Leto XVII. V Celju, dne 29. marca 1907. Štev. 37. DOMOVINA llllMIH I M»l« trikrat n« tod«, mt ■ antallafc. m l* Ia petek tertrija ■» lalaanan kau8cUUartarlcaaUILl.—Doniaahlun.nlit.f«. I ATatriJ. Ia Nemllto 13 kron, Bol leto 6 kron. 3 meeeee 3 krone. Za Ameriko a« plapola od raake petlt-t Jte po 20 .marte, u vaa- ItratTrokoolai aeMmilSi I I" Jnw« delele toliko .ai, kolikor aaata poiulna. namreč: Na leto 17 kron. kakratTaa trije Inarrate Ia amogokmta. ktertrau). I pol leto 8 kron SO Tla. Naaotnlna a« potica upravnlfitvu. pladnje ae naprej. znalen poport. »•sečna m ilona JI——ild Tehnik". V. Vsesokolski zlet v Pragi od 2&rolnika do 1. mal. srpa e a 190 7. Češka »Sokolska zveza" vabi vse slovansko sokolstvo v zlato slovansko Prago k V. vsesokolskemn zletu. V svesti smo hi velikega pomena vsesokolskih /letov: v iivero spomina ko nam fte nepozabni dc«\i vsesokol-nkih zletov v Ljubljani in pretepeno leto v Zagrebu. Vplivali so ti sleti. zapuščali ho trajne sledove. Sokolstvo je pokazalo svojo silo. svojo vrednost I*etos nas vabijo Čehi v svojo slavno stolico. Velike priprave, ki jik vodi mnogoštevilni zlet ni odbor, v katerem so možje globoke izobrazb«', temeljitih tehničnih zmožnosti, voditelji ogromne češke sokolske armade, nam jamčijo, da bo ta zlet presegal daleč viie prejšnje. Naj podamo nekaj točk iz vest-nika za ta zlet. Slavnostni prostor na Letni, veliki ravnini nad Hradčani. meri 103.760 m2 površine Vežbališče 70.000 m2 je pripravljeno za sknnni nastop H000 telovadcev. 260.0oo K so postavili v proračun za zlet Pred zletom izdajo slavnostni spis .Pod praporem sokolskjrm". pri katerem bodo sodelovali prvi češki pisatelji in umetniki, /a tujce se priredi priročni .Pruvodce Prahou" (Vodnik po Pragi) z besedilom v vseh slovanskih jezikih in francoščini. Za udobnost tujcev bodo skrbeli posebni odbori. Program zleta je sledeči: 9. rožnik« Sahovi turnir 16. rožnika: Dan šolske mladine. 23. rožnika: Telovadba sokolskega naraščaja 2«. rožnika: Tekma .Českč obcy •okolskč". — Pozdrav došlih gostov.— Koncert na velbališču. — Pozdravni večer. — Zborovanj* sodnikov. — Slavnostna predstava v Narodnim divadle (gledališču). »9. rožnika: Tekma vrst in posameznikov višjega in niijega oddelka. — Vežba ženskega oddelka s kiji. — Vežba članstva za proste vaje. Popoldne: Javna telovadba gostov, vsega članstva. ženskega oddelka s kiji. — Telovadba vzornih vrst. — Tekma v skupni telovadbi žup Zvečer: Slavnost na vežbaliMu združena s posebnimi nastopi pražkih in okolilkih društev. 30. roinika: Tekma .Mednarodne zveze"; uvrstitev v sprevod, sprevod pred mestno hišo, odtod na veibališče kjer bo sknpni obed. Popoldne: Javna telovadba vsega članstva, ženskega odbora f kiji, tekma v telovadbi žnp. tekma v borenju. Proglašen je izida tekme za prvo-borstvo društev, posameznikov in o mednarodni tekmi. Večerna slavnost na vežhališčn. 1. mal. srpana: Prosta tekma, tekma v plavanju, tekma v posameznih posebnostih. Popoldne: Vaje jezdecev; proglasitev izida ostale tekme. Prijateljski večer aa razstanka. 2. mL srpana: Izleti. — Zvečei na Žofinu konečna zabava. Tak je torej vspored slavnostnih dni V. vsesokolskega zleta. Kakor pravi oklic .Slovanskemu sokolstva", .hoče sokolstvo podati tukaj dokaz o vednem napredovanju sokolske ideje, pridobiti ji hoče novih naklonjenosti in novih pristašev." .Gre se za pomemben čin. ki naj pokale mladini, kateri prete tolikere pogubne nevarnosti, pot ki jo mora hoditi v dosego omike popolnosti in one zdrave tetine krepkosti. katera je podlaga narodni sili." Ta oklic, ki se je vposlal vsem slovenskim .Sokolom" nas najprisrč-neje vabi' .da v bratski ljubezni pokažemo celemu svetu svoje odkritosrčne, pobratimske stike, uaše odkritosrčno in odločno stremljenje za slobodno in slavno bodočnost — Slovanslva." .Češko sokolstvo in z njim ves narod češki pričaknje z radostjo Va-šega prihoda. Tedaj na svidenje v zlati slovanski Pragi." In naša dolžnost je, da se temu vabilu v čim največjem fttevJu odzovemo. Dolžnost da pomnožimo manifestacijo sokolstva, da se sauii dejansko ne izključimo iz velike -veze .Slovan skega sokolstva", ki je do danes še ena najbolj realnih vezi slovanske vzajemnosti. Ni pa le naša dolžnost to napram onim, ki nas vabijo — v prvi vrsti bomo tn vršili dolžnost napram samim sebi. Praga je eno izmed najslavnejših evropskih mest. — Praga je češka in dosledno tudi slovanska. V središče Čehov hitimo, njih, ki so si danes s svojo resnostjo in doslednostjo. s svojimi treznimi življen-skimi nazori priborili v svetu spoštovanje' katerih — umetnost in veda — uživa ugled in priznanje v svetu — trgovst.o in industrija — tekmuje na svetovnem trgu z industrijo in trgov-stvom najnaprednejših narodov, vse to. po čemur mi hrepenimo in moramo hrepeneti, da si nstvarimo trdno in trajno podlago za bodočnost vse to je pri Čehih krasno razvito. Čehi nam morajo biti vzor doslednega narodnega dela — njih premišljeno podrobno, obrambno delo. njih dobro započeta gospodarska podjetja jik hranijo, jim omogočujejo napredek. Njih žeustvo daleč nadkriljuje po svoji naobrazbi. trdnih in zdravih nazorih naše ženstvo. Zato je velike važnosti, dauašeslovenskedame v pora bi jo to prilike* in pobit** v Praga da se seznauijo s češkim žeustv in. Kakorčujeino.priredijo pražkedame Slovenkam posebni pozdravni dan, da se tam razgovore o težnjah našega ženstva. Te prilike naj ne zamudijo naše dame — treba je našemu življenju več zdravega, resnega duha, več krvi. Po slavnosti se nudi uašim hmeljarjem lepa prilika, ogledati si nasade v Žatcu; ravno primeren je v tem času izlet in gotovo nam bodo strokovnjaki pri tem na nslugo. lo slavnost sam.-i bo pukazala iz-vežbanost in disciplino sokolstva in njega moč. — Sokolske slavnosti v tako velikem obsega še ni bilo. Kaz-bistrili se bodo par ob teh slavnostnih in vendar tako resnih dneh marsikomu krivi pojmi o sokolstvu — videl bo. da tiči v njem mnogo več. u«»go si je prej mislil. Pokažimo Slovenci, da nam je mar resnega <1 Ia. da umevaino življeuje od njegove resne strani, da se treba vedno in vedno nčiti. spopolnjevati svoje nazore — širiti je treba svoje obzorje. Naši stiki s Čehi naj bodo še ožji. naj imajo pa svojo podlago v praktični, gospodarski in umstveni vzajemnosti. ne pa v Mestecih in puhlih frazah o krasni «lev-anski vzajemnosti. Bodimo praktični, učimo se tega od Čehov. Zato tudi ne moremo nikdar dovolj povdarjati važnosti, da študiraj slovenski dijak v Pragi na čeških visokih šolah. Ta zlet naj okrepi naše stike — učimo se spoznavati vrednost take vzajemnosti Slovenci! Pred tremi leti se je nstanovilo fer. akad. društvo .Prosveta". katerega namen je z izobrazbo jačiti Slovence duševno in gospodarsko ter krepiti njihovo narodno samozavest. V dosego svojega namena ustanavlja društvo knjižnice, prireja predavanja in ljudske zabave. Ustanovil« se je doslei 18 knjižnic, priredilo pa poleg tega lepo število predavanj in zabav. Mnog» ie Se ledine; od vseh strani se obračajo ljudje na nas, da naj jim ustanovimo ljudsko knjižnico. In mi jim. žal. ne moremo vselej ustreči, ker nimamo zadostnih sredstev. V takem slnčajn si sicer tnpatam pomaga ljudstvo samo ter si nabavi s svojimi sredstvi nekaj knjig, ki naj služijo v splošno uporabo. Toda le premnogokrat ostanejo ljudje brez knjižnice, dasi hrepene po dobrem in zabavnem čtivn. Posledica tega pa je. da «istaja ljudstvo ueizobraženo ter pozabi s časom še to, kar se je naučilo v ljudski šoli. Pri nas se j«- doslej knjižništro premalo uviiževalo ic sami smo krivi, da je ljudstvo v narodnem ozirn mlačno in ne dovolj zavedno. Kazven .Prosvete" ni društva, ki bi ustanavljalo ljudske knjižnice in vendar ima društvo le prav malo podpornikov ia skoro nikakih drugih podpor Drugod podpirajo države in mesta ustanavljanje ljudskih knjižnic in čitalnic. V Severni Ameriki je bilo I. 1900 6883 knjižnic in čitalnic n 44,000.000 knjig, letni prispevek pa je znašal blizu 20 r ili-jonov dolarjev. Iu kamorkoli pogledamo, na Angleško. Nemško. Dansko i. dr.. povsod vidimo, kako vrlo s« razširja in prespeva ljudsko knjižništvo. Čeki imajo več društev, ki ustanavljajo ljudske knjižuice. in sicer poleg mnogih akad. društev in drugih tudi obrambne enote in sokolska društva. Dan »s imajo Čehi na stotine javnih knjižnic; zlasti v narodno mešanih krajih gotovo ne manjka češke knjižnice; saiuo na Dolenje Avstrijskem jih je 46 i 12000 knjigami. Obračamo se na slovensko javnost s prošnjo, da daruje slovenskemu ljudstvu za veliko noč majhen dar. Itodun kako knjigo ali pa malt denarni prispevek. Podpirajte n. še stremljenje, oživite naš«- ljudstvo, ki je ukaželjno in hrepeni po izobrazbi Narod povzdigni t i d u še v n o. je naloga vseh izobražencev, kajti le izobražen narod se bo znal vspešno zoperstavljati narodnim nasprotnikom in si izvojevati svoje pravice in svobodo. Vsi prispevki se bodo objavili v dnevnikih vsak. tndi najmanjši dar. je dobrodošel. — Pofiiljatve j«- nasloviti .Prosveta". Mestni dom. Ljubljana Za odbor akad. fer. d r n * t v a .Prosveta" iur. Krnest Kekar. iur. Fr. Trampuš. predsednik. tajnik. IV. zasedanje dež. zbora štajerskega. 22. seja se je vršila v četrtek, dne 21. sulcaod 10. ure dopoldne do 2. ure popoldne. Posl. Roš utemeljuje svoj predlog zadevajoč ustanovitev trsnice. drevesnice in majhnega poskusnega vinograda v Laškem trgu. V okraju I.aški trg so vinogradi radi zelo razširjene peronospore skoraj popolnoma uničeni Kmetje bi pač radi zopet povzdignili svoji* vinograde. na tem pn jih ovira pomanjkanje amerikanskili trt. Okraj Laški trg se prišteva še med neokužene. radi tega je prepovedan uvoz trt iz oknženih okrajev Brežice. Ptuj itd Ker pa v okraju samem ni nobene trsuire. je kmetom skoraj popolnoma onemogočeno, uničene vinograde zopet povzdigniti. Isto velja tudi za sadje-rejo. Nikoli ni nobenegn potovalnega učitelja blizu, ki bi kmete tudi v tej panogi poučil in navajal k boljšemu obdelovanju Neobhodno je torej potrebno. dn se ustanovi /.a ta okraj trsnica in drevesnica. Vrhutega je tudi potreben vzorni vinograd. I Odobravanje.! 1'redlog se izroči vinorejskemu . ml soku Finančni odsek poroča Občini Planina v okraju Sevnica se dovoli za napeljavo vodovoda podpora 1000 K in brezobrestno posojilo 6lje-Velenje. Namestnik odgovarja. da je že od 15. grndna I. I. število na imenovani železnici povišano. Dež. odbornik dr. Hofinanu pa odgovarja na interpelacijo posl. Koša radi namestitve Kresnika za učitelja slovenščine na celjski meščanski šoli. Za poučevanje slovenskega jezika ni treba izpita za meščanske šole. Kazun tega pa je baje Kresnik sila vzoren učitelj!! Namestnik odgovarja še na interpelacijo posl. Koša. zakaj se ne dovoljuje slov. štajerskim učiteljem obiskovati meščansko-šolske tečaje v Ljubljani. Obljubuje. da se bo v prihodnje oziralo na to 26. seja se je vršila v soboto, dne 23. sušca o d 9. uredopoldne do 4. are poppldne. To je zadnja seja tega zasedanja V tej seji je zbornica rešila celo vrsto važnih predlogov. Omenimo le za nas najvažnejše. Pokritje primajkljaja v proračunu. Tekom proračun8ke debate se je primanjkljaj povišal na 13,025.870 K. Ta primanjkljaj naj se pokrije z deželnimi do kladami v dosedanji visokosti in s posojilom do I.4D9.816 K. Se sprejme. Slovenska kmetijska šola. Za finančni odsek poroča grof Lamberg (velep.) o slovenski kmetijski šoli. Natančno tozadevno poročilo objavimo pozneje. Predlog fin. odseka, naj dež. odbor ukrene vte potrebno, da ae ustanovi čimpreje v Št. Jurju ob Jut. tel. kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom. se sprejme s vsemi glasovi, samo mariborski poslanec VVastian ni glasoval „za". Občinski volilni red. Za občinski odsek poroča posl. Frajrdenegg (velep.) o spremembi nekaterih določb v občinskem volilnem reda. Postava je bila sprejeta in jo priobčimo dobesedno. Določena je tajna volitev. Volilna obveznost Predlog za volilno obveznost je storil posL Rokitanskj, podpirali so ga Slovenci in nemški klerikalci Ker pa so bili veleposestniki, nemlki nacijonalci in socijalni demokratje proti, je predlog propadel. Imenitno se je pri tea vsedla nemška nacijonalna stranka socijalnim demokratom in veleposestnikom na limanice! Učiteljske plače. Slovenski poslanci so zahtevali, da se premeste vse tole iz tretjega v II. krajevni razred. Dosegli so le, da se je dovolilo 40.000 K za premestitev le nekaterih šol. 10.000 K pa se dovoli za premt-stitev nekaterih šol iz II. v I. plačilni razred. Minimalna plača definitivnega učitelja se poviša na 1200 K — v prid III. plačilnemu razredu. Določijo se draginjske doklade: Plača do 1800 K (oz. učiteljice do 1600 K) — doklade 110 K oženjeni, 90 K samci, 60 K učiteljice. Plača do 2000 K ozir. do 1800 K (učiteljiceI doklade 130 K. 110 K, 80 K v onem redu kakor zgsraj Plača do 2200 K. ozir. učiteljice do 200i» K — doklade 150 K. 130 K. 100 K v onem redu kalior zgoraj Za Orader pri plači do 2500 K. oz. 2300 K (učiteljice! — doklade 180 K. 150 K, 120 K kakor zgorej. Sprejeto. Ob 4. nri popoldne naznani c. kr. namestnik, da je IV zasedanje detelnega zbora zaključeno. Slovenski poslanci no se pri vseh razpravah posluževali edino nemščine. Slovenci tvorimo na Štajerskem eno tretjino vsega prebivalstva Na Kranjskem tvorijo Nemci samo 5°'0 detelnega prebivalstva. nemški deteIn i poslanci pa se poslužujejo v deželnem zboru kranjskem vedno in d o-slednolenemščine.dasiravno so vsi zmožni slovenščine vsaj v isti meri. kakor naši poslanci nemščine. Politični pregled. Domača dežele. V češkem deželnem zboru je v proračunski debati grof Deym v imenu ustavovernega veleposestva izjavil, da brez temeljite razdelitve detelne in drtavne uprave na Češkem v nemški in češki del ne pride nikdar do saniranja deželnih financ Nemci bodo delali z najostrejšimi sredstvi za razdelitev dežele. Koj na to je odgovoril princ Idobkouricz v imenu konservativnega veleposestva. da njegova stranka kar najtrdnejše vzdržuje svojo zahtevo o nerazdelnosti in relotnosti kraljestva češkega Posl Horak je predlagal, naj se osnnje v Pardnbicih tehnologični muzej. Posl. Ronz je zahteval, naj se osnuje strokovna šola za mlinarje. Krščanski socijalci so sklicali v Liesingu pri Dnnaju velik volilni shod. na katerem se je predstavil njih kandidat dr. Scholz. Vstop je bil dovoljen le povabljenim (bil je torej zaupen shod) in sešlo se je 900 ljadi. da čaje kršč.-socijalnega kandidata. Pri glasovanja dvignilo se je 700 glasov proti kandi-daturi dr. Scholza Krščanski socijalci so namreč tako goreče agitirali. da je prišlo na shod 700 soc. demokratov in samo 150 krščanskih socijalcev. Katoliški „Schulverein" je imel dne 26. t m. svoje slavnostno zborovanje na Dnuaja. Pozdravna pisma in telegrame so poslali: nadvojvoda Frane Ferdinand, nadvojvoda Leopold Salvator, nadvojvoda Friderik, nadvojvoda Lu-dovik Viktor, nadvojvodinja Maria Anun-ciata, minister notr. stv. pL Bienerth, poljedelski minister grof Anersperg, na-učni minister dr. Marehet finančni minister dr. Korytowski i. dr. Shod je bil zaključen s papeževim blagoslovom, ki ga je sposredoval škof dr. Majer. Ta katoliški „Schnlverein", katerega podpira, kakor pričajo ta imena, dvor in vlada, je eno najbolj bojevitih klerikalcih drnštev ter si prizadeva z vsemi sredstvi spodkopati temelje sedaj veljavnega drtavnega zakona o ljudskih šolah. Ogrska neodvisna stranka je imela 24. t m. shod, katerega se je udcletilo do 1600 oseb. Ravnatelj detelnega društva industrijalcev Moric Gelleri je dokazoval potrebo samostojnega carinskega ozemlja Zborova!ti so sklenili in sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da bi bilo leta 1917. natvarjeno samostojno carinsko ozemlje, leta 1910 pa samostojna drtavna banka. Po seji so tli zborovalci skupno pred klubove lokalne stranke neodvisnosti ter so po depntaciji izročili resolucijo podpredsedniku stranke grofu Teodora Ba- Vaaaje driove. Rusija. V državni dumi je bila jako živahna in ognjevita debata Večina dume rahteva. naj se vojna sodišča takoj odpravijo. Ministrski predsednik Stolypin je izjavil, da vlada ne more ustreči tej zahtevi ter mora imeti sredstvo na razpolaganje, ki mu omo-gočuje napraviti mir in red v državi, če je ta v nevarnosti. (Da vojna sodišča niso najuspešnejše sredstvo v ta namen, o tem jasno priča minolo leto. v katerem so se kljub delovanju vojnih sodišč umori državnih uradnikov in častnikov vedno množili.) — Ruraunsko. O vzrokih kmetskih uporov na Rnmunskcm piše ..Berliner Tagblatt:" Kmetsko prebivalstvo ua Rumunskem je miroljuben element zato so njegovo potrpežljivost zlorabili. Ljudstvo je bilo predolgo podjarmljeuo in z nogami teptano, delali so mn velike . bljube, od katerih niso spolnili ne ene. Ustanovili so ljudsko banko, katera pa ni mogla pomagati. Brezvestni najemniki so predolgo izkoriščali naivnost kmetskega prebivalstva, puščajoč je brez zemljišč in brez živine. Nemiri na gornji Moldavi so bili dolgo pripravljeni. Ijetošnja ostra zima. zaradi katere ni bilo mogoče pričeti poljskih del. je izbruh pospešila. Pod milim nebom iu v gostilnah so se vršili shodi, katerih so se udeleževali tudi nemirai meščanski življi, v kmetskem prebivalstvu je pa nastalo hrepenenje, šiloma doseči to. kar si je te zdavnaj želelo, t j. pognati najemnike in okupirati veleposestva. V tisočglavih četah mar-širali so kmetje proti mestom in pustošili. Hoj je bil naperjen proti sedanjema najemninske asa sistemu, ker so pa najemniki večinoma tidje. zadel je vihar glavno tidovako prebivalstvo, seveda tudi nedoltno. Tako je opor zadobil antiaemitako lice. Na mnogih krajih je tekla kri. samo v bototanskem okraju je bilo abitih deset oseb. Upor se je razširil po vsej gornji Moldavi in tudi po mnogih drugih okrajih- Z oziram na vse to je pač lahko pojmljivo, da je nastalo med dijattvoa in v enem deln razumništva gibanje v proapeh kmetov seveda v kolikor se ae gre za antisemitizem teh vrst prebivalstva. Da imajo ti nemiri svoj izvir v gospodarskih odnotajih, priča nam tndi dejstvo, da je ministrski svet sklenil nemudoma izdelati zakon proti trosta (zvezi) najemnikov: najeana doba bo omejena na pet let, tteviio posestev, katere stre en saa najemnik zdrotiti v ovojih rokah, bode Udi omejeno na določeno tteviio in mero. Ministrstvo Cantarnzenovo je dne 26. t m. podalo vsled kmečkih uporov, hi se čedalje bolj tirijo po vsea kraljestvu, svojo ostavko. Kralj je poveril vodji liber. stranke Demetrijn Stovdza nalogo, sestaviti novo ministrstvo. Dopisi. 1« »ijilll. Dne 10. avečenn L l praznovala Je naia slovenska posojilnica desetletnico svojega obstanka. Ko so pred desetimi leti sačeli nekateri vojniiki rodoljnbi anovati posojilnico v trga, posmehovati so se jim vojniiki posilinemci ter rekli, da za slovensko posojilnico v Vojnikn ni prostore, dn deloje tn le nemiki .Vorschnssverein", slovenska posojilnica pa aaj gre kamor hoče. A to nasprotovanje ia zasmehovanje nas ni preplalilo, ampak tli smo pogumno na delo. In glejl V tekn desetih let posula je U naia posojil-aica Uko močna, da gledajo naii nasprotniki .z zavidanjem na njo, kajti prekosila je svojo za sedem let sUrejto nemfiko tovarisico v vsakem oziru. Kako ljudstvo slovenski posojilnici zaupa, kaiejo najbolj Številke: Ve?ga prometa v teh desetih letih je bilo K 2,320.626 48: vloiilo se je K 686.791*39, vzdignilo K 464.032*66; posodilo se je K 362.375*.—. vrnilo pa K 146 053"—. Stanje koncem desetega leta je bilo: Udov 508 (nemška 301). hranilnih vlog K 981.67590 (nemška K 167.769*89), posojil K 216.322*— (nemška 176.019*88); rezerve K 5700 — (nemška H49394); gotovine (v blagajni in naloženo) K 37.41277 (nemška 9016*95). — Ud svojega vsakoletnega čistega dobička izdalo * je K 1768*9* za dobre namene (dijakom, lolam. cerkvi, društvom itd.). Vse imetje sedanje znata K 994.124 21 (nemška 198.899*99). Vrhn tega kupila je posojilnica na najlepiem prostoru sredi trga dve lepi prostorni hiši, v katerih ima sedaj svojo pisarno ter imajo varno savetje ...Čitalnica". narodni obrtniki itd. Tekom let priredil se bo na tem prostora krasen .Narodni dom" z velikim lepim vrtom, z veliko dvorano za shode in veselice itd. Načelnik zivoda bil je vsoh deset let g. A. Brezovoik. njegov namestnik p« g. dr. A. Žižek. Dragi odborniki so bili gg. M. Bikovšek. bivši župan škof je vaški. Jošt .los. žopan v Škof ji mi; Kovač Jak. (f 1»««); Krajnc Val., trtan; Lipuš Jo«., tupan v Višnji vaai; Prekoršek J., posestnik v. Višnji vasi; Samec Ign. bivši lup/* škofje-vaški: Samec VaL posestnik v Kun-tolih; dr. Jos. Somrek. bivši vojniški kaplan; Uratarič Kr.. trlan; Jo&VincI, tržar; Voduiek And., tnpnik in Žgaj-ner J.. trlan (f 1904). — V nadzorstvi to bili gg.: Bezenšek Dom, trgovec na Frankolovem: dr. L. Gregorec. kanonik. Plevnik M., trlan (t 1905). tfkollek Rad., nadočitelj v p.. Vrečer J, trtan in Vrečko Martin, stavbeni podjetnik v Arclinu. ■nrlharakl Dne 25. marca ae je vršil astanovni občni zbor Mariborskega Pokola. Ustanovitev tega Sokola se je vstrajno in premišljeno pripravljala Cela vrsta članov ie le nekoliko mesecev telovadila v .Športnem društvu", načelnik br. Ilich je r telovadnem ozira z dosedanjim svojim delovanjem dokazal da prav in popolnoma razumeva sokolske ideje; njegovo isvrstno tehnično vodstvo nam je porok, da bo društvo tndi v tej smeri uspevalo. Pesimistični nazori, ki so bili ob tej in ob rasnih dragih prilikah izraženi, niso mogli zabraniti ustanovitve druitva. Kako neosnovann je bila U malodušnost, nam priča veselo dejstvo, da se je koj na ustanovnem občnem zbora priglasilo 40 članov. Starostom je bil izvoljen br. dr. Rosina. podstarosiom br. dr. Vlad. Ser-nec, načelnikom br. Ilich. odbornikom pa sami telovadci. Br. Jože Smrtnik, načelnik Celjskega Sokola je temeljito razpravljal o nalogah sokolstva in pomenu telovadbe za sokolstvo. Br. dr. Gvidon Sernec, podstarosta Slovenske sokolske sveže je v svojem govoru označil pomen sokolske ideje za Sp. Štajersko ter v imenu SI. s. sv. pozdravil ustanovitev Mariborskega Sokola, ki bode v Mariboru novo ognjišče narodne zavesti in delavne, v dejanjih se pojavljajoče ljubezni do domovine. Društvo bode nov jez proti potujčujočim navalom Nemštva na naše sem I je, sato gre vsa čast in hvala onim, ki se niso dali preplašiti pesimistom in malodnš-nim črnoglednikom ter so svojo idejo kljub vsemu temu olivotvorili. Nemški napadi postajajo čedalje bolj nasilni, strastni in brezobzirni, zato mora biti naš odpor tem bolj ognjevit, premišljen in"vstrajen. Mariborski Sokol bodi nova trdnjava proti tem navalom Nemštva. Govornik omenja še posebnega namena in naloga, ki ga imajo sokolska društva kot telovadna društva in gojišča demokratične ideje. V sokolskib društvih se shajajo in spajajo vsi sloji prebivalstva. Tjrševa ideja obstoji v tem. da je vsak višje izobražen brat dolžan dvigniti manj izobraženega brata na svojo stopinjo izobraženosti ter Uko z besedo in živim vzgledom delati na to. da se v tem demokratičnem združenju dvigne kulturna stopinja vseh kar najvišje mogoče. T.vršev demokrat se ne poniža k nižjemu ampak dvigne nižjega na svojo višino. V tem načelu tiči kultnrni moment sokolstva. To na-ogo naj vrši Mariborski Sokol in pripomogel nam bo vzgojiti meščanstvo, brez katerega kot narod ne moremo živeti. To nam obvaruje naraščaj z dežele pred potujčenjem. Kot delegat SI. s. sv. kliče: Mariborski Sokol naprodaj in procvitaj narodu v ponos in čast! Na koncu se je izrekla od več strani zahvala neumornemu br. dr. Dimniku, duši pripravljalnega odbora, kateri ima največ zaslug za ustanovitev novega Sokola in kateri je tudi spretno vodil ustanovni občni zbor. Zahvala se je izrekla tudi požrtvovalnemu načelniku br. llichn. Na to so se bratje polni navdušenja in ponosa razšli Ustanovnega sho-la se je udeletiln deputacija Celjskega Sokola, brzojavne pozdrave sta poslala Češki Sokol v Gradcu in Murski Sokol v Ljutomera. U Ljnfcljm. Kakoršen je položaj slovenskega naroda v celoti, taka je tudi njegova metropola, njegovo politično in kulturno središče. Pa pustimo za danes deželni /bor kranjski, kjer govore nemški poslanci nemški in odgovarja slovenskim poslancem vladni zastopnik tudi nemški Pustimo tudi politično strankarstvo in oglejmo si Ljubljano od sunaj! Po ulicah javni mestni dvojezični napisi, na javnih državnih poslopjih nemški napisi na prvem in slovenski aa dragem mestu. Slovenski trgovci imajo večinoma dvojezične napise, Nemci pa često samo nemške ali vsaj nemške na prvem mestu ali pa imajo is previdnosti sploh samo ime. Kako daleč smo v tem osiru le za Prago in Zagrebom! In to kljub temu, dn dajejo spodnještajerski mestni sastopi tako drastičen vzgled, kaj napravi lahko samo navidezna večina. Čut narodnosti je pri nemških trgovcih v Ljubljani veliko bolj oči viden, kakor pa pri slovenskih, akoravno bi logično človek sklepal rajše nasprotno, češ: trgovec se bo prilsgodil večini svojih odjemalcev. Ljubljanski nemški trgovci in sstali meščanje ie prav nič ne ču-tijo te potrebe in je menda ie kmalu ne bodo. Živahnost Nemci v v Ljubljani in popolno favoriziranje istih kaže dejstvo, da je dobra tretjina vaeh društvenih organizacij strogo nemško-nacijonalna ali stoji vsaj na strani nemštva Posebej omeniti je ie, da je knjigo-vodstvo pri trgovcih in raznih tvrdkah večinoma nemiko, n tudi uslužbencev je v Ljubljani r vsakem ozira preveč nemških. Odkod vse to? Pred vsem je krivn temu seka splošna letargija proti narodni ideji pri vseh slojih ljubljanskega prebivalstva Manjka mu oni odločni narodni čut, ki sili človeka povsod k energičnemu vdejstvovanju svojega prepričanja Slovenska ljubljanska inteligenca je podobna brezbrižnim, veselim Fejakom, katerim ae o kukem gospodarskem boju proti Nemcem niti ne sanja Geslo: „Svoji k svojim* se sliši sed liberalci in klerikalci a ne v vrstah obojih proti Nemcem. Nemci so: „beati possidenUs" in tretji ki se smeje. Zatorej je ljubljanski trgov- tudi tak, kakoršen je njegov knpet Da pa še tudi ostane tak, za to je tu«i> poskrbljeno! V Ljubljaui, v slovenskem sre- dišču. nimamo ne slovenske trgovske ne popolne obrtne šole. zato se ta dva stanova ne naobrazujeta v materinskem jeziku, zato nista v narodnem ozira ne tič ne miš. ne Slovenec v celem svojem žitju in bitja in tndi Nemec ne. ampak le na pol Slovenec, samo s čutom. Pomanjkauju trgovske in obrtne šole je tudi pripisovati izredno majhna gibčnost slovenskega obrtništva in trgovstva Mi imamo veliko solidnih kramarjev, a malo podjetnikov, malo trgovcev, ki daleko-sežno kalknlirajo. Kedaj bodo n. pr. slovenski ljubljanski trgovci poskusili kaj tacega. kakor je bi) lanski jesenski graški sejm: .lierbstmesse" ? In vender se vozijo ljudje od Celja sem na eni in od Št. Petra na drugi strani na-kupovat v Ljubljano! Kako bi se dal ta e*aporij še dvigniti! Le s slepoto udarjen človek ne vidi kričeče potrebe po popolni obrtni šoli in po trgovski ioli ter trgovski akademiji. Ljubljana s svojo železniško mrežo je iiršemu okrožju središče in srce kakor Gradec, to so spoznali in pri poznali le nesriki časopisi sami. Toda čudno: v Ljubljani nspeva nemška trgovska iola Mah rova večina učencev je Slovencev pa tudi Jugoslovani: Srbi in Hrvati in nekaj Italijanov jo poseča Nemškutarska naobrazba pa ima tndi slabe gospodarske posled ee za nas. Naš trgovec in obrtnik je nemški naobraien in v svoji komodnosti pokliče nemškega agenta zastopnika nemških tovarnarjev, slovanskih, oso-bito čeških produktov pa ne pozna, in tako se naroča od najslabše razglednice, svinčnika itd. do največjega stroja vse pri nemških tovarnah in podjetnikik. Pouk češčine v trgovski Šoli bi temu v marsičem odpomogel. Slovenski trgovski naraščaj bi se potem lahko praktično naobraževal pri Cehih in korist bi imeli Čehi kakor tudi mi. V tem tiči tudi jedro pravega nacijonatiziranja ljubljanskega in sploh vsega slovenskega trgovstva Naj se vsa slovenska javnost, posebej pa še Ljubljana zaveda, da do teg* mora priti, ako se hočemo gospodarsko na znotraj ojačhi in ako hočemo dobiti res pravo narodno trgovstvo in obrtništvo. Napravite Ljubljano slovensko! — k. Slovenske novice. Štajersko. Slovenci in Slovenke spomnite se o veliki noči prepotrebnega ljudsko-izobraževalnega akad. društva wProsveta" v Celju. — Proti vikarju g. tiorišku v Ce|Ja se je začela kakor čujemo in kakor potrjuje tudi „SI. G.", akcija ki namerja doseči njegovo odstranitev is Celja in sicer radi tega, ker je preostro nastopil proti faranom, ki so drugega političnega prepričanja kakor on. — .Slovenski Gospodar" dolži v št 13. »Domovino* laži Mi smo pisali, da se je dosegla pri drugem glasovanju (da se je dvakrat glasovalo, tega pošteni .SI. G." ne pove) na zaupnem shodu SI. km. zv. v Celju za dr. Povaleja večina proti 7 glasom. „SL G." pa piše, da .se je vzdignilo samo okoli 10 rok* proti dr. Povaleju. Mi smo priobčili celo manjše število opozicijonalcev. Je li to tista laž? — Is Paradiža — Paradi*. Slikar Paradiž, kateri je te mnogo zaslužil pri Slovencih, ima sedaj samo-nemški napis; piše se pa v novejšem času Paradis. Slovenci imamo narodnega sliksrja v Celju V. Bevca. kateri ima samo slovenski napis. *Hftdmarkln" nabiralnik ima v svoji trgovini trgovec Petschuch v Gaberju. To je uaravnost izzivalno za slovenske odjemalce! Za danes le toliko. Čr se g. Petschnch ne bo spametoval. se pa bodo spametovali slovenski odjemalci. — Zahvala. Sokol v Žalcu je prejel svoj društveni prapor Pri tej priliki se hvaležno spominja onih rodoljubnih dam. katere so z nabiranjem prispevkov pripomogle, da bode v kratkem ponosno dvignil zastaio nad svojo četo. Zneski, nabrani s polarni so došli b igajniku od gospe Brinar-jeve v Gotovljah, gospe Anete Kls-bacberjeve v Iraškem trgu. gospe Amalije Geissove. B. Kuušičeve in A. Roblekuve v Žalcu in dr. Schmidove v Dresinjivasi; nadalje od gospodične Ivanke Hilflerjeve. Kalšekove. Ljubice in Dragice Lipcldove, Tonice in Marice Ježovnikove, Kani in Zofke Stničove, Štefke in Kani Vabičeve. Amalije. Anice in Katice Virantove. Odbor se vrlim rodoljubkinjam iskreno zahvaljuje. — Is Vojnlkn. Narodna čitalnica v Vojniku priredi na velikonočni pon-deljek, dne 1. aprila ob 3. uri popoldne domačo veselico s tamburanjem in šaloigro. Na sporedu je tudi predavanje člana .Prosvete" kand. fil. J. Prekoriek .0 postanku sveta". — Is Dobrne. Ze dalje časa je obiskovala neka lesica kurnike pri mnogih hišah; našli so perje in sledove krvi in gospodinje so bile mnenja, da je bila res lesica na delu, dokler ni zapustila ta lesica pri nekem kur-niku sledov človeških nog. Orožnik Schober je na to tudi izsledil to lesico s človeškimi nogami v osebi lovskega paznika Antona Blažute. — .Divji lovec** v Breticah. Opozarjamo še enkrat na to gledališko igro. ki se bo vršila na velikonočni pondeljek. Vstopnice se dobivsjo v trgovini g. Umeka in zvečer pri blagajni. Začetek točno ob pol 8. uri. — Pravico do mostnine na novem mostu čez Savo in Krko v Breticah je dobila mestna občina bretiška. Mostnina se je sledeče določila: za pešca, za kolesarja ali jezdeca, ali voznika 4 vin., za eno kolo 4 vin., za en automobil 46 vin., za tovorni auto-mobil 80 vin., za eno vpreženo živino 40 vin, za vsako nadaljno vpreženo živino 19 vin., za majhno živinče (tele, ovco, kozo, svinjo, žrebe itd.) 6 vin., za eno kuro 1 vin., za en voz brez vprege 36 vin., za voziček s štirimi kolesi 10 vin., za otroški voziček 4 vin, za voziček z dvema kolesoma 6 vin., za samokolnico 4 vin. Deželni zbor je podelil dovoljenje za pobiranje te visoke mostnine za dobo 20 let mestni brežiški občini. To je dosegel kmetom .prijazni" nemški okrajni zastop v zvezi z mestnim zastopom in da je v to privolil dež. odbor, je naravnost nezaslišan škandal! Takih mostnin prav gotovo ne najdete na celem svetu in treba to imenovati naravuost blaznost! — Is Drave so potegnili v Mariboru mrtvo truplo nekega otroka. Ni še nič znano, čegav in odkod je. — 8 kora je padel v Sevnici pevec Partl, ker se je preveč nagnil čez ograjo. Priletel je sicer z nogami na tla, pa se je vendar močno poškodoval in si tudi zlomil nogo. — Župnikom na Sladki gori, znani božji poti, je imenovan g. Martin Kranjc, doslej žnpuik pri Sv. Primožu na Pohorju. Administrator slovenje-bistriške dekanije je postal g. Mihael Leudovšek, župnik v Mn.olah, pro-vizorjem v slov. bistriški fari pa je imenovan g. J. Grobelšek, kaplan istotum. — V topili *e je hotel aa vsak način neki kleparski pomočnik zadnjo nedeljo v llndinji 1*1 ix.ii Bežigiada in »cer zaradi .nesrečne ljubezni" Neki Vrečer. ki je ravno pri-""I mimo. j«1 skočil za njim v mrzlo vodo in komaj spravil nesrečneža., ki se je hudo branil, na suho. /aradi višje plare. Čevljarski pomočnik A. Golob je hotel imeti od svoiega mojstra, čevljarja Nareka v Olja. višjo plačo. Ker mn je ta ni hot.-l dovoliti, se je maščeval s tem. da :nn je začel razbijati hišno opravo in -e ni dal prej .»omiriti. dokler ga ni prijela roka pravice in ea vtaknila v luknjo. Občinski tehtnici postavi obeina Ijoka pri Zid. mostu in sicer en» v I. »ki. euo pa na Zidanem mostu. Prvo ho oskrboval občinski tajnik Jnrij Merzel. drago pa župan .Tnvančič. Sr. Jurij oli Sčaviiicl. Na velikonočni pondeljek se poroči na Dnuajn n.iš rojak Jernej Korošak. žei-zu. nadoficijal. z gospico Anico Gr iner. Bilo srečno! Brzojavne dopisnice. Da olajša oddajo in sprejem zlasti kratkih brzojavk, hoče npeljati poštna nprava brzojavne dopisnico po 50 v komad, s katerimi bo mogoče odposlali po Avstr. Ogrski brzojavko, obsegajočo di> 10 besed (.beseda" = 15 črk ali 5 Štev.) brez vsake droge pristojbine Dopisnico bo treba le kupiti v kaki trafiki ali poštnem uradu, jo spolniti in vroči v nabiralnik ali jo pa oddati poštnemu potu. Tndi odgovor bo prišel s tako dopisnico kakor vsako drago pismo ali dopisnica. Ako bo pa obsegala brzojavka več kot 10 besed, bo se pa za-računila normalno in bo trebi oni znesek, ki presega "»O v z znamkami na dopisnici plačati. Najbrž bodo tndi ostale dosedanje pristojbiue za hitro dostavo. Pozor pri vžigalicah! V Maribora je nžgala na vse zgodaj dekla Marija Grm. ki služi pri trgovcu Prstecn na Tržaški cesti, vžigalico in pogledala na uro. Vrgla je na to gorečo vžigalico vstran in zopet legla ter zadremala. Vzbudila jo je vročina, katero je začutila na telesu in opazila je. da gor. postelja. Kuhinja je bila že polna dima in iti mnoge manjkalo, da bi se dekla zadušila in zgorela. Zatorej pozor na vžigalice! Požar. Zaradi slabega dimnika se je nžgala vini čari ja J. NVresanerja blizu Arnovža in popolnoma pogorela. Viničar Menhart in njegova družina so si komaj rešili življenje. Menhart je dobil povrh tegn še hude opekline na glavi in rokah, ko je hotel spustiti živino na prosto. Uboga družina nima ne jedil ne obleke. Žalostni prazniki! — Požar. Pri Sv. (Jrbann blizu Ptuja je 22. t. m. poeoreli viničarija Jožefa Rajšpa, ki pa je bila k sreči prazna. To je že peti požar tekom nekaj mesecev pri Sv. Urbanu. Mnenje je splosno. da nekdo nalašč zažiga. — L'mor v Studenci li. Zdravniki dokazujejo, da se je delavec Slaček sam umoril Ljudstvo pa tega ne veruje. tudi drž. pravdništvo ne. Mli-narička vstraja pri svoji prvi izpovedi. Priče pravijo, da je bežal Slaček za Mlinaričko iz hiše. kar bi pa s tako težkimi ranami ne mogel storiti, ako bi mu jih bila ona zadala. .Ljudski tabor" priredi .Slov km. zveza" na belo nedeljo na Blanci pod milim neboia. Govorijo Roškar. dr. Benkovič in dr. Jankovič. Sr. Duh pri Lučanah. Tukajšnja posojilnica je iiuela dne 17. marca 1907 svoj letni občni zbor. Prometa je imela v preteklem letu 264.255 K 9« v. Na predlog g. A. Majcena dovoli se za železnico Zeleni travnik-Mari-bor 1000 K, se kupi čistilni stroj in se vpeljejo hišni hranilni nabiralniki Predlog za železnico Zeleni travnik-Maribor se je sprejel s posebnim navdušenjem. I o zopet'kaže. kako potrebna je ta železnica za tukajšnjo okolico m kako neumljivo je. da tej progi nasprotujejo slovenski in nemški poslati' i Tii se je osobito pokazalo pri deputaciji dne 11. marca. V depntaciji je bilo nad 100 oseb. Isto je dopoldne sprejel precej hladno c. kr. d. glavar v navz M-nosti dež. odbora. Popoldne so se župani posameznih občin — bilo jih je 27 zastopanih - predstavili poslancem Tukajšnjega župana, oziroma tukajšnjo občino je zastopal g. nad-učitelj A. Majcen. V Vukovskeiu Dolu blizu Ma* rihoia je pri volitvah 18. t. in. zopet zmagala ncmčnrsko-liberalna" stran!.a kakor piše .SI. Gospodar". Po uradnem ljudskem štetju pa ni v občini nobenega Neintr., Vprašali bi samo -SI. Gosp ". kako je vendar to. da priznavajo ti nemčnrji prod ljudstvom naravnost svojo liberalnost in jih to vendar voli? In kako je to. da recimo, pri šujercijanskem gibanju .liberalnostu Še bolj vleče kot nemštvo? S -SI. G." o teiu govoriti je sicer zastonj, kajti kdor načeloma iu v strankarskem in-teresn noče u i česar videti in razumeti, pa ne vidi in ne raznim. Ta dogodek pa zopet dokazuje, da je slovcusko-klerikali.a politika naši narodnosti zlasti v mariborski okolici zelo nevarna, ker je dovolj takih volilcev. ki rajše volijo nemčorja ko klerikalca. Nemški volilni shod v Konjicah bil je jako slabo obiskan. Kandidat Markhl naučil se je na pamet svoj govor, kateri je na vseh shodih enak. Navzoči so bili sami pristni ger-umni. kakor Kadivnik, Ferjen. Brezov-nik. Bezenšek. Knpnik. Lavrič i. t. d. Vse sr je na tihem smejalo, ko je iz Kranjske privandrani nsnjaV L a v r i č. ki niti pravilno nemški ne zna. izjavil, da se prišteva k ra d i k a 1 n o n a r o d n i v s e n e rn š k i stranki. Mamka G« r-inanija. \Vohl bekomm's! — Ptujski nStajerc" iti — Ing. Od Sv. Marjete niže Ptuja prinaša zadnji ptujski .Stajerc" nt-k dopis, da je tanu.šnji .bnholter" prodal dva vagona lnga (!) ter toži. da je denar fuč in tndi -Ing" y. izgubil veljavo Mi smo skoraj od smeha popokali, ko smo čitall. da je nekdo prodal dva vagona Juga" (!) ker lug imamo pri Sv. Marjeti samo za umazanega ..Štajerca"4. — -Stranko tatov in goljufov4* imenuje ptujski nemškutarski rStajerc" Slovence. Ako misli ..Stajerc44 tukaj tiste .Slovenec", ki znajo samo tukrat slovenski, kadar jim prinese Slovenec denar, drugače se pa sramujejo Slovencev. potem ima prav. Mi | n bomo tudi skrbeli, da slovensko ljudstvo izve, kakšni rfalotje in tatovi- v nemšku-tartkcin tabora hočejo igrati vlogo -kmečkih prijateljev44. Ako ptuj>ki -Stajerc" ne bode molčal, našteli ir.u bomo cele litanije pristnih nemških in nemškutarskih tatov in goljufov. . Iz volilnega hoja. Zanpniki SI. km. zvezo v ptujskem in ormoškem okraju so postavili ua shodn v Ptuju 25. t. m. kandidatom dr. Fridr. Ploja. — Kandidat SI. km. zv. v volilnim okraju SI. Gradec, Marnberg in Šoštanj je Franc Robič, dež. poslanec. — Na shodn v Trbovljah, katerega ste priredili Kmetsko bralno drnštvo (!) in Kat. del društvo zadnjo nedeljo, se je hotel dr. Benkovič predstaviti kot kandidat SI. km. zv., pa m i navzoči pristaši N. str. in soc. demokrati niso dali govoriti. Motili so tudi prvega govornika, dr. Korošca. Ta zadeva pride pred sodnijo. — O kandidatih štajercijancev se še ne sliši nič trdnega. V slovenjebistriškem okraju misli baje kandidirati urednik -Stajerc«" Linhart Na shodu zaupnikov SI km. zv. v Ptuju so bili predlagani kandidatom dr. Ploj. dr. Prcsker in posestnik Ko-vačec iz Oslušovec pri Sv. Lenartu. Proglašen je bil z veliko večino glasov kandidatom dr. Ploj. 1'otemtakeni ui posestnik Kovačec iz -lastnega nagiba*4 odstopil, kakor poroča .SI. G." — Na volilnem shodn v Št. .Inrju oh J. ž. so se navzoči izrekli za kandidaturo dr. Povah-ja. — Slov. akad. fer. društvu -Bo do^insl" so darovali: Slov. Matica v Ljubljani 52 knji:r iu g. dr Krati Ilešič 2 K. Iskrena hvala! Sv. Bol-fenk due 22. niaicn 1907. Opustile« pasje kontiiiiiiice. Ker se niso v sodnijskih okrajih Laško in Gornjigrad od začetka mesca grudna 1906 nobeni novi slnčaji stekline pri ps-eh pojavili, se v delno spremembo tii-u rad nega razglasa z dne grudna 190«! št. 653 (uradni list št. 49 iz leta 1906) čez ta dva okraja odločena pasja kon-tnmaca opusti in se tam zaukazane veterinnrno-redarstvene odredbe z 2<>. snšcem 1907 razveljavijo. — Nasprotno pa o.-tanojo kontumacijski predpi-i v sodnijskih okrajih Celje. Vransko iu Šmarje pri Jelšah še nadalje v veljavi. Celje. 14. snšca 1907. Uohičev shod v Vuhredii v marenberškem okra iu (v nedeljo 24. t ni. > se je obnesel prav klaverno iu jo pokazal. da Robi.' v tem okraju nima pristašev. Navzočih 40. Med njimi 4 Robičevi voliici. Odločno grajan^. da da se je ua tem shodu v narod ne :a oziru tako izposrrvljenem maroubi i>kem okraju verski moment tako povdarjal. da je konečue narodni momec; popolnoma izginil. Mariborski Sokol - por, dil. Zadnji pondeljek • j- : > v Maribora društvo, k. smo ga nI.... ž- dolgo potrebovali. — Mariborski Sokol. Ko so n.- naši narodnjaki po Spod. štajerskem od .s li s;r..;p; obkolili s svojimi Sokoli, tedaj • ie le Mariboržanom padlo v glavo. -i.-, 'v. tndi v Mariboru bilo lepo. če bi imel« Sokola. In s-daj ^a imamo! P. : j uikdi ne misli, da je to šlo tako lal«!.» V Mariboru se jt- morilo to vprašanj-* poprej dobro prerešetati. preduo <;,. > si npali zahtevati Sokola. In reči m<> ramo. to vprašanje ni bilo malenkostno. Dasiravno je v Maribora dosti Siovmj. cev, vendar se bode imel ta Sokol boriti s takimi težavami, kakor noben -Irugi. In zakaj? Pri Sokolu imanffi več tiy«v-r.;.ili uslužbencev. Ali lahko ti nastopijo brez vsega rizika v rud "čili srajcah ? Ali iiuamo v Mariboru narodne trgovce irt obrtnike? Nimamo jih! Kol>ko ji dragih, ki lahko vsak ča>\ če nastopijo javno, gredo s trebuhom za krohotu. In konečno ti jih ostane toliko, da jih lahko sešteješ na prstih. Sokola ustanoviti ni težko. Ali "zdržati ga. da ne hira. ampak se res razvija iu dviga, kakor ptič sokol svoje peniti, to je druga stvar. Ne sme se nam mariborskim Slovenbem očitati malodaŠnost ali celo mlačnost, tega ne poznamo. Pač pa imamo navado preudariti dobro poprej. predno se lotimo kakega dela. da ne bi začeli prezgodaj. Oe smo se mogoče prenaglili z ustanovitvijo, pokaže nam bodočnost. Vendar naj bo vsakdo prepričan, da bodemo kljub napačnemu tolmačenju našega mnenja na ustanovnem občnem zboru vedno zvesti Sokoli ter podpirali mladega Sokoiiča, da pro-cvita in se razvije v starega krepkega Sokola. V to nam pomuzi Boš: in sreča sokolska! Na zdar! — Na mariborski gimnaziji se poučuje letos v poletnem tečaju načrtna (deskriptivmi) geometrija v 6., 7. in 8. razredu. To je velike važnosti za slovenske dijake, ker jim je s tem »mogočeno. da lahko po maturi vstopijo na tehniko Splošno pa trdimo talimo duše. da je mariborski gimnazij boljši in za naše slovenske fante priklati nejši ko celjski; v i'elju ni ue obvezne telovadbe, ne poučuje se nobeu moder n jezik, kacioli še načrtna geometrija! — Umor. V Studencih pri Mariboru je živel delavec Anton Slaček s 30lettio. sodi.ijsko ločeno Marijo Mli-narič iz Orehove, katera je imela lastno hišo in branjarijo. V tem divjem zakonu sta imela dvoje otrok. Ker pa je Slaček z Mlinari- ko zelo surovo ravnal, se ga je ta najbrže hotela znebiti Zadnji petek j<* prišla k orožuikom in pravila, da jo je hotel Slan-k v kleti s sekiro umoriti, pa mu je ušla Orožnika sta šla nato v hišo iu našla Sinčka mrtvega na Stopnicah v klet. Imel je glavo s sekiro prekinilo in v trebuha 10 cm globoko rano z nožem. Mlinnrička trdi. da se je sam tako ranil, kar pa ni verjetno in kar je zanikala tndi sodnijska komisija Mlinaričko zaprli. Kranjske. — Državni uradniki, profesorji in učitelji dobe s 1. aprilom l I nt kaj zboljšano plačo. Ali t:« bi bil umestno, da bi se nit spomnili pri prejetju ob tej priliki naše prekoristne družbe sv. Cirila i u M e t o <1a in ko družbo. Družbe sv. Cirila iu Metoda razglednice, velikonočne in pomladau-ske. se dobi v.-jo v Ljubljani v trgovini Iv. Bonača iu raznih naiodnih trgovinah. Ker •• se drnžbine. razglednice med Slovenci splošno priljubil. , naročilu jih je letos večje št.-. iV. da i'-;l:e/.e svojim cenjenim narodiii! oni. S / . jte torej radi po t<-h razglodu:<*..h ' ibro pomnee, na ih tavglednienh podpirate gmotno našo družim, naše narodno delo. Zunan • »; ročniki naj se »i-račaji. na ^i.ivnega razpošilj.tlca Iv. Bonača v Ljubljani. Družbe sv. Cirila iu M toda :o ev.i.cah sk-.kajočih s-i .niih in i/. kn;ig beročih večih otrok. .Simona .Jenka razgled-tiiram pod pi a no pomlad j,'.* bodrilo pa tndi vam odraslim prikliče v spomin v.*»*a zlata mlaga leta. - Družbe sv. Cirila Iu Metoda v.-likonocac nizglednicc. ki kažejo slovansko oblečeni strugajoči deklici, so d o.>lc v ljubljansko Ivan Bo-načevo trgovino. Krasne, da se lahko merijo z vsakim drugim umetnim proizvodom, naj vam služijo za velikonočna voščila. Naročila naslavljajte pa ua b n k v a r u o I v a u Bon a č v Ljubljani in ne več na družbo. — Družba sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani. Dražbe sv. Cirila in Metoda razglednice in narodni kolek je sprejel v svojo upravo te dni ljubljanski knjigovez g. Ivan Bonač. Trgovci, podružnice, rod olju b-kinje iu rodoljubi naročajte vse to od slej pri njem. — Tem potom smo se preskrbeli za svoje boljše dohodke in pa za razbremenjenje svoje pisarne. Uradništvo. kolikor ga imamo, rabimo za pismeno obče vanje po Slovenskem. Za take posle, kakor z razglednicami in narodnim kolekom ni bilo ono čisto na pravem mestu. Družbe sv. Cirila in Metoda razglednice Gregorčiču* v opomin z njega velikouočno kitico se žo razprodajajo v Ivan Bonačevi trgovini v Ljubljani. — Sezito po njej trgovci, podražnjP(. ro«ioijnbkinic m rodoljnbi. No trpimo tn)«- Sare v iztožbnli slovenskih trgo\'-<•> Polagoma se naselimo tu -"»m m- . tvojimi mi Tudi Gregorčič«*'« im- ;aj klice Veliki noči na narodovo v-ui-np* l/.ka/. posredovalnice -»lov čilskega tr^ovske-ja društvu »Merkur" v Ljubljani. V služI... «prej:ue i poslovodja. :i knjigovodju m kore-spondent. i k»mtori*ti. * pomočnikov j me-ue -troke. ■_' pomočnika »pečenj- i - , . ;. «.1» • i roke. i pomočniki j ■ >• -.trnki*. I pni« ;. uiki iiiaiii:- Mi" tr.ik«-. i |'>iiik» :n /'..*? i s.- priiino i i ■ k /.ii imenil obiskovanje ljudskih šol in tndi urejeno. vsaj zn silo. plačevanje učiteljev. V NikSiču so si trgovci ustanovili -Akcijsko Trgovačko Društvo", ki bo olajševalo kupčijski promet in svoj Strokovni list _TrRov»rki li...^oii vsi-sok zleta v Pran o. nn velik« lic. o vesu. Sošianjtka Citaluica , I Tw ■ I «lk' » nn .... 1 iu >1.1 | i"'-UM I'1 112' Oskrfc./sivo,. | Kaii~.hu v Lu pCOC.i M1 Ki i : «E06 5cifVii' Droge slovanske dežele.- I/ Trne siore. Odkar je na i : _ i r.• ^I.■ - u.» ustava ia ledno '..•itij • nir.» t:i.» - ua. se žarelo Službo fšč e abcolvent. ki je zdelal kor/.e na c. kr. ol.rtni »uli v Ljnbljaoi. Na>t»p takoj. — Na*lo» I«:.' pn*? ni>*itrnUiTo .Domovin.** Q -J za lesr.o trgovino, korc -; t, slovenski in nemški,strokovnjnk, dober račur. ;, kalkulant. zaupljivo mesto, so takoj sprejme. i,. vsej deželi novo življenja Zakon ^je, pove upravništvo Domovine. .. n.i: .-Inili ! ib je ž" stopil v veljav« ii j i u t«' uvedeno obvezno | Kupujte narodni kolek! Štenomfa Loterijske številke. iirader. .' « (<>>nt»rja Wo7- «9. .u. VJ. Jrf. 3H. l>unaj. . . »o. ». H. 50. .10. Klavir se proda (uradi pomanjkanji |.ro 'ton jiiaT p., nitki rt-ui in tikoj \ M i rii.orn. Kfinrri .-»t« -t. 1» purterir M. Drofcnik. Scuzacifor.cina novost Ba.a v Celju, i lv......I t ! poraianj«. >.- •! • |>nn.|i!i hj •• 1--..-I !•• - K k-. . !. U-i (• • i lianr.K Wri«i. Doi) M Odvetnik zapatents " LuMlRAN KEMIK (laoriMien) | CharloUe Maria I ^ tehniška pisarna mt-Šis;rr^mi! :^?ENIRA.!!AMBURGER | ' j::tl'.J vii ,^'t ':ti.STERM • .. E, EC3ui!skeqa naneLji tesarji j v ■• ••'J' rr.acr.cga r.ja. ..Trn urna -". /i . iiu»ui>l. t |e dospela v Celje, kjer o-i.ii. samo čez praznike. Meuažerija ima najvi i-ir^a dre];;5 predstave i ** ) /1 1 \J IX 1 »loflo«. / Intd. r.rmljenje zveri. v in«lr»ji» In * [ir.i/niL j p red* t ar.- iu i«-r • >h 11. diip., mb m. in 5. j»l»p. tlToh 7. *>■ < r. ,,.,.„ 'Vstopnina: '"r^/i |tlai;'i;..i!i. . i trgovine BosohII Klmlskj.ltttBikM r . > ' lju I •„• 1 IV Kupujejo *o k»Bjl M robijanir. J ' ' »rodati kako posestvo ali trgovino vsake u->i.- I . n 'j>\.arne. zdravilišča itd. Itd. tak.!' nit ua ■/••li • Tj . i posojila, teilaj se oornite Ziiupim do izvr>t .jo redno, j ako obschio, kulantno žn stiokovn;. ko. - 1 rr-tah pokrajinah in v sosednjih n/ v . ili dnevih mulil L-:kaj Ako ž« lite, d n . ; a govori z Vami. prosimo, da nas obvestile ki ti' lo ra plus ultra52« Ni | mu !jit» iictt >i: >< n.r Ir*Iia nd Lrlrnnja /nam ra.Virtor^ln.fra.ll i • In - lu n.j iiju. 1« dn ta n«>w »«rta |>i< kn»a lwm«iana |«» »r« ji ri»dn-> i' • .iIn ; >': U.i i in l e. hVnl mi Kirlj: lifin milu •>. |«4*lr<.ill«. tr|.k«, i i: • k.M.I)l'ko In /a tr»'n k......plrja /i tri. in polja. Ki/pcfHJrui piuti |i t/iiju "o kr /a 14 K. kc /n Adolf Bernard, IU RffVDIKflR. 6rčki cesti t Cdji .................MH«I» b......«P*< • « mw h|II»I<< kam mak« trata, ak I« aljaate, ton. laka la Mrva o aafcaa »a, taaUa la n. rttanea aMrrtUO Prifnii Ml MlatralM v*et. vaaae vtvta. atr la aalam. Za •featfal lata » nlafl raiaa ntaa la pel|ane »aaa|e. aMekaae al L kr. tavtIHU Ia »nlilvaet I—H IM M- Darujte dpulbi av. Ctril« in Metoda! ftropitofce Jjphonfa' :j( sa vinograda ia haaaljnik* za zatiranje sadnih škodljivcev proti bolmi u perja, m odpravo predme« in divje sortice itd. ^il^ilelijičej^jtfertijiivelriziilii« za 10, 15. 60 in 100 litrov tekočine, a pripravo za metanje nn petrolej ali brez nje. Zahtevajte podobo in opia, katere Vam pošlje Ph. Mayfarth A Co. tvonitee atrojev, apeeijalaa tveralen vlnaklk atlakalale In etrajev za likoriuanje aadja. Odlikovana taad 5«0zlatimi la arebralml medaljami. DUBJU, II./I. Tabora trasa« Stav. 71. Hataatal »aatravaai OMkil iiiIii|. im ift-s ZaatapaU ta prapntalalel ta «<>. Razglas. Stavbni odbor za zgradbo »Narodne loto" v Št. Jakobu v Rožn na Koroškem vabi p. n. obrtnike, naj se blagovolijo udeležiti ofertne obravnave v zadevi zgradbe imenovane šole. Ponudbe za celotno delo sli pa za posamezna dela naj se podpisanemu vpošljejo najpozneje do 10. aprila 190T. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so od 27. t m. do zgoraj označenega dne (izven 30. in 31. marca) vsak dan popopoldne na vpogled v župnijski ali občinski pisarni v Št. Jakobu v Rožu. Posamezna dela z materijalom vred so proračuujena: 1. zidarska dela na......K 56.886"—: 2. tesarska dela na.......K 11.778 45 3. kleparska dela na......K 1.233 60: 4. mizarska, ključalničarska in steklarska dela.......K 20.828-30; 5. lončarska dela na...... K 2.276'—; Skupaj ... K 93.103-35. Stavbni odbor si pridržuje pravico, tako skupno delo kakor tudi posamezna dela oddati po svoji prosti volji, brez ozira na vposlanih ponudb visočino. Št. Jakob v Rožu. dne 20. marca 1907. Za stavbni odbor: Matej Ražun I. r. župnik. Mji.ajji.g- B - katere se eploh v sedenjem £seu dobijo HOVOSlJ v ženskem in moškem blagu Usojam si svojim odjemalcem naznaniti, da sem si nabavil čudovite leposti v volnenem in svilnenem blagu kakor apartne novosti v angleškem in francoskem suknu za cele obleke. Zahtevajte vzorce. Celje e Karol lfanič, Nerodni dom a Celje Za spomladM gnojenje TniliaŽBlffl Mita Iidi BUll kakor žitne in okopavne pridelke, travnike in ::: pašnike, deteljišča, vinograde in sadno drevje ter zelenjadi je naj bo I jim nntalno gnojilo, ki vsebaja faaforovo hialino. Uluttni (Itto Toniim Cladra t nntvnt mati la ploatt ipnaljat dodajajo Tovarne za Tomasov fosfat zatr. t taM]. par. V BERLINU W. i Prodaja na vagona in malo ' Trgovina ■ ialaznlno Potep MaJdti i: Celja. Za rattaaatl la l)aH»lr«H afcrai J. &KERLEC, Zg. Radgona "V Kdor pa gnoji s Tomaževo žlindro ali superlostatom, ntiiiuiiiuim gnojiti mor« ludl na vsak način iiiiiiimuiiiih e 40% kelifevo soljo koje gnojilo Je neprecenljive vrednosti, m Pojasnila o porabi kalijevih gnojil daje brezplačno ir GRADCU, Raubepg St. XI. by! Rupli »M i| modistinja U W CalJ«, Orsik« oata Nljttnejil klobuki u gospe, gospo dltie H otroke. Popnikl u uri« telo po ceal In bltro. Perje se očisti, prtbim 11 pnkodn Tnkorl ere- tlce ia lome so tudi pounetit li; naprodaj. 3 2 M ako Vam zaostaja kri. Vas ozdravi F. Ziervas, Kalk pri Kolnu it. 265. (Jospa G v M. piše: .Vate sredstvo je.naglo pomagalo". Prosi s««, dn priložite znamko ra odgovor. ("D 5555555555555555355555555555 Pametne žene aahtenrajn knji(i» .Motenje perijtale" ud dr. nieil l.c\vixa proti K 1'20. Prospekt zastonj. P. ZIERVAS. Kalk 2«r> pri Kiilnu ob II. ml M i ggj555gg5555555S55iE553B55 E. Volčič v Novem mestu (Rudolfovo : Kranjsko) Edina slovenska puškarska Urdka MBirai v Borovljah na Koroškem. Najboljla delavnica za temeljito popravo lovskih pušk. za izdelovanje novih vlotnih cevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah t Kdor ai ieli nabaviti novo, zanesljivo in ceno pulko, naj zahteva najnovejši slovenski cenik, kateri se brezplačno doopoilje. 146 Velika ulofta rcoomtnlk revolverja* od 1K uprtj. Zastopnike v vseh krajih i*£e pod zelo ugodnimi poboji braunav«ka Ivornira -alunn in lesene *a«tore Hollmann A Merkel 1'rauusn na <*>ikein. 141 3-'i Pozor stariii! pijani dom v Ljubljani! a lalaklai lat.« laaia. Podatke pod naslovom uKOMVIKT*, poste restante v Ljubljani. sa 10 7 Postil zgodniin XtiU£lll štokerav- ski ramen krompir za Zi\ri A. Kota trgovcu v Celjn ter kupi vsako množino orehov, suhih »oh, kumna, ovsa, sploh vseh deželuih pridelkov po najvišjih cenah Mči.šiin priporofa krojne vzorce (Schnitt-musterl za razne obleke po najnovejših tmvlali krojaški mojster Kriti ;u«ui pri OrMi-1 IBApiiidi * dragimi riviluo-pravtluiiui zukoni knjigajepopo-len /.bornik pravil oznnfene vrste, konrem tvarine jeobftirao stvarco kazal" * sloven-kem in hrvat skem jeziku. Obse« XII in !•<«• »trani ccnii v.-zani knjigi h K. poMniua !tf» v. •lololila I v slovenskem in hrvatskem jeziku pred sodišči. »otlne pristojbine. Ob»eg 7.'» strani (2<» tabel): »ena I K SO v Knjigi »« dobivate pri dr. Volčiču in pri knjlgotržeih. Že nad 30 let obstoječa. m pravi 2. t]\li POZOR! . Sf^-i5 H«st0l8K fš siti — nI o Helnricb Weiss. Prii l,»./3.StCtfi3Btrtrr: 2 g >■ Oskrtmln MM 6!« to. Havre - Ren M vozijo .anesljivo najhitrejši brroparnik Francoski' pri-kmorHke družile. t:dlna najkrajša erta eez BueL Pariz »Havre v Ameriko. Veljavne vozne liate in hrei-placna pojasnila daje samo ED. ŠMflRDA, oblastveno potrjena potovalna pisarna; v ljllliljanl. Dunajska eno a i dvema k.ilou.tma v papir plalio sra.li ali pol usnje vecaue Odjemšiltic Knjižice po raznih cenah. JtajVcčja zaloga krajne Vseh tisHoVin »<>l.ke .»rte uCiteljstvo tupnij«k<- ura!«-okrajne ra^tupe utitnin»k<> I a*tope hra nilsire |>uaojilnire. odvetnikf. U' tur;* Lastna zaloga sol. zvezkov in risank. papirnate Vreče nalnih tovarniških cena;> ♦♦♦ Statnbilje pečatniki privatnike i/vršuj'• »«• > na;kfa,»> m - i I •a • t ami tnr p ik-nj -:i Popme f.l* ilo c.' 11.iip.lj.rs ++++ Albumi ta . *♦ ■ «i" ■ J' Zavitke za urade . > Cenir Trcjovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priiui din iliji. o SMi u :»:ji južnoštajersp hranilnica V Celjn Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, Vransko j | • 4.GU0.GCG K. torek in petek Hranilne vloge po 4 odstotke rentni davek sania l vsak dan -i r ' ■;' ' h k.-c 1 !•'•>• »>J* nad 4 odstotke obresti. po 4 tri četrt odstotkov, 4 in pol odstotkov obresti. Itajpritcemcjja darila za gotioVt. birmo itč. so: siValni stroji t„: i)' Habmascj^inen r.hni n Ao; Ges. V>dl iualDi stroj ima vdrstvrno iiinko. za domačo porabo ia obrtni jVrht VsaHt Vrst«. X Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo Brezplačni pouk v divanju in vseh načinih moder.iega in umetnega vezenja--- Slnjierjevl filvalnl str»o_ji nvflovniii razstavah odlikovani i. največjimi julziianjl 5inger Co. delnica dražba šiValnib strojev I KLIK. kolodvorski! ulica stev. S. M vj n Naznanilo /n "v i:oh|>oiIi . kali t i /i l. r,\ praznike i lcLMIilllc. moderni- iu line knnalo. nadalje Iliri- oi taliiilic iu /.,-tposlitira. - s\,|ihiii. /iiaiicin \/F R I P A" »litjrr. :: /.iiakoiu t. V d R I VJ M rola»iii-iioitnt ieo.zopnoroliee. naramnice iu dežnike, tla «.<> i vseli omenjenih predmelili ramo prišle uove pusiljaMc \ %<1 ikilli-kt množini. 1'o-lue pošiljal li hitro iu toeno. irfovska hiša manulakiiiroefa is rcodn-r.1 Mar j "d dtbrio Hi drobno 1'OSO.lll.NICA V ' KI.U ki ji' bila leta l>m j. mi-"tnojeno zavihu ii-!,uKjvlji-ii;i. -t. j- -ri:ij nad 4100 za-dru/inki v. kati ii iaiajo vse^a ii.nl 88.000 K vjl aranili delv/.e\ ter ima sedaj na-1 milijona kron hranilnih vlog in nad 330.000 kron rezervnega zaklada. v lastni hiši Narodni dom S B Posojilnica uraduje \ snk