca. Mimoidoči se niso vznemirjali, policaji pa so ga v dveh urah uspeli samo pokriti. Z vlakom bi vožnja do Are-quipe trajala skoraj dvanajst ur, iz letala pa smo dvajset minut opazovali divje in malo naseljene pokrajine pamp in puščav. Še posebno veličasten je bil pogled na še delujoči ognjenik, 5976 m visoki Sabankava, ki je s svojo stož-často obliko opozarjal, da še ima ognjena pljuča z žarečim smrtonosnim izdihom. Naslednji dan smo njegovo pošastno sapo res videli. »Fantje, poglejte, vulkan bruha,« je osupljen zavpil Pubi. Vulkanske pare so se spreminjale v ogromen črn oblak, ko smo se s fotoaparati kot obsedeni dre-njali pri oknu avtobusa. Pristali smo. Arequipa leži sredi puščavskega višavja na jugovzhodu Peruja, okrog 2300 m visoko, v dolini manjše oaze. Mesto je bilo nekoč prestolnica Peruja. Beseda, ime Arequipa, pomeni v indijanskem, kečuanskem jeziku »ja, ostani«. To je res drugačno, zanimivo in lepo mesto izpred inkovskih časov. Ja, tudi mi smo v njem ostali in spoznavali njegov utrip. Mesto so Spanci od- Leta 1945 (4) Po spominih zapisal Milan Windschnurer Uradnih dokumentov o pobojih ni bilo? Občinska komisija za raziskavo rnnoiičnih pobojev na Kamniškem je o tem odkrila marsikaj. Bojda pa ji ni uspelo o tej moriji pridobiti niti enega pisnega dokumenta ali seznama žrtev, kaj šele seznama izvajalcev teh usmrtitev. Mnogi naši ljudje so prepričani, da je krivcem pobojev uspelo dokumentacijo dobro skriti in tako uiti, če le ne zasluieni kazni, pa vsaj ostri, tudi poimenski, javni moralni obsodbi. Tako se zaenkrat pri raziskavi teh tragičnih dogodkov lahko opiramo le na zapisane in še nezapisane spomine. Spominov pa se je ohranilo kar nekaj. Po pričevanjih je bila velika večina vseh zgoraj naštetih usmrtitev izvršenih ie v formalnem miru, torej ne v vojnem stanju. Storjene so bile v glavnem v odsotnosti vsakršnih pravih sojenj, tako da je bila med morebitnimi vojnimi zločinci pomor jena zelo verjetno cela množica nedolžnih ljudi, tudi iena in otrok. Vsi ti so bežali, ker so se bali prihajajočega komunizma oz. niso želeli živeti z njim. Po teh spominih, tudi pripovedih iz samih vrst izvrševalcev, so poboje konkretno izvajali oz- tudi morali izvrševati predvsem borci iz pretežno slovenske 15. brigade XV. divizije J A in borci t. i. črnogorske (po nekaterih pripovedih hercegovske) proletarske brigade. Marsikje pa naj bi bila soudeležena »pomoč« tudi iz lokalnih virov; pravijo npr., da pri Sidolu pa na Kopiščih (iz Kamnika)... Vsi ti našteti pa so za vsa dejanja prav gotovo morali dobiti ukaze, za kar so bili merodajni njihovi nadrejeni - torej sam vrh naše tedanje komunistične oblasti. Spomini tudi pričajo, da so se vsi ti poboji izvajali, kolikor se je le dalo, tajno. Spričo množičnosti pa tega pred ljudmi seveda ni bilo mogoče povsem prikriti. Večina prebivalstva je bila ob pomorih šokirana in prestrašena. Ker je človek takrat kaj lahko na hitro izgubil življenje in ker je veljalo pri oblasti načelo »kdor ni z nami, je proti nam,« so se ljudje, še posebej glede tega, zavili v javni molk. Ta je trajal ne samo naslednjih nekaj zelo represivnih let, temveč še tudi desetletja kasneje, skratka celo obdobje komunistično-socialističnega enoumja vse do slovenske pomladi, do leta 1990. Nov vsakdan Druga svetovna vojna se je po 8. maju 1945 nadaljevala zunaj Evrope. Hude boje z Japonci na Daljnem vzhodu, na in ob Pacifiku so Američani in Angleži silovito nadaljevali. Za vse dežele predvojne Jugoslavije, tudi za Slovenijo, za Sovjetsko zvezo in ostale države Evrope pa so bili boji v glavnem končani. Že 5. maja je politični vrh partizanskega vodstva pretežno izmed svojih ljudi postavil narodno vlado Slovenije. Tej je načeloval Boris Kidrič. Po 8. maju in še naprej v juniju, juliju 1945 se je po Sloveniji pa tudi pri nas na Kamniškem (če odštejemo zgoraj omenjano, zelo prikrivano, množično morijo) pričel življenjski vsakdan vse bolj urejati, a glede na zmago revolucije tudi spreminjati. Nemške okupacije ni bilo več. Svobodni smo se smeli radovati tega dejstva, a istočasno začeti skrbeti sami zase. Skrbeti na vseh področjih od prehrane, obleke, javnega reda, proizvodnje itd. Že od 9. maja dalje smo lahko tudi na Kamniškem, po celih štirih letih premora, zopet poslušali slovenske radiooddaje iz svobodne Ljubljane. Ob razumljivem vsestranskem pomanjkanju so bila živila za prebivalstvo dokaj pičla in racioni-rana. Vsak prebivalec, ki ni bil osumljen kolaboracije, je najnujnejše dobival pri svojem stalnem trgovcu in sicer dnevno 1/4 kg kruha in vsakih 15 dni nepolnih 20 dkg maščob. Zaradi pomanjkanja je bila tudi na ves gradbeni material izdana prepoved proste prodaje. Le za obnove, npr. zgradb, so najbolj potrebni od začasnih oblasti dobili izdana nakazila. Enako je bila urejena preskrba z oblačili. Nova oblast je našim ljudem začela že 18. maja izdajati nove, začasne osebne izkaznice. Ker so potovale skozi naše kraje številne skupine raznih beguncev in povratnikov, je bilo takrat brez dovolilnice prepovedano potovati iz okraja v okraj (na samem začetku celo iz kraja v kraj). Popotnike so kontrolirale vojaško-partizanske patrulje. Sicer pa so bile potrebe po raznih varovanjih vojaških in civilnih objektov, skladišč, ujetnikov, transportnih poti in naprav ter podobnega zares velike. Ker je bilo prvotnih slovenskih partizanskih enot (JA) skupno z ostalimi enotami JA, ki so prispele v Slovenijo iz južnih delov Jugoslavije, za vse te potrebe premalo, je bilo nujno vpoklicali nove obveznike, naše ljudi. Od 11. maja naprej so bili v roku enega tedna vpoklicani moški, rojeni leta 1927 in 1926 ter nato postopno vse do vključno letnika 1899. Okrog 25. maja pa so bile, predvsem iz revolucije najzvestejših ljudi, formirane tudi nove policijske enote, imenovane narodna milica. S prometom je bil takrat kar precejšen križ. Zelo je primanjkovalo bencina pa tudi motornih vozil. Za civilne osebe je bila izdana prepoved vožnje Z motornimi vozili in 10. maja je bila tudi izdana odredba o obvezni oddaji oblastem vseh motornih vozil. Kamniški gasilci so takrat prikriti svoja vozila. Le tako so jih ohranili. Prenekateri, ki so vozila takrat predali oblastem oz. zlasti vojski, teh niso videli nikoli več. Poniknila so nekje v šimi Jugoslaviji. Kamnik takrat, kot tudi pred začetkom vojne, še ni premogel niti deset osebnih avtomobilov. Javni avtobusni promet ni bil vzpostavljen vse do 2. julija. Ker so Nemci ob svojem umiku porušili železniški most v Črnučah in na kamniški strani proge Kamnik-Ljubljana ni bilo nobene lokomotive, je miroval do 8. avgusta tudi redni železniški promet. Prenekateri Kamničan, ki je takrat hotel obiskati Ljubljano, seje moral tja zapeljati kar s kolesom, seveda še po makadamski cesti. Da bi takratno življenje potekalo kolikor toliko normalno, so bile potrebne mnoge hitre improvizacije. Tako smo v poštnem pisemskem prometu še kar uporabljali, sicer na hitro pretiskane z napisom »Slovenija«, takratne nemške znamke (s Hitlerjevo sliko) in enako prežigosane znamke t. i. »Ljubljanske pokrajine«. Tudi plačilno sredstvo je bilo, vse do konca junija, pri nas še vedno nemška marka, takrat Reicsh-marka, (rajhsmarka) RM imenovana. V krajih, ki so bili do septembra 1943 pod Italijo (Ljubljana in vsa bivša ljubljanska pokrajina), je bilo plačilno sredstvo lira in od partizanov izdani lirski boni. Kamničani npr. smo za nakupe v Ljubljani morali kupiti lire. Po začasnem obračunskem tečaju smo za 1 RM dobili 2 liri (ali tudi 2 lirska bona). Poprečna plača je bila takrat približno 250 RM mesečno ob ceni 1 kg kruha 0.9 RM. Počasi je tudi Kamnik pričel spreminjati svojo zunanjost. Pri vseh trgovinah so doiakratne napisne table v nemščini nadomestili s slovenskimi. Še prej so sneli s postajnih poslopij napise Stein in Oberkrain, kot tudi z Glavnega trga, Maistrove ulice, Šutne... napise Adolf Hitler Platz, Herman Goering Strasse, Schutt... Le Grabnu je ostalo, do kasnejšega preimenovanja v Medvedovo ulico, staro, še predvojno, ime. (se nadaljuje) krili leta 1540. Skozi čas je bilo večkrat porušeno zaradi pogostih potresov in tudi danes v njem ni modernih in visokih zgradb. Potresne ruševine smo videli marsikje, največ v okolici mest. Okrog sedemdeset kilometrov daleč od mesta leži zanimiva Dolina vulkanov, tudi še delujočih. Škoda, ker do tja nismo prišli. Prej smo si želeli ogledati kanjon Koalka in slikovite kondorje. Arequipa ima skoraj sto tisoč prebivalcev in lepe cerkve še iz 17. stoletja ter zanimive mestne hiše v baročnem slogu. Najlepša zgradba v mestu pa je prav gotovo katedrala iz leta 1656, mesto v mestu pa je samostan Santa Catalina. Iz mestnega trga je med zvoniki katedrale slikovit pogled na vrh vulkana El Misti, 5822 m. Meščani so bogati in revni Indijanci, sicer pa se v mestu še pojavljajo roparski napadi, zato je pametno biti zelo previden. Vhodi in okna mestnih hiš so zato zavarovani z močnimi železnimi ograjami in mrežami. Prvi dan smo lakoto potešili v lepi restavraciji Bonanca. Zrezek s prilogo ali pol piščanca je bil vreden okrog 5 dolarjev. Ponudba hrane in vsega drugega je tudi v tem mestu velika. Ce si skromen, se lahko naješ tudi za dva dolarja. CENE GRIUC (se nadaljuje) ■ ' "' " ".■ ......." '" "'.....'.'■ "i. ■' "'..........' ." "' .■V.-.- ■■■■■■■■ ■ .■■•■■.••.■.•■•■■ .v.v ■•■■■■■•.■ , . . .- ■ •■•■• ■•■■.-■■.■■■■. ■•.-■.•■•■■■•. .■■■■•■■. ■■■■■■ ■• ■■■■■.■ .-.■■-.• ■•■•■■.• ■■.-. .- ■ .•■-.•■ •-•■ . -.-.v.- ■•• V novembru so se poročili - VINŠEK Igor, tesar iz Tunjic, in TOMC Renata, delavka iz Gozda - MEHLE Franci, ekonomski tehnik iz Ljubljane, in CVENČEK Olga, operater iz Ljubljane BISERNO poroko so praznovali: - NARAT Martin in Angela, roj. Zalaznik, iz Velike Lasne Št. 18 - ŠUŠTAR Jernej in Marija, roj. Zalaznik, iz Velike Lasne št. 7 V novembru so umrli - OGRIN Karol, km. upokojenec iz Kosiš 22, star 96 let - URŠIČ Martin, upokojenec iz Mekinj, Neveljska pot 12, star 62 let - PETEK Stanislav, upokojenec iz Tunjic 14, star 75 let - KEMPERL Valentin, km. upokojenec z Županjih njiv 19, star 95 let - ŠPENKO Jože, upokjenec iz Suhadol 3/A, star 62 let - ZORE Amalija, druž. upokojenka iz Kamnika, Žebljarska pot 15, stara 85 let - SKRJANEC Ljudmila, gospodinja iz Kamnika, Župančičeva 6, stara 67 let - VRHOVNIK Frančišek, upokojenec iz Tunjic 22/A, star 70 let - CEVEC Angela, km. upokojenka iz Buča 12, stara 86 let - KUHAR Franc, km. upokojenec sTAične 3, star 84 let - GLOBOČNIK Zofija, upokojenka iz Suhadol 33, stara 68 let - PROSEN Angela, upokojenka iz Kamnika, Župančičeva 2, stara 81 let - BREMŠAK Janez, upokojenec iz Mlake 18, star 62 let - BERISHA Halil, učitelj iz Kamnika, Klavčičeva 3, star 43 let - ORAŽEM Peter, upokojenec iz Kamnika, Bazoviška 8, star 70 let - ŽAVBI Maksimilijana, upokojenka iz Kamnika, Pot na Poljane 14, stara 62 let Tudi to se je zgodilo v novembru Alkohol, hitrost in nesreče 3.11. Neznani storilec je na Vr-h polj u pri Kamniku odvzel motorno kolo znamke piaggio vespa ter se z njim odpeljal neznano kam. 4. 11. Na regionalni cesti Ka-mnik-Črnivec je prišlo do prometne nesreče zaradi prekratke varnostne razdalje. Pri tem udeleženci k sreči niso bili poškodovani. Voznika so preizkusili z alkotestom: pri R. B. je alkotest pokazal 1,12, pri Z. J. pa 1,27 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Sledi predlog zoper oba. 13.11. Okoli enajste ure dopoldne je v Črni pri Kamniku prišlo do prometne nesreče zaradi neprimerne hitrosti. Voznik S. A. je trčil v ograjo tako, da ga je odbilo, vozilo pa se je obrnilo na streho. Preizkušen je bil z alkotestom, ki je pokazal 2,44 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Zoper njega sledi predlog sodniku za prekrške. 14. 11. Ob deveti uri se je v Soteski zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. Na kraju so policisti ugotovili, da je prišlo do nesreče zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo glede na Roparji v stahoviškipošti V sredo, 29. novembra, okrog pol devetih zjutraj sta dva z nogavicami zamaskirana moška planila v prostor pošte v Stahovici (pri Prodniku) in od uslužbenke zahtevala denar. Z grožnjami sta jo prisilila, eden je imel pištolo, da je odprla železno blagajno. Zgrabila sta eno kaseto z denarjem in zbežala v avto, kjer jih je čakal tretji ropar. Z avtomobilom brez tablic so se prek Črnivca odpeljali proti Logarski dolini, kjer so jih malo pred enajsto uro že prijeli policisti. Kasneje so ugotovili, da je bilo v kaseti okrog 168.000 tolarjev in da so ropa utemeljeno osumljeni en mladoletni Kamničan in dva 20-letna Mengšana. (fc) 7.11. Na regionalni cesti Du-plica-Domžale je prišlo do prometne nesreče v bližini gostilne Taberna. Povzročitelj je pobegnil. Slednji je bil sicer kmalu zatem zaustavljen v semaforizira-nem križišču na kamniški obvoznici. Odklonil je preizkus alko-holiziranosti ter fizično napadel oškodovanca. Policisti so morali zato uporabiti fizično silo in sredstva za vklepanje. Povzročitelju nesreče je bila odvzeta prostost, nato pa so ga odpeljali na Povše-tovo v Ljubljano. 8. 11. Na Ljubljanski cesti je bilo vlomljeno v osebni avtomobil. Neznani storilec je iz vozila odnesel avtoradio in kasetofon znamke phillips ter druge predmete. Storilca še iščejo. 9. 11. Neznani storilec je ponoči vlomil v samopostrežno trgovino na Ljubljanski cesti in sicer tako, da je razbil steklo ter skozi nastalo odprtino prišel v notranjost. S seboj je odnesel cigarete in druge predmete. 11.11. Ob pol deseti uri zvečer so iz gostinskega lokala Gama Commerce zaprosili za posredovanje. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je prišlo do prepira, prerivanja in pretepanja med državljani bivše ZRJ. Poleg tega je eden izmed njih, M. S., kršil zakon o tujcih, zaradi česar mu je bila odvzeta prostost, naslednjega dne pa je bil izročen v postopek sodniku za prekrške. stanje vozišča (je bilo mokro in spolzko). Voznik službenega vozila je v ovinku zapeljal na nasprotno stran v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pravilno pripeljala voznica. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem je potnica v vozilu izgubila življenje. Potnik in voznica sta bila zaradi telesnih poškodb odpeljana v UB KC. 15. 11. Na lokalni cesti Tunji-ce-Kamnik je v naselju Košiše prišlo do prometne nesreče in sicer zaradi neprilagojene hitrosti. Voznik je najprej zapeljal na makadamsko bankino, kjer je vozilo pričelo zanašati, tako da je trčilo v betonsko cestno steno. Vozilo se je nato zasukalo za 180 stopinj in ponovno trčilo v omenjeno steno. Voznik in potnik sta bila pri tem telesno poškodovana, tako da so ju z rešil- nim vozilom odpeljali v Klinični center. 17.11. Na PP se je zglasil občan in povedal, da je njegov sin izgubil osebno izkaznico, vozniško in prometno dovoljenje ter da je sedaj dobil od neke kamniške firme račun za nakup računalnika v znesku 220.000. SIT. Tega je seveda kupil neznanec na podlagi sinovih osebnih dokumentov. Zadevo še raziskujejo. Istega dne se je na regionalni cesti Kamnik-Ločica v naselju Buč pripetila prometna nesreča zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča. Voznik je zapeljal izven vozišča ter z desnim sprednjim delom vozila trčil v stanovanjsko hišo. Voznik V. F. je bil preizkušen z elektronskim alkotestom, ki je pokazal 1,81 g/kg. Sledi predlog. 22. 11. Občani iz Mlake pri Komendi so sporočili, da naj bi njihovega soobčana ubila elektrika. Na kraju sta komisija UKS in zdravnik iz Inštituta za sodno medicino ugotovila, da je občan umrl zaradi odpovedi srca in ne zaradi električnega toka. 28. 11. Policisti so bili blizu opoldneva obveščeni, da na Kle-menčevem gori gospodarsko poslopje. O tem so obvestili gasilce, ki so pogasili požar. Na kraju dogodka je bilo sicer ugotovljeno, da je domači sin s plinskim varilcem požigal mrčes v hlevu, pri tem pa mu je ogenj preskočil na seno. Istega dne je neznani storilec med deseto in drugo uro vlomil v stanovanje na Klavčičevi ulici. V notranjosti je pregledal vse prostore in si prisvojil zlatnino. Kraj je zapustil v neznani smeri. 30. 11. PP je bila obveščena, da otroci z Groharjeve ulice na Duplici jemljejo gasilne aparate ter jih praznijo, nato pa jih izpraznjene puščajo na otroškem igrišču. Policisti so z njimi opravili razgovor in jih opozorili. DGV FOTOKOPIRNICA Novi trg 41a, KAMNIK vhod srednješolskega centra tel-Aaks: 817-117 Vesel božič in srečno novo leto '96. 21. DECEMBRA 1995 ob božiču in novem letu vam voščijo KAMNIŠKI OBČAN 17 TRGOVINA Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice) tel. 831-888 želi vsem občanom vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1996. Zahvaljujemo se vsem kupcem za obisk in se priporočamo. Homar d.o.o., trgovina Veriga se priporoča! čiščenje in vzdrževanje prostorov Kotnik PLANIRNE DESKE TIP 360° in TIP 35° vseh širin za vse tipe traktorjev na zalogi po ugodnih predsezonskih cenah. Kovaštvo Mušič Andrej, Loka, Mengeš, Testenova 47, tel.: (061) 738-619. JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143, tel. (064) 421-015 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. IZDELUJEMO: - cvetlična korita, - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre - kanalske jaške z mrežo, peskolove MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT z ansamblom NAGELJ v športni hali v Kamniku, s pričetkom ob 20. uri. Informacije po tel. 831-470 (TIC), 831-612 l (ZKO), 737-510 (Hram Rožice) in 721-507 l (Trgovina Peko Domžale). o • Pohitite, število vstopnic je omejeno! £AJUUUULSUULSUUUL*JLSULAJJIJ^^ Trgovina AZUR iz Kamnika se zahvaljuje vsem svojim kupcem za zaupanje in jim želi vesele božične praznike ter srečnoy uspešno in zadovoljno novo leto 1996. ZARJA Molkova pot 5, Kamnik tel.: (061) 817-511, 817-326, fax: (061) 817-445 4ne€vto< nova teto-. FRIZERSKI SALON BOREC ALENKA, PEROVO 26 (ob kamniški obvoznici) Srečen božič in novo leto! ZARADI VAŠEGA DRAGOCENEGA ČASA NAS LAHKO PREDHODNO TUDI POKLIČETE PO TEL: 813-971 IN SE NAROČITE. Delovni čas: pon., sre, pet.: 13h~20h tor., čet: 8h-15h sobota: 8h-12h Izberite Lasal in lasje vam bodo hvaležni! KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK TRGOVINA MjHŠtitili Kamnik, Sadnikarjeva 4 (pri Samčevem predoru, pod Malim gradom) tel. 832-176 Za praznične dni smo za vas pripravili pestro izbiro bund, hlač, flanelastih srajc, pajkic, špichoz, pižam in še marsikaj za mlade po srcu in sploh za vso družino. Možen nakup na več čekov. Odprto od 9h do 17.30, ob sobotah od 8h do 13h. MALI OGLASI Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Na Silvestrovo pazim predšolske otroke na svojem domu. Tel.: 811-271. Najameva enosobno stanovanje s telefonom v okolici Kamnika. Tel.: 721-108, Irena. klicna Honorarno delo nudim šivilji - krojilji. Tel.: 811-730 Pokličite nas na tel.; 0609 613-889 od 8.-15.30 AUDIO VIDEO TV SERVIS GORJUP - Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu, • montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke. Radomlje, Cesta radomeljske čete 37 tel./fax: 727-042 od 7. do 9 in od 14. do 16. ter po 20. uri. Prijetne božične praznike in srečno '96. KOČNA MISU NA SVOJE KUPCE! POLEPŠAJTE SI BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE Z NAKUPOM MESNIN PO POSEBNIH AKCIJSKIH CENAH V VSEH PREHRAMBENIH TRGOVINAH IN KOČNA DISKONTU VRAT BK 1039,50 SIT/kg, PRIMORSKA SALAMA 1.762,70 SIT/kg, KRAŠKI PRŠUT BK 3.274,70 SIT/kg, SIR EDAMEC 922,40 SIT/kg_ V KOČNA DISKONTU na Perovem (tel. 812-580) bogata izbira ZABAVNE PIROTEHNIKE Polepšajte si praznike z lastnim ognjemetom! V SALONU POHIŠTVA (tel. 816-296) poteka prodajna akcija z do 30% popustom pri gotovinskem nakupu, ali na 18-mesečni kredit s 5% pologom! BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ KUPUJETA NAJBOLJ UGODNO V NAŠI MODNI HIŠI, KNJIGARNI, NOVI MODI IN ŠE POSEBEJ V TIP-TOPU (831-423)! DEŽURSTVA: V DECEMBRU - v SOBOTO, 2& decembra, sta dežurni od 7. do 19. ure BAKOVNIK in STRANJE - v NEDELJO, 24. decembra, bodo odprte vse prehrambene trgovine Kočne od 8. do 11. ure. - v PONEDELJEK, 25. decembra, na BOŽIČ, so vse trgovine zaprte! - v torek, 26. decembra, na DAN SAMOSTOJNOSTI, sta dežurni od 8. do 11. ure BAKOVNIK in STRANJE - v soboto, 30. decembra, BODO ODPRTE VSE TRGOVINE KOČNE DO 17. URE! - v nedeljo, 31 decembra, na SILVESTROVO, BODO ODPRTE VSE PREHRAMBENE TRGOVINE IN KOČNA DISKONT od 7. do 11. ure. V JANUARJU 1996 bosta dežurni ob SOBOTAH od 7. do 19. ure METKA (831-424) in KOMENDA (841-139), ob NEDELJAH od 8. do 11. ure pa METKA. - v ponedeljek, 1. januarja 1996, na NOVO LETO, bodo vse trgovine ZAPRTE! - v torek, 2. januarja, bosta od 8. do 11. ure dežurni METKA in KOMENDA! SREČNO 1996! SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! PRALNICA IN TRGOVINA na Novem trgu 26/a v Kamniku (pri novem zdravstvenem domu) tel.: 817-801, 832-489, 0609-625-046 - pranje in likanje vseh vrst perila, - čiščenje in pranje vseh vrst zaves (tudi lamelnih), - vzdrževalno šivanje - zbiranje za kemično čiščenje, - naročila za vse vrste čiščenj (tudi tepihov) - prodaja in montaža lamelnih zaves In žaluzij Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. Vsem poslovnim strankam in drugim občanom voščimo vesel božič in srečno 1996. 18 KAMNIŠKI OBČAN oglasi - voščila 21. DECEMBRA 1995 mHrKEt mana Akcija! Trdinova 7/a, Kamnik tel.: 814-680 - sladkor 1/1 120 SIT - barcaffe (100 g) 140 SIT - minas kava (100 g) 130 SIT - olja: Cekin, Zvezda, Helios sončnično, Helios rastlinsko 175SIT - kinder jajčka 75 SIT - coca cola (2,51) 250 SIT - šipon (0,751) 260 SIT - laški rizling (0,751) 260 SIT - laški rizling 1/1 179,90 SIT - veseli Martin 1/1 160 SIT - pivo Union 85 SIT - stock V1 1699 SIT - rum 1/1 1098,60 SIT - plenice Pampers 1600 SIT - WC papir, 10 rolic 282 SIT - Dash 4,5 kg 1499 SIT - Ariel 4 kg 1099 SIT - Persil 3,6 kg 999 SIT - Ariel ultra 1199 SIT - Ariel color 1199 SIT Odprto od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure, ob nedeljah od 8. do 1Z ure. Hvala za zaupanje v letu 1995! Želimo vam vesel božič in srečno novo leto '96 ter se priporočamo tudi v prihodnje. Vrtnarija in perutninarstvo Gašperlin $ Moste 99 pri Komendi tel.: 841-471 $$ Voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1996. & Kupcem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje. V teh dneh imamo ponudbo božičnih zvezd. FRIZERSTVO MARJANCA JUH KAMNIK, TUNJIŠKA 2/B telefon: 817-422 Vsem strankam in drugim občanom voščim vesel božič in srečno '96 ter se priporočam tudi v prihodnje. Gostišče Stari grad nad Kamnikom tel.: 831-531 Voščiva vesele božične praznike in veliko sreče v prihajajočem letu ter priporočava obisk lepe kamniške izletniške točke. Gostišče je odprto vsak dan od 9. do 21. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Nevenka in Jože Jeras LLL!\1 IW SLAPNIK ELEKTROINSTALACIJE SERVISIRANJE GOSPODINJSKIH APARATOV i r Podgorje 87 teL: 812-430 Vsem strankam želim vesel božič in srečno novo leto '96. Nudimo računovodske storitve za podjetja in trgovine. Proras d. o. o. tel.: 825-601. Trg svobode 6, Kamnik (v prostih AMO Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 TELEFONSKI APARATI TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE TELEFAXI SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovrtfctfas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Vesei^ŠiČiH srečno '96. Se priporočamo! >MROL Fg 95 21. DECEMBRA 1995 zahvale KAMNIŠKI OBČAN 19 CVETLIČARNA NUDIMO UAM: poročne in avto šopke darilne šopke aranžiranje daril aranžmaje vseh vrst vence velika izbira lončnic rezano cvetje Cvetličarna na Bakovniku f poleg menjalnice Tropical in Ljubljanske banke J tel.: 061 813 559 Božično-novoletna ponudba! Odprto vsak dan od 7.30 do 19". ob sobotah od 7" do 13h Se priporočamo! Prijetne božične praznike in srečno '96! Ljubil si zemljo, planino, ljubil si dom, družino, a v belem jutru tiho odSel si... Z Bogom mu planina zelena in polje evetno, sončeee jasno in sinje nebo. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 68. letu starosti zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ MOČNIK Preskarjev Lojze iz Bistričice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sozalja, za darovano cvetje, za sveCe, za darovane svete maše in hvala vsem, ki ste ga v velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Hvala gospodu župniku Tonetu Berčanu za lep pogrebni obred, stranjskim pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste nam pomagali v teh žalostnih trenutkih. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi BistriCica, Zagorica, Stahovica, december 1995 ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odiel si v večni dom. V grobu mimo spiš, a v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina. ZAHVALA V 76. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric in tast JANEZ LUKANC iz Volčjega Potoka Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sozalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem Tosamc, kamniški godbi, osebju zdravstvenega doma Kamnik in bolnice Petra Držaja ter sosedu Albinu Kladniku in predstavniku ZB Vinku Žebovcu za ganljive besede slovesa. Žalujoči: vsi njegovi Volčji Potok, Turnše, Vir pri Domžalah, Komenda, Ljubljana, Vodice pri Ljubljani, december 1995 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega prof. dr. ALBERTA ČEBULJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, prekrili njegov grob s cvetjem, darovali v dobrodelne namene in izrazili pisno ali ustno sozalje. Posebno zahvalo smo dolžni za poslovilne besede predsedniku Elektrotehniške zveze Slovenije, dekanu Fakultete za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani in gospodu Marjanu Novaku, predsedniku Prvega slovenskega pevskega društva LIRA iz Kamnika, ter prof. Samu Vremšaku in pevcem LIRE za občuteno zapete pesmi ob slovesu in gospodu p. Marku Novaku za lep pogrebni obred. Posebno zahvalo pa želimo izraziti gospe dr. Damjani Plešnar-Cvirnovi in gospe Jani Prezelj za njuno izredno skrb ter požrtvovalnost ob njegovi bolezni. žena Mila in drugo sorodstvo Kamnik, december 1995 Življenje ione v noč, Se žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga JOŽEFA STRAŽAR roj. Plevel iz Podgorja Z 2 Od nje smo se poslovili 5. decembra na kamniških Žalah. Hvala vsem, ki ste ji bili blizu, jo imeli radi, ji poklonili cvetje in sveče ter sočustvovali z nami. Vsi njeni Podgorje, december 1995 Koje srčna bolečina prevelika, se tudi solza posuši. Im srce nemo kliče, zakaj tebe, draga mama, ni. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 62. letu življenja zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MAKSA ZAVBI roj. Žebaljec (1933-1995) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se za izrečeno sozalje, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Žalujoči: sin Ciril in hčerka Mira z družinama, prijatelj Vinko in drugo sorodstvo Kamnik, december 1995 Na Gojski planini Viharnik še stoji, a Tebe, draga Kali, med nami več ni ZAHVALA Odšla je brez slovesa moja dobra in skrbna žena KATITURK rojena Spruk Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se zahvaljujem za darovano cvetje, sv. maše in sveče, izražena sozalja ter mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti. Pevcem hvala za pretresljivo petje, saj ste s tem počastili njen spomin. Govornikom, ki ste z besedo prikazali njen veder značaj, vsestransko priljubljenost in njeno dobrosrčnost, gospodu župniku za lep cerkveni obred in govor o njenem nesebičnem sodclovanu pri cerkvenih delih. Vsem, prav vsem - BOG plačaj! Končala se je njena življenjska pot - ostali pa so mi samo lepi spomini nanjo. Žalujoči: mož Jože Vrhpolje, december 1995 ljubezni žar, vse lepe blage sanje s teboj so se zgubile v čmo noč, ostal je le spomin na dni nekdanje, ki v sreči so minevali nekoč. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož in oče EMIL ERTL iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in tako pokazali, da ste ga imeli radi. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem KIK-a za njihove poslovilne besede, VVZ A. Medveda Kamnik, družini Novak in malim Petelinčkom iz vrtca. Hvala pevcem za ganljivo petje, izvajalcu Tišine in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena zahvala. V globoki žalosti: žena Marta, sinova Aljosa in Jure ter drugo sorodstvo December 1995 V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V SPOMIN Minilo je leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ala in tast ANDREJ KOTNIK Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani zadnji dom, mu prinašate cvetje, prižigate svečke v spomin in darujete za sv. maše. Njegovi: žena Betka, sin Joža, hčerke Ema, Marinka, Andreja in Ivanka z družinami in drugo sorodstvo December 1995 ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustila draga sestra, teta in prijateljica JOŽICA LAMPIČ roj. Rakuša iz Kamnika Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik za lajšanje njenih bolečin, posebno dr. Dolenčevi, dr. Ziherlovi in patronažni sestri Majdi. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem in izvajalcu Tišine. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, december 1995 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta in dedija BORISA KRAMŽERJA smo hvaležni vsem, ki ste nam v trenutkih bolečine in žalosti izrazili svoje sočustvovanje. Iskreno se zahvaljujemo številnim prijateljem in znancem, sosedom s Kovinarske la, b, c, sosedom in sorodnikom iz Tunjic in Ajdovščine, kolektivu podjetja TITAN, Zvezi društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije ter sodelavcem podjetja SVILANIT za darovano cvetje in sveče. Ob številnem spremstvu k večnemu počitku smo začutili, da vas je veliko, i ki ste ga poznali in spoštovali. Žalujoči: hčerki Barbara z družino in Katja z možem Bojanom Tunjicc, Ajdovščina, december 1995 Vital - pomeni življenje in to je iz tebe vrelo dan na dan in le svojem delu bil si ves predan in ljubil si živali in rastline. A turobni glas te iz črne je temine pripeljal do slovesa - ki ne mine... Zakaj - zakaj... ZAHVALA Ne moremo dojeti krute resnice in žalostnega spoznanja, da nas je v komaj 18. letu življenja za vedno zapustil naš ljubi sin, brat, vnuk in nečak ZIVKO DOLENC iz Volčjega Potoka Iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nas bodrili, nam izrekli sozalje in našega Živka v tako velikem številu pospremili v mnogo prerani zadnji dom, katerega ste prekrili s cvetjem in svečami. Posebej hvala vsem sorodnikom za pomoč, policiji, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za občuteno zapete pesmi in izvajalcu Tišine. Še enkrat hvala vsem, tudi tistim, ki ste bili z nami samo v mislih. Neutolažljivi: mami Marija, oče Jože, brata Aleksander in Iztok, stari starši, teta in strici z družinami ter drugo sorodstvo December 1995 20 KAMNIŠKI OBČAN 21. DECEMBRA 1995 NAPREDEK Srečno '96 Vsem našim kupcem in poslovnim partnerjem se iskreno zahvaljujemo za uspešno sodelovanje v letošnjem letu Praznični nakupi v blagovnici Vele so vsak dan od 8. do 19.30 ter v soboto 23. in 30. decembra od 7.30 do 19. ure. $ >Cfck *f* jCfcjc V soboto, 23. decembra, ob 18. uri bo pred blagovnico Vele velik božični ognjemet. ZeCimo vam vesel Božič in srečno novo (etol Podjetje za gostinstvo in trgovino Godič 75/a, Stahovica Tel.:06l 825-152,0609 63-947 • Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA Želimo vesele božične praznike in srečno 1996. MIK Tudi letos dobite vse potrebno za koline v naši prodajalni na Usnjarski 1 v Kamniku (tel.: 817-404). Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so narejeni po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. MIKAVNO IN DOBRO! *±k iCtk <±k *±k «±k *±k *$* ?p ?p ?p ?p SJ? Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! AVTOBUSNI PREVOZ Marjan Vrankar Kamnik, Novi trg 26/a tel.: 817-767 Med božičnimi prazniki (od 25. 12. 95 do 2. 1. 96) vas popeljemo na ogled živih jaslic v Postojnski jami. * Vsem našim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje. Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto '96. »KWW*» -*v^< bar ROZLE tržnica, Kamnik market ANJA Klavčičeva ll,Kamnik market GAŠPER Srednja vas market KOL1ČEVO Količevo 67^ grosistično skl. PIJAČ Vopovlje 17, Cerklje C]$0 srecv v Iđu 1996 Jskreno se zahvaljujemo vsem zvestim kupcem in poslovnim partnerjem za zaupanje in sodelovanje v preteklem letu ! %olektiv podjetja firos