ACROCEPHALUS XK - 87-88 -1998 Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji Results of the Mid-winter Waterfowl Counts in January 1998 in Slovenia Borut ŠTUMBERGER UVOD letošnjem štetju na enak način prešteli ptice tudi tam, kjer še ni bilo pripravljenih Vodne ptice so življenjsko odvisne od vnaprej določenih kart in vrisanih odsekov, mokrišč, tod se pojavljajo pogosto v velikih & bi jih naj prehodili, npr. Soča, Vipava. koncentracijah m so eden najbolj očitnih Na kartah vrisani in oštevilčeni rečni kazalcev bogastva in diverzitete teh pro- odseki so v rezultatih združeni v odseke, ki duktivnih ekosistemov (Rose 8c Scott 1997). jih omejujejo posamezni kraji, mostovi, Standardizirana in časovno usklajena pregrade ipd. To združevanje je bilo štetja vodnih ptic so tako postala ena potrebno zaradi preglednosti in predstavi- izmed osnov za varstvo in upravljanje tve rezultatov (npr. na reki Dravi s kanali mokrišč (npr. Aubrecht 8c Winkler 1997). hidrocentral smo šteli na 74, na Muri na 29 Mednarodno štetje vodnih ptic - Interna- in na Savinji na 26 odsekih ipd.). Podatki tonal Waterfowl Census (IWC), ki ga za vsak rečni odsek posebej ali posamezno koordinira Wetlands International, na lokaliteto z vodnimi pticami so arhivirani v nacionalnem nivoju pa DOPPS - BirdLife DOPPS. V nekaj primerih so se popisi dveh Slovenia - omogoča spremljanje velikosti aii več opazovalcev na nekaterih rečnih populacij vodnih ptic na osnovi stalnih odsekih pokrili. V takšnem primeru je bilo štetij po vsem svetu. Pri tem ima posebno upoštevano največje prešteto število ene- vlogo prav januarsko štetje. Z njim na ga izmed popisovalcev. osnovi kvantitativnih podatkov na severni Kormorani so bili z izjemo števnih polobli ocenjujemo velikost prezimujočih območij Obale, Notranjske in Primorske populacij posameznih vrst ptic in ugotav- prešteti na skupinskih prenočiščih; enako, ljamo mednarodno in nacionalno po- upoštevaje posebnosti vedenja v času membna mokrišča v obdobju prezimova- štetja, so bile preštete še gosi in delno nja. V delu so predstavljeni rezultati štetja galebi ter sive čaplje (glej diskusijo). vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. Nejasnosti in pozornost vzbujajoči podatki so bili pisno ali telefonsko preverjeni in METODA tako vključeni ali pa izločeni iz obdelave rezultatov štetja. Za več informacij o Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) smo v metodologiji štetja glej Štumberger (1997). Sloveniji opravili v soboto 17. in nedeljo 18. Preštete so bile vse vrste vodnih ptic. januarja 1998. Koordinirano in hkratno Zaradi predstavitve, obdelave in raz- štetje na osnovi kart z vrisanimi rečnimi iage so lokalitete z vodnimi pticami v odseki smo letos razširili s celotnega toka Sloveniji v rezultatih združene v števna Drave in Obale se na Muro (Mele pod območja (glej tabelo 1). Tako za razpravo Radgono - Orlovšček pred Hotizo), Savinjo kot za opis vremenskih razmer, povzetih (Ljubno : Zidani Most)^ spodnjo Savo (Za- po vremenskih napovedih Hidrometereo- gorje - Catez), Krko (Žužemberk - izliv v loškega zavoda Slovenije, velja, da imajo Savo), zgornjo Savo (Kranj - Breg pri Litiji), zgoij informativen namen. Ljubljanico (Prule - izliv v Savo). V DOPPS tako želimo do leta 2000 pokriti vse sloven- VREMENSKE RAZMERE ske reke in zagotoviti redno spremljanje ptic za vsak rečni odsek posebej. Terenski v času štetja so bile v Sloveniji vse opazovalci so na rekah in potokih ob tekoče vode in pretočne akumulacije 36 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS VRSTA SPECIES STEVNO OBMOČJE MURA COUNT AREA DRAVA SAVINJA SPODNJA ZGORNJA NOTR. IN OBALA SKUPNO SAVA SAVA PRIMOR. TOTAL rdečegrli slapnik polarni slapnik mali ponirek čopasti ponirek sivogrli ponirek črnogrli ponirek veliki kormoran vranjek pritlikavi kormoran velika bobnarica mala bela caplja velika bela caplja siva caplja bela štorklja labod grbec njivska gos beločela gos siva gos duplinska gos mandarinka navadna žvižgavka konopnica krehlja mlakarica dolgorepa raca žličarica sivka kostanjevka čopasta črnica beloliska zvonec mali Žagar srednji zagar veliki Žagar mokož zelenonoga tukalica črna liska beločeli deževnik navadna prosenka priba spremenljivi prodnik kožica veliki škurh rdečenogi martinec črni martinec pikasti martinec mali martinec črnoglavi galeb rečni galeb sivi galeb rumenonogi galeb srebrni galeb kričava čigra vodomec povodni kos G. stellata 1 1 G. arctica 1 4 9 59 73 T, ruficollis 20 626 6 180 278 15 18 1143 P. cristatus 20 71 42 11 29 27 108 308 P. giiseigena 1 1 1 3 6 P. nigiicollis 79 79 P. carbo 197 995 221 467 644 55 260 2839 P, aristotelis 1 1 P. pygmeus 1 1 B. stellaris 1 1 2 E. garzetta 122 122 E, alba 4 44 9 21 78 A. cinerea 34 293 120 92 158 31 75 803 C, ciconia 1 1 2 C, olor 36 245 7 57 35 9 389 A. fabalis 2035 2 2037 A. albilions 250 250 A. anser 33 1 34 T. tadoma 3 1 5 9 A. galeiicuiata 1 1 A. penelope 19 1 142 48 656 866 A. stiepera 20 2 1 26 49 A. crecca 12 1266 4 5 3 33 473 1796 A. platyrhynchos 1974 6514 1518 979 2723 1476 612 15796 A. acuta 2 4 2 8 A. clypeata 2 51 53 A. ierina 20 2394 78 32 56 39 15 2634 A. nyioca 1 1 A. fuligula 25 1004 14 5 52 40 1 1141 M. fusca 4 3 7 B. clangula 599 2 3 6 82 692 M. albellus 73 3 13 89 M. senator 93 93 M. merganser 77 50 127 R. aquaticus 5 3 8 G. chloropus 41 1 24 21 87 F.atra 129 2280 301 562 427 261 1364 5324 C. alexandrmus 12 12 P. apricaria 1 1 V. vanellus 194 194 C. alpina 18 18 G. gallinago 3 3 6 N. arauata 1 1 T. totanus 110 110 T. erythropus 1 1 T. ochropus 6 24 1 31 A. hypoleucos 1 6 7 L. melanocephalus 2 2 L. ridibundus 3 1429 165 2 3 8 1224 2834 L, canus 56 70 3 1 130 L. cachinnans 1 90 35 2 204 659 991 L. argentatus 1 1 2 S. sandvincensis 21 21 A. atthis 3 13 2 9 8 2 1 38 C, cinclus 6 3 3 32 9 53 SKUPNO / TOTAL 2488 20514 2594 2447 4694 2367 6297 41401 Tabela 1: Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji Table 1: Results of the mid-winter waterfowl counts in January 1988 in Slovenia. Empty spaces in each of the eight charts were left merely for the sake of a better visualisation; in these regions the species was not registered. 37 ACROCEPHALUS XK - 87-88 - 1998 VRSTA LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 SKUP. SPECIES LOCALITY TOTAL mali ponirek l ru/jcoiiis 1 19 20 čopasti ponirek P. ciistatus 12 8 20 veliki kormoran P. carbo 5 2 9 180 1 197 velika bela caplja E. alba 4 4 siva caplja A. cinerea 1 4 8 2 1 1 1 13 3 34 labod grbec C. oloi 2 20 2 2 2 2 6 36 krehlja A. ciecca 12 12 mlakarica A. platyihynchos 1 26 14 286 236 32 1050 136 193 1974 sivka A. feiina 20 20 čopasta črnica A. fuligula 25 25 belouška M, fusca 4 4 črna liska F.atia 10 16 6 80 17 129 pikasti martinec T. ochiopus 6 6 rečni galeb L ridibundus 3 3 rumenonogi galeb L. cachinnans 1 1 vodomec A. atthis 1 2 3 SKUPNO / TOTAL 2 1 13 63 30 17 297 254 41 1402 136 232 2488 1) Mura: Mele - Petanjci / B. Weitzer, B. Jureš, 2) Mura: Petanjci - Vučja vas (brod) / D. Remsko, A. Adam, B. Weitzer, B. Jureš, 3) Mura: Vučja vas - Veržej (žel. most) / F. Kosi, D. Katalinic, 4) Mura: Veržej - Srednja Bistrica (most) / B. Bakan, 5) Mura: Srednja Bistrica - Orlovšček / B. Vajndorfer, 6) Ribogojnica oz. gramoznica Murski Črnci ob Muri / D. Remsko, A. Adam, 7) Gramoznica Krog (Bakovci) / B. Weitzer, B. Jureš, D. Remsko, A. Adam, 8) Gramoznica Dokležovje / B. Weitzer, B. Jureš, F. Kosi, D. Katalinic, 9) Gramoznica pri Novi Tabli / B. Weitzer, B. Jureš, 10) Ledavsko jezero (Krašči) / B. Novak, 11) Negovsko jezero^/ Šalamun, B. Ficko, 12) Gajevsko jezero / Šalamun, B. Ficko, BREZ VODNIH PTIC: Bloguško jezero (Sv. Jurij ob Ščavnici) / Šalamun, B. Ficko Tabela 2: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Mure Table 2: Results of the waterfowl counts carried out in the Mura region nezaledenele. Izjema je bila Sotla, ki je bila na nekaj mestih zaledenela do 1/4. Tudi stoječe vode so bile pretežno nezaledenele. Delno zaledeneli so bili: Negovsko jezero 1/4, Bleguško jezero 1/4, Gajševsko jezero 1/6, obe Perniški jezeri 1/4, jezero Pristava 1/4, kaskadni ribniki pri Vurber-ku 1/4, Slivniški ribniki 1/4, gramoznica pri pri Hotinji vasi 1/4, mariborski Trije ribniki z mestnim parkom 1/4, gramoznica Reteče 1/2, mlaka Hraše 1/4, ribnik Mačkovec pri Brestanici 1/2. To pa je bilo za vodne ptice verjetno prej privlačno kot ne, saj tako v pokrajini nastanejo rekviziti -ledne ploskve, ki jih vodne ptice uporabljajo za točno določene aktivnosti, npr. spanje, nemoten počitek in sušenje perja. Delno zaledenele so bile torej posamezne stoječe vodne površine vzhodno od Ljubljane, zahodno od prestolnice pa ne. Nadpovprečno topli in skoraj brez snega so bili vsi trije zimski meseci. Zima je bila nadpovprečna tudi glede na število sončnih ur; zaradi pretežno jasnega vremena so bile noči hladne, med jutrom in popoldnevom pa so bile velike tempera- turne razlike, kar je značilnost pomladanskih mesecev. Štetje smo opravili, ko so cveteli zvončki in trobentice, med njimi pa so se spreletavali metulji. Nižine in gričevja so bila brez snežne odeje. Predhodno so se že cel januar najnižje jutranje temperature v Sloveniji gibale okoli ničle, najvišje dnevne pa med 5 in 10 stopinjami C. V soboto 17. januarja dopoldne je bilo sprva oblačno z rahlim dežjem, predvsem v JZ polovici države. Padavine so dopoldne postopno ponehale in od SZ se je pričelo jasniti. Najnižje jutranje temperature so bile med -1 in 3 stopinjami C, na Primorskem 7 stopinj C. Najvišje dnevne temperature so bile med 2 in 6 stopinjami C, na Primorskem do 10 stopinj C. Lokalno so najvišje dnevne temperature v SV Sloveniji dosegale 11 stopinj C, v okolici Novega mesta, npr. ob Krki, pa je bila dopoldan gosta megla, V nedeljo se je zjasnilo in v vzhodni polovici države je bilo jasno, v zahodni pa pretežno jasno. Nekoliko se je ohladilo in najnižje jutranje temperature so dosegle -3 stopinje C, najvišje dnevne pa med 5 in 7 stopinjami 38 XIX - 87-88 - 1998 C, na Primorskem do 10 stopinj C. V času štetja je bilo nad Sredozemljem in Balkanom obsežno območje nizkega zračnega pritiska, v nedeljo pa se je nad vzhodnimi Alpami in Balkanom pričelo prehodno krepiti območje visokega zračnega pritiska. REZULTATI IN RAZPRAVA Zbrali smo 316 poročil (302 izpolnjena obrazca in 14 pisnih poročil) s posameznih lokalitet^in odsekov vodotokov po vsej državi. Štetja se je udeležilo 238 popisovalcev. Rezultati so podani v tabelah 1-8. Prazna polja v tabeli pomenijo, da vrsta ni bila opažena. V Sloveniji smo našteli 41.401 vodno ptico 55 različnih vrst. Na števnem območju Drave smo prešteli 20.514 osebkov 34 vrst ali polovico vodnih ptic v državi. Na dveh velikih pretočnih zajezitvah reke Drave, na Ptujskem in Ormoškem jezeru, so se zadrževale kar tri četrtine vodnih ptic števnega območja. Na obalnem morju in sredozemskih mo-kriščih je bilo preštetih 6.297 osebkov 38 vrst, Najpomembnejši lokaliteti sta bili Sečoveljske soline z obdajajočo morsko površino Piranskega zaliva, kjer je bila prešteta več kot polovica vodnih ptic števnega območja, in Škocjanski zatok. Na zgornji Savi (od Litije navzgor) je bilo ponovno naštetih presenetljivih 4.694 osebkov vodnih ptic 30 vrst. Krepka polovica vseh vodnih ptic tega števnega območja se je zadrževala na sami reki Savi. Na števnem območju spodnje Save smo našteli 2.629 osebkov 20 vrst; na Krki je bila prešteta tretjina, na Savi pa več kot tretjina ptic območja. Kot presenečenje štetja moramo ponovno omeniti števno območje Savinje s kar 2.594 osebki 19 vrst. Na nezaledenelih zadrževalnikih in ugre-zninskih jezerih so se zadrževale kar tri četrtine vodnih ptic tega območja. Na števnem območju Mure smo z dobro koordinacijo zadovoljivo obdelali doslej nekoliko zapostavljeno območje; prešteli smo 2.488 ptic 16 vrst. Na Notranjskem in Primorskem smo našteli 2.367 vodnih ptic 23 vrst, več kot polovico na Cerkniškem jezeru. ACROCEPHALUS Najštevilnejša vrsta med štetjem je bila raca mlakarica, sledile pa so črna liska, veliki kormoran, rečni galeb, raca sivka, njivska gos, krehlja, mali ponirek in čopasta v črnica (> 1.000 osebkov). Opaženi so bili po en rdečegrli slapnik, vranjek, pritlikavi kormoran, manda-rinka, kostanjevka, navadna prosenka, veliki škurh ter dva osebka velike bobna-rice, bele štorklje, črnoglavega galeba in srebrnega galeba. Osnovne favnistične značilnosti in zanimivosti štetja lahko informativno strnemo v sledeče ugotovitve. Edini rdečegrli slapnik je bil opažen na morju. Število polarnih slapnikov je naraščalo od vzhoda proti zahodu in ga lahko ocenimo za razmeroma veliko. Najpomembnejše območje za malega ponirka je bila reka Drava. Pogost je bil tudi drugod v državi; posebno pozornost je vzbujala nadpovprečno velika gostota malih ponirkov na Zbiljskem jezeru. Največje strnjene skupine malih ponirkov so na reki Dravi dosegale komaj polovico števila na Zbi-ljah. Število čopastih ponirkov je bilo dokaj enakomerno razporejeno po vsej državi; samo ena tretjina jih je bila prešteta na obalnem morju. Posamezni sivogrli poniiki so bili opaženi samo v zahodni polovici Slovenije; izjema je en osebek s Ptujskega jezera. Črnogrli ponirki so bili opazovani izključno na obalnem, morju. V primerjavi z lanskim štetjem (Štumberger 1997) je število kormoranov manjše za 552 ptic; prešteli smo 2.839 osebkov. Več kot polovica vseh velikih belih čapelj je bila prešteta na Dravi: ugotovljene so bile le v subpanonskem biogeografskem območju in na Obali. Sive čaplje so bile razpršene po vsej državi. Za laboda grbca je bilo najpomembnejše števno območje Drave; drugod jih je bilo preštetih precej manj. Na edinem prenočišču treh vrst gosi - sive, njivske in beločele - na Ormoškem jezeru je bilo po več letih prešteto razveseljivo število teh ptic. To velja posebej za beločele gosi. Po dveh desetletjih neusmiljenega lova so letos na jezeru prvič prenočevale nemoteno! Duplinske gosi so bile nepričakovano preštete tudi v notranjosti Slovenije. Letos smo prvič dokumentirali prezimovanje nekaj osebkov tudi v notranjosti države in ne zgolj na obalnih 39 ACROCEPHALUS XK - 87-88 - 1998 mokriščih. Število mlakaric je padalo od vzhoda proti zahodu države. Absolutna večina rac sivk, čopastih črnic in zvoncev je bila prgštGta na roki Dravi. Večja skupina zvoncev je bila ugotovljena tudi na Cerkniškem jezeru. Večina navadnih žvigavk in absolutna večina rac žličaric je bila prešteta na Obali. Za navadno žvižgavko velja omeniti, da je bila v presentljivem številu opažena v notranjosti države, na Zbiljskem jezeru kar 139 osebkov. Njeno število je naraščalo od vzhoda proti zahodu. Slaba polovica konopnic je bila letos prešteta na Ormoškem jezeru, dobra polovica pa na Obali. Na drugih števnih območjih so bili opazovani le posamezni osebki ali pa jih sploh ni bilo. Dve tradicionalni središči za kreheljca in črno lisko sta bili ponovno števni območji Obale in Drave. Slednja je bila razmeroma številno zastopana v vseh števnih območjih v notranjosti države. Beloliska je bila maloštevilno zastopana zgolj na vzhodu države. Srednji Žagarji so se v pričakovanem številu zadrževali zgolj na obalnem morju, veliki Žagarji pa samo VRSTA SPECIES LOKALITETA LOCALITY 8 9 10 11 12 13 14 15 16 polarni slapnik čopasti ponirek mali ponirek sivogrli ponirek veliki kormoran velika bela caplja siva caplja siva cjos belocela gos njivska gos duplinska gos labod grbec mlakarica krehlja konopnica navadna žvižgavka dolgorepa raca sivka čopasta čmica beloliska zvonec mali Žagar veliki Žagar mokož zelenonoga tukalica čma liska mali martinec pikasti martinec rečni galeb sivi galeb rumenonogi galeb srebrni galeb vodomec povodni kos G. cactica P. cristatus 4 6 T.TuiicoUis 3 21 39 6 14 4 P. gnseigena P. ccabo E. alba A. cinerea 9 6 7 8 3 A. ansei A. albiirons A. fabalis T. tadoma C.oloi 2 8 10 2 4 A. platyrhynchos 16 72 114 32 48 A. ciecca A. süepeia A. penelope A. acuta A. ferina A. tuligula M. fusca B. clangula M. albellus M. meigansei 2 16 4 1 R. aauaticus G. chloiopus ¦ 1 F.atia 53 54 23 5 80 A. hypoleucos T, ociopus L ridibudus L canus L. cachinnans L. aigentatus A.atthis 1 C. cinclus 1 2 1 21 16 2 13 86 220 2 30 92 57 46 1 79 17 94 3 63 3 21 11 4 16 111 13 19 1 46 4 1 796 2 110 67 3384 490 1 7 2 1298 868 2 246 23 20 2 17 289 10 9 61 37 88 41 51 64 4 34 1 1100 38 16 5 15 3 1429 291 301 21 1095 280 25 34 1 5 3 33 1 2 300 17 3 2 14 38 3 38 SKUPNO / TOTAL 91 177 216 48 74 414 3 53 8803 3 25 907 100 1) Drava; zajezitev HE Dravograd / G. Mlakar, D. Vrhovnik, F. Bračko, 2) Drava: zajezitev HE Vuzenica / D. Vrhovnik, F. Bračko, 3) Drava: zajezitev HE Vuhred / F. Bračko, B. Bobovnik, M. Gosak, J. Glaren, J. Grebene, I. Stražišnik, J. Grogel, 4) Drava: zajezitev HE Ožbalt / F. Bračko, 5) Drava: zajezitev HE Fala / F. Brahko, 6) Drava: zajezitev HE Mariborski otok / F. Janžekovič, B. Mencinger, 7) Drava: zajezitev Melje / F. Janžekovič, B. Mencinger, S. Bačani, S. Koletnik (galebi prešteti na prenočišču), 8) Stara Drava: Melje - Starše / J. Smole, R. Koražija, 9) Stara Drava: Starše - Ptuj / D. Kerček, 10) Drava: kanal Melje - Zlatoličje / F. Bračko, 11) Drava: kanal Zlatoiičje -J>tuj / S. Burjan. Š. Peinkiher, F. Bračko (vse sive čaplje na polju), 12) Drava: Ptujsko jezero / D. Denac, D. Bombek, Stumberger (štetje kormoranov in galebov na prenočišču), 13) Drava: kanal Markovci - Formin / B. Stumberger, 14) Drava: kanal Formin - Ormož / B. Stumberger, K. Stumberger, 15) Stara Drava: Markovci - Ormož / B. Stumberger, 16) Hajdinska in Turniška studenčnica / L. Korošec, M. Zigman, D. Slana (večina sivih in vel. belih čapelj na polju), 17) Drava: Ormoško jezero / D. Denac, D. Bojnbek, B. Kočevar, 18) Stara Drava: jez v Ormožu - Središče ob Dravi / B. Kočevar, 19) Jezero zg. Pernica / B. Stumberger, K. Stumberger, D. Remsko, A. Adam (čaplje na prenočišču), 20) Jezero sp. Pernica / B. Stumberger, K. Stumberger, D. Remsko, A. Adam, Tabela 3: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Drave Table 3: Results of the waterfowl counts carried out in the Drava region 40 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS na dveh števnih območjih: dobra polovica na Dravi in slaba na zgornji Savi. Absolutna večina malih Žagarjev je bila prešteta na Dravi, trije osebki na Savinji, skupina teh ptic pa na Cerkniškem jezeru. Pri zvoncu, v zadnjih dveh letih pa v manjši meri tudi pri malem Žagarju, je na osnovi dosedanjih rezultatov januarskih cenzusov (Bibič, v pripravi; Stumberger 1997) vidna vzporednica med Cerkniškim jezerom in Dravo. Obe vrsti sta pretežno karnivori in se pojavljata le na omenjenih lokalitetah. V prihodnosti bo treba preučiti dejavnike, ki vplivajo na zanimivo zimsko porazdelitev in pojavljanje obeh vrst, zlasti ker ima mali Žagar (v manjši meri tudi zvonec) najraje tekoče vode (npr. Aubrecht & Winkler 1997; lastna opazovanja). Majhno prešteto število zelenonogih tukalic in mokožev je domnevno posledica težavne odkriv-nosti. Za najpomembnejše števno območje za pobrežnike med cenzusom so se pričakovano izkazala obalna mokrišča. Z izjemo pikastega martinca in kožice so vsa druga števna območja v državi 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 SKUP. TOTAL 9 17 12 199 3 2 33 250 1925 3 13 1060 596 19 716 84 1 329 4 1 335 1 17 9 21 37 5 22 2 1 132 217 164 230 85 25 1 46 18 6 2 1 12 21 53 7 3 il 169 50 122 3 4 9 5 2 11 12 41 19 13 39 15 15 5 40 1 1 1 1 1 71 626 1 995 44 293 33 250 2035 3 245 6514 1266 20 19 2 2394 1004 3 599 73 77 5 41 2280 1 24 1429 56 90 1 13 6 5634 53 195 257 211 248 99 7 12 27 53 1 81 244 55 138 4 61 138 11 21 24 20514 21) Jezero Pristava / B. Stumberger, Kv. Stumberger, 22) Jezero Radehova / B. Stumberger, 23) Jezero Gradišče / K. Stumberger, 24) Ribnik Podvinci / B. Stumberger, K. Stumberger, 25) Ribnik Savci / D. Bombek, 26) Potok Sejanca in Pesnica pri zaselku Otok / D. Bombek, 27) Potok Trnava: Središče ob Dravi - Drava / B. Kočevar, 28) Kaskadni ribniki pri Vurberku / F. Janžekovič, 29) Trije ribniki z mestnim parkom (Maribor) / J. Verbančič, T. Pfeifer, 30) Rački ribniki / A. Sorgo, T. Pfeifer, J. Verbančič, 31) Jezero Požeg / J. Verbančič, T. Pfeifer, A. Šorgo, 32) Hočka gramoznica / S. Bačani, T. Pfeifer, J. Verbančič, 33) Slivniški ribniki / S. Bačani, T. Pfeifer, J. Verbančič, 34) Potok Črnec: Požeg - Stražgonjca / T. Pfeifer, J. Verbančič, 35) Glinokopni ribniki pri Pragerskem / T. Pfeifer, J. Verbančič, JB. Stumberger, 36) Gramoznica Tržeč / L. Korošec, M. Žigman, 37) Zadrževalnik Medvedce / R. Jeromel, B. Stumberger (zadrževalnik izpraznjen), 38) Dravinja: Loče - Lušečka vas / D. Kušter, 39) Dravinja: Breg - Štatenberg / V. Tucovič, BREZ VODNIH PTIC: Kaskadni ribniki Hrastovec in jezero Komamiki / B. Stumberger, K. Stumberger, Betnavski ribiky J. Verbančič, T. Pfeifer (ribnik zaledenel). Ribnik v Hotinji Vasi in zalita gramoznica / 5 Bačani, Gramoznici pri SMah / B. Stumberger 41 ACROCEPHALUS XIX - 87-88 - 1998 VRSTA LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 SKUP. SPECIES LOCALITY TOTAL mali ponirek T. mficollis 4 2 6 čopasti ponirek P. cmtatus 4 25 12 1 42 veliki kormoran P. carbo 221 221 siva caplja A. cinerea 10 2 14 9 3 9 28 24 9 1 11 120 labod grbec C. oloi 2 3 2 7 konopnica A. strepeia 2 2 krehlja A. crecca 4 4 mlakarica A. platyihynchos 2 139 107 18 39 585 195 116 317 1518 sivka A. feiina 24 24 30 78 čopasta črnica A. fuligula 8 6 14 zvonec B. clangula 1 1 2 mali Žagar M. albellus 3 3 zelenonoga tukalica G. chloiopus 1 1 črna liska F. aha 1 27 166 91 13 3 301 rečni galeb L. ridibundus 12 138 15 165 sivi galeb L. canus 5 65 70 rumenonogi galeb L. cachinnans 2 33 35 vodomec A. atthis 1 1 2 povodni kos C. cinclus 2 1 3 SKUPNO / TOTAL 15 2 154 339 21 9 124 864 236 362 135 333 2594 \) Savinja: Ljubno - Mozirje / M. Cerar, 2) Savinja: Mozirje - Dobrteša vas / M. Cerar, 3) Savinja: Dobrteša vas (Sešče) - Celje / M. Kronovšek, E. Čater, K. Dajčman, 4) Savinja: Celje„- Laško / V. Andoljšek, J. Ocvirk, Z. Podhraški, 5) Savinja: Laško - Zidani most / Z. Podhraški, 6) Vrbje pri Žalcu (izpraznjeno) / Z. Podhraški, 7) Žovneko jezero (Braslovče) / M. Cerar, D. Vengust, 8) Plevelovo jezero (Velenje) / D. Vengust, 9) Velenjsko smetišče (Velenje) / D. Vengust, 10) Družmirsko jezero (Sotanj) / D. Vengust, 11) Smartinsko jezero (Šmartno) / Z. Podhraški 12) Slivniško jezero (Šentjur pri Celju) / Z. Podhraški, BREZ VODNIH PTIC: Sotelsko jezero (izpraznjeno) / Z. Podhraški Tabela 4: Rezultati štetja vodnih ptic na ste vnem območju Savinje Table 4: Results of the wateriowl counts carried out in the Savinja region manjšega pomena. Navkljub omejenim biogeografskim danostim Slovenije pa na števnem območju Obale razen vrstne pestrosti velja posebej omeniti veliko populacijo rdečenogih martincev. Število galebov v državi je bilo pod pričakovanji: večina rečnih galebov je bila prešteta na Dravi, druga polovica na Obali. Opaženi so bili na vseh števnih območjih. Število sivih galebov je bilo povsod izrazito majhno; nemara najzanimivejšo števno območje je bila Savinja z največ preštetimi pticami. Večina rume-nonogih galebov je bila prešteta na Obali. Na obalnem morju so se v pričakovanem številu zadrževale kričave čigre, število vodomcev pa je bilo po lanskem zlomu prezimovalne populacije v delih srednje Evrope (Samwald, ustno; npr. Štumberger 1997) ponovno nekoliko večje. V osnovi lahko trdimo, da je na rezultate štetja vodnih ptic v januarju 1998 vplivala razmeroma mila zima: prezimo-vali sta dve beli štorklji, duplinske gosi so se pojavljale tudi v notranjosti države, prostorska porazdelitev čopastih ponirkov in navadnih žvižgavk je bila drugačna kot v običajnih zimah, našteli nismo niti enega samega orla belorepca (v času milih zim se v Panoniji v januarju zadržujejo ob gnezdiščih, npr. Mikuska, Schneider- Jacoby, Beczy in litt. 8c ustno). Za nameček pa je bilo preštetih še zelo malo sivih galebov. V primerjavi z lanskim štetjem so bile vodne ptice tudi bolj razpršene. Brez obalnega stevnega območja je bilo na vodah stoječega značaja v notranjosti Slovenije preštetih kar 26.3% (n = 9.217) vodnih ptic in 73.7% (n = 25.887) na tekočih vodah oz. pretočnih akumulacijah. Ob štetju vodnih ptic januarja 1997 je bil delež preštetih vodnih ptic na stoječih vodah v notranjosti države zanemarljiv. To je razumljivo, saj so te bile zaradi ostrejše zime zaleclenele. Poseben problem je še vedno štetje vodnih ptic na Cerkniškem jezeru. Neod- 42 VRSTA SPECIES LOKALITETÄ l LOCALITY 9 10 11 12 13 14 15 16 17 1 mali ponirek T. ruficollis čopasti ponirek P. cristatus veliki kormoran P. caibo bela štorklja C. ciconia velika bela caplja E. alba siva caplja A. cinerea 13 labod grbec C. oloi njivska gos A. fabalis navadna žvižgavka A. penelope krehlja A. crecca mlakarica A. platyrhy. 33 52 sivka A. ferina čopasta črnica A. iuligula zvonec B. clangula zelenonoga tukalicaG. chloropus 3 čma liska F. atra kožica G. gallinago rečni galeb L. ridibundus vodomec A. atthis 3 povodni kos C. cinclus 25 2 382 7 1 1 142 1 2 44 15 25 11 3 17 4 3 160 1 9 24 20 1 28 14 2 11 9 22 2 8 1 10 19 27 11 214 19 35 20 2 70 20 110 66 24 2 110 1 1 1 11 1 2 1 1 SKUPNO / TOTAL 46 58 607 41 203 13 2 27 41 15 1 224 31 92 226 207 85 153 1) Sava: Zagorje - Hrastnik / I. Zlobko, 2) Sava: Hrastnik - Zidani most / I. Zlobko, M. Suvajčevič, 3 Gobec, D. Klenovšek z omit, krožkom OS Sevnica, M. Kugonič, 4) Sava: Sevnica - Brestanica / D. Kl S. Vršič, P. Set, 5) Sava: Krško (most) - Čatež (terme) in gramoznica v Vrbini / H. Oršanič, J. Tomš Franko, I. Novak, S. Bizjak, 7) Ribnik Mačkovec pri Brestanici / D. Klenovšek z omit, krožkom OŠ Sev Z. Podhraški, 9) Sotla: Orešje - Gregovce / V. Balon, A. & T. Zagmajster, V. Iljaš, G. Vršeč, 10) Sotla: Vranetič, T Ferlan, P. Krek, G.Šepec, M. Pšeničnik, J & J. Stanič, M. & F. Vranetič, 11) Krupa: izvir - s Štefan pri Trebnjem - Ponikve in Zijalo - Goriška vas / M. Kastelic, M. Muhič z OS Mirna Peč, 13) Krk P. Blatnik, S. Konda, T. Škrbe, S. Krakar, E. Glavič, 14) Krka: Soteska - Vavta vas / E. Reinkober, Pavlin, 16) Krka: Srebrniče - Ločna / Z. & A. Čuk, A. Jerina, A. Matic, G. Kren, 17) Krka: Otoče Šinkovec, J. Bračila, 18) Krka: Stranje - Koprivnik / M. Cizelj, E. Lenčič, L. Ajdišek, M. Fabjan, S0 Je Pobočje / hA. Pustoslemšek, B. Majstorovič, V. Olovec, I. Mahne, A. Kuhar, B. Goltes, J. Budič, P. Čuk Pogaj, 20) Krka: Podbočje - Čatež (izliv v Savo) / A. Hudoklin, D. Kovačič, B. Dvornik, B. Slak, J Lupšina, L. Zevnik, 21) Potok Obrh (Kostanjevica) / M. Čuk, 22) Radulja: Klevež - Zalog, Ubijavn Cizel, S. Klemenčič, P. Banič, 23) Potok Laknica / F. Jožef, 24) Mirna (Ikm pred izlivom v Savo) / M. reka) / M. Masterl, 26) Rudniško jezero / M. Masterl, BREZ VODNIH PTIC: Sotelsko jezero (izpraznje Tabela 5: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju spodnje Save Table 5: Results of the waterfowl counts carried out in the Lower Sava region VRSTA SPECIES LOKALITETA 1 LOCALITY 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 1 polarni slapnik G. arctica mali ponirek T. luficollis čopasti ponirek P. cristatus sivogrli ponirek P. griseigena veliki kormoran P. carbo velika bobnarica B. stellaiis siva caplja A. cinerea labod grbec C. olor siva gos A. anser duplinska gos T. tadoma navadna žvižgavka A. penelope konopnica A. strepera 9 14 10 26 1 142 153 9 4 26 252 250 1 20 11 krehlja mlakarica dolgorepa raca žličarica sivka kostanjevka čopasta čmica zvonec veliki Žagar mokož zelenonoga tukalica G. chloiopus črna liska kožica rečni galeb sivi galeb rumenonogi galeb vodomec povodni kos A. crecca A.platyrh. 53 5 434 A. acuta A. clypeata A. tetina A. nyroca A. fuligula B. clangula M. merganser R. aauaticus 1 1 110 15 2 139 81 264 2 53 1 36 14 30 81 93 204 61 22 220 9 38 138 2 1 32 2 3 F. aira 42 65 21 G. gallinago L. ridibundus 2 L. canus 1 L. cachinnans 1 A. atthis 1 C. cinclus 22 1 263 1 1 SKUPNO / TOTAL 114 41 522 325 99 534 542 111 220 62 277 491 23 50 153 4 13 45 1) Bohinjsko jezero / T. Mihelic, M. Klinar, 2) Sava Bohinjka: Boh. jezero - Boh. Bistrica in Ribno pri Bledu / N. Mihelic, T. Mihelic, 4) Sava Dolinka: zajezitev HE Moste / T. Mihelic, 5) Sava: Gornja Sava (Kranj) -Mavčiče (Trbojsko jezero) / H. Ciglič, T. Mihelic, N. Adlešič, 7) Sava: zajezitev HE Medvode JZbiljsko jezer Tekavčič, 8) Sava : HE Medvode: Črnuče (most) / J. Kus, V. Grobelnik, J. Petemel, 9} Sava: Črnuče (most) V. Grobelnik, M. Košir, 10) Sava: Šentjakob (most) - sotočje z Ljubljanico / M. Čas, D. Sere, D. Fekonja, 11) S Sere, 12) Sava: Jevnica - Breg pri Litiji / K. Senegačnik, S. Oman, Z. Vahčič, D. Fekonja, 13) Tržiška Bis Gozjanc, 14) Sora: Škofja Loka - Medvode (izliv v Savo) / M. Žnidaršič, M. Trebusak, 15) Hraše - mlaka / Bistrica: jez pri Stolu (Duplica) / M. Čas, 17) Vrhniški glinokopi / E. Vukelič, 18) Ljubljanica: Vrhnika - B Spica (Ljubljana) - Podpeč / D. Tome, B. Majstorovič, 20) Ljubljanica (z Grubarjevim prekopom): Prule - Fu 21) Ljubljanica: Fužine (most) - izliv v Savo / B. Majstorovič, D. Sere, M. Košir, 22) Iščica: izvir na Igu - izliv v Kožarje (most) - Zg. Gaberje / J. Osredkar, 24) Ribniki Draga pri Igu / D. Bivec, 25) Koseški bajer (Ljubljan mesta Ljubljane / uslužbenci, BREZ VODNIH PTIC: "Gramoznica Reteče / M. Trebusak; Bajer Rakovnik (L Tabela 6: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju zgornje Save Table 6: Results of the waterfowl counts carried out in the Upper Sava region XLX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS VRSTA LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 SKUP. SPECIES LOCALITY TOTAL polarni slapnik G. aictica 9 9 mali ponirek T. iuficollis 1 4 2 2 3 2 1 15 čopasti ponirek P. cnstatus 2 2 1 2 20 27 sivogrli ponirek P. giiseigena 1 1 veliki kormoran P. caibo 11 2 26 3 8 5 55 siva caplja A. cineia 1 1 3 1 1 1 17 6 31 bela štorklja C. ciconia 1 1 labod grbec C. oloi 2 7 9 mandarinka A. galeiicuiata 1 1 navadna žvižgavka A. penelope 42 6 48 krehlja A. ciecca 3 30 33 mlakarica A. platyihynchos 810 168 71 26 118 2 42 60 87 16 76 1476 dolgorepa raca A. acuta 2 2 sivka A. /erina 26 6 4 3 39 čopasta čmica A. fuligula 38 1 1 40 zvonec B. clangula 79 2 1 82 mali Žagar M. albellus 13 13 črna liska F.äfra 250 4 7 261 sivi galeb L. canus 1 1 rumenonogi galeb L. cachinnans 3 160 1 26 14 204 rečni galeb L. ridibundus 1 7 8 vodomec A. atthis 2 2 povodni kos C. cinclus 1 2 6 9 SKUPNO / TOTAL 1273 17 5 211 72 37 149 10 252 67 112 51 111 2367 1) Cerkniško jezero / K & P. Kmecel, S. Polak, M. Kunstek, M. Mele, L. Kebe, D. Telič, A. Korenjak, K. Groznik, P. Pavlic, J. Dragolič, Hubert Österreicher, 2) Unec (Planinsko polje) / D. Sere, S. Osole, 3) Obrh (Loška dolina) / P. Pavlic, 4) Petelinsko jezero (dolina Pivke) / J. Dragulič, M. & M Kočevar, T. Kogovšek, M. Mele, B. Majstorovič, G. Kranjc, S. Polak, 5) Pivka pri Postonjski jami / J. Dragulič, M. & M Kočevar, T. Kogovšek, M. Mele, B. Majstorovič, G. Kranjc, S. Polak, 6) Akumulacija Mola (Ilirska Bistrica) / B. Surina, 7) Soča: akumulacijsko jezero Most na Soči / P. Grošelj, 8) Soča: Most na Soči - Solkan / D. Bon, 9) Zadrževalnik Vogršček / A. Figelj, L. Kebe, D. Bon, R. Gregorič, D. Fučka, 10) Zajetje za tovarno Keramex (Volčja Draga) / R. Gregorič, L. Kebe, 11) Idrijca: Idrija -Spodnja Idrija (7 km) / P. Grošelj, 12) Vipava: Miren - Domberk / A. Rijavec, M. Fakin, D. Bon, 13) Glinokop Renče in mrtvica Vipave pri Renčah / P. Grošelj, D. Bon, M. Fakin, BREZ VODNIH PTIC: Bloško jezero / P. Pavlic, Palško jezero (suho) / Notranjska sekcija DOPPS, Potok Lijak / L. Kebe, R. Gregorič Tabela 7: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Notranjske in Primorske Table 7: Results of the waterfowl counts carried out in the Notranjska and Primorska regions visni opazovalci, ki so šteli vodne ptice v istem dopoldnevu, so zabeležili različne vrste in različna števila. V času štetja je jezerska gladina običajno nizka in vodne ptice so praviloma pred opazovalci "skrite" v trstiščih. Za cenzus na Cerkniškem jezeru bo treba v prihodnosti razviti metodo, s katero bi opravili še boljši posnetek stanja tamkajšnje populacije vodnih ptic. Štetje v januarju 1998 je potekalo v tesnobnem ozračju srhljivih družbenih razmer: Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo dovolilo odstrel in preganjanje velikih kormoranov Phalacrocorax carbo sinensis. Kar nekaj ornitologov so ob štetju brez povoda verbalno napadli ribiči. Ti so streljali in plašili vodne ptice tudi tam, kjer to ni bilo dovoljeno. Na zgornjem toku Savinje in v okolici so streljali male poniike in sive čaplje, na Ptujskem jezeru so s petardami razbili najpomembnejšo slovensko lokaliteto za vodne ptice, na Krki so streljali kormorane, hkrati pa so v časopisih pisali, da niso ustrelili še nobene ptice, ipd. Posebej negativno se je izkazalo streljanje in preganjanje kormoranov na območjih z velikimi koncentracijami vodnih ptic, kjer z odločbo to izrecno ni dovoljeno. Npr. na Dravi (ornitološko pomembno območje - IBA) lahko ocenimo vpliv preganjanja populacij vodnih ptic za poraznega; število zvoncev na Ptujskem jezeru je bilo manjše kot na Ormoškem jezeru, kar se doslej praktično še ni zgodilo. Tako v Sloveniji na osnovi najnovejših kvantitativnih kriterijev (Rose & Scott 1997), zasidranih v Ramsarski konvenciji, v "osnovi" ni več lokalitete, ki bi izpolnjevala objektivne številčne mednarodne kriterije, Deset let je bilo potrebnih, da smo zbrali podatke o mednarodno pomembnih mokriščih oz. populacijah posameznih vrst vodnih ptic, s katerimi se lahko pohvalimo pred svetom. Kar 45 ACROCEPHALUS XIX - 87-88 -1998 VRSTA LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 SKUP. SPECIES LOCALITY TOTAL rdečegrli slapnik G. stellata 1 1 polarni slapnik G. aictica 43 1 1 14 59 mali ponirek T. Tuficollis 6 1 1 5 5 18 čopasti ponirek P. cristatus 21 1 3 4 1 1 2 55 2 18 108 sivogrli ponirek P. giiseigena 1 2 3 črnogrli ponirek P. nigiicollis 25 3 5 3 5 1 16 9 12 79 veliki kormoran P. caibo 168 1 1 14 1 5 6 64 260 vranjek P. aristotelis 1 1 pritlikavi kormoran P. pygmeus 1 1 velika bobnarica B. stellaiis 1 1 mala bela caplja E. gaizetta 101 13 6 1 1 122 velika bela caplja E.alba 21 21 siva caplja A. cinerea 53 1 15 4 2 75 duplinska gos T. tadoma 5 5 navadna žvižgavka A. penelope 610 46 656 konopnica A. sbepeia 26 26 krehlja A. ciecca 95 378 473 mlakarica A. platyhiynchos 350 9 19 207 27 612 raca žličarica A. clypeata 8 43 51 sivka A. ferina 15 15 čopasta črnica A. fuligula 1 1 srednji Žagar M. senator 28 1 4 1 2 7 13 37 93 črna liska F.cctra 1126 81 157 1364 beločeli deževnik C. alexandiinus 12 12 navadna prosenka P. apricaria 1 1 priba V, vanellus 194 194 spremenljivi prodnik C. alpina 18 18 veliki škurh N. arquata 1 1 črni martinec T. eryihropus 1 1 rdečenogi martinec T. totanus 110 110 pikasti martinec T. ochiopus 1 1 mali martinec A. hypoleucos 3 1 1 1 6 črnoglavi galeb L. melanocephalus 1 1 2 rečni galeb L. ridibundus 305 20 5 56 163 19 112 32 104 373 33 2 1224 srebrni galeb L. cagentatus 1 1 rumenonogi galeb L. cachinnans 185 5 25 125 5 28 36 10 18 32 2 6 182 659 kričava čigra S. sandvicensis 6 1 3 2 2 1 5 1 21 vodomec A. atthis 1 1 SKUPNO / TOTAL 3525 32 36 14 210 288 47 157 50 129 1284 153 38 334 6297 1) Sečoveljske soline z obalnim morjem / B. Rubinič, I. Geister, R. Tekavčič, 2) Obala: konec Sečoveljskih solin - Rt Bernardin / B. Rubinič, 3) Obala: Rt Bernardin - Rt Madona / A. Vrezec, 4) Fiesa - jezero / A. Vrezec, 5) Obala: Rt Madona - Rtič Strunjan / A. Vrezec, I. Geister, 6) Strunjanske soline / A. Vrezec, I. Geister, 7) Obala: Rtič Strunjan -Rtič Kane / A. Vrezec, 8) Obala: Rtič Kane - Rtič Viližan / A. Vrezec, 9) Obala: Rtič Viližan - Žusterna / B. Rubinič, 10) Obala: Žusterna - Luka Koper / A. Vrezec, 11) Škocjanski zatok / A. Vrezec, 12) Obala: Luka Koper -Zatok Polje (svetilnik) / B. Rubinič, 13) Obala: Zatok Polje (svetilnik) ¦ Mladinsko zdravilišče / B. Rubinič, 14) Obala: Mladinsko zdravilišče - mejni prehod Lazaret / B. Rubinič, BREZ VODNIH PTIC: Obalna smetiča brez galebov / B. Rubinič, A. Vrezec Tabela 8: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Obale Table 8: Results of the waterfowl counts carried out in Slovene coastal waters and their appertaining wetlands dvajset let pa smo potrebovali, da smo tudi pri nas lahko pričeli opazovati ptice, ne da bi te preplašene odletele; to kulturo so nekateri ribiči uničili v desetih minutah. ZAHVALA Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je bilo mogoče ponovno opraviti le s prostovoljno pomočjo sodelujočih. Podatki iz nekaterih poročil so zaradi nerealnih podatkov ipd. le delno upoštevani. Selektivni pristop je bil potreben za zagotovitev neoporečnosti štetja. To pa nikakor ne zmanjšuje prispevka in vloge vsakega posameznika. Vsem udeležencem štetja gre torej vnovič prisrčna zahvala za opravljeno delo, Ta pa velja tudi za družbo Mobitel, ki je ponovno podprla štetje vodnih ptic, enajsto zapored. 46 XK - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS Poročevalci štetja po stevnih območjih: Novak, Irena Franko, Sabina Bizjak, Kristina Obranič, Erika Lenčič, Luka Berus, Bojan Weitzer, Bojana Jureš, Darja Petra Blatnik, Simon Konda, Simon Krakar, Remsko, Andrej Adam, Franc Kosi, Dane Emil Glavič, Irena Ivančič, Nejc Žagar, Katalinič, Branko Bakan, j3rankovVajndor- Franci Jožef, Slavka Cizel, Sabina Kiefer, Bernarda Novak, Željko Šalamun, menčič, Petra Banič, Majda Kugonič, Borut Ficko (Mura), Gorazd Mlakar, Davo- Mihaela Sovajčevič, Silva Vršič, Pavel Šet rin Vrhovnik, Franc Bračko, Breda Bobov- (spodnja Sava), Karin Kmecel, Primož nik, Milena Gosak, Jernej Glaren, Jure Kmecel, Slavko Polak, Miro Kunstek, Ma-Grebenc, Jerneja Grgl, Franc Janžekovič, rjan Mele, Leon Kebe, Drago Telič, Alenka Bojana Mencinger, Smiljan Bačani, Simon Korenjak, Katarina Groznik, Peter Pavlic, Koletnik, Rajko Koražija, Jakob Smole, Janez Dragolič, Marta Dragolič, Hubert Danilo Kerček, Matjaž Kerček, Suzana sterreicher, Tadej Kogovšek, Gorazd Burjan, Štefka Peinkiher, Luka Korošec, Kranjc, Matjaž Kočevar, Boštjan Surina, Mihaela Žigman, Darja Slana, Damijan Peter Grošelj, Darjo Bon, Milan Fakin, Denac, Dominik Bombek, Borut Štumber- Andrej Figelj, Aljaž Rijavec (Notranjska ger, Karmen Štumberger, Boris Kočevar, in Primorska), Borut Rubinič, Al Vrezec, Jože Vrbančič, Tatjana Pfeifer, Andrej Iztok Geister, Rudi Tekavčič (Obala); opra-Šorgo, Danica Kušter, Vladka Tucovič, vičil se je Andrej Stergaršek. Rene Jeromel (Drava), Milan Cerar, Miha Kronovšek, Egidij Cater, Karl Dajčman, LITERATURA Janez Ocvirk, Vinko Andoljšek, Zdravko Podhraški, Denis Vengust (Savinja), Bibič, A. (v pripravi): Rezultati januar- Tomaž Mihelič, Miha Klinar, Nace Mihe- skih štetij vodnih ptic za obdobje 1992 - lič, Henrik Ciglič, Nataša Adlešič, Jana 1996 v Sloveniji. Kus, Vesna Grobelnik, Jernej Peternel, Aubrecht, G. & Winkler, H (1997): Ana-Martin JCošir, Dare Fekonja, Dare Sere, lyse der internationalen Wasservo-Miran Čas, Samo Oman, Zlata Vahčič, geläzhlungen (IWC) in Österreich 1970-Katarina Senegačnik, Jožef Osredkar, Na- 1995 - Trends und Besätnde. Biosystema-taša Gorjanc, Marko Trebušak, Miha tics and Ecology series No. 13. Austrian Žnidaršič, Eva Vukelič, Davorin Tome, Academy of Sciences Press. Boža Majstorovič, Danica Bivec, Sava Rose, P.M. & Scott, D.A. (1997): Water-Osole, Zoološki vrt mesta Ljubljane (zgor- fowl Population Estimate - Second Edition. nja Sava), Ivan Zlobko, Marjan Gobec, Wetlands International Publ. 44, Wage-Jolanda Gobec, JDušan Klenovšek, Ornito- ningen, The Nederlands. loški Krožek OŠ Savo Kladnik, Majda B. Štumberger (1997): Rezultati štetja Kugonič, Hrvoje Oršanič, Vladimir Balon, vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. Mitja Vranetič, Marko Masterl, Boris Soko- Acrocephalus 18 (80-81): 29-39. lič, Marinka Kastelic, Marko Muhič, Marjan Kumelj, Erna Reinkober, Dušan Pa- POVZETEK vlin, Andrej Jerina, AndrejJMatič, Marjan Jenko, Jože Pečnik, Rok Šinkovec, Jože Štetja vodnih ptic med 17. in 18. Bračila, Matjaž Cizelj, Zdravko Čuk, Ange- januarjem 1998 (IWC) se je v Sloveniji la Cuk, Mojmir Pustoslemsek, AndrejvHu- udeležilo 238 popisovalcev. Na osnovi doklin, ^Dušanka Kovačič, Petra Čuk, 316 poročil je bila na sedmih stevnih Matjaž Čuk, Barbara Goltes, Jure Jordan, območij v državi prešteta 41.401 vodna Alenka Kuhar, Janžej Marinič, Iva ptica. Ugotovljenih je bilo 55 različnih vrst. Mahne, Lovro Metelko, Valentina Olo- Kvantitativno so za vodne ptice v državi vec, Aleš Požgaj, Jožica Budič, Gašper najpomembnejša števna območja Drave, Kren, Barbara Dvornik, Bojana Slak, Ja- obalnega morja z sredozemskimi mokrišči srnina Ajdovnik, Tina Piltaver, Jani Račič, in zgornje Save s pritoki. V notranjosti Alenka Lupšina, Lucija Zevnik, Jure države je bila večina ptic prešteta na Tomše, Tadej Zagmajster, Andrej Zagmaj- rekah in na velikih pretočnih zajezitvah ster, Valentin Iljaš, Gregor Veršec, Ivan rek; zaradi nezaledenelih stoječih voda se 47 ACROCEPHALUS XK - 87-88 - 1998 je po nekaj letih na njih zadrževala kar četrtina vseh preštetih vodnih ptic. Najštevilnejša vrsta med štetjem je bila raca mlakarica, sledili pa so ji črna liska, veliki kormoran, rečni galeb, sivka, njivska gos, krehlja, mali ponirek in čopasta črnica. SUMMARY During the waterfowl census carried out in Slovenia on 17th and 18th January 1998 (IWC), 238 observers took part. On the basis of 316 reports, 41,401 aquatic birds belonging to 55 different species were counted in six regions delineated for this very purpose. All waterfowl species were registered, most of them in the Drava region, coastal waters with their appertaining Mediterranean wetlands, and in the Upper Sava region with its tributaries. In the interior of the country, the majority of birds were counted on rivers and large impounding reservoirs. Owing to the fact that standing waters did not freeze over, no less than one fourth of all counted aquatic birds were present on them. The most numerous species during the census was the Mallard, followed by the Common Coot, Great Cormorant, Black-headed Gull, Common Pochard, Bean Goose, Common Teal, Little Grebe and Tufted Duck. Borut Štumberger, 2282 Ciikulane 41 Iztok Geister ALI RES Slovenski in evropski vidiki varstva gnezdečih ptic Tehniška založba Slovenije Knjiga je bila sprva mišljena kot poglobljen komentar Rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk Slovenije iz leta 1995, med pisanjem pa se je njeno težišče preselilo v območje bolj temeljnih vprašanj o tem kaj naj bi v naravi varovali. Knjiga naj bi nas odvajala od uporabe naravovarstvenih stereotipov, kot je ta, da je vsaka ptica, ki izgine z našega ozemlja že tudi izumrla. Knjiga prinaša tako domače kot tuje, danes tako aktualne evropske poglede na varstvo ptic. Sicer pa je napisana kot priročnik in temu primemo bogato ilustrirana. Naročila sprejema Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Cena knjige je 9.996 SIT; za člane DOPPS-a velja 20% popust. 48