PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Mtiitv OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1942. MttN, Dk. i 1M7. at Hm pmm l*r tb« Act «f CMfrtM al M*rdi J. U7». at CU(u% CHICAGO 23, ILL., 29. NOV EMBRA (November 29>, 1944. >>ubli»hed We«kly at 2301 8. Uwnd«)e Ave. •i« LETO—truL. XXXIX.' t I NEMŠKA ARMADA SE REDČI. Gornje so nemški vojaki b bojišči pri Aehena, ki so se predali ameriškim četam. Na zapadni fronti je ie nad CtO.Mt nemških vojakov v zavezniškem ujetništvu. zameina vlada vedno bolj v zamotanostih SOCIALISTI RAZDELJENI V DVE STRANI. — MOSKVA SVOJO TAKTIKO V PRID LUBLINA DOBRO IGRA. — MAURER O ZAKULISNIH SPLETKAH. — MEJ NOČE NIHČE VEČ JAMČITI V minulih predsedniških vo-, liko prizadevanj za spravo z litvah so mnogi poljski politiki Moskvo. Stanislav Mikolajček s pomočjo splošne klerikalne je v vlogi premierja poljske za- inae oroti Rusiji poudar-bo Roosevelt ob poljske propagande jali. da glasove, če kaj ne stori v obrambo nedotakljivosti Poljske. Brani pa naj jo ne pred Hitlerjem, ampak pred Stalinom. Ameriški Poljaki so se s to potezo slabo obnesli. Glasov Rooseveltu med svojim ljudstvom niso mogli dosti vzeti in tako je sedaj njihov prestidž na ničli, a poljsko vprašane pa še vedno prav tam, kakor je bilo pred volitvami. t Rusi odločno za Curzonovo mejno črto Kar se tiče nove meje med Sovjetsko unijo in Poljsko, je Moskva odločno za tisto razdel-bo, kot jo je na mirovni konferenci po prejšnji vojni za Polj-, sko določila Anglija z lordom Curzonom na čelu. To bi pomenilo zmanjšanje Poljske na vzhodu za mnogo tisoč kv. milj in tretjino prebivalstva. V veliki večini je ljudstvo v tem delu Poljske ukrajinske in beloruske narodnosti, okrog tri in pol milijona pa je med njimi Poljakov. Ker je torej za Rusijo Cur-zonova črta nesporno vprašanje, in ker poljska zamejna vlada ni mogla pridobiti ne Churchilla in ne Roosevelta, da bi zahtevala od Rusije privolitev v prejšnjo mejo- med Rusijo in Poljsko, si zamejna vlada v Londonu v svojih zahtevah po nedotakljivosti poljskih mej nikakor ne more pomagati. A vztraja pa kolikor ji dopušča njen propagandni aparat, da se uveljavi in da ie poljski osvobodilni odbor, ki ga podpira Moskva, ne upošteva za provizorično vlado. Churchill in Roosevelt sta to stališče poljske vlade nekaj časa odkrito podpirala, a sedaj pa je obema nadležno in želita, da bi prišlo čimprej do sporazuma. Spori v vladi V u bežni ali zamejni poljski vladi v Londonu je bilo že ve- mejne vlade bil že parkrat v Moskvi v svrho dosege sporazuma in tudi z osvobodilnim odborom v Lublinu se je posvetoval, a na povratku v London je naletel med Poljaki zmerom na isto močno opozicijo, ki je spra-1 vo onemogočila Zadnji petek je Mikolajček iz vlade izstopil. Na njegovo mesto je bil imenovan socialist Jan Kwapinski. ki pa mu Mikolajček, ki zastopa kmečko stranko, ni hotel dati podpore, razen da se pobota z Moskvo pod njenimi poboji, ker poljske zahteve zanjo niso sprejemljive. O Kwapinskem pravijo, da je nasprotnik moskovske ekspanzionistične politike, katero označuje za imperialistično in za krivično malim narodom, posebno pa za pogubno velikemu poljskemu narodu. On bi torej ne bil v nobenem oziru prava oseba za dosego sporazuma Rusija hoče prijateljske soseded Stalin je že večkrat pouda-(Nadaljevanje na 4. strani.) Delavno ljudstvo v Evropi v bojih z reakcijo, ki ga tišči v stare razmere , Predsednik Wallace pravi na shodih, da bo novo doba postala "stoletje navadnega človeka''. Ampak reakcija tu in v Evropi se ne zmeni za taka prerokovanja m deluje na vse kriplje za obvarovanje socialnih krivic Posedujoči sloj v Frančiji, ki je kolaboriral s Hitlerjem, in ki je glavni povzročitelj žalostnega poraza svoje dežele, se nadeja, da bo s pomočjo angleške in ameriške vojaške sile in njune diplomacije ohranil svoje privilegije irp se politično utrdil predno bo francosko ljudstvo dobilo priložnost z glasovnico izreči, kakšnjo uredbo si želi. Organizacije, ki so se v času okupacije z orožjem borile proti Nemcem, dočim sai imoviti sloji pomagali Hitlerju, so ga morali oddati novi de Gaulleovi vojaški oblasti Isto je zahtevala belgijska vlada, ki se je po izgonu Nemcev vrnila v Bruselj. Dočim so belgijski ministri vedrili v Londonu, so se delavci v Belgiji podtalno organizirali in povzročali Nemcem veliko neprilik s sabotažo in tudi z orožjem $o se jim upirali. Sedaj pa je vlada s premierjem Hubertom Pieriotom nastopila proti njim s silo — pravijo, da z odobritvijo zavezniškega vrhovnega poveljstva Delavstvo je proti vladnemu nasilstvu demonstriralo in v izgredih je vladna polici.a 45 demonstrantov ranila, trije pa so bili ubiti. Voditelj protivladne demonstracije Fernand Demany \e poročevalcem tu-jezemskega časopisja deial, da od kar so Nemci izgnani, sta bila izmed 60,000 belgijskih kolabora-torjev samo dva izdajalca ustreljen^, fn pa štirje patrioti Tako postopa sedanja vloda, ki nima nobenih vezi z ljudstvom, ;e rekel Demany Liberalni krogi na Angleškem so s$ proti taktiki vlade, ki podpi.ro na Grškem, v Belgiji, v Italifi itd. reakcijo, že oglasili, pa menda ne bo nič pomagalo Ljudstvo v Evropi se bo moralo izpod domače reakcijein izkoriščanja samo osvoboditi, in to proti volji angleškega in ameriškega kapitalizma, ki ji' pomaga in jo skuša ohraniti v sedlu. Gospodinje najbolj vedo, koliko višje so cene potrebščin Naše izgube na bojiščih znašajo nad pol jona, med njimi 117 tisoč ubitih Milijone delavcev ie nezadovoljnih z odločbo, da se mezde no sme zvišati, ker bi to kaj lahko povzročilo inflacijo. Kaj je inflacija? Naraščanje ccn. Koliko so zvišane? T\i pa se "sta življenskih potrebščin zvišale od kar smo v vojni 29 odstotkov. Biro AFL za statistike trdi, da so cene višje 43 odstotkov in CIO soglaša. A tisti, ki ugovarjajo in so proti zvišanju mezde, pravijo, pa kaj zato? Mar nimajo ameriški delavci sedaj več denarja ko kdaj prej?! A vprašanje, koliko odstotkov so cene življenskih potrebščin višje, še vedno ni rešeno, dasi so unije s svojo statistiko veliko bližje resnici kot pa delavski department in OPA. Gospodinje, ki stvari kupujejo, pa prav dobro vedo, koliko so cene višje in vedo tudi, da uradno določene cene. kadar greš kaj kupovati, če-stokrat nič ne veljajo. Toliko s*ane. Ce nočeš kupiti, pojdi drugam. In drugje je ravno tako. Kar pomeni, da vladne statistike bazirajo na postavnih cenah, a prodajalci teh postav nič kaj ne upoštevajo. # Jugoslavija bo demokratična. • T §> V \ zvezna država VELIK VPLIV RDEČE ARMADE V SRBkll. — AMERIŠKA 2URNALISTKA IZGNANA IZ BEOGRADA. — SUBAŠIČ BIL NA OBISKU V MOSKVI. — POVSOD VELIKO POMANJKANJE Vojni tajnik Stimson pravi v svojem poročilu z dne 23. novembra, da znašajo izgube naše kopne armade na vseh bojiščih od pričetka vojne pa do 7. novembra 454,180 mož, med njimi 88,254 ubitih, 254,283 ranjenih, 56,442 pogrešanih in 55,210 ujetih. Izgube mornarice v isti dobi znašajo 29.208 ubitih. 31,574 ranjenih. 9,347 pogrešanih in 4,-486 ujetih. Skupno izgube obeh oddelkov znašajo 528,795 mož med njimi 117,453 ubitih. V primeri z ogromnimi operacijami, ki jih vrši naša armada na zapadni fronti in na Pacifiku, in pa tudi v Italiji, je treba priznati, da naše vrhovno po- veljstvo štedi z življenji kolikor največ more. In pa da so naši ranjenci preskrbljeni z vsem in se jih zdravi s tako nego kot se ni še zdravilo doslej vojakov v nobeni armadi na svetu. Tako bo nešteto takih, ki bi v prejšnjih okolščinah ostali trajno pohabljenih, ozdravelo popolnoma. Nič koliko drugih ranjencev, katerim bi se posledice poznale za zmerom, ako se jih bi zdravilo po starih metodah, si je toliko opomoglo, da so že nazaj v vojni službi. Seveda, kar se tiče izgub na bojiščih, so naše v primeri z ruskimi le malenkost, Nemci trdijo, da je bilo od pričetka napada na Sovjetsko unijo nad 13 milijonov sovjetskih vojakov ubi- tih, Moskva pa ugotavlja, da je padlo na ruskih bojiščih kakih devet milijonov Nemcev. Izgleda, da bo vojno proti Nemčiji morda že to zimo odločila ameriška armada na zapadni fronti in to zmago bo plačala primeroma lahko z nemškimi, sovjetskimi, angleškimi in francoskimi žrtvami razmeroma z zelo malim številom. Ameriki gre pri tem priznanje, da je bila v stanju opremljati angleško in sovjetsko armado z municijo in z drugimi potrebščinami, in da to nalogo še vedno vrši. Kajti naša vojna produkcija je tako ogromna, da jc niti največji optimisti niso tolikšne pričakovali. Časopisje v Parizu V Parizu izhaja sedaj 12 jutranjih dnevnikov ali 6 več kot pa jih je izhajalo pred vojno. Narodni osvobodilni odbor pod vodstvom dr. Ribarja in Tita v Beogradu že funkcionira, to je, vrši vse vladne funkcije, razen vojaških, ki so še v področju sovjetske armade To ne pomeni, da je nastal med šubaši-čem in Titom razkol, kajti po vesteh iz Londona in Moskve sta se zedinila za* sodelovanje. Vlado si bosta oba režima spo-' razumno delila in vprašanje monarhije ostane nerešeno do plebiscita. Kralj Peter je baje pristal v te pogoje in časopisje v Moskvi ga več ne napada. Federalizacija gotovo stvar V nedavnih intervjuvih z ameriškimi časnikarji je Tito na vprašanje o bodoči obliki, države dejal, da bo federalizirana in razdeljena na šest držav. Te bodo Srbija, Hrvatska. Slovenija, Macedonija, Bosna in Hercegovina ter Črna gora. Politična oblika vlade bo demokratična in civilne svobodščine ljudstvu zajamčene z ustavo. Provizorična skupščina v Beogradu že zboruje in jo tvorijo isti* krogi, kot so jo ustanovili leta 1943 Za veliko balkansko zvezo Namen osvobodilnega gibanja 4 ni samb federaliziranje prejšnje Jugoslavije, ampak povabiti v to zvezo tudi Bolgarijo. Zdi se. da je Tito na posvetovanjih z Bolgari v tem oziru že precej dosegel. Tako nastaja možnost, da se bo program JRZ v tej vojni tudi glede Bolgarije uresničil, ker so zanj ljudje tam, dočim so po prejšnji vojni v Jugoslaviji odločevali ozko-grudni, sebični, kratkovidni politiki in Bolgarijo odbijali na- mesto da bi jo pridobili. Tudi glede macedonskega vprašanja ima Tito zdrav program. Vse macedonske kraje, ki so do,te vojne pripadali Jugoslaviji, Bolgariji in Grčiji, naj bi se združilo v eno deželo in glavno mesto bi ji naj bil Solun. Ampak v Grčijii so to zamisel odbili in tako bo v federativni Jugoslaviji dobil avtonomijo le jugoslovanski del Mace-donije, in morda bolgarski, ako bo tudi Bolgarija pristopila v to z\|ezo. Vprašanje združene Slovenije Tita so vprašali, kakšne zahteve ima Jugoslavija po tujih teritorijih. Odgovoril je, da jih po tujih deželah še nikoli ni imela, a iz programa osvobodilne fronte in narodnega sveta je znano, da hoče nazaj vse tiste jugoslovanske kraje, ki so bili v prejšnji vojni dani v nagrado drugim deželam (Italiji in Avstriji). Združenje Slovenije4 bi bilo že izvršeno, ako ne bi na tolikih strategičnih točkah, v nji gospodovali še vedno Nemci, katerim pomagajo tudi takozvani domobranci. A slovenski narodni svet je Primorsko že proglasil za nedeljiv del združene Slovenije. Edino zapreko k tej rešitvi bi utegnili postaviti zavezniki, to je. angleška in ameriška vlada, ako bosta na mirovni konferenci popustile Italiji, ki zahteva, da mora to ozemlje, na vsak način pa Trst z zaledjem, ostati Italiji. Srbska hegemonija odpade S federaliziranjem države odpade srbska hegemonija, ki je v (Konec na 3. strani.) Ameriško unijsko delavstvo bo še razdruženo Na konvenciji CIO, ki je bila nkončana prošlo soboto v Chicagu, niso govorili o slogi z A. F. of L. Odločili so se le za politično akcijo, za višje mezde, Ko so glavni funkcionarji jc njeno stališče proti posetu AFL okrcali CIO in pa "pirat- mednarodnega linijskega kon-ske metode" unij CIO, ki pose- gresa, ako bodo na njemu zasto-gajo po člane v kraje, kjer ima pane tudi sovjeNke unije. Se-jurisdikcijo AFL, so ob enem dem milijonov najboljše organi-naglasili, kako pogubno bo ako iih bo mogoče Izvojevati naglasili, kako pogubno brez stavk, in pa proti stavkam. delavstvo, ako nas konec vojne dokfcr bo vojna. zaloti v rasdruženju. Zato je | V Nevv Orleansu, kjer se te ekseku+iva AFL znova povabi- dni skončava konvencija AFL, la CIO, nai sf vrne v organiza- pa so o politiki 'zelo malo govorili, ker se eksekutiva AFL ni "umešavala" vaifio. Sai uradno ne, torei se o nji tudi na konvencijah ne sme debatirati. A odborniki ho poudarjali, da ima AFL skoro sedem milijonov dobrih članov, in pa trdne unija, ki so šle že skozi mnofta deset- i letja preizkušenj, in da ta pro- . .. ces zdravega unijskega razvoja konv«n<|i* C,° kazi samo CIO. cijo,.. "ki je prava domovina ameriškega linijskega delavstva." Namreč v AFL. Toda razen tega vabila na papirju »o za oči ter sluh tistih delavcev v AFL, ki res šele slogp in skupno zvezo, ni eksekutiva AFL storila ničesar v prid združenja- Niti ne, kar se tega tiče. ziranih in najboljše plačanih ameriških delavcev torej ne bo imelo zastdpnikov na mednarodnem "delavskem kongresu. In vzrok je sovraštvo eksekutl-ve AFL do Sovjetske svese. Ako se hi po tem stališču ravnali ameriška in angleška vlada, kakšne izglede hi imeli sa mir in sa zmago nad Hitlerjem?! Unije CIO imajo v mednarodnih vprašanjih bolj zdravo stališča in se udeleže tudi prej omenjenega ..... mednarodnega Velika zmota eksekutive AFL kongresa, ki ga sklicuje zveza unij na Angleškem. Ko torej nastane mir, in s njim ukinjenje vojne industri-ie, in pa problem zaposlitve odpuščenih delavcev, ki so prej delali za armado in mornarico, in pa odpuščenih vojakov, bo ameriško delavstvo razdeljeno v CIO, AFL. bratovščine želez-ničarjev, UMW itd. A deloda-jalci bodo združeni v svoji trgovski komori in v zvezi indu-strialcev. Med delavci bodo, dasi ni vzroka zanje, če bi hoteli tisti, ki so na vrhu, popustiti v svojih kapricah in osebnih ambicijah ter se naloge organiziranja lotili tako. da bi bilo vse-niu delavstvu v korist ne samo v tej temveč v vseh drugih deželah. Spisi v koledarju iz bojev osvobodilne fronte V prejšnjih letih so bili starokrajski sotrudniki s svojimi spisi v Am. druž. koledarju dobro zastopani. Toda pisali so doma na varnem. A stvari, ki jih imajo v letniku koledarja 1945, pa so bile napisane v taboriščih osvobodilne fronte in vsakdo izmed njenih članov je bil in bo v nevarnosti za življenje, dokler ne bo sovražnik premagan. Partizanski pesnik Tone Kajuh (Kajuhov Tone), ki je zastopan v novem letniku koledarja, je bil že ubit v spopadu z Nemci na Štajerskem. Naš stari sotrudnik, Tone Seliškar, ki prispeva v Koledar skozi od prve svetovne vojne, je tudi v osvobodilnem gibanju. Ima samo eno oko a pomaga pa s pisateljevanjem in s pesmi, ki navdušujejo in krepe. Njegova "Pesem puntarjev", napisana med partizani, je krasno delo. Stari kraj je torej v koledarju dobro zastopan, toda povsem drugače kot pa prejšnja leta, ko je bil še mir v deželi. Iz njihovih spisov in pesmi v letniku 1945 žari duh borbe za svobodo in to direktno iz bitk zanjo. Poleg teh je v letniku 1945 zastopanih kakih 17 tukajšnjih sotrudnikov, nekateri izmed njih spet z zgodovinskimi spisi in pa z informativnimi članki iz življenja in delovanja ameriških Slovencev. Prav gotovo je, da bo vsebina vsakemu ugajala. Cena koledarju je $1.25. Lani je bila dolar. Tiskarna je nam tisk podražila nad 30 odstotkov in knjigoveznica računa 2c več zo vsak izvod. Ker so tudi pošiljalni stroški večji, smo torej zelo prizadeti. A vzlic temu smo ceno dvignili samo 25c, da s tem saj za silo pokrijemo prej omenjene zvišane stroške. Več o vsebini koledarja bo v prihodnji številki. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. JZHAJA VSAKO SREDO. IsdUja Jn|Ml«ftub DcImiIm Tlikotu Drvib*. Chicago, III. i^n GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAUSTICNf ZVEZI MAROČNINA t Zedinjenih drlayaa M celo let« |3.00;>a/pol leU $1.71; sa četrt leta «1.00. faotematvo: sa celo leto fS.SO? ia #ol lata 00. Vsi rokopisi iu oglasi morajo biti v našem uradu aajpotnlje do pondcljka popoldne sa priobtitav v številki tekočega Ud na. PROLETAREC Published every Wedneada/ by (&• Jugoslav Worksien'a Publiahing Co.. In«. Eatabliahed 190«. Editor_______ Business Manager. .-*...i...#rank Zaits .Charles Pogorelec 8TTBSCItIPTION RATES: • Inited States: On« Year 13.00; Si* Montlia $1.75; Three Montha $1.00. , Fort ign Countries, On« Year $8.50; Siz Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Uwndale Avenue CHICAGO 23. ILL. Telepkonei ROCKWELL 2864 CIO bo še v politiki, a ne več le za "manjše zlo" Ob času sedanje konvencije je imel CIO v oddelku za politično akcijo še nad pol milijona dolarjev, ki so mu ostali od zadnjih primarnih volitev. Ta denar so prispevale unije direktno in ga ni smel zapraviti v minuli kampanji, če ni hotel priti v navzkrižje s postavo. A zakon si CIO razlaga tako, da kar se tiče primarnih volitev, v kateriH ni nihče nikamor izvoljen, sme tro-šiti tudi tak denar, ki ga unije direktno prispevajo. Se predno se je pričela ta konvencija CIO, ki je bila zaključena minulo soboto, je glavni odbor sklenil delegaciji predlagati, da naj politični odbor i v nadalje funkcionira ter se pripravi za kampanjo v kongresnih volitvah, ki bodo 1. 1946. Kar pa na takih konvencijah predlaga odbor, je toliko kot v naprej sprejeto. CIO torej ostane v politični akciji fn volilne kampanje se udeleži po izjavi odbora še bolj smotrfeno kakor se je je letos, ko Je pravzaprav le eksperimentiral. Sidney Hillman je delegaciji dejal, da CIO ne namerava okupirati demokratske stranke, niti ni politični odbor CIO kaka njena podružnica, pač pa povsem neodvisna politična enota. Njena naloga je pomagati takim predstavnikom ameriške vlade, ki najboljše delujejo za vzajemnost med narodi in doma pa za tako socialno politiko, ki je v korist delavnemu ljudstvu. Posebno pa je Sidney Hillman poudaril, da politična akcija unij CIO ne bo temeljila na načelu izbiranja "manjšega zla'4, kot je bil v unijah doslej običaj njim. Ko smo bili že daleč, sem videl, da je dela robec na obraz. S Od tistega dne, ko sva se z j Lojzo razodela, je nastala med. nama nepopravljiva razporoka Kakor ubita dragocena vaza, ki( je ni mogoče več popraviti. Naj sva mašila še s tako lepimi besedami in plemenito sentimentalnostjo, je zijala žgoča in pekoča slednji dan. 1 Kadar sva bila skupaj, sva pozabila na vse. Kovala sva načrte in $ hrepenenjem pričakovala trenutka, da se združiva na veke. V samotni uri je molčalo telo, pričela je govoriti vest. Oglašala se je močneje kot kdaj, v njenih očeh je padala najina vrednost vedno niže-Vprašal sem se: % "Pozabil si v eni minuti, kako boš pozabil v vseh minutah do smrti? Zakaj v vseh minutah ne bo govorila kri." Stresel sem se v tej misli. Lojza pa rni je dejala odkrito: "Ali veš, da neprestano mislim na vaju? ..." Kakor ledena perot je legal hlad na naju, beseda se je zred-čila, Lojzina bojazen zame se je podvojila. Kako ne, ko se je še sama zase bala. Prišla je jesen, pretekel je del zime. Gospejina pisma so Načrt čistoče z elektriko v povojni dobi Ne saj... ne dima ... ne prahu. To vam nudi kuhanje z elektriko. Je čisto kot električna luč. To je izredne važnosti, kadar si zamišljate vašo kuhinjo za vse življenje. Električni štedilnik nevbo zapustil prav nobenih umazanih sledi na vaših nanovo dekoriranih stenah in stropu. Zavese na oknih bodo ostale čista, isto bo s ponvami in lonci, umivali jih boste lahko z ostalo posodo. In štedilnik sam boste prav tako z lahkoto umili kot porcelansko kuhinjsko mizo, vlažna cunja bo opravila to za vas v par sekundah. Da, gospa Modernat radovala se boste čistoče pri kuhi z elektriko ... vse bo opravljeno hitro, lahko in ceneno. Zapišit^ si torej v memorandum vašega spomina: "Jaz moram imeti avtomatični električni štedilnik v moji povojni kuhinji." COMMON WEA L T H EDISON COMPANT — bila redka, rano je počasi prebolela, rešila se je smrti. Z Lojzo sva se videla poredkoma, pisma so bila gostejša. V dneh burje in snega sem občutil gorsko samoto. Navezan na peč in knjigo sem sanjal radost in muko. V tiste ure puščobne navezanosti nase sem mnogo premišljal. Po naravi sem tenkovesten, ako me življenje drugače ne gnele s svojo neugnano silo. Ta moja tenkovestnost se je tiste dni stopnjevala do meje, ki je dobivala znake abnormalnosti. Domišljal sem si, da sem grd človek in da imam nešteto napak, ki so prikrite mojim očem. Če pregledujem redke zapiske tistih dni, vidim, da sem bil razdrapan bolj kot kdaj (frej. Telo in duša sta se odpočila in nista vedela, na katero pot. Iz odseva preteklosti se je tvorila čudna pošastna slika in sijala daleč v prihodnost kot žaromet . •. Poleg tega se je večal nemir v meni. Nemir človeka, ki je v kletki in išče izhoda. Trepet moža, ki išče ženske, ker je je njegovo telo navajeno — kot hrane in bedna duša misli, da se nikamor drugam ne more nasloniti kot nanjo. Kadar sem sanjal neznane podobe, je prišla Lizika kot senca mimo mene. Skoro nikoli me ni i pogledala v obraz, njen nasmeh sem videl in strepetal. Moj Bog, saj sem trepetal še tedaj, ko sem .videl sliko pol gole ženske v ilustrovanem listu. V teh tihih, tisočerim ljudem neznanih mukah se je porajal zopet duševni človek iz mene. Človek, ki sprejema vase, ki preživlja v sebi in ustvarja.. Zdelo se mi je, da sem zrasel iz sebe in se gledam kakor na ne-dovršeno delo. Noči so bile lepe. Skozi šest oken je svetila luna v sobo in risala silhuete golih dreves na pot, strop in stene. Vseokrog je ležal sneg, čisto nebo je sijalo kot dijamant V tisto strašno ti-hoto se je prebudila fantovska pesem. Lepa kot more biti lepa naša narodna pesem; glasovi so umirali kot od velikega hrepenenja in ljubezni. Ne v besedah, kj so bile nedolžne, iz glasu je vela silna gotika, ki je plakala in vriskala. Ob pesmi sem se vselej dvignil .s postelje in jo spremljal s srcem, dokler ni ugasnila za vasjo . . . Minula je zima in prišla je prva pomlad s skopnelimi tratami. Nemir v mojem telesu Jn moja duševna napetost sta bila jačja, močna kot nikoli poprej... • « Pomladnega večera, ko je vel topel veter od juga in je ležala tančica čez pokrajino, je prišla Liza domov. Stal sem pred hišo, naslonjen na plot, in gledal v dolino, iz katere se je zgoščal mrak. Tenka pesem zvona je brnela od nekje, moja notranjost je trepetala kot napeta struna. Pesem je iskala izraza in ga ni mogla najti- Mimogrede, kakor y sanjah, se je prikazala Lojzina podoba in zopet ugasnila. Liza je stopila iz veže in postala na pragu. Čez par minut molka se je po nemem nasmehu približala plotu in se naslonila nanj tudi ona. Oz|l sem se do nji. Zrla me je z odkritim nog ledom, koketna se mi zdela. V mraku je bil njen obraz lepši kot v resnici, moja lelja po ženski je lepoto povečala do neskončnosti, da sem se zgrozil. Izginila je pesem, lepota večera je utihnila. Jaz sem videl samo žensko. Zapičil sem oči vanjo in vprašal: "Nocoj ostanete tu?" > Odgovorila mi je: "Vrnila sem se; ne grem več v službo." Pogledal sem njen stas, ki se mi je zdel vitek, njene oči se niso premaknile od mene, v poltem i so imele fosfornati sijaj. "Lepo obleko imate," sem dejal, da zakrijem pravi pomen svejega opazovanja. "To so cunje," je dejala in se pogladila z.roko po obleki. "Kaj smo mi proti vam " Nasmehnil sem se ... Ta Večer sem mislil nanjo. Ne kot na svojo bodočo ženo, niti kot na svojo ljubico. Mislil sem na žensko ... (Dalje prihodnjič.) IZKRCA V AN JE AMERlftKIR CET na Filipinskih otokih napreduje vilic silnim japonskim napo rom, da bi fa preprečili in pognali Mac Art h ur ja (v ospredju na levi) spet s Filipinov. "Vrnil sem se", je dejal, "in sedaj boste vi šli!" GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES POGORELEC Ta kolona je zadnjih par tednov izostala. Vzrokov ne bom navajal, ker so eni in isti, in le ponavljanje. Torej k stvari. Začeli bomo s Clevelandom Najbolj priden je bil John Kre-bel. Poslal je 51 naročnin, $5 v sklad 300-terih, ki jih je prispeval Frank Podboršek in $3 v tiskovni sklad ^naročil je za začetek 200 koledarjev za klub'št. 27 JSZ. Anton Jankovich je poslal še šest oglasov za koledar in $5 v sklad 300-terih, ki jih je prispeval John Močnik. Z oglasi je Tone napravil izredno dober uspeh. Jože Dum je poslal nadaljnih $5 v sklad 300-terih, ki jih je prispeval Joe Maslo. Frank Remitz, Ročk Springs, Wyo., je poslal 9 naročnin in naročil 25 koledarjev. Anton Zornik v zapadni Pen- ijo, da z dobrim delom nadaljujeta Joseph Cvelbar, Sharon, Pa., je poslal 4 naročnine, $1.50 v tiskovni sklad in 2 oglasa za koledar. Pravi, da se bo spomnil tudi na sklad 300-terih Mike Krultz, Willard, Wis., je poslal 2 naročnini in naročil 26 iztisov koledarja. Ludwig Yoxey, Pueblo, Colo., je poslal 8 naročnin in naročil 55 iztisov koledarja. To je za začetek, pravi, ko te prodam, naročim druge. John Sukle, Paonia, Colo., se še zmerom rad spomni Proletarca, katerega naročnik je nad JUGOSLAVIJA BO DEMOKRATIČNA ZVEZNA DRŽAVA (Nadaljevanje s 1. strani.) centralizmu prevladovala popolnoma. Ako pa stopi v to zvezo še Bolgarija, bodo Srbi v manjšini in njim v korist bo v taki državi sodelovati, namesto vladati v škodo drugim jugoslovanskim narodom, kot so to delali pred sedanjo vojno. S tem dejstvom se bodo srb- ' ski reakcionarci težko sprijaznili, kar je razvidno iz njih intrig proti osvobodilni fronti, ki jih uganjajo v Ameriki, v Angliji, v Kairu in kjer že morejo. Toda rdeča armada, ki je pomagala osvojiti Beograd, bo skrbela, da stari srbski birokrati ne pridejo več v sedlo. Vsaka nova vlada v Jugoslaviji bo prijateljska Moskvi, ne pa strupeno sovražna, kot so bili velesrb-ski režimi do sedanje vojne. Trst bo svobodna luka AP poroča iz Moskve, da ako dobi Trst Jugoslavija, ga bo proglasila za svobodno luko v korist Avstrije, Čehoslovaške in Madžarske, kot je tem krajem služil pod Avstro-Qgrsko. Isti vir iz Moskve poroča, da se bo Nemce, ki jih je bilo v Jugoslaviji okrog pol milijona, izselilo. Mnogim ni nič kaj po volji, ker je Jugoslavija prišla pod sovjetski vpliv. Tudi nekateri ameriški žurnalisti se pritožujejo, ker ali ne dobe dovoljenja za pot v'Jugoslavijo, ali pa jim cenzura ne dovoljuje pošiljati iz nje poročil kakor jih napišejo. Ena izmed teh je žurnalist-ka Eleanor Packard. Bila je izgnana iz Beograda. Pravi, da raditega, ker je poročala, da so 20 let. Obnovil je naročnino in » . „ , . , . .zraven poslal dve novi, naročil;v izložbenih oknih in na stenah ^ J^!*™^!!1!1™^ koledar in Kernov Besednjak v Beogradu samo slike Stalina za svojega prijatelja Georga Volka, ki je naš nov naročnik. Joseph Snoy, BrMgeport, O., je poslal prispevke za klub št. 11 JSZ in naročilo za 57 iztisov Wis., je poslal 10 naročnin in $2 v tiskovni sklad Anton Udovich, La Salle. IU., je poslal 5 oglasov za koledar in naročilo za 50 izvodov. "Big Tone Tomšič, Oakland, koledarja Najbri jih ^ treba Cal(l.# je poslal se dve naroeni- vee { y ismu ln omenja ni in $C 75 v tiskovni sklad d{| se ne čuti najboljše 2eli-Walsenburg,iColo.: Frank in mQ mu zdravja veselja in zado_ voljstva ter več sodelovanja za Mar.v L. Tomšič sta obnovila naročnino in zraven prispevala $2 v tiskovni sklad Girard. O.: John Kosin je po- našo stvar od strani sodrugov in somišljenikov. slal 4 naročnine, $5 v sklad 300- terih. ki jih je prispeval Anton Boj ZQ zračno plovbo sylvaniji je bil zadnje čase men- Dobrovoljc. $7 v tiskovni sklad i Na konferenci za uredbo med-da preobložen z drugim delom in svoj oglas za koledar. Anton narodnega letalstva, ki se je in ni mogel posvetiti agitaciji Krvina je naročil 50 izvodov ko- minuie dni vršila v Chicagu, so toliko časa kot bi bilo potrebno. ( ledarja za klub 222 JSZ in po- idealistični državniki skušali Poslal je $10 v sklad 300-terih, ki sta jih prispevala Westmore-landska fed. SNPJ in Joseph Juvan, West Newton. in naročil 15&- izvodov koledarja. Doma smo bili sledeče aktivni: Luka Groser 4 naročnine, Frank S. Tauchar 18 Joško lOvcn 2, Frank Zaitz 2 in Cha*. Pogorelec 4 ter 3& oglasov za koledar Leo Zevnik, ^La Salle, 111., je poslal še dve naročnini. Frank Cvetan. Johnstovvn, Pa , je poslal 11 naročnin, 19 trgovskih in 11 pozdravnih oglasov za v koledar in $2 v tiskovni sklad. , Lovrenc Baje, Fairport Harbor, O., je poslal v koledar dva trgovska in en pozdravni oglas. Mary E. Fradel. Latrobe. Pa., je naša stara znanka fr tej koloni. Poslala je $10 v sklad 300-terih, ki sta jih prispevala Matija Mavrov ich Greensburg in Joseph Dablock, Blairsville. ter $5.25 pa v tiskovni sklad. Vse to je nabrala na seji Westmore-landske fed. SNPJ. Detroit, Mich : Jože Koršič je poslal 4 nove naročnine. John Zornik 6 obnovnih in $1 50 v tiskovni sklad ter še en oglas za koledar. Ignac in Ana Travnik sta poslala $5 V sklad 300-terih. Priporočala sta tudi. da se Ovnov predlog za sklad 200-terih spremeni v sklad 300-terih (se je že zgodilo). Mary Knez (Dearbornh je poslala dve naročnini in $1 v tiskovni sklad, Rudolph Potochnik pa 4 naročnine. Jacob Ambrozich, McKees Rocks, Pa , je poslal 1 naročni-no in 8 oglasov za koledar. Frank Volkar, Maple Heights, O,, se je podal nekoliko na agitacijo, kot pravi, in rezultat je bil 11 naročnin, izmed katerih je 10 novih. Dobil je tudi $1.50 v tiskovni sklad. Pri agitaciji mu je pomagal Frank Vrček. Obeta, da bo še skušaj narediti kolikor bo mogel za razširjenje Proletrfrca. Obema hvala z že- slal oglas zanj Louis Blazich, ustvariti pogoje za bodoči zra-$5 sklad 300-terih, ki jih je po- dni promet s stališča vzajemno-slal John Tancek. sti Pa ^ jim ni posrečilo. Zed. Louis Pavlinich. Bellaire, O., države nočejo da jim bi kdo zaje poslal 2 naročnini in naročil stavljal pot, Anglija pa je v 4 iztise koledarja. strahu pred njihno konkurenco Martin Judnich, VVaukegan, j Ako bi zmagali idealisti, bi bila III.,* 8 naročnin, $6 v tiskovni stvar v redu. Oni žele promet v -sklad in naročilo za 125 iztisov vzajemnosti, ne pa s profitar-koledarja. skimi motivi, ki vodijo v vojne, Maks Knaus. Traunik. Mich., j «1» saj v diplomatične napetosti, je poslal eno naročnino in naro-, Ker pa bo zrakoplovstvo, iz-čil 12 iztisov koledarja. vzemki Rusije in nekaterih dru- . . , A„ltL _ Vt%nc gih dežel služilo načelu dobič- Anton Shular, Arma. Kans., * , . . , . A . . , „ . ,.,11 karstva, bo tekma posebno med 4 naročnine tn $1 v tisk. sklad f / . ^ ~ . ^ , , ... Anglijo Zed. državami. Mno- Frank Klun Chisholm Min., | se ^ drfsi bosU u dye de_ je poslal 2 oglasa za koledar in , ^ ysled konkurence v ^o. plovbi, na morju in na medna- in Tita, ne pa tudi Roosevelto-ve in Churchillove. Meni, da se je zamerila oblastim tudi zato, ker je pisala, da je jugoslovanska cenzura najstrožja izmed vseh. Kar se tiče življenskih razmer, so v Jugoslaviji vsled" dolgotrajne vojne in splošnega nereda skrajno mizerne. Izmed krajev, kjer ljudje umirajo od lakote, omenja Associated Press v poročilu iz Beograda in Moskve tudi Slovenijo. Rusija je poslala v Beograd za prvo silo 40,000 ton žita. Silne težave pri dostavljanju živil delajo prometna sredstva. Železniški promet je vsled razbitih mostov in zrušenih prog povsem ustavljen in tudi cestni promet je iz istih vzrokov skrajno oviran. Vzelo bo dolgo, predno bodo proge in ceste popravljene. L. 1945. bo še manj mesa Agrikulturni department pravi, da bo v letu 1945 v tej deželi manj mesa kakor ga je bilo letos in vzrok je, ker so živinorejci znižali število govedi. dve novi naročnini. Frank Klemene, Brownton, W. Va., je obnovil naročnino, poslal $5 v sklad 300-terih. 80c v tiskovni sklad ir* naročilo za 6 koledarjev. Joseph Jereb, Miami, Fla., je obnovil naročnino, naročil koledar, poslal 75c v tiskovni sklad in $5 v sklad 300-terih. Poslal nam je tudi izrezek iz lokalnega časopisa, ki je prinesel opis nn sliko njegovih treh sinov vojakov, ki so se vsi hkrati nahajali doma na dopustu. Bilo je to res družinsko veselje. Upamo, da bo še večje, ko se vsa družina spet snidt po končani vojni. Joseph Ovca. Springfield. 111. je poslal 4 naročnine in $2 v tiskovni sklad, ki jih je prispeval John Filipich. naročilo za 30 iztisov koledarja ter članske prispevke za klub 47 JSZ. Anton Gorenz je poslal $5 s sklad 300-terih. Lenhart Werdinek. Thomas, W Va., je poslal 2 naročnini in naročilo za 9 iztisov koledarja John Teran. Ely, Min , 2 naročnini in prvo naročilo za koledar Pošljite jih kmalu in ko te razprodam naročim druge, brnenja v pismu. Forest City, Pa. — Mary Ra-taic, soproga pokojnega Franka Rataica, dolgoletnega zastopnika Proletarca, je poslala dve naročnini in naročila dva koledarja. rodnih trgih po vojni najbolj v navzkrižjih. Naročite si Ameriški družin-ski koledar 1945. Stane $1.25. Jajc v letu 1945 ne bo manjkalo Dočim poljedelski oddelek zvezne vlade straši ljudi, da bo v letu 1945 manj mesa kot ga je letos, pa zagotavlja, da bo toliko več jajc naprodaj in pa da jim bo cena nižja kakor letos. Najboljši pripomoček pn učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KFKNOVO // ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO "English-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred Ji Naročila prejema drcleurec 2301 S. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI Nobluva mirovna nagrada ne raj ta dežela, ki je bila v vojni bo letos nikomur oddana. Smo z nami, h) ki je izropala Slove-v taki dobi, da jeN nihče ne za- ni jo, prva deležna ameriške služi. Niti tistf ne, ki zares mi- vladne pomoči, a Slovenija, ki sli jo, da so iskreno za mir, a v se bori na zavezniški strani, pa resnici njihne aktivnosti "proti pride zadnja na vrsto. _mi si u / i jo Hitlerju. I>r Ripka, ki je član češke "Klemen E. Vorošilov je slo- zamejne vlade, je rekel v ne-vit poveljnik, politik in revolu- kem intervjuvu, da po tej vojni cionar Pa je v svoji visoki slu- Cehi ne bodo napram Nemcem žfcri morda nekako zavlzil in nič več Obširni. Nad dva mili-maršal Stalin ga je odslovil, da- Jona jih bodo izselili s Krkono-si sta si bila še pred revolucijo šev in iz drugih krajev Cehoslo-najožja prijatelja. vaške v poraženi rajh. O mas- Katera fronta bo odločila voj- preseljevanjih govore tudi no? General Eisenhower je pre- Poljaki, n. pr., da bo treba tri rokoval, da bo zmago nad Hit- (i" Ppl milijona Poljakov izseliti lerjem izvojevala ameriška ar- ** tistega dela, ki ga zahteva mada že to jesen. Ali saj pred Rusija, na Poljsko in pa v nem-božičem. In prav zares je zapa- W jih Je Rusija pri- dna fronta silno^živa in nemške pravljena dati Poljakom. Ta črte se upogibajo. A na vzhodni preseljevanja, s kakršnimi je fronti je rdeča armada obstala najprvo priče! Hit ter, bodo po-ob Varšavi in skozi do Baltika menila veliko neprilik za prita-Ob Prusiji ji je zajezena pot ' ljudstva in pa kali ta huj-More Ie še% na ogrske puste in Iskanje v tretjo svetovno vojno, še tam se Hitler silovito upira. *emci so kazen zaslužili ker A na zapadni fronti — se tdi — j ™ bir° ™*ogar izmed njih, ki se zavezniki prodirajo in morda se bi potegnil za podjarmljene, bi-bodo naciji na nji podali, dočim t *wopane narode Ako bo bodo na vzhodu svojo fronto dr- i smagovalci dvignili žali do skrajnosti. Možno je, da' 'linčarsko justico" IZ ZAPISNIKA SEJE ODBOROV JSZ dne 6. oktobro 1944 Navzoči Filip Godina, Milan led svoje ostre kritike proti Ru-Medveshek, Fred A. Vider, Fr siji in proti Rooseveltovi vnanji je Vorošilov izgubil svoje ve-levažno mesto v vrhovnem sovjetskem poveljstvu baš zato, ker se v Moskvi boje, da vsHc bo sicer to madež na civilizaciji, ampak kar kdo seje, to ža-nje. Ni prav, da se svet vrti v take neugodne toke, ampak svojim ogromnim žrtvam oni Nemci so špekulirali in ker jim ne bodo uradni zmagovalci, pač ni šlo» nimajo vzroka, sa prito-pa armada na zapadu, ki je v žbe če se bo marsikdo maščeval primeri z rusko v krvi in z živ-*natl "i"*" * te«a Mmi l**v ljenji k porazu Hitlerja razme-; »rbaiikih Rus.h udarite, di uveljavile tako, da bi kaj za-1dokter je še ča» ... legla I Prejšnja liga narodov je do- "Am. domovina" se sedaj 8;**a,a v svoiih P^vilih Ceho-svojimi editoriali skriva za pri-1 Jugoslaviji, kako le- morskim in koroškim vpraša- P° nai ravnata ■ narodnimi nJem in skrbi jo za denar, ki ga J manjšinami (z Nemci tn Italije zbral SANS Kaj, če bi Se s'iani>' a ,tahJa 1» Je smela svojimi Ambrožiči, Slapšaki, \ bodno P0**** s P°l milijona Slo-Omani in Jagri rajše podala v|vencev *n Hrvatov kar je hote-spovednico in v nji priznala Ila- Ah 80 1)060 take pnstranosti svoje grehe? Ako bi zmagala j dogodile tudi sedaj? Prav la- klika, ki jo ona podpira, bi bila Jhko Itali*a v*1* ^ za Slovence ne samo Primorska izgubljena, ampak vsa Slovenija in slovenski narod v celoti bi moral v zaton. Iz Jugoslavije prihajajo poročila o lakoti, ki so sicer suhoparna, ako ob čitanju takih vesti ne pomisliš, kaj >j)e glad. Tisti poročevalci, ki so imeli to jesen priložnost pogledati v razne kote v Jugoslaviji, pravijo, da ljudje v Bosni »n Hercegovini, v Črni gori in v Sloveniji umirajo od lakote. Rusija je poslala izstradanemu prebivalstvu Beograda v prvo pomoč 40,000 ton žita. Toda kaj pa UNRRA? Pravijo, da so vse tiste zaloge živil, ki so bile poslane za Jugoslavijo v sev^-no Afriko, se- BOJNA LADJA IOWA <45,m ta«) Jt ogromna trdnjav*, oprem »lena s If pattatvm topovi. T* J* etfm aa»a «•*» w»J*Hi t« mm%tmm^dY drodnavtov ameriške bojae mornarice. GemJa slika ca predstavlja v akciji. -- i - nju osvobojeni del Italije sedaj j Amerike nobenega materijala, kar si lahko pridobi la Mussolini jevih polomij, je zgolj na račun slovenskega naroda. Pravzaprav hoče vatikanska Italija v imenu katoličanstva podse ves slovenski in ves hrvatski narod. Ni čudno, če naši borci tam zidajo vse svoje upe na Moakvo. V Rimu so monaiitisti raznesli cirkular o Leninu in slikali prebivalcem grozote, ki jih do-lete, če bo dinastija in cerkev zavržena in "lenininzem" zavlada. Letak je zalo "žaljiv" in sovjetski vladi se je zdelo vredno pri ta vozniškem poveljstvu v Italiji protestirati proti njemu, s kretnjo, da naj se ga zapleni in ustavi. Toda Angleži so re-daj poslane Italiji. Tako bo to- da Je po njtf*>vem tolmače- demokratičen, torej je tam svoboda tiska in kjer lahko ljudje pišejo in govore kakor mislijo, je naravno, da rečejo marsikaj kar tej ali oni vladi ni všeč. Ne taki ne taki. In če ruski ni kal prav,v naj se torej sprijazni z dejstvom, da demokracija v Italiji pomeni svobodo tudi za one. ki hočejo blatiti Lenina. Sicer v Italiji pravzaprav zavezniška cenzura kaj pridno hlasta, in Moakva bi storila boljfe, če bi zahtevala tam več svobode tiska, namesto da je protestirala proti nji. Patrioti so vsake soMe. Posebno v Franciji. Dr. Marcel Petiot v Parizu je bil pred sodiščem vsled "masnega umora" Omamil in razrezal na kose je 6$ ljudi; Zagovarjal se Je, da so bHi vsi ali Nemci, ali pa kolobo-ratorji Ampak vendar, takega doktocja se * upravičeno tudi drugi boje. In zato bo dr. Petiot, "patriotičen" kot je. v bodoče na varnem zase in še posebno za druge. "Črni trg*', ki se v slovenščini ne glasi tako izrazito kakor angleški pa tudi iz Anglije ne Kadar se človek spomni takozvane "demokracije" v Londonu, Parizu se zaveda e ne more In v Washingtonu, nečesa, ob katerem počutiti dobro Mthajlovičcvi ljudje so si prizadevali napraviti it Tita maršala "nočne srajce". Angleška izdaja Srbobrana je storila vse kar je zmogla, da bi ga osmešite A v novembru pa so si partizani dovolili enak špas t Mihaj-lovičem Rekli so, da so ga zajeli, a jim je pobegnil v gosti temi Ko Je skočil iz sobe, je bil v nočni srajci, ki pa je v gosti temi postala kmalu nevidna Rekli bi lahko, "škoda moža!" VAŽNA SIJA PODRUŽNICE ST. 1 SANSA Bctroit, Mich. — V nedeljo 3 decembra ob 2. pop. bo seja v Slovenskem narodnem domu, 17153 John R, ker ima Slov. del. dom prostore za ta dan oddane Val«o je, da Je navzoč vsak, kdor le more. Treba je biack market", je na- vse potrebno pripraviti tn ure-redil pred Zahvalnim dnevom diti za našo predstavo v nedeljo precej dobička. Pokupil je pu-|10 decembra, ki naj bo izraz (i i PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOVI IC) JE TREBA ZA N0\/0 DRUŠTVO i NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa ZdraUne dri**« (ism Chicaga) in Kanado $6.00 na leto; $3 00 sn pml |»t*i Sl .SO an »strt lota« CklenCo In Cleoro $7.80 aa celo letos 13 75 aa pol letat sn inesemsteo $t.00. Naslov to Hst in tajništvo je: \ i. Lawndale Avenue | Chicago 23, Mltioi« rane in jih pod roko prodajal. Baje je "zaslužil" stotisočake Slična igra se uganja s cigaretami, prej pa z žganjem. To do-naša. A ljudje se vprašujejo, čemu kontrola, zakaj plačujemo zanjo, če pa nič ne zaleže? Ko Hitler pade, ne bo še konec fašizma. In dežele — to se pravi — dve glavni, se ne borita toliko proti fašizmu kot le zoper Hitlerja. Moskva proti taki taktiki na svoj diplomatični način protestira, a ne kaj posebno uspešno, ker je tudi Švico uvrstila med fašistične dežele. Čemu se Je Švica spozabila toliko, da je zapasla prijateljstvo Moskve, o tem menda še ni bilo napisane nobene knjige. A napačno je uvrščati Švico med dežele kot je Spanijfe. Moskva si s tem ne dela nič dobrega. Ako lahko pametno ravna s svojo delikatno politiko v Jugoslaviji, čefmi ne bi tudi v ftvici0 Same nekaj republik v latinski Ameriki je pred to vojno priznalo, da je na svetu dežela, ki se imenuje USSR Te soi bile Kuba, Mehika, Kosta Rica in Uruguay. Sedaj se jim je pridružila tudi Bolivija in pa Chile želi, da pride v stike z državo, ki je pogazila svetost privatne svojine Prav lahko se pripeti, da bo te počasnosti mnogim ftal. kajti Moskva ni pri tem nič izgubila, sedaj pa se bo prizadetim lahko režala v obraz. Ko je Franko pe 7. nov čestital Rooseveltu na junagi, kaj ste si mislili? Morda prav nič. Vendar pa ostane resnica, da Je Franko diktator Španije največ po Rooseveltovi zaslugi. Ko Je proglasil nevtralnost v španski civilni vojni, sta si bila Hitler in Mpstolmi na jasnem, da ima ta v Španiji opraviti edino z republikanci, ih ne bodo dobili iz Zaitz, John Rak, F. S Tauchar, Angela Zaitz in Chas. Pogorelec. Oven je sporočili da ne mo-tč priti. Predseduje Vider Zapisnik prejšnje seje sprejet. JPTIV — Upravnik Pogorelec o poročal: V avgustu in septembru smo dobili 32 novih naročnikov na list, ustavili pa smo ga med tem časom 21 naročnikom. Od teh Jih nekaj potem obnovilo naročnino, ko so pogrešili list. V teh dveh mesecih fe obnovilo naročnino 260 naročnikov, bodisi potom zastopnikov ali pa sami. Vsekakor je dober rekord. Koncem septembra smo imeli na banki f1,446.26, na roki pa $239 90, skupaj $1,686.16. To je menda prvič, od kar sem pri h-?tu, da ne rajžamo skozi poletje s precejšnjim dolgom. Znatno sta nam v to ugodno stanje pomagali naši publikaciji Koledar in Majski glas, potem kampanja za nove naročnike lanskega pol in letošnjega pol leta, ki je nam prinesla okrog 400 novih naročnikov, in zadnje čase pa še sklad dvestoterih, ki se razvija z dobrim rezultatom. Naše redne obligacije danes <6. oktobra) so tiskarni $419.42 in pa dva tedna plače uredniku in upravniku. Razume se, da naše stare obveznosti še vedno obstoje, te so uslužbencem, biv- politiki izgubil veliko zaslombe K Jemu govore vsi navzoči in poudarjajo, da se bo politično obiorje prej ali slej razčistilo in delavstvo pa se organiziralo tudi politično za svoj program in svoje interese. Proletarca se urejuje kakor mu določajo njegove smernice, v volilne kampanje pa bo posegel agitatori-čno kadar bodo pogoi zato. Konec seje. POLJSKA ZAMEJNA VLADA VEDNO B0U V ZAM0TAN0STIH (Nadaljevanje.s 1. strani.) ril, da je za veliko, neodvisno Poljsko, toda ob enem za prijateljsko Poljsko, ne za tako, kakor je bila od'začetka do konca pod Pilsudskijem in Beckom. S tistimi ministri v zamejni vladi, ki jih smatra za neprijazne, noče imeti opravka. In ker smatra poljsko zamejno vlado v bistvu za nadaljevanje Rusiji sovražnih režimov, se je odločila Poljski ponuditi vlado iz svojega pokroviteljstva. V ta namen je imela osebe že zbrane v Moskvi in sedaj funkcionirajo kot nekak izvršni odbor v Lublinu na Poljskem. Ameriška in angleška vlada podpirati zamejno vlado, a sta v tem v prid ruske-šim in sedanjim in pa $300 SDC ga stališča že veliko popustile, za posojilo. i Ker ni verjetno, da bi bila bo- Koledar. — 2e na februarski disi Amerika ali Anglija pri-sejl »no razpravljali o ceni no-, pravljeni tvegati vojno, se je šla silno trda, le nekako propagandno sredstvo. Prvotno je temu gibanju načeljevala poljska pisateljica Wand> Wasilewska, ki je živela v Moskv^ Ona se je s svojimi tovariši pripravljala na dan, ko bo Poljska osvobojena in spet postala svobodna dežela. Pokojni diktator Josip Pil-sudski je bil Wandi Wasilewski krstni boter. Oba sta bila v radikalnem gibanju. Pilsudski je pozneje postal diktator in zavo-zil Poljskov v napotfašizem, VVanda pa je postala komunist-ka. Javnosti je postala znana s pisateljevanjem in pa vsled poroke z visokim sovjetskim uradnikom.. Ona je bila v početku duhovna sila poljskega osvobodilnega odbora — namreč tistega, ki ga je negovala Moskva proti poljski zamejni vladi, katero sta negovala Churchill in Roosevelt. In dočim so v poljski zamejni vladi zastopani socialisti, ki trdijo, da so le oni predstavniki vse poljske socialistične stranke, načeluje tudi osvobodilni vladi v Lublinu socialist. Njegovo ime je Eduard Obsubka-Moravski, o katerem pravijo, da je skromen človek in poštenjak. Toda zamejni socialisti ga ne priznavajo za voditelja, pač pa le za "orodje" Moskve Morda je res to, a svojo nalogo vrši spretnejše in boljše, kar se v prid Rusije tiče, pa tudi v prid Poljske. Provizorična vlada v Lublinu bo torej ostala in težko, da se bodo poljski ministri iz Londona kda zselili v vlado, ki bo nastala v Varšavi. vemu letniku, pa smo to vpra-' sanje odložili na jesen, ko bo razvidno, kolikšne bodo podra-* žitve tiska in papirja v tiskarni in pa vezba Torej je potrebno. posebno Anglija odlomila v bodoče ne več jamčiti nedotakljivost mej. To je signal Poljakom, da se morajo zaradi mejnih vprašanj pogoditi z Moskvo. da se napravi sklep na tej seji. Glavno je, da dobe Poljaki ne- našega skupnega harmoničnega dela v prid bedni stari domovini - Druga pošiljka Združenega-odbora južnoslovanskih Ameri-kancev v Detn^itu je znašala 4 tone obleke in drugih pdtreb-J ščin Poslana je bila v New York. Slovenci sm4 ae boljše izkazali kot prvič. Posebno sta se potrudila Mary tn Ciril Rant v zbiranju in dostavi obleke. V splošnem je bila obleka v prav dobrem stanju, tako, da lahko zdrži, dokler si naše ljudstvo samo ne opomore. Nekaj je pa bilo dostavljene v zbirališča sne-dene od molov tn v takem stanju, da se je morala zavreči. Kar se čevljev tiče, pa imejte v vidu, da se rabijo za težko hojo in morajo biti temu primerni. Mnogo rodbin še rtf prispevalo ničesar, ne v obleki, ne v denarju. Kdor še ni plačal svojega narodnega davka, ne sme poza-"bfti, -da Je narod v domovini upravičen, da mu ametiški Slovenci pomagamo, ker lahko pogrešamo kako malenkost, ki jo poklonimo * bratom tn sestram preko oceana. Usoda nam je bila mila. Vojne vihre in nje gro-■otč nas niso objele — vsega še imamo dovolj. BWftje Ip sestre dajmo tn zopet dajmo' N splačala nas bo prijetna M vest. da smo pomagali ob času in rešili mnogo življenj Šesto vojno posojilo j t v teku Posodimo tudi stricu Samu kar največ moremo, da čimprej premagamo huftsko sodrgo in se nam vrnejo naši hrabri borci pod domači krov Lia Menton ■ Tisk je za prihodnji letnik nad 25 odstotkov višji kakor je bil za letnik 1944 in vezba bo stala več zaradi podražitve materijala Poročilo upravnika sprejeto. Tauchar meni, da moramo ceno koledarja dvigniti na $1.1)0. Knjiga nas mnogo stane in je vredna $150. Razprave so udeleže Pogorelec, Medveshek, Fr. Zaitz in Godina. Pogoreleo»je za 25c povišanja ceni in Tauchar podpira. Predlog ^oglasno sprejet. Blagajnik Godina pravi, da nima posebnega porodila. Prosvetna matica. Pogorelec poroča, da je knjiga "Hlapec Jernej" v tisku in v nji je tiskanih tudi nekaj drugih Črtic iz Gankarjeve "Moje življenje". Glede angleške knjige pa ni še nič zbranega. Godina svetuje, naj se kdo izmed članov Prosvetnega odseka posveti temu delu ln knjigo priporoči na prihodnji seji. Razno. — Tauchar pravi, da se je akcija za sklad dvestoterih dobro obnesla in priporoča, da bi se v prihodnjem letu povabilo društva, da bi imela priredbe v korist lista. Drugi izražajo dvom. da bi se dobilo kaj dosti društev, ki/bi hotela prevzeti tako nalogo, posebno ne v sedanjih časih. Pogorelec pravi, da se bo treba po Novem letu lotiti agitaeije za pridobivanje novih naročnikov, kajti le če Proletarca dovolj razširimo, bo tudi njegovo ekonomsko vzdrževanje Veliko laglje. Vider izvaja v istem smislu Prihodnje leto bo Prpletarčeva 40-!etnica, pa se naj zasnuje kampanja za nove naročnike. Veli«ve.—Zaitz omeni zmedo, ki Je nastala vsled raznih novih kampanjskih skupin na delavskem političnem polju, in pa kako veliko agitacijo se vodi pod okriljem političnega odbora CIO za Roosevelta in njegovo stranko. Upa, da se morda it tega sčasoma razvije delavska stranka Kar se nJega tiče, urejuje Hst socialistično, a naši ljudje pa se navdušeni za sedanjega predsednika. Thomas je vs- odvisnost. Moskva jim jo ob-ljubuje. Ampak le taki poljski vladi, ki jo je ona pripravljena priznati. Kakšen režim v Varšavi si Stalin želi? Maurer pravi, da tudi VVanda Wasilewska ni več v milosti pri Stalinu, dasi je v njegovi taktiki napram Poljski največ pomagala. Zamerila pa se mu j^e iz povsem drugega vzroka. Ko se je Stalin odločil odlikovati poljskega generala Berlinga z redom Suvorova, ki je najvišji vojaški red v Sovjetski uniji, je Wanda Berlingu rekla, da se menda ja ne bo ponižal sprejeti tako odlikovanje. Kajti Suvo-rov, ki ga učne knjige v Sovjetski uniji slikajo za najboljšega Znani žurnalist Edgar Ansel' f j^ala v ruski zgodovini, je v * I bitki pred Varšavo leta 1794 Mowrer, ki je bil že veliko med Poljaki in pozna spletke diplomacije, smatra, da bo Stalin držal 3 poljskim osvobodilnim odborom v Lublinu in pa da je morda pripravljen sprejeti vanj tudi Mikolajčka. ■ A nasprotnikov Sovjetske unije pa nikakor ne. Cisto lahko se je sprijaznil n. pr« s čehoslovaško vlado pod poklal 32,000 Poljakov. Ampak general Berling ji je rekel, da bo tisti red vseeno vzel. Wanda je šla nato k Stalinu in mu rekla, naj nikar ne poniža poljskega naroda. Stalina je s tem ujezila in prišla v nemilost. A omenjenemu generalu pa je na to podelil le Leninov red. Po mnenju poznavalcev bo v vodstvom Edvarda Beneša. Ne boju zaradi bodoče Poljske zrna-mara pa dosti slišati od poljske gal Stalin in s tem njegov polj- zamejne vlade, zato je pomagal ustanoviti novo v Moskvi in jo preselil v Lublin, v veri, da bo delala s sovjetsko vlado roka v roki. Ta poljski osvobodilni odbor je bil od začetka, ko je Rusiji ski odbor v Lublinu, zamejna vlada v Londonu pa bo postala stvar zgodovine. Naročite si Ameriški družinski koledar 1945. Stane $1.25. ■ .......... • • PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL. Fina postrežbo — Cene zmerne — Delo jomčeno TELEFONI: CANAL 7171—7173 ■ — — ~ Naročite si Ameriški družin ski kolettar 1945. Stane $1.25. Edini slovaški list no Madtortkem prepovedo«! \ V BudapeMi Je izhajal slovaški tednik "Slovenska jednota", ki Je bil edini slovanski list na Madžarskem. Ctm so se divizije rdeče armade približale Buda-peštl Je bil prepovedan," \nm< DRAMA V TREM DEJANJIH . * ' ' ' * ' BO VPRIZORJENA V NEDELJO, DNE lfc DECEMBRA i S. N. P. J. v Chicagu KUPITE SI VSTOPNICE V PREDPRODAJI! Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL. . .. Relifna akcija WRFASSD Iz Nfw Yarka poročajo, da so denarni prispevki za relifno akcijo ZOJSA zadnji teden znašali skoraj nadaljnih $50,000. Do 22. novembra je gotovina v fondu znašala že $92,000. Prispevki, ki so jih poslali naši rojaki bodisi naravnost v glavni urad v New York ali pa potom SANSa, znašajo $36,590.01, od katere vsote je SANS odposlal $24.321.76. Razume se, da v teh zneskih niso šteti darovi, ki so jih naši rojaki prispevali lokalnim odborom, v katerih sodelujejo tudi Hrvati, Srbi in Mace-donci. * Ta teden smo prejeli največjo vsoto od podružnice št 39/v Clevelandu, kjer se je 12. nov. vršil zelo uspešen shod. Tajnica Mary Križmancič nam je poslala čeke v znesku $2,946.75. K tej vsoti so prispevali z večjim prispevki naslednji: društvo Naprej št. 5 SNPJ $500. naš zavedni rojak in podjetnik Peter Lustrik $300, po $100 pa dramatično društvo Ivan Cankar, društvo Lunder-Adamič št. 28 SNPJ, Joseph Jauch, Leopold Kushlan, John Pollock in soproga, Jos. in Agnes Zalokar ter družina Joseph štefančič. Seznam teh in drugih darovalcev je odbor že objavil v listih. Podružnica št. 55, Strabane, Pa., se je zopet oglasila. Prispevek ta teden znaša $570 27 ali $1070.27 v dveh tednih Podružnica št. 12, West Alir quippa, Pa., je pirspevala $400. Tajnica sestra Gerzel poroča, da je rojak John Bizjak nabral $50 v Ellwood Cityju (sam je daroval $25, Peter Rahne $20, Frank Domik pa $5), ostalo pa so nabrale naše rojakinje v okolici. Podružnica št. 65, Worcester, N. Y., nam je poslala znesek $225 za relifno akcijo, podružnica št. 4, Johnstown, Pa., $100 ter enako vsoto podružnica št. 10, Canton, Ohio. Iz Unlontow-na, Pa , poroča tajnik podružnice št. 17, Louis Domik, da so na seji člani darovali $40, Federaciji SNPJ za okraja Green in Fayette pa je prispevala $10. Poslal nam je vsoto $50, V Greensburgu, Pa., (št. 101) je tajnica podružnice Mary Russ nabrala $23.15. V Criwitzfa, Wis,. pa Sta tajnik podružnice John Shaffer m John Kavčič nabrala med rojaki $54.50. Pri podruž. št. 78 v Bridge-villu, Pa., so nabrali in odposlali $174 53. Naselbina Sygan je prispevala $130.41, Bridgeville pa $66. Za odpošiljanje obleke so potrošili $21.88, poroča tajnica Amalia Horvat, ostanek pa izročili SANSu, da odpošlje na pravo mesto. Podružnica šf 101, Forest City, Pa , je durftva- 1 la za reveže $50, To je šele pričetek, naznanja tajnik Leuis Sasso. Istočasno smo prejeli prispevke od sledečih društev SNPJ: Eveleth, Minn., 130 $25, poslala Uršula Ambrozich; Niles, O-, št. 481 $14 (društvo $5, člani $9), pbslal L. Flere; Burgetts-town, Pa,, št. 287, poslal Frank Laurich (društvo darovalo $5, Lojze TruŠkovich $10, Fr. Laurich $2, Jacob Leskovič $1) $18. Imperial, Pa., št. 106 darovalo $100, tajnica Mary Poljšak je nabrala '$106.50, Anna Gorenc pa $10. Skupaj od tega društva $216.50. Presto. P*., št 166, nabrale sestre Helena Robič, Jo-hana Petrovič in Frances Skerl $81.75. Od posameznikov smo prejeli to dobo naslednje vsote: Etbin in Frances Kristan, Grand Ha-Ven, Mich., $100, Louis F. Tru-ger, Pioneerville, Ida., $25, Jos. Urbanlck, Cass, W. Va., $10, Frank Klune, Colorado Springs, Colo., jn Martin Kužnik, Seba-stopol, Cal., vsak $5. Angela Nagode, Kirby, Wyo., je nabrala in poslala $46. Mike Brajan, Luzerne, Pa., je daroval za SANS $2. Vsem tem darovalcem in nabiralcem najlepša zahvala. V listih je bilo zadnji teden poročano, da smo prejeli od lokalnega odbora v VVaukeganu nadaljno vsoto $120. Glasiti bi se moralo $1200. Tudi pri mi-meografu tiskarski škrat prav rad nagaja. Prizadeti naj vzamejo ta popravek na znanje. Waukeganska naselbina je prispevala za našo relifno akcijo do danes $2100. Glede zbiranja obleke Poročila, ki jih prejenlamo iz raznih krajev, dokazujejo, da so se naši rojaki prav pridno odzvali v kampanji za zbiranje obleke in drugih potrebščin za siromake v Jugoslaviji. Toda že nabrana količina raznovrstnega materiala še zdaleka ne zadostuje, da napolnimo našo kvoto-Do danes se nahaja v skladišču komaj par sto tonov nabranih stvari, predvsem obleke in drugega oblačila, toda tonaža ladje je#nad 4000 ton. Verjetno je, da je'mnogo od posla neg* še vedno v procesu prevoza in še ni dospelo v New York. Ladja, ki je imela dospeti v New York 15. novembra, je zadržana za par tednov. Tako nam poroča minister Sava Kosanovič. Mogoče je tako še bo- (SRftKIM PARTIZANOM je po isfftnu Nemcev U Grčije vlada ukazala, da morajo sedaj orožje odložiti, ker bo V bodoče vršila vse redne funkcije redna armada. Gornje Je skupina grških gerllcev s hribov. IZŠEL JE DR. KERNOV Angleško-slovenski BESEDNJAK Cena $5 s poštnino vred -4 NAROČILA SPREJEMA I JU J PHOL 2301 SO. LAVVNDALE AVE, CHICAGO 23, ILL ...................................... ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tal. MOHAWK «707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS lje, kajti omenjeni dan pač ne bi mogli ladje napolniti. Nabrana vsota še zdaleka ne zadostuje, da bi zamogli kupiti zahtevane stvari — zdravila, vitamine, otroško hrano, kakav itd., kaj šele toliko drugega blaga, da bi napolnili ladjo. Poročila o tisočih funtov, ki so jih mnoge slovenske naselbine odposlale, se slišijo zelo navdušljiva. Toda če funte spremenimo v tone, tedaj se tisoči spremenijo v desetine ... Tonaža 4000 ton pomeni osem milijonov funtov« Kupiti blaga torej ne moremo. Ne preostaja drugega kot da se ponovno podamo na delo ter da naše kvote v prihodnjih par tednih podvojimo. Bratje in sestre! Veliko smo že od vas zahtevali, toda zahtevamo še več Potrudi se naj vsaka naselbina, vsaka družina, vsak posameznik. Potrkajte tudi pri sosedovih, če so Slovenci ali ne. Jugoslovanski narod je zaslužil pomoči od vseh Njihova prošnja ni več zanaša darila, nego je za veliko žrtvovanje, katerega so upravičeni zahtevati od nas v Ameriki. Hija gori! Ugasimo ogenj sedaj, ko lahko nekaj rešimo! Ko ladja res dospe v luko, naj bo nabranega toliko blaga, da jo napolnimo. Radi prvenstva, ki ga ima vojni material pri prevažanju, jc priporočljivo, da naselbine pošiljajo nabrano blago v Nevv York potom družb, ki prevažajo stvari s tovornimi avtomobili Tudi ceneje je ln dospe v New York precej'hitro. V koloni 15. nov. je bit izpuščen en odstavek, v katerem so bile navedene nekatere naselbine, ki so nam sporočile, koliko blaga so odposlale v New York. Med temi je bila izpuščena naselbina Herminie (iz VVestmore-land County), Pa., ki je odposlala skoraj pol vagona raznovrstnega oblačila. Veliko se pri tem briga in dela lokalni tajnik SANSa Anton Zornik. Na isti način je bila izpuščena naša naselbina v Sheboyganu, Wis. Sestra Marie Pr is land. častna podpredsednica SANSa in predsednica S2Z je sporočila, da so nabrali in odposlali že 2,220 funtov blaga v New York. (če je slučajno bila izpuščena Še kaka druga naselbina, nam blagovolite sporočiti.) V tem času nam naznanjajo druge naselbine o uspehih svojega dela. Iz Sharona, Pa., so poslali naši ljudje 9 vreč obleke v teži 500 funtov, iz Eveletha, Minn., pa 60 velikih zabojev. V Johnstovvnu pridno delajo tudi pri podružnici št. 4. (O delu podružnice št. 53 smo že poročali.) Tajtfica Mary Vidmar naznanja. da sodelujejo skupaj s Hrvati in Srbi in so odposlali v skladišče nad 5 ton obleke Iz Strabana. Pa., naznanja tajnica Mary Tomšič, da so poleg denarja $1070 27 nakolektali tudi 2300 funtev dobrega oblačila in vse odposlali. Brat Louis Železnikar. predsednik nadzornega odbora Sansa, poroča iz Jolieta, da je odbor žc odposlal 2251 funtov pravrflobrcga oblačila, toda nabiranje se nadaljuje. V ta namen je šolski nadzornik izdal poziv šolskim otrokom, da nabirajo obleko za Jugoslavijo. Istočasno naznanja sestra Jose-phine Erjavec, tajnica SŽZ ter načelnica ženske sekcije, da sta sestri Ema Planinšek in Jennie Benedik nabrali po raznih trgovinah za najmanj $350 vrednosti novih oblek. Poleg omenjenih pomagajo odboru tudi John L. Jevltz od društva ABZ in Frank Wedic, tajnik DSD. Kampanja za pobiranje obleke je bila razgtašana tudi V Slovenski cerkvi. Druge naselbine, ki so sporočile o poslani obleki sp: Sygan Pa., 1500 funtov ter We$t Ali-quippa, Pa., skupai 1719 funtov, uključivši 140 funtov kave, čaja, kakava, mleka ln sladkorja • Prihodnja seja Izvršnega od* bora SANSa se vrši v soboto 2 decembra ob 9:30 dopoldne v konferenčni sobi SNPJ, 2657 S. Lavvndale ave., Chicago, IU. Poleg rednih izvršnih odbornikov so (Sovabljeni tudi častni odborniki • Tisti ljudje, ki so hujskali narod proti delu, ki ga je vršil in ga Še vrši Slovenski ameriški narodni svet, so izgubili svojo politično potezo. Pustili so jih na cedllfi tisti, na katere so se najbolj zanašali—voditelji SLS v Londonu in drugje. Da bi obrnili ljudsko pozornost stran od tega zadrežnega predmeta, so se prav nepošteno in prav po paglavsko skopali na pomožno akcijo, katero SANS pomaga voditi Vojnemu relifnemu fondu Amerikancev južnosloVan-skega porekla. Tudi pri tem ne bodo uspeli. Ljudi se lahko vodi en čas za nos, toda ne vedno. Tega se j>osebno zavedajo vsi oni, ki so po nedolžnem nasedli na falsificirana poročila o položaju v stari domAvini in se sedaj nahajajo v "neprijetnem položaju." Ljudje ne marajo več biti papagaj. JMfc G. Kuhel, tanik. Razvaline Beograda Hubert Harrison, poročevalec Reuter agencije, javlja sledeče iz Beograda z datumom 5. novembra: "Ogroipne spipmembc so po-ko zaslužijo, mi ni znano Vemjstale v BeogradJ[ odkar sem bil , da fthivttfA frnskega slam-1lu z«dnjič v letu 1940 glav. Te slamAflcarice So bile ponosne ne Samo na SVoje kjo-biAe temveč tudi Via SVoj zaslužek, ki je bil v rfmogih slučajih dvakrftt višji od zaslužka moških Koliko je v Chicagu sedaj slovenskih slamnikaric ln koli- pk nika že leta nisem videl. A v ča-m v oglašanju so R ženskih WobukoV stvari, ki so p6&Mk bolj ^nerifofo čtc6V kot pa ženski A cert* jlVn je od $)*) io $15. kanar-lobukom. Čas Je te, da bi ČPA tildl tu posegel fclV&Jlttrtl tftfstrftpnimi ce-naiVil Khjti tudi 'zk tak oz va ne žeVtške klobuke gi se moral po-fetjtfuti Nekje sem čltaj, dk je neka ženska, ki Je telc&ra iz prodajalki kt nkletela n& eno, V Nedelja je, a ljudstvo, ki rta-polnjuje glavne ulice; ni isto, katerega sem poznal tedaj. Obleke visijo na odrevenelih, suhih telesih. Njihova razorana lica odražajo strahote in trpljenje, katere je prebivalstvo Beograda prebilo v zadnjih treh letih Prebivalstvo je še vedno pod ! strašnim vtisom sedem dnevnih i strahot, ko se je lačno skrivalo j po kleteh in luknjah, boječ se priti na dan, ko se je nad njiho- Le 7% kanadskih vojakov se brani na bojišča V Kanadi velja zakon, da se ne sme nobenega vojaka primo-rati v službo na bojišča izven kanadskih mej. Sprejihe se jih le kot prostovoljce. - V sedanji vojni se ga je skušalo odpraviti, a je opozicija premočna. . Sfcer pa ta postava ne dela problema, ker se jih je izmed 975,000 mož kanadske armade le 7 odstotkov izreklo proti službovanju na bojiščih v inozemstvu. a, ki ne v jtoodajalno, da si^kupVci-1 vimi Sovami vodila borba za >1)0, kjer je osvobojenje mesta. bil pogoj, da mora kupiti par! Na Prvi P°8,ed iz zraka Beo- K iret 11 p _ čeVlje^, in V ria lahkoJkupl tudi ifegTAdo si potem \ £rad isto lepo mesto ob ek ciga- izl*vu Save in Donave, katerega ! se tako dobro spominjam Ali to se mu približaš vidiš, da so poročila o njegovem razdejanju resnična in da je on najbolj poškodovana prestolnica Evrope. • Ko sem hodil po njegovih podminiranih ulicah, sem povsod opazil parke in travo, kjer Kva! Meni se smili. " " ev raztr-do teh ci- for feVlji \6 je prflla < Mogoče gala pr Nekdo pile: "Od kar smo mi inozerrici, ki Se sedaj nazivamo za Amcrikancc. spodili Indijance iz Chfcaga, ker so naš jezik prestafeb govorili, Se Viisem videl 80 PreJ stale važne Pala^. Ti tdlttcO ljuoi kaditt pipo kakor se-J. P31"^1, P°sledica nemškega bombardiranja leta 1941. Povsod se vidi tudi posledica zavezniškega bombardiranja, posebno v pristanišču in na mo- da j. Nobenega dvoma ni več, da bo tudi nežni spol primortm kaditi iz pip. To bb sicer imelo posledice, na primer, ojjekrtne na jezikih, In Če kadiš pipo, moraš Stalno kaditi, da ti ne ugasne in če kadiš in kadiš, pa gAvdriti ne utegneš. Pa tudi prepirov bo manj, če bodo vsi v družini kadili iz pip. Torej bo pipa res postala simbol miru. * Pravijo, da je v tej deželi dana vsakemu priložnost, da se pririne na površje. Posebno, če | šlepov. imaš ambicijo za politiko, ne pa Ko sem se vozil v "jeepu za garanje Primerilo so je, da je Irec Michael i4Hinky-Dink" sto vi h. Sredi mesta je težko najti zgradbo, ki nima znakov nedavnih bitk. Največje število velikih poslopij so samo prazne lupine, razrušene od bomb ali pogorele. Velike železniške centrale in postaje so osamele puščave. Mostovi čez teke, z izjemo enega, ležijo zlomljeni v vodi. Luka je polna potopljenih ladij ln Nekaj Chicago, /II. — Smešno st mi je zdelo, ko sem čital vest iz Sea Islanda v Georgiji, da je prišel tja poraženi kandidat re-publikanske stranke Thomas E. Dewey na počitek. Meni se je smilil! Kako zelo je v kampanjskih govorih pripovedoval, da je Roosevelt utrujen in star, on pa mlad! A po volitvah se je U stari mož povrnil nazaj v Wash-ington na svoje naporno delo, mladi, spočiti Thom De vve y pa šel na počitnice. fr Se Še spominjate oglasov za cammel cigarete? Rečeno je bilo v njih, "grem magari miljo daleč, samo da jih dobim 1" Am* pak takrat tega ni bilo treba. Dobil si jih na vsakem oglu. Sedaj takih oglasov ni več. A greš pa lahko pet milj daleč, a bo v Chicagu čestokrat zaman. Ne dobift. Nimamo. Kaj bol kadil? | Pred dvemi leti so cigaretne korporacije zkhtevale od OPA dovoljenje za podražttev ctgaret. dilo jim je odklonjeno. »Rezultat je tu. Posledica je "black market" in za kadilce nič koliko neprllik. Uverjen sem, da bodo končno korporacije zmagale z ikvojevanjem višjih cen. Sicer pa se lahko zavedamo, da smo v vojnem času. Komur se zljubi kaditi, naj se posluži slame, če tobaka ne dobi. A ftiOj vonj mi prkvi, da tudi že 'to,1car nam sedaj prodajajo za tobak, rti drugega kot le po tobaleti dišeča slama. Nam prkvijo: bodite patriotični, smo pač v Vojni! Ampak čemu niso tudi*tobične korporacije tako patriotičnet fr Pred 35 leti sem v Chicagu poznal mnogo slamnikaric, ki so izdelovale ženske klobuke (oh, boy!), One dni je bila moda sa ženski spol tako širok slamnik (Merry Widow), da so imrlo i njimi težavo pri vhodih v poulične kare. Ce je bij dren j, so si morale slamnike* potegniti n z McKenna dobil drugi ameriški državljanski papir nekako ravno pred mano. Mnogim starim Slovencem je bil "Hinky Dink" precej znan. Ko sva postala oba-dva državljana, sem šel jaz, "zabit Kranjec", nazaj v pekarijo, on pa je kandidiral v prvi čika-ški wardi v mestni svet, bil izvoljen in potem ostal zastopnik "downtowna" skoro do svojega konca. Ta warda je še vedno pod popolno kontrolo koruptne irske mašine, s pomočjo Poljakov in drugih takih, ki glasujejo tjavendan in garajo vse druge dneve v letu. Namreč ako imajo delo. fr ' Ljubljanski škof Rožman in drugi, ki z njim vred pomagajo Hitlerju, imajo eno zadoščenje. Se nikdar ni nihče postavil toliko križev, kot jih je Adolf. John Chamazar. AGITATORJI MA DELU Vea »arofeia«, ki jih poilj«jo aa-atopmikf In dragi agitatorji ProUur-ca, — I tate aa baa« polletnih Mrol-■la. Natar agitator, ki poilje m mm •oloUtao, Jo aakoleioa v tom »•«»•-mm a dvoma polletataa. John krebel, Cleveland, O. 35 Anton Zornik, Herminie, Pa. 20 Fr S. Tauchar, Chicago, 111. 18 * Frank Cvetan, Johnstown. Pa. H Frank Volkar. Bedford. O. 11 Martin Judnich, Waukegan. Hi. 8 John Zornik. Detroit. Mich. 6 Luka Oroafcr, Chicago, IH. 4 Joaeph Koršič, Detroit, Mich. 4 Joaeph Cvelbar, Sharon, Pa. 4 Louis Barborich, Mflwsukeo, Wli. 4 John Ko*in, Girard. O. 4 Anton Šhular, Arma, Kans, 4 Joseph Ovca, Springfield, 111, 4 Rudolph ftitOchnik, Detroit, MICh. , 4 Chas PogoreleC, Chicrigo, III. 4 l^ank Hemitz, ftnek Springs, Wyo. Leo feeVnik. La Salle, III. /ihton Tomšič, 6ad1*nd, Cal* LOUis Pavlinlch, Bcllatre, O. JOSkh Oven, CliiVndon rtills, 111 L^ ^ t Vran k Zaitz, Chicago. TU. Mary Knet, Dcnitjorn, Mich. Frank KlOh, ČHlgholm, Minn. Lenhart W#fdlnck, Thomas W. Vk. John TetUn, Ely, Mlhn. Marv Rhtaic, Fdftst Cfty, Pa. Mfke krultz. WrtiartL wn». iUcnb Ambrozich, Mfkecs rtbeks, Pa 1 Max Knaus. Traunik, Mich. 1 Stkupaj 4 tedrte (od 21 okt. do Id. nov.) 1714 naročnin, prejšnji izkaz (4 tedne) 252Mt naročnin. ob razvalinah hangarjev razdejanih od Nemcev za časa odstopanja čez edini most preko Save, (ne oni krasen, most od prej ampak oni, ki so ga Nemci začasno napraviH in katerega je en star srbski oficir rešil) sem opazil mnoga znamenja strašnih bitk. Ulice blizu mostnih glav so Še vedno polne uničenih tankov, a stene zgradb s6 preluknjane po topovskih zrnih. Povsod, navzlic ogromnega trudil partizanov, da bi očistili mesto, zastrupljajo zrak mrtva telesa padlih vojakov in meščanov. , Iz Beograda je do sedaj iz-vlečeno več kot 20,000 ubitih Nemcev. Nekaj Nemcev in najnevarnejših kvizlingov se še vedno skriva v razvalinah Kadi tega je treba stroge kontrole in prebivalstvu je dovoljeno svobodno premikanje samo do 8. ure zvečer, dokler se te elemente ne iztrebi. ^ ^ Osvobodilne sile posvečajo največ truda, da bi mesto čimprej dopeljale v normalno stanje, ali zapreke temu so ogromne. Nemci so pokradli in razdejali vse kar je bilo mogoče. Glavna sredstva za transporta-cijo komaj še obstojajo. Hrana je zelo omejena. Izmed vseh prestolnic v Evropi je Beograd zares največ pretrpel. S KONFERENCE V VVAUKEGANU V nedeljo 26. nov. se je vršila v VVaukeganu konferenca Prosvetne matice in JSZ. Udeležilo se je je blizu 30 zastopnikov iz Waukegana. No. Chicaga. Mil-waukeeja, West AHish in Chicaga Na dnevnem redu so bila poročila zastopnikov lp tajnika, porodilo Chas. Pogorelca o naših publikacijah * in ProsVetni matici, in pa referat F. Zaitza o položaju z ozirom na aktivnosti SANSa, ZOJSA, relifnih r#V cij, volitev itd. Predsedoval je Martin Judnich, zapisnik pa pisala Angela Zaitz. Za tajnika je bil pom>vno izvoljen Anton Garden. Prihodnja konferenca bo v Milwaukeeju. ' Veliko Nemcev rešeni bitk Hitlerjeva armada je utrpela ogromne izgube ne samo na vzhodni fronti, ampak se bližajo prvemu milijonu tudi na zapadni fronti. Od invazije v Francijo pa do 1, novembra je bilo okrog 640,000 Nemcev ujetih in mnogo seveda pa je bilo Ubitih in ranjenih. Izmed ujetih jih ima največ ameriška armada, namreč nad 400,000 Ostale ujetnike ima angleška, kanadska in francoska armada. Trinerjevo grenko vino gre z duhom časa naprej Medicinska in lekarniška veda je napravila ogromen napredek v zadnjih devetdesetih letih. Od nezrelih in netečnih zmesi, ki so se gabile človeku, je razvila medicinske ln lekarniške preparacije, da so čedne na pogled in okusne za uživanje. Trinerjevo grenko vino z vitamini B-l je takšn^ preparacija. Okusno in lahko odvajalno sredstvo. Poskusite ga. Rabite ga po navodilih na steklenici in uspeh vam je zagotovljen. Vaš lekarnar ga ima v zalogi, ako ga pa ne morete dobiti V svoji okolici, pišite na Joseph Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago 8, Illinois. * _i___ DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK •ova knjiiica, a poljudnimi navodiM kako poatati AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljan« stvo, vsebuje knjižica Se v II. delu nekaj važnih letnic Iz zgodovine Zedinjenih držav, v Tli. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo feed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav ln Poedine držkve z glavnim mestom, Številom prebivalstva in velikostjo. Cena knjižici Io samo 50 .cofcto* a poštnino vrod. t Naročila »prejema: Knjigarno Praletarco ZStl»8. Lawndale Avenae CHICAGO 19, ILL. I»MIIMMMMMMMIMMI POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles.^ Vodi jo Georgč Marchon ..................... PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI < PODPORNI JEDNOTI ! fcAKOCITE SI DNEVNIK j I "PHOS VETA-: Stane aa colo loto $6.00, pol lota $3.00 | Ustanavljajte nova druitva. > Deset članov (ic) je treba sa ! novo društvo. Naslov ta list. In ta tajništvo je: I 2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO 23, ILL. ll4MIMt »MMIIMII Dr. Johit J. Zavertnik PHVSICIAN and SURCEON 3724 Wrtt 261 h Street Tal. Cra»fard *111 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Kxrept Wed. and Sun.) • 30 to Si90 P. M. (Ezcopt Wed., Sat. and Sun.) R#a. tli t So. Rldfoway Avo. Tal. Crawfard §440 If m aa»wor — Cal Aaatla $700 . ....................... BARETINCIC & SO« POGREBNI ZAVOD Tel. 20-M1 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yugoalav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1942. PuklUM W—k\j at «01 »•. At*. CHICAGO 23, ILL. November 29, 1944 VOL. XXXIX. Wars Must End THE MARCH OF LABOR |IN THE WIND Law and Order for What? For centuries the nations of Europe have lived in uneasy dread of war The smaller countries. knovving they were only pawns in the vsar game and that no effort on their part could assure them peace, tried only to get the best possible working relationships with the key nations in the existing balances of povver. Until war was mechanized, it did not completely divert nations from the pursuits of civilian life, and the dangers and horrors of -vvar vvere largely restricted to those who did the actual fighting in the field. But today aH that is changed, Today the whole nation gods to war. War's carnage may come to any part of the nation. War has become so expenaive in both material and human tolls, so subversive of civiliied life, so horrible for those behind the front—that we must find a way to put an end to wars In our national life we deny individuals the right to decidc dis-putes by force or to take personal vengeance on their enemies. Affaris of "honor," not so long ago settled by duel, must now be referred to courts. This development has not restricted personal freedom, but it has assured commirtiity peace and freedom from violence. The community, in turn, assures personal freedom for aH. Twice already in this twentieth century the world has been at war Our country had no choice but to defend itself against aggression Thc record tells us in unmistakable terms that we cannot have peace unless we unite with other nations of goodwill to defend our right to have peace and to be freed from war's horrors. It is, of course, equally plain that there is some danger in forming j hlliances which include nations with ideals and institutions that differ troin ours. But aH progress involves venture and risks. If we can rid ourselves of vvorld war by setting up intemational agencies to deal with the causes of war and to nip any future aggression in the bud we cannot afford not to take the risk. The risk invglved is possible loss of free institutions. We shall have full opportunity to safeguard our free institutions if our intemational cgencies ar« based on the right to representation and majority rule in making decisions. With representation fully accorded nations and groups affected by decisions. democratic nations will be able to present their views. Increasingly, citizens of free countries must scrupulously perform their duties which are necessary to assure the roaintenance of rights The duties of free citizenship cannot be delegated to party members or office-holders. Unless the citizens know how to evaluate the service* of those persons elected and appointed to places of service. democracy fails to achieve its purpoaes. With the development of world organiza-tion the responsibllities of citizens will inerease It is high time to begin planning to fit ourselves for these new tesponsibilities in order that the United Nations ahall inerease oppor-tunities for our democracy while at the same time proteeting us against future war. Our nation wants peace and freedom from war. A United Nations need not limit our sovereignty. And it is the only way ln which we can attain our supreme objeetive—freedom fnon* war. — American Federationist. Backvvardness in Texas % 1 The unhappy people of Texas, represented in the United States Senate by a clown and in their own Governor*s mansion by a Babbitt. may soon see their state university lose its standing as an accredited school. Responsibility for the university's pllght rests with the board of regenta appointed by Governor ' Calculatin* Čoke" Stevenson and his predecessor, "Pappy" ODaniel. Se ven of its nine members are either corporation lawycrs or owners of vast corporate wealth, or both. and they run the Universit* of Texas as if lt were their private property and its faculty their employees President Homer R. Rainey, a brave man and an articulate one, has finally been dlsmissed after struggling for five years to maintain academic decency at the university. The showdown came when two of the regenta, as individuals, ordered Dr. Rainey to curtail his speaking engagements, "especially to religious groups." Dr. Rainey. a Baptist, announced publicly that the order had been received and vvould be disregarded The day before his next speaking engagement he read to the faculty a statement recapitulating the sordid history of the board's interference with his administration— orders to remove professors because they were ,4personally unsatisfac-tory" to individual members of the board, the appointment of a dean vvithout consulting him, the banning of books which met the personal disapproval of individual board members. A few days later he was dis-missed. The faculty met and unanimously voted its confidence in him. the študenta* marched on the State House, and the Association of Univcrsity Professors made public its report on the diamissal of three cconomictf professors, over Dr. Rainey's protesta, in 1942. Dr. Ralph E Himstead, cxecutive sccretary of the association, said the dismissal of the three professors, and now of Dr. Rainey, "bodes HI' for the univer sity. Governor Stevenson has the povver tO save Texas from the shame of Georgia and Mississippi. We hope he has the vvill.—Thc Nation. Uncontrolled Capitalism No Longer Able To Meet The Needs Of The People By RAYMOND HOFSES, Editor Reading Labor Advocate To those vvho are certain to cry • "sour grapes," vve want say in ad-vance that vve didn't expect the election of Norman Thomas at any stage ln the recent campaign. So vve just cant have been disappoint-ed on that seore. Thafs our preliminary statement to the claim that, while the Socialist candidates were rejeeted as eapected and as usual. some of* the things for vvhich Socialists have been fighting for many years and the Socialist principle .of a planned economy have, In a very real sense, been endorsed by the majerity of Americans who voted Franklin D. Roosevelt into the White House for the fourth time Novv that vve are among thoae people vvho think vve see a Socialist vvhen vve look at the President; we'll let Republicans and reaction arles gcnerally have a corner on that hallucination. But the fact can not be argued that ever since Roosevelt took office back in 1933, the government has been used as an instrument for planning the natton's economy to a greater degree than vvas ever consldered compatlble vvith "free" enterprise before that time Planning and control came because. as vve Socialista have been ipointirtg out for so many years that wc got tired of hearing it ourselves. it was necessary ... because the anarchy of uncontrolled capitalism no longer vvas able to meet the needs of the people and vvas, In very truth, threatening the nation vvith collapse. We Socialists prophesied just that—and vvere roundly condemn-ed and mallgped for it. But our prophec? came true and rrpde the Roosevelt brand of control just as inevittble in 'America as the Hitler brand in,Germanv.' And so the majority of the American people voted for some more of the same because they had not had time to forget what capitalism did to them at the end of that ers during wh!ch the controis *ere exerciaed in Wall Street Instead of Washington • ti Well, having tried a controlled economy, the people aren't likely ot be frightened by that phase of the Socialist program any more. And thafs a victory for the Socialist idea. Subsidiaries bf Radio Trust "Surrender Unconditionally' I "F. D.H Refuses Further Aid in Attacks on PetrUlo Labor takes its hat off to James C. Petrillo, president of the Musicians' Union. He has won a great battle under conditions vvhich wouW have caused a less courageous leader to run up the vvhite flag. Seldom in the history of trade unionism has the chief of any labor organization been subjeeted to such a barrage of undeaerved criticism und appalling misrepresentation. The War Labor Board. the newspapers the magazines, a flock of paid propafcandists and any numbe. of politicai demagogues joined in the attack. Even the President of the United States vvas induced to give approval to the disreputable affalr. Fortun-ately Mr. Roosevelt discovered, before it vvas too late. that he was being used to advance a very bad cause • * • The "erime" committed by Petrillo vvas that he attempted to save the members of his union from economic catastrophe. Being a man of vision. he rec^gnized that the making of "canned" music vvould eventu-ally deprive thousands of musicians of a livelihood So he proposed that ihe makers of records should put into a sort of unemployment insurance fund one-sixth of one cent for every record made. The money thus secured, Mr. Petrillo agreed, should be used to e musicians' unemployment fund; there is no rrason to advance the priče to the consumer; million« of Americans will have ad-liticnal opportunlties to hear good music. « 1 The big recording companies complain that "the government refused to enCorcc its order," Of course, the govarnment refused, becausc Ihe lav/ of the land did not justify the order. In other vvords. the musi-•ians wcre well within their legal rights and ali the talk about Petrillo being n "czar" who flouted the statutes enacted by Congress vvas just unadulterated pifflc—Labor. * * From THE NATION Ediication: The University of Alabama is on the War Depart men t's list of approved schools giving correspondence courses to men in the armed forces. A Negro solilier in the Pacific applied for enrolment in a course that was not offered by any other school on the list. But the university refused to accept a Negro študent even by mail. Religion: Monsignor Fulton J. Sheen, in a speech at Boston, said the American family is disintegrat-ing. "The family is higher in Russia than* in thc United States." he said, v^nd God looking dovvn from heaven may be more pleased with Russia than with us." .Small business: The Federal council of the Churches of Christ in America de votes most of its cur-rent bulletin, Information Service, to an article entitled Are Funerals Being Commercialized? The ans wer. given in details, is yes. Interstate Commerce: The Re-gional Plan Association reports. "For every three New Jersey re-sidents commuting to offices in Nevv York there are now tvvo Nevv York residents traveling to jobs in Nevv Jeraey." Brotherhood: A Nation subaerib-er in' Florida passes on to us an anonymous handbill he found in his mail box, vvhich maintains that Northern agitators "antagonize the black race against the vvhite, until the Southern Negro is losing the only real friend he ever had—the Southern vvhite man ... The Thirt-eenth, Fourteenth, and Fifteenth amendments to the federal Con-stitution, shoved dovvn the throat of a defeated and helpless South after the War Betvveen the States, are to be literally enforced... While our boys fight ali over the vvorld for liberty, vve lose it at homcV Sour Grapes: Time, vvhich stres-sed the importance of the P. A. C. throughout the campaign, novv inrv plies (November 13, page 22) that Roosevelfs victory vvas due less to the P. A C. than to Republican apathy. Featang Europa: The conduct pf Nazi soldiers in Denmark is such that the National union of trade and office elerks has organized a "convoy service" to eseort girls home after vvork,and other organ-izations are planning to take si m ilar precautions ... The German Propaganda Ministry, for reasons of its ovvn, has ordered ali news-papers henceforth to print the tcxts of the Ftihrer's speeches in small tvpe. Some Berlin vvlts say the purpose is to keep people from t reading betvveen thc lines. Conflicts novv under way in much of liberated Europe betwecn fbrces of "lavv and order" on the one hand and various resistance groups on the other present a difficult problem to the Allies. They hould serve as a vtMurning of problems that should be avoided insidc 3crmany after victory. In Belgium, as in Greece, Allied authorities support disarmament of the members of popular resistance movements. Particularly in Bel-gium, as a field of vital military operations, this is probably unavoid-tble, The same vvould held true if opposition to the Netherlands gov-Tnment should lead to outbreaks. Yet more than the esaential conditions of immediate military oper-jtions is involved. Opposition to the Pierlot government of Belgium is strong and is by no means confined to Communists. Similar criticism >i Queen Wilhelmina's Dutch government, coupled with eries for more economic democracy," appears to be widespread.NObviously, it s not the rightful task of the Allies to perpetuate any government in liberated territory; in fcffect, hovvever. vvhen vve enforce law and order is a military necessity, vve suppor| thc existing government. Nor can Hjpular confidence in Allied motives for this be cnhanced by memorics •f Giraudism in North Africa, Badogolioism in Italy pr Mr Churchill i) »rcdilection for royalism and reaction in other lands. * There can be a great difference vvhen Germany is occupied. "Law *nd order" vvill not then be necessary to win battles. Yet it is next to mpcssible to believe that it vvould not be hasic in any Allied military {cvernment. For Army rule is always wcdded to it. That is an important reason why the actual military occupation ind government of Germany khould not be prolonged beyond thc teriod necessary to disarm the enemy, punish war criminals and set up i vvorking program for deteetion and^ control to prevent rearmament. Germany may or may not produce in early years the democratic revo-ution vvhich must be had if she ever is to be a peaccful countrv But prolongation of militacy government—with or vvithout Robert Murphy is American politicai adviser—would vveight the scales for reactionary lorces.—Thc Chicago Sun. Man-hours of Work Lost in the Recent Campaign Now that the election is over and a national leader has been se-lected by majority decision of ali the people (vvith the exception of those who were barred from voting by seetional prejudice) the entire country can again turn its undivided attention to vvinning the vvar. We \enture to say that more man-hours of vvork vvere lost to the general «var effort during the past fevv months, and particularly during the past few weeks, because of politicai campaigns—national, state and local— than vvere lost because of strikes in ali the months before, although, happily. it wasn't the vvorkers vvho took time out to make politicai hay while the sun shone Congress hasn t done a lick of vvork since the politicai campaign proper got under way. Most of the forty-eight Governors of our States, together vvith their deputy State officials, have had little tiTne in recent weeks for anything elae but campaign matters, vvhile several of them became virtual strangers in their ovvn home States, so often or so long were thcy absent therefrom in the interests of their party. Countics lost thc services of their top officials, and cities their mayors, for vveeks on end as the battle of politics vvaged fast and furious throughout thc iength and breadth of the land, and even the Chief Executive of our nation was forced (in self defense) to take an aetive part in it, though his office carries more of the war burden. me asu red in terms of immediate responsibility for the prosecution of the vvar. than any outsidr thc military forces.—The Brewery Worker. LESS MEAT IN 1945 * An 8 per cent reduetion in the amount of meat available to con-itumers In 1948, and even less In 1946. vvas predieted by the Department of Agrlculture. The drop was attributed to the ltquidation of cattle by livestock ralsers. A Clash Between. Free Enterprise Nati6bs for a Lucrative Air Roads By SCOTT NEARING ' I OTTO M0VES FREELY Otto of Hapsburg is again in the nevvs. After thc collapsc of the ill-fatcd "Hapsburg Lcgion" in 1943, almost everybody forgot about Otto. But not his frienda in the State Department. On November 2 the Archdukc arrivcd in Lisbon, "allcgodly," as Fredcrick Kuh cables PM. "in possession of assur-ances from thc U. S. A. that b^1 would bc allowcd to return to Austria vvhen that country was freed." It is rcally touching—this cagcfacss of our officials in Wash-ington to sec that European emi-gres vvho desire to return to Europe are given ali the neccssar/ facllitics. But it vvould be stili more praiseworthy if equal facili-ties Wcrc extcndcd to those who are not of royal blood. While Arch-iuke Otto found it easy to settle thc usually complicated pi^blems of exit permits. visas, and trans-portation, Julius Deutsch, the Aus-trian Socialist leader, has been vvaiting for months and months, according to our information, to leave for England, Many well-knovvn anti-Fascist Italians have been deniad pcrmission to go back, to say nothing of Spanish Republicans. In order to travel through Allied countries today, a Spaniard must be a pro-Nazi Franco agent, like those vvho compose the Spanish delegatlon to the International Aviation Conference ln Chicago, and vvhose presence there has provided one of the motives for Russia^ refusal to particlpatei Yester-day Carol of Rumania; today Otto. Freedom of movament for klngs and archdukes, but not for antl* faacists.—The Nation. Great Britain and the USA are the only two povverful countries that wlll stand for free enterprise and competitive capitalism. Thcy are far from agreement. hovvever, on thc way in which free enterprise should operate. British delegates at the Chicago conference on civil aviation have proposed that thc \vorld*s most lucrative air routes aeross the North Atlantic be divided on a IS0-50 basis so far as Britain and USA are concemcd; that there bc established a British and an American private monopol.v or cartel and that these cartcls reach a working agreer^ent undcrV*com-petent world air authorlty. This world authorit.v vvouJd be cm-powered to dcterminc air routes. decidc national traffice quotas, supervise rates and administer other matters conccrned vvith air travel, The proposed air authority would have far more control over civil aviation than the cxisting Universal PostalUnion has over the world's postal system. Australian and Ncw Zealand delegations vvent so far as to proposc intemational __ ownership of airways United states proposais con , 5-Cent Cigar Corning Back; trasted sharply wlth those of the i D . . . mm, British. A. A. Berle jr„ chairman! DUt bOing tO UOSt /YtC of the USA delegation. insisted inferior position as comparcd vvith USA by aetive government back-ing of private business. Thc sccroid explanation is ren-dered ali the more probable by thc proposal. broached by Prime Minister Churchill at Quebec. and now timicr discuasion at Washing-ton, to have thc US government lend thc British government a supply of non;military goods (vvorth from $2.5 bi 11 ion to $6 5 biIIion) that the British can seli in their cxport trade. J. Maynard Kcyncs, British Treasury advisor. is reported to bc hcading the British delegation that is carrying on the negotiations for a USA treasury subsidy to British economy. Whatcver thc corret; exp:anatlon of the conflicting points of view, it is increasingly evident that British business is prepared to advocate and accept a large mcasurc of collaboration betvveen government and business, vvhile USA business interests stand for a greater degree of business auton-omy and a very high standard of national sovereignty. MORE EQGS NEXT YEAR A more bountlful supply of eggs In 1945, at lower retall prices. vvas promlsed by the Bureau of Agri-cultursl Economlcs. that: "The US beHeves in and asscrts thc rule that each country bas a right to maintain sovereignty of the air. . . There can be no question of alienatinu or qualify-Ing this sovereignty.M USA therefore proposed a competitive struggle ln the realm of civil aviation Minimum safet^ regulations and the like Mf. Berle accepted, but on the queation of sovereignty he vvas exollc!t. There are two explanatlons of tbia clash in attitude betvveen thc free enterprise nations. The first Is that Brltiah capitalism has evolved to a point at whlch government regulated cartcls express the best Interests of the businesaea con-cerned. The seeond and more llke-ly explanation is that Brltiah economy can defend its relatlvely Cigar manufacturcrs have won thoir "sltdovvn" strike for higher prices The Office of Priče Administration this vveek revised celllng.^ upvvard. Cigars vvhich formcrlv sold at 5 centa hereafter will co*t 7 Vi cenU, 10-cents cigars vvill bc tvvo for 29 centa, and 15-ccnt brand* seli at tvvo for 65 cents The change vvas necessary. according to Chester Bowles. O. P A. chleftain, to brlng back into thc market lovver-priced cigars He contended it vvpuld result In a saving to consumers of about $50 • 000,000 a year, Bowles admitted that amokers had been forced to pay 15 cents and over for cigars that formerly vvere in the lovv-price range. No one has gone to jail for this rob-bery.