ISSN 0350-5561
za konectedna
Jutri se bo delno zjasnilo, možne manjše krajevne padavine. V soboto bo večinoma sončno.
preseljeno?
Sam A v vojni, sam po njej
Rdeči w
nageljni
bodo
številka 16
Velenje praznuje
20. septembra bo Velenje staro petdeset let. Takrat, pred petdesetimi leti, je bila namreč svečana otvoritev novega mestnega središča in takrat je bilo tudi proglašeno za mesto. Prireditve v počastitev jubileja so se že začele, vrstijo se dobesedno vsak dan in se bodo stopnjevale vse do septembra, ko bo osrednja proslava, nadaljevale pa se bodo še do konca leta.
Mesto je zato že nekaj časa odeto v praznično podobo. Najprej so prebivalce razveseljevali številni rumeni krokusi, zdaj pa so se razcveteli tisoči tulipanov, ki pozdravljajo domačine in obiskovalce ob vsto pu v mesto s slovenj gra ške in celjske strani. Župan Srečko Meh obljublja, da bo Velenje zasuto z rožami tudi celo poletje in upa, da bodo k praznični cvetlični podobi mesta pridali kanček pozornosti in dobre volje tudi občani s pole-pšanimi balkoni in okenskimi polica mi. Rože so vseka kor povsod dobrodošle in priznajmo, da nam pogled nanje najpogosteje razvedri še tako turoben dan. Naj bo torej takš nih ved rih pogle dov v teh pomladnih in prihajajočih poletnih dneh čim več.
■ mz
četrtek, 23. aprila 2009
1,30 EVR
IRANIO
VELENJE
Kar eni odvržejo, drugi poberejo
MilenaK rstič -P laninc
Z dnevom Zemlje, 22. aprilom, je v tem okolju povezana vrsta očiščevalnih akcij. Organizirajo jih lokalne skupnosti, društva, organizacije. Skupno vsem očiščevalnim akcijam so podatki o tem, koliko smeti so udeleženci, prostovoljci, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, nabrali. Količine gredo v tone, shranjene v stotine zabojnikov.
Te akcije bi bile nepotrebne, če bi ne bilo tistih, ki jim je vseeno, kam kaj odvržejo in kje kaj odložijo. Očitno pa teh, ki jim je to vseeno, ne zmanjka in ne zmanjka. Kot tudi ne zmanjka stvari, ki so jim odveč.
V zadnjem času, ko se v Šaleški dolini (pa še kje drugje tudi) marsikakšen pogovor vrti o ceni odvoza, sortiranja, zbiranja, predelave, obdelave... smeti, dobi človek občutek, da bo pa morda drugače, ko bo vse to uporabnika udarilo po žepu. Bi bilo, bi. Ce bi pravega! Tako pa bo tistega, kije osveščen. Ki že zdaj nosi papir v zabojnik, kije nameščen posebej za to, in ki že zdaj plastenke, pločevinke, steklo, odvrže v zabojnik, kije za to. Druge zadeve, kak tetrapak tudi trikrat prepognjen, da ne zavzame veliko prostora, odvrže tja, kamor sodi, tiste večje stvari pa pelje tja, kjer ji sprejemajo. Celo zastonj so jih pripravljeni prevzeti. In tisti, kije smetil do zdaj? Tisti bo najbrž smetil še naprej. In če bodo šle cene gor, kaj bo to pomenilo za okolje? Koliko bolj bo obremenjeno? Spet bodo - žal - lepo pa bi bilo, če se motim - smeti še bolj ležale povsod. Divjih odlagališč bo najbrž še več. Nekaj se seveda da napraviti z vzgojo, kot pozivajo mnogi. Nekaj res. A za tiste, ki smetijo,je za vzgojo najbrž že (pre)pozno. Dejstvo pa je, da če se ne bomo osvestili, bomo brez takih akcij, kot jih pripravljajo v teh dneh (in tudi čez leto), zasuti s smetmi. Ker se ve, kako to gre: nekdo odloži nekje vrečko, čez pol ure je ob njej še večja vreča, čez eno uro pa že traktorska prikolica. Smeti. Kazni za tako smetenje bi morale leteti v nebo. Ce je cena odlaganja, razvrščanja, predelave, odvoza že zdaj visoka, v prihodnje pa bo še večja, potem bi tudi kazni za smetenje morale beti temu primerno visoke. Ne zgolj zapisane, ampak pobrane. A kako te, ki smetijo, dobiti? Najbrž ne prihajajo z drugega planeta. Najbrž so blizu nas.
A*
RAD/0 VÉLÉNJÉ
razveseljuje. Naj razveseli tudi vas. Sodelujte v NAGRADNI IGRI.
Več informacij: notranja stran ovitka na lončku jogurta ali
www.mlekarna-celeia.si
Se vidimo doma. 000
ZAVAROVALNICA MARIBOR
premoženjsko zavarovanje _„ „	_
z osebno in pravno asistenco 808 19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si
9770350556014
2
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
""HAS
23. aprila 2009

lokalne novice
Nadaljujejo dela v prihovski coni
Nazarje - Občina Nazarje je s Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko že septembra 2007 podpisala pogodbo o sofinanciranju operacije - izgradnje obrtno-industrijske cona Prihova. V teh dneh je izbrani izvajalec Direkcije RS za ceste začel dela pri izgradnji dveh avtobusnih postajališč na območju cone ob regionalni cesti Moziije-Radmirje, lokalna skupnost pa je na območju cone že izvedla nekatera pripravljalna dela, objavila pa tudi razpis za izbor izvajalca za izgradnjo prve faze infrastruk-turnega omrežja v coni.
Ta vključuje izgradnjo komunalne infrastrukture ceste A s priključki notranjih cest in gradnjo kanalizacijskega, vodovodnega ter vročevodnega omrežja, visoko- in nizkonapetostnega elektro omrežje, telekomunikacijskega omrežja, javno razsvetljavo in ureditev vodotoka - potoka 3. Ocenjena vrednost del javnega naročila znaša 1,3 milijona evrov. Rok za dokončanje prve faze je 30. september letos.
■ Tp
Dan odprtih vrat na ŠCV
Velenje, 16. aprila - Na Šolskem centru Velenje trdijo, da se zavedajo pomembnosti pravočasnih informacij, ki so osnova za odločitev o nadaljnji poklicni poti po končanem osnovnošolskem izobraževanju. Za ta namen so pred tednom dni pripravili Dan odprtih vrat in nanj povabili vse osmošolce in njihove starše iz savinjsko-šaleške in koroške regije.
Zanimanje za pogoje izobraževanja na šolah centra, kjer izobražujejo v 28 srednješolskih programih, je bilo med osmošolci in njihovimi starši precejšnje. Ob tej priložnosti so jim pokazali sodobno opremljene učilnice za izvedbo praktičnega pouka, jih seznanili z bistvenimi novostmi prenove srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki temelji na uporabnih znanjih, zaposlitvenih potrebah v prihodnosti, široki možnostih nadaljnjega izobraževanja in razvijanju potencialov posameznika.
Dan odprtih vrat je bil na Medpodjetniškem izobraževalnem centru, ki je v slovenskem srednješolskem prostoru posebnost, saj združuje organizacijo praktičnega pouka, pouk strokovnih predmetov, različne dejavnosti za dijake in različne oblike izobraževanja za odrasle, študente in tudi mladino. Ker je v vzgojno-izobraževalno delo v veliki meri vpeto tudi gospodarstvo, so se na dnevu odprtih vrat predstavila tudi nekatera ključna podjetja v naši dolini.	■
Pod pustim gradom
Omejitev vpisa
Na Visoki šoli za varstvo okolja in ekotehnologijo v Velenju prejeli za redni študij precej več prijav, kot so predvideli prostih mest - Doc. dr. Natalija Špeh prva dekanica v Šaleški dolini
Tatjana Podgoršek
Velenje - V začetku meseca se je iztekel prvi rok za oddajo prijave za vpis v programe visokih šol. Na Visoki šoli za varstvo okolja in ekotehnologijo v Velenju so za vpis druge generacije študentov in študentk razpisali 50 prostih mest za redni in prav toliko za izredni študij. Z vpisom so bili zelo zadovolj ni.
»Za redni študij smo namreč prejeli kar 97 prijav, kar pomeni, da je 47 dijakov več, kot je razpisnih prostih mest kot prvo željo zapisalo postati diplomirani ekotehno-
log, ekotehnologinja. Najvišji organi upravljanja naše šole so se odločili za omejitev vpisa, sklep pa je že potrdila tudi država. Nekaj prostih mest je še za izredni študij, zato sem glede na tolikšno zanimanje prepričana, da se bodo nekateri, ki so se odločili za redni študij, pa ne bodo sprejeti, vpisali kot izredni študenti in kasneje prešli med redne študente,« je dejala direktorica Visoke šole za varstvo okolja in ekotehnologijo mag. Milena Pečov-nik.
Pečovnikova je izrazila zadovoljstvo tudi zaradi izpeljave postop-
Doc. dr. Natalija Špeh je prva dekanica v Šaleški dolini.
kov za ime nova nje vseh stal nih organov šole. Doslej so namreč imeli stalen le upravni odbor, od minulega tedna dalje imajo stalen še aka dem ski zbor, senat. Ta je imenoval dekanico šole. To nalogo so zaupali doc. dr. Nataliji Špeh, dosedanji vršilki dolžnosti. Špehovaje tako postala prva dekanica v Šaleški dolini.
Sicer pa je Pečovnikova še povedala, da jim za zdaj dobro kaže tudi pri prizadevanjih za uvedbo podiplomskega študija. Manjše težave imajo s habilitiranimi profesorji, nosilci posameznih predmetov, kljub temu upajo, da bodo do junija sestavili program z delovnim naslovom Ekotehnologija in traj-nostni razvoj in ga spravili v potrebno proceduro. »Računamo, da bi naslednje študijsko leto že lahko vpisali prve študente podiplomskega študija.«
Na vprašanje, kako je s financiranjem, je Pečovnikova odgovorila: "Za pedagoški del imamo koncesijo ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, nekaj sredstev zagotavljata gospodarstvo in lokalna skupnost, s katerimi res tvorno sodelujemo. Prijavljamo se na razpise, vendar tu slabo lobira-mo. Na podlagi Erazmus listine smo sicer dobili določena sredstva, sicer pa mislim, da bo za pridobivanje sredstev na razpisih potrebno vložiti še veliko naporov.«
Krajinski arhitekti odprli vrata
Recesija se pozna tudi na urejanju okolja -Škoda bo, če bo ostala zanemarjena pri varovalnem projektiranju
Prostorski načrt za blokovno gradnjo v Metlečah
V	Šoštanju tečejo postopki za spremembo prostorskega načrta, s katerim naj bi v Metlečah omogočili blokovno gradnjo. Javna razgrnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta je v stavbi občine, na ogled bo do 21. maja, javna obravnava pa bo 6. maja ob 16. uri v prostorih Občine. V času razgrnitve lahko na dokument podajo svoje pripombe in predloge vse zainteresirane fizične in pravne osebe.
Urejanje železniškega prehoda v Šoštanju
Slovenske železnice v teh dneh v sodelovanju z Občino Šoštanj preurejajo nivojski železniški prehod na Kajuhovi cesti pri avtobusni postaji. Novega prehoda bodo veseli predvsem pešci, saj bo na njem urejen tudi pločnik, ki ga doslej ni bilo. Poleg pločnika bodo prehod na novo pre-plastili in uredili cestne robne črte, obstoječi železniški semafor bodo prestavili, zapornice pa podaljšali.
Delati so začeli včeraj, nadaljujejo danes, 22. in 23. aprila. V tem času je na prehodu popolna zapora, obvoz pa je urejen in označen.
Rušili bi še en objekt
Med Prešernovim trgom in Trgom svobode v Šoštanju je načrtovana odstranitev dveh objektov, enega, staro Kovinotehno, so že porušili, za rušenje drugega se z lastnikom še dogovarjajo. Oba objekta bodo v Šoštanju nadomestili z enim. V njem načrtujejo tržnico, več lokalov in deset stanovanj. Na območju med novim objektom oziroma cesto in reko Pako je predvidena ureditev javnega parkirišča.
Dreves ne podirajo za vsako ceno
X	J
V	Šoštanju pravijo, da dreves ne podirajo brez razloga. Čeprav bi nekateri radi, da bi padlo kako drevo, ker jih motijo različne stvari (preobilje sence, listje, ki maši odtočne žlebove, manjša preglednost, vlaga na objektih ...), vsako tako željo skrbno pretehtajo.
Lipe pri avtobusni postaji, na kar je bilo kar nekaj očitkov, pa so padle, ker je tako določil projektant, ki je projektiral rekonstrukcijo državne ceste skozi mesto. Za to naj bi imel več razlogov: zožitev zelenice, ki velikim lipam ni nudila dovolj prostora, drevesa naj bi predstavljala nevarnost za ljudi in tudi avtobuse, korenine, ki so že segale pod vozišče pa so že povzročale pokanje asfalta. Zato je Občina dala soglasje za podrtje teh lip, z obvezo, da bodo na teh mestih zasadili ciprese.
■ mkp
Milena Krstič - Planinc
Ljubljana, Velenje - April je mednarodna zveza krajinskih arhitektov razglasila za svetovni mesec krajinske arhitekture. Namenjen je promociji stroke, ki je osredotočena na urejanje odprtega prostora.
Aprila odpirajo vrata pisarne krajinskih arhitektov v več krajih po Sloveniji. Dan odprtih vrat je 14. in 21. aprila pripravil tudi Atelje Pia-
no iz Velenja, še en tak dan pa pripravljajo 28. aprila. Dnevi odprtih vrat so priložnost za srečanje s strokovnjaki v delovnem okolju, obenem pa za spremljanje priložnostnih predstavitev, razstav in pogovorov o projektih.
»Tradicija krajinske arhitekture pri nas je relativno kratka. Vezana je na to, kdaj so pri šli prvi diplo -manti s fakultet. Ti so se pojavili šele sre di osem de setih let. Pa tudi
prav veliko jih ni,« pravi Saša Piano, krajinska arhitektka. »Zato se moramo še vedno zelo truditi, da prepričamo - predvsem politiko -kakšna je naša vloga v urejanju prostora,« pravi in dodaja, daje tradicija krajinske arhitekture v Velenju v resnici zelo stara v primerjavi s slovensko. »Pri snovanju zasnove modernističnega mesta so sodelovali tudi strokovnjaki s področja krajinske arhitekture, tako da tukaj ta tradicija sega 50 let nazaj.«
Danes krajinski arhitekti tudi v tem prostoru ugotavljajo, da so bili v nekem obdobju v stikih s politiko bolj prepričljivi. Zato je bilo tudi dela več. »Jasno je, da se čas recesije pozna tudi na urejanju prosto-
ra in da je krajinska arhitektura velikokrat prva na udaru, saj gre pri projektiranju in oblikovanju za nekakšne presežke v prostoru. Škoda pa bo, če bo ostala zanemarjena na področju uveljavljanja okolj-skega varovalnega projektiranja, ko lahko krajinski arhitekti že v fazi načrtovanja sodelujemo tako, da so posegi v okolju prijazni.«
Krajinska arhitektura lahko tako na akademski kot praktični ravni učinkovito prispeva svoj delež pri reševanju strateških in projektnih nalog pri urejanju odprtega prostora. Kot razmeroma mlada stroka pa je ponekod že z vnosom varovalne doktrine v prostorsko načrtovanje in urejanje prostora dokazala družbeno koristnost.
Kljub krizi pričakovanje novih praznikov
V Podčetrtku bo zacvetela orhidelia - Imamo toliko, da lahko letujemo doma - Mednarodna nagrada za našo vodo - Tito: od heroja do množičnega morilca - Pevski festival tudi v znamenju Velenjčanov
Komaj smo »premagali« velikonočne praznike, že so pred nami novi. Ob veliki noči ni bilo veliko različnih mnenj: ne ob krščanski ne pravoslavni. Oba ta cerkvena praznika sta minila v znamenju miru in dobrih jedi. Še tradicionalnega pokanja je bilo manj kot minula leta. Praznika, ki sta pred nami, lahko povzročita več nesoglasij. Predvsem 27. april, nekdaj dan OF, zdaj dan upora proti okupatorju. Saj še vedno vsem ni povsem jasno (ali noče biti jasno), kdo je bil na kateri strani, kdo seje za kaj boril. Pa lahko spet pričakujemo kaj različnih mnenj in netenja iskric. Bojim se, da tudi 1. maj ne bo minil povsem mirno. Tudi ta praznik dela »jemlje« vsak po svoje. Ob sedanjih vse ostrejših razmerah in pomanjkanju dela se zna iskriti tudi med prvomajskimi zborovalci. Pa ne le zaradi kresov. Mnogi delavci so naelektreni in lahko pride do kratkega stika.
Prvomajski prazniki pa so po tistih ob veliki noči tudi prvi pravi preizkus turistične sezone. Ta pa je, to je treba priznati, v veliki meri tudi v znamenju nerešenih odnosov med našo državo in jugovzhodno sosedo. Čeprav bi naši turistični delavci radi pozvali Slovence, naj letujejo doma, si tega vendarle nekako ne upajo. Pa je tako pričakovati, da bo tudi letos veliko ljudi z južnega pobočja Alp letovalo ob hrvaški obali. Resnici na ljubo je treba tudi priznati, da je tam, čeprav so tudi sosedje cene močno zasolili, v glavnem še vedno ceneje kot ob našem končku obale ali v naših zdraviliščih. Ta seveda zelo veliko ponujajo, a mnogi obiskovalci bi raje malo manj, pa za sprejemljivejšo ceno. Prav pred prvomajskimi prazniki bodo v Podčetrtku odprli nov moderen wellness
center. Poimenovali ga bodo Orhidelia, po rožah, ki v velikem številu in različnih vrst cvetijo na Kozjanskem. Tudi ta center bo visoke kakovosti, torej ne bo za žepe mnogih Slovencev.
V tem času, ko je še kako na udaru naša regijska pivovarna, v njeni družini le ni vse tako črno, kot bi nekateri radi predstavili. Ena od povezanih družb, Radenska, bo konec maja prejela pomembno mednarodno priznanje. Zvone Murgelj, ki zadnji čas vodi to družbo, prej pa je bil dolga leta na čelu družbe Vital iz Mestinja, bo namreč za eno od vrst »radenske vode« prejel zlato nagrado. Tako priznanje bo ta voda (Radenska Plus BodyShape) prejela že drugič zapored. Pri nas pa je še vedno tudi zelo živahno zaradi nekdanjega predsednika nekdanje skupne države. Mnoge je razburkal predlog, da bi eno od ljubljanskih ulic znova poimenovali po Titu. V času, ko nekateri celo zahtevajo, da ulice in trge, ki se še imenujejo po njem, preimenujejo, da tudi odstranijo njegove spomenike, tudi tega v Velenju, je pobuda za vnovično poimenovanje kake ulice po Titu za nekatere močno bogokletno. In tako se v Ljubljani mnenja še bolj krešejo kot v Velenju, kjer nekateri tudi zagovarjajo odstranitev spomenika, drugi pa so odločni, da ga ne dajo. V vseh teh razpravah Tita opredeljujejo med obema skrajnostma: da je heroj ali da je množični morilec. Veliko pa je tudi takih, ki menijo, da ne bi bilo sicer nič slabega, če bi naše glavno mesto dobilo Titovo ulico, a hkrati, da tak predlog ni bil potreben, saj le razvnema strasti. Te pa so že tako pregrete zaradi drugih dogajanj. Bolj mirno in skladno pa je bilo zadnje dni v Celju. To mesto je živelo v znamenju petja. Slovenskega in petja mladih iz več drugih držav. Ker je bil ta mladinski pevski festival tekmovalnega značaja, naj le omenim, da so se na njem dobro izkazali tudi pevci z našega območja. Tako celjski kot velenjski. Predvsem mešani mladinski zbor I. gimnazije Celje in mladinski pevski zbor glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

SEJE
Bo centralno otroško igrišče preseljeno?
Po razpravi na aprilski seji sveta MO Velenje sodeč, je to zelo verjetno - Rdečo luč dobile štiri večje novogradnje, med njimi garažna hiša in nakupovalni center ob Rdeči dvorani -Krizo čutijo tudi v lekarnah in velenjskem Zdravstvenem domu
Velenje, 21. aprila - Le redko se zgodi, da velenjski svetniki in svetnice sejo prekinejo. Prejšnji mesec so jo, saj so si skupaj ogledali novogradnjo NC Trebuša. Zato so v torek najprej prisluhnili še trem poročilom o delu v lanskem letu, ki so bila predvidena že na 21. seji sveta. Izvedeli so, da so modre cone v mestu lani »prinesle« v blagajno dobrih 85 tisoč evrov, večino s prodajo abonmajev. Po letu dni so ukinili plačevanje parkir nine s
pomočjo mobilnih telefonov, ker te storitve ni uporabljal skoraj nihče. Tone Brod nik pa je pove dal, da je vse več pobud za širjenje modrih con na parkirišča pred stanovanjskimi bloki v središču mesta, kjer stanovalci težko najdejo prosto parkirišče, ker jih zasedejo obiskovalci centra. Vse bodo preučili in verjetno še letos razširili področje modrih con.
Radar bok malu v mestu
Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata je podala Sonja Glaž-er, ki vodi inšpektorat. Lani so zaposlovali 13 ljudi, med njimi 9 redarjev in njihovega vodjo. Ti so z novim zakonom dobili več pooblastil pri nadzoru reda in prometa v mestu. Izvedeli smo, da dogovori za najem stacionarnega radarja za meritev hitrosti še tečejo, da pa ga mestni redarji pričakujejo že v kratkem. Z njim bodo opravljali meritve hitrosti vožnje predvsem na mestnih ulicah.
Svetniki so se seznanili tudi z delovanjem Medobčinske LAS, ki deluje na področju preventive zasvojenosti med mladimi. Lani so izvedli veliko aktivnosti in preventivnih
akcij, pomemb no pa je tudi to, da ponekod v Sloveniji tovrstne LAS-e že ukinjajo, velenjski pa ni ogrožen.
Imenovali nov
KVIAZ ^■
Takoj za tem so svetniki začeli 22. zaporedno, torej aprilsko sejo sveta. Tekla je gladko in brez zapletov, na dnevnem redu pa je bilo med drugim res veliko poročil o delu javnih zavodov v letu 2008. Svetniki so tudi tokrat veliko spraševali in predlagali, a bomo njihove pobude in vprašanja objavili skupaj z odgovori, kijih bodo v nekaj dneh pripravile občinske strokovne službe. Morda omenimo le pobudo Dimitrija Amona, ki je predlagal, da v mestu pospešijo urejanje SOS trgovine za socialno šibke družine. Teh je očitno vse več, Velenje pa se je že pred časom odločilo, da bo pomagalo čim prej odpreti tovrstno trgovino.
Mirno in brez zapletov so, ob javnem glasovanju, imenovali novo komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ). Predsednik je postal Bojan Škarja (SD), kije dobil več glasov kot njegov protikandidat Franc Sever (SDS). O članih komisije so odlo-
Odprto pismo ministrstvu
Ekošole v njem predlagajo, kako bi si pristopi in ukrepi na približno 1000 osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji prihranili blizu 126 GWh ogrevalne in električne energije, zmanjšali emisije za približno 45 tisoč ton
Tatjana Podgoršek
Velenje, 21. aprila - Na šolah Šolskega centraVele-nje (ŠCV) so v sodelovanju z društvom DOVES -Ekošola kot način življenja zaznamovali letošnji dan Zemlje med drugim z delavnico spletnega energetskega knjigovodstva, otvoritvijo ekoenergetskega kotička v avli stavbe C, novinarsko konferenco in zaključno prireditvijo na velikem odru glasbene šole. Na konferenci so predstavili vsebino odprtega pisma, ki so ga naslovili na ministrstvo za okolje in prostor.
Nada Pavšer, nacionalna koordinatorka, in Cveto Fendre, vodja energetskega inženiringa na ŠCV, sta povedala, da so ekošole lani pristopile k projektu Učinkovita raba energije v šolah, s pomočjo katerega želijo zmanjšati porabo energije in tudi stroške zanjo za 10 do 15 odstotkov. Prvi rezultati so spodbudni, zato pričakujejo, da bodo njihove ugotovitve, izzive in izkušnje s pridom prenesli tudi na vse druge javne institucije v državi.
Po oceni strokovnjakov ŠCV bi namreč z določenimi pristopi in ukrepi v približno 1000 slovenskih osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih vsako leto prihranili blizu 126 GWh ogrevalne in električne energije ter zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za približno 45 tisoč ton. S tem bi na leto prihranili blizu 8,5 milijona evrov ali 20 odstotkov energije v javnih objektih na leto, kar predvideva Razvojni program trajnost-ne energije. »To pomeni, da se za zidovi slovenskega javnega sektorja skriva ogromen varčevalni potencial, ki bi ga lahko zelo hitro in brez večjih vlaganj izkoristili ter s tem zmanjšali porabo energije in znižali stroške zanjo.«
Da trditev ni izvita iz trte, dokazujejo - po mnenju Pavšerjeve in Fendreta - izkušnje blizu 50 slovenskih osnovnih in srednjih ekošol, ki so lani in letos sodelovale v omenjenem pilotnem projektu. Samo z uvajanjem organizacijskih ukrepov so pri energiji prihranile vsaj 10 odstotkov, dodatnih 5 odstotkov prihrankov pa so dosegle z ozaveščanjem učencev, dijakov in vseh zaposlenih. »S tem nsmenom smo skupaj pripravili poseben program za izobraževanje in ozaveščanje uči-
teljev ter drugih zaposlenih v šolah, strokovnjaki ŠCV pa so razvili posebno spletno aplikacijo za vodenje energetskega knjigovodstva. S pomočjo tega oziroma orodij lahko na šolah sproti spremljajo porabo energije, pripravljajo različne analize in na osnovi teh lahko učenci in dijaki v sodelovanju z vodstvom šole, mentorji in s hišniki sami pripravijo seznam ukrepov za varčevanje.« Ob tem sta še poudarila, da pri vodstvih (predvsem osnovnih šol) ni prave motivacije za varčevanje z energijo. Občine, ki so odgovorne za financiranje osnovnih šol, jim brez kakršnihkoli vprašanj
čali v »paketu«. Člani komisije so postali Marjana Koren, Ana Roza Hribar, Cvetka Ribarič Lasnik, Drago Martinšek in Mihael Letonje.
Novag radbišča, nove i nve sti cije
Ze pri postavljanju svetniških vpra šanj je Tone De Costa vpra šal, kako resen je predlog, da se centralno otroško igrišče ob Šaleški cesti, ki ga mnogi označujejo za najlepše v državi, prestavi na drugo lokacijo. O tem je že govoril svet nik Mato Bla gus ( SD), saj je dejstvo, da igrišče ne bo le stisnejo med novo avtobusno postajo in novogradnjo ob Rdeči dvorani, ki je prav na aprilski seji dobila zeleno luč, ampak tudi zara di izpuš -nih plinov in velike bližine prometne Šaleške ceste. Zupan Srečko Meh je v razpravi poudaril, da igrišče že sedaj ni več na pri mer ni lokaciji, saj je dejstvo, daje izpušnih plinov že sedaj veliko. Meritve so pokazale, da veter 76 % plinov s parkirišča ob Rdeči dvorani »odnese« naravnost na otroško igrišče, veliko jih prihaja s Šaleške ceste. »Ko smo že pred časom predlagali, da igrišče prestavimo na veliko bolj šo loka cijo, se za to nis mo odločili zaradi velikega nasprotovanja ljudi,« je dodal župan. V razpravi ob sprejemanju dokončnega besedila odloka o spremembah zazidalnega načrta za centralne predele mesta Velenje so svetniki govorili tudi o prometni ureditvi na Šaleški cesti. Drago Martinšek, ki odloka sicer ni podprl, je predlagal, da na Šaleški cesti uredijo vsa predvidena krožišča še pred
začetkom novogradnje pri Rdeči dvorani. Zupan je k temu dodal, da bi to lahko ustavilo predvideno investicijo v garažno hišo in nakupovalni center. Povedal pa je, da naj bi še letos začeli graditi kroži-šče pod zimskim bazenom, v križišču Šaleške in Kidričeve ceste pri nakupovalnem centru.
Ob koncu razprave so svetniki odlok podprli in tako dali zeleno luč za pridobivanje gradbenih dovoljenj za štiri objekte - velik nakupovalni center z garažno hišo ob Rdeči dvorani, nov stanovanjski blok ob Ces ti tal cev, kjer so ime li kar nekaj pomislekov in vprašanj stanovalci sosednjega bloka, objekt Gaudeamus med gimnazijo in rudarsko šolo ter nekdanji Rudnik pub. Za slednjega so spremembo sprejeli, kljub temu da so se študenti vmes odre kli tem pro sto rom, ki so bili predvideni za nove prostore ŠŠK-ja.
Vm estu še dve lekarni?
Javni zavod Lekarne Velenje je lansko poslovno leto končal z odličnim rezultatom. Prihodek so v primerjavi z letom 2007 povišali za 8,6 %. Veliko so vlagali tudi v posodobitve opreme. Letos po besedah direktorice mag. Sabine Grm, kije na mestnem svetu podala poročilo o delu zavoda, že čutijo recesijo; upadla je kupna moč, nekaj varčevalnih ukrepov pa je uvedla tudi zdravstvena zavarovalnica. Kljub temu v Lekarni Velenje pravijo, da bodo tudi letos vlagali v razvoj in posodobitve. V Velenju želijo odpreti še dve lekarni. Za eno se že
dogovarjajo v novem nakupovalnem centru Trebuša, odprta pa ostaja tudi lokacija na Gorici, v novogradnji na mestu sedanjega Evrospina, ki naj bi stekla to jesen.
Kriza reže tudi v zdravstvu
V nadaljevanju seje so svetniki izvedeli več o poslovanju Zdravstvenega doma Velenje. Direktor Jože Zupančič ni veliko govoril o številkah in rezultatih v letu 2008, svoje poročilo je omejil na aktualno dogajanje v zdravstvu. To je po njegovih besedah vse bolj organizacijsko zrahljano, kadrovsko pa pod-hranjeno, saj je pomanjkanje zdravnikov še vedno pereče.
Zdravstvenemu domu Velenje so letos zaradi krize oklestili program. To je najbolj zaskrbljujoče v zobozdravstvu, kjer bo manj denarja za preventivo med šolsko mladino. Problem kariesa je menda spet vse večji, pot do zobozdravnika vse daljša. Na primarni ravni spet ukinjajo pediatre, kijih za povrhu še primanjkuje. V Velenju sta se s tega področja želeli specializirati dve mladi zdravnici, zbornica pa je razpisala le eno specializacijo. »Zal ne bo nič od predvolilnih obljub prejšnje ministrice Zofije Mazej Kukovič,« je še dodal Zupan čič, kar verjetno pomeni, da se dializni center v Velenju spet časovno odmika. Ob koncu je še enkrat opozoril na neprimerno prometno ureditev za reševalna vozila na nujni vožnji od zdravstvenega doma na Kidričevo cesto. V prometnih konicah je ta velikokrat onemogočena, vsi pa vemo, da gre pri reševanju življenj za sekun de.
■ BojanaŠ pegel
Z otvoritve ekokotička
poravnavajo račune za energijo, medtem ko imajo zaposleni na šolah z varčevanjem (ob takem načinu financiranja), žal, samo dodatne obveznosti. Zato sta predlagala, da bi tudi občine oziroma država (po nemškem vzoru) s šolami sklenile posebne dogovore, da del privarčevanega denarja ostane šolam, del pa občinam. Prepričana sta, da bi tak model bistveno pripomogel k precej večji vnemi za varčevanje. »Vladi predlagamo, da razmisli o tej pobudi in poskuša z ustreznimi mehanizmi spodbuditi tudi občine in druge finan-cerje v javnem sektorju k večji skrbi za varčevanje z energijo. Nenazadnje to predvideva tudi Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost, ki pa se v javnih institucijah žal še ne izvaja.«
Od vlade oziroma posameznih ministrov in ministric pričakujejo podporo in pomoč pri izvajanju varčevalnih ukrepov, ki so v teh kriznih časih še posebno nujni in dobrodošli. Veseli pa bodo, če bodo njihove izkušnje našle svoje mesto tudi v drugih delih javnega sektorja, ki bi moral v skladu z evropsko direktivo o energetski učinkovitosti služiti za zgled, a je v praksi žal ravno obratno.	■
27. APRIL 1. MAJ
9. MAJ
PRAZNUJMO SKUPAJ !
4
SEJE
23. aprila 2009
Pohvaljen rebalans
V občinsko blagajno se bo nateklo za dobro petino več, kot so predvidevali - »SIMBIO« v osnutku sprejet, še vedno pa hočejo jasen odgovor na vprašanje, ali je podjetje javno
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 20. aprila - Šoštanjski svetniki so na ponedeljkovi seji obravnavali vrsto pomembnih točk, med drugim so drugače, kot je bilo zamišljeno, porazdelili proračunska sredstva, ki jih bo tudi več, kot je bilo načrtovanno - namesto slabih 12 milijonov evrov skoraj 15 milijonov. Najbolj se bodo prihodki povečali s prodajo zgradb in prostorov. S prodajo skladišča blagovnih rezerv v Topolšici, treh stanovanj in dela objekta na Trgu svobode 5 se bo v občinsko blagajno nateklo 240.000 evrov več, kot je bilo načrtovano, s prodajo in menjavo nekaterih zemljišč v lasti občine pa 1 milijon 500 tisoč evrov več. Več sredstev je v občinskem proračunu tudi »na račun« države (za sofinanciranje rekonstrukcije ceste skozi Metleče, Mayerjevo vilo ...)
Več za naložbe investicijskega značaja
Katere postavke proračuna se najbolj povečujejo, za kaj bodo v Šoštanju lahko namenili več denarja? Predvsem za naložbe investicijskega značaja: izdelavo prometne študije, ureditev domov krajevnih skupnosti, v Topolšici tudi gasilcev, tako tudi v Zavodnjah, kulturnega središča v Ravnah, za gradnjo in vzdrževanje toplovodov, zimsko službo, javno snago, vzdrževanje in gradnjo občinskih cest, kolesarsko in pešpot, nakup stanovanj in bivalnih enot, gradnjo mrliške vežice v Belih Vodah in še bi lahko naštevali.
Svetniki, tudi tisti iz vrst opozicije, so bili s tako razporeditvijo občinskega denarja zadovoljni in so rebalans proračuna pohvalili.
Čeprav, resnici na ljubo, nihče od razpravljalcev, bilo pa jih je veliko, ni pohvalil tega, daje v tem proračunu posebej poudarjena tudi socialna komponenta.
Nekaj poudarkov iz razprave: mag. Vilma Fece (LDS): »Vesela sem, ko vidim, da so sredstva tudi za oživitev mesta Šoštanj, presenečena pa, ker se denar za mla de v pro ra ču nu ne najde in ne najde. Pričakujem ga v proračunu za prihodnje leto.« Branko Sevčnikar (SD):
»Reba lans je za obči no korak naprej.« Drago Kotnik (neodvisni): »Pohvaliti želim občinsko upravo, župana in podžupana, da so uspeli precej sredstev pridobiti iz evropskih skla dov.«
SIMBIO: je v javni lasti ali ni?
Obenem so na tej seji govorili in tudi sprejeli osnutek proračuna za prihodnje leto in se ponovno srečali z osnutkom odloka za opravljanje lokalne gospodarske službe Odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
Dokument je bil za obravnavo predlagan že na prejšnji seji, vendar je bil na predlog svetnice mag. Vilme Fece umaknjen z dnevnega reda. V Šoštanju so želeli pred obravnavo pridobiti mnenje pristojnega ministrstva glede določb, ki predvidevajo, da se koncesija podeli neposredno družbi SIMBIO brez javnega razpisa, in zvedeti, kaj se dogaja z odlagališčem komunalnih odpadkov v Velenju.
Če je družba SIMBIO v 100-od-stot ni javni lasti - to jih je najbolj zanimalo, je podelitev koncesije brez javnega razpisa skladna z zakonodajo, a z ministrstva za okolje in prostor, kamor so se obrnili s tem vprašanjem, odgovora še ni. Vsaj pisne-
ga ne. Ga bodo pa še terjali.
Kar se drugega tiče pa: sprejetje tega koncesijskega akta nima neposredne zveze z izvajanjem javne službe zbiranja, sortiranja in morebitne predelave ter prevoza odpadkov do CERO Celje, saj ta del javne službe ureja drug koncesijski akt, ki je bil v svetu Občine Šoštanj že sprejet in ki je bil tudi osnova za izvedbo skupnega javnega razpisa pri izbiri koncesionarja za izvajanje te službe. Postopek izbire koncesionarja za izvajanje dela javne službe, ki vključuje tudi izgradnjo področnega centra zbiranja in sortiranja odpadkov na lokaciji ob deponiji v Velenju, je v teku in se pelje neodvisno od sprejema tega koncesijskega akta. Dejstvo pa je, da ima deponija komunalnih odpadkov v Velenju dovoljenje za odlaganje odpadkov do 15. julija ter da se bo odlaganje odpadkov po tem datumu lahko izvajalo le na CERO Celje, katerega gradnjo je Občina Šoštanj tudi sofinancirala.
Osnutek so šoštanjski svetniki sprejeli, do obravnave in sprejema predloga pa želijo jasno vedeti, da je SIMBIO javno podjetje.
Dražje, a še vedno poceni
Med drugimi zadevami, ki so jih obravnavali, velja omeniti povečanje cene socialnovarstvene storitve 'pomoč družini na domu'.
S 1. majem bo ta znašala 16,50 evra, vendar pa uporabnike ne bo stala toliko, saj znaten delež k tej ceni primakne Občina Šoštanj iz proračunskih sredstev. Uporabnika bo ura pomoči na domu stala 2,94 evra, kar je sicer dober evro več kot doslej, še vedno pa je ta cena v Šoštanju med najnižjimi v Sloveniji.
Občina Šoštanj ocenjuje pomoč dru ži ni na domu kot izjem no pomemben element socialne politike, ki vpliva na raven kakovosti življenja starejših občanov od 65 let, obenem pa začasno nadomešča potrebo po domskem varstvu. V Šoštanju je lani to pomoč koristilo 29 občanov.	■
Neizmerna sreča in
neizmerna skrb
Na razširjeni seji sveta Občine Šmartno ob Paki le o javnem zavodu Mladinski center
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 20. aprila - 11
let v občini Šmartno ob Paki deluje javni zavod Mladinski center. S svojo dejavnostjo za mlade in za mlade po srcu je prepoznaven v širšem slovenskem prostoru, v lokalnem okolju pa predvsem z zahtevnimi in obsežnimi projekti buri duhove in pri nekaterih neti slabo voljo. Tudi na sejah šmarške-ga občinskega sveta. Sploh pri obravnavi predloga letošnjega občinskega proračuna je v oči bodla naložba v izgradnjo Centra za mladinski turizem. Po ocenah projektantov naj bi naložba stala blizu 750 tisoč evrov, delež občine pri tem pa naj bi bil znatno večji, kot so nekateri razumeli. Polemične razprave, zahteva svetnikov po sklicu posebne seje na temo Mladinski center, je bil osrednji razlog za tokratno razširjeno sejo sveta Občine Šmartno ob Paki, na
kateri so poleg svetnikov razpravljali o dejavnosti javnega zavoda, njegovih naložbah, viziji njegovega razvoja, kadrovskih vprašanjih tudi člani sveta javnega zavoda Mladinski center ter člani obeh odborov: za gospodarske in negospodarske javne službe. Kot dodatno so na dnevni red uvrstili še poročilo nadzornega odbora, ki je pregledal poslovanje javnega zavoda za leto 2007.
V razpravi so svetniki menili, da predstavlja javni zavod neizmerno srečo za tukajšnje okolje, ker je že naredil veliko dobrega, po drugi strani pa tudi neizmerno skrb, saj je proračunskega denarja vse manj, za projekte, za katere so na razpisih pridobljena nepovratna evrop ska in repub liška sred stva, pa mora občina zastaviti proračunski denar. Tega pa ni dovo lj niti za najnujnejše potrebe. V strpni razpravi so nekateri svetniki znova poudarjali previd nost pri
Vislice v kozolcu
V. d. direktorja Mladinskega centra Šmartno ob Paki Janez Dvornik je navzoče na seji seznanil, zakaj so tudi na glavna vrata namestili rešetke.
»To je odziv na vandalske izgrede v zadnjih nekaj mesecih. Drugače se zadev ne da zavarovati pred vandali, ki so v zadnjih nekaj mesecih kar šestkrat vlomili v objekt. Je pa zaskrbljujoča igra, ki si jo je izmislila skupina mladostnikov. Ta je namreč pod kozolcem postavila vislice, na katerih so »trenirali« obešanje. Po zaslugi ene do oseb, ki se je mudila v mladinskem centru, smo jih pregnali, vislice razdrli, vendar so jih naslednji dan ponovno postavili. Znova smo ukrepali.«
vlaganjih v projekte, čeprav so v tem tre nut ku ustavi li vse dru ge, razeno menjenegac entra.
Sklepov niso sprejeli, le ugotovitve, o kate rih bodo kate ro rekli še občinski svetniki. Med osrednjimi so zavzemanje za pregledno delovanje, poslovanje centra in za izdelavo finančne perspektive javnega zavoda. Poudarili so potrebo po dodatnih pridobitnih dejavnostih zavoda. Svetniki tudi pričakujejo, da bodo člani sveta javnega zavoda v novi sestavi delali veliko bolje kot prejšnji ter da bodo pri delovanja centra upoštevali priporočila nadzornega sveta.
Z razširjene seje občinskega sveta v prostorih Mladinskega centra
Čestitamo za dan upora in vam želimo prijetne prvomajske praznike!
Občina Šmartno ob Palci
Svet občine
in župan Alojz Podgoršek
»i
iCT.
AKTUALNO
Posledice vsaj še deset let
Zaradi blokiranega proračuna v občini Gornji Grad razvoj daleč za potrebami - Po nujni obnovi kličejo šola, vrtec, ceste ... - Čakajo na usmeritve računskega sodišča
Tatjana Podgoršek
Občina Gornji Grad je ena od štirih občin v Sloveniji, ki imajo blokiran proračun. Razlog zanj je neplačevanje obveznosti iz danega poroštva občinskemu podjetju Engo, kije danes v stečajnem postopku. Tožba, ki jo je vložil sedanji župan Stanko Ogradi za ničnost poroštva, še nima epiloga.
»Položaj, v katerem smo, je nemogoč. Razvoj daleč pod potrebami, občani nezadovoljni, prav tako občinska uprava. Imamo zvezane roke, ker delamo s polno odgovornostjo, ker se ne poskušamo opredeljevati do posameznih vprašanj politično, kar se je dogajalo v preteklosti, ampak strokovno. Bivši župan je pre ko ra čil vsa pooblastila z dajanjem poroštva in s tem povzročil veliko težav lokalni skupnosti,« je predstavil včerajšnji in današnji trenutek v občini Ogradi.
za odpravljanje posledic nekaterih drugih premalo pretehtanih odločitev v preteklih letih. "Ko seje gradila čistilna naprava, se je najel kredit. Tega sedaj odplačuje lokalna skupnost in ga bo odplačevala še 7, 8 let. Pri nakupu poslovnih prostorov za Engo se je zadolžila naša komunala. Iz tega naslova moramo plačati še 60 tisoč evrov. Januarja letos smo odplačali zadnjo obveznost za nakup gasilskega vozila. Seznam nujno potrebnih vlaganj pa je skoraj vsak dan daljši."
Le 150 tisoč evrov na mesec
Kot je pove dal, je sodiš če izdalo lokalni skupnosti sklep o izvršbi zakladniškega pod-računa in o omejenih sredstvih porabe leta 2003 -od leta 2005 do lani jim je zarubilo že več kot 656 tisoč evrov. Na mesec smejo porabiti približno 150 tisoč evrov, s čimer pokrije lokalna skupnosti le najnujnejše obveznosti do proračunskih porabnikov. »Ob pripravi proračuna predvidimo nekaj denarja za vlaganja, vendar moramo za vsako izločitev sredstev iz limita vložiti vlogo na sodišče. To o njej odloča pol leta, kar povzroča dodatne težave. Prijavili smo se - na primer - na razpis za pridobitev denarja za odpravo posledic naravnih nesreč, pridobili nekaj denarja, naročili izvedbo nekaterih del, vendar stvari ne moremo izpeljati do konca prav zaradi prej omenjenega odločanja sodišča.« Na vprašanje, kdaj bo lahko lokalna skupnost poslovala »normalno«, je Stanko Ogradi odgovoril: »Težko rečem. Glede na obveznostna razmerja bo občina trpela škodo še prihodnjih 10 let.« Kajti, kot je pojasnil, ne gre samo za plačevanje obveznosti iz poroštva, ampak še
Šola, vrtec, cesta...
Stanko Ogradi: "Položaj, v katerem smo, je nemogoč."
Na njem so v tem trenutku vsaj štirje zelo veliki in finančno zahtevni projekti: obnova osnovne šole, v kateri so razmere za izvajanje pouka v nekaterih učilnicah že nevarne za učence, prizidek k šoli za potrebe vrtca, rekonstrukcija regionalne ceste skozi naselje Bočna, izgradnja kanalizacijskega omrežja in povezovalnega voda. Prvotno so načrtovali, da bodo to kratkoročne, danes vedo, da bodo to dolgoročne naložbe. Za posodobitev omenjene ceste naj bi namreč lokalna skupnost primaknila blizu 250 tisoč evrov, vrednost izgradnje kanalizacije in povezovalnega voda so ocenili na približno 1,3 milijona evrov, za projektno dokumentacijo za osnovno šolo bo potrebno odšteti blizu 250 tisoč evrov. »Prijavljali se bomo na vse mogoče razpise, vendar ser bomo morali še dogovoriti glede poroštva. Čakamo na zaključke računskega sodišča, da se bomo vedeli usmeriti, ukrepati. Poskušali bomo zamrzniti izvršbo na naš zakladniški podračun, se o nekaterih zadevah dogovoriti z upnikom (Pro banko).«
Sicer pa - po besedah Ogradija - pripravljajo razpis za posodobitev ceste, za izgradnjo kanalizacijskega omrežja so ga že izvedli, vendar v zvezi s tem še iščejo primerne rešitve. Za šolo bi radi letos pripravili vso potrebno dokumentacijo za pridobitev gradbenegad ovoljenja.
Sindikalisti pri županu
Priznanje Mestni občini Velenje za številne ukrepe ob gospodarski in ekonomski krizi.
Velenje, 17. aprila - Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh se je v petek dopoldan v prostorih mestne hiše sestal s predstavnikoma ZSSS, Območne organizacije Velenje, Samom Mastnakom, v. d. sekretarja, in Brankom Amonom, sekretarjem regijske in območne organizacije Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije.
Predstavnika sindikatov sta izrekla priznanje občini za številne ukrepe, ki jih je uvedla zaradi gospodarske in ekonomske krize.
Še posebej sta pohvalila brezplačno pravno pomoč, ki jo Mest-
na občina omogoča občankam in občanom od meseca februarja.
Mestna občina Velenje je ustanovila tudi delovno skupino za reševanje problematike družin. Ta se redno sestaja in rešuje težave družin na področju stanovanjskih in finančnih vprašanj, brezposelnosti, brezdomcev, nasilja v družini ... V delovni skupini so predstavniki Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, OE Ravne na Koroškem, Urada za delo Območne službe Velenje, Zdravstvenega doma, Policijske
postaje, Območnega združenja Rdečega križa, Upravne enote in zaposleni v občinski upravi.
Mestna občina skuša občanom pomagati tudi tako, da omogoča opravljanje počitniškega dela dijakom in študentom ter zaposlitev preko javnih del teže zaposljivim občanom.
Župan in direktorica občinske uprave Andreja Katič sta se s pred-tavnikoma sindikatov dogovorila, da bo Mestna občina v prihodnje tudi v sodelovanju s sindikati iskala najboljše rešitve za težave, ki jih prinaša brezposelnost, pa tudi za tiste, s katerimi se srečujejo občani z minimalnimi prejemki, župan pa je izrazil podporo ZSSS, Območni organizaciji Velenje, pri organizaciji prvomajskega srečanja na Graški gori, ki bo letos že tridesetič.
MC zadihal v obnovljenih prostorih
Štirinajst dni za popolno prenovo prostorov
Mladinskega centra -Veliko dela opravili mladi, tudi študenti
Velenje, 17. april - V petek zvečer so v velenj skem Mla din skem centru odstranjevali še zadnje »posledice« temeljite prenove prostorov. Prostor je bil le-te resnično potreben, saj je bila zadnja obnova prostorov izvedena ob obnovi Rdeče dvorane. Sedaj, ko bodo v njih več dejavnosti pripravljali tudi člani ŠŠK-ja, so poleg prepleska sten poskrbeli tudi za rušenje stene med galerijo in koncertno dvorano in prenovo šanka. S tem seje prostor povečal, v galeriji, ki sedaj nudi pogled na oder, pa bodo čez dan poskrbeli tudi za klubsko dejavnost.
Direktor MC-ja Marko Pritržnik nam je pove dal, da je vesel, da so
Na prepleskane strope je bilo treba namestiti reflektorje. To so bila še zadnja dela v prenovljenih prostorih.
se vabilu za pomoč pri delu odzvali številni mladi. »Žal med njimi ni bilo tistih, ki so najpogosteje naši uporabniki, vseeno pa so mladi veliko pomagali. Čez vikend so veliko pomagali tudi člani ŠŠK-ja, saj smo prostor obnavljali skupaj s partnerji, tudi društvom ŠŠK in Mladinskim svetom Velenje.« Že v petek zvečer je bil MC poln, saj so pripravili koncert dveh lokalnih
rock skupin in multimedijski projekt Avdio2Video. V soboto pa so gostili stand-up komediante, ki so navdušili.
Za poletne mesece obljubljajo več dogodkov tudi na terasi pred MC-jem, seveda pa bo svojo dosedanjo namembnost obdržala tudi galerija, ki jo namenjajo predvsem mladim likovnim ustvarjalcem.
■ Bš
CÖ
Čestitamo ob praznikih, ki prihajajo. Praznikih, ki jih skupaj spoštujemo.

Svetniška skupina LDS v Svetu MO Velenje
www.velenje.lds.si;lds.velenje@siol.net
6
UTRIP
23. aprila 2009
'i?
Od jrede do ponedeljka - svet in domovina
a

Sreda, 15. aprila
Delavno so dan preživeli odbori državnega zbora. Tisti za promet je obravnaval predlog opozicijskega SDS-a, da bi Slovenija vztrajala pri zdajšnjem režimu cestninjenja z vinje-tami. Člani so sprejeli sklep, da bo vlada DZ-ju v obravnavo in sprejem predlagala potrebne spremembe in dopolnitve zakona o javnih cestah.
Odbor za finance je po vetu državnega sveta spet odločal o jamstveni shemi in davku na dodano vrednost. Jamstveno shemo je ocenil za ustrezno, zakon o DDV-ju pa ni dobil dovolj podpore.
V SDS so še opozarjali, da bodo izdane odločbe temelj za odškodninske zahtevke.
Nikakor nismo pozabili na izbrisane. Zvonko Černač iz SDS je predstavil razsodbo mariborskega okrožnega sodišča, ki je novembra razsodilo, da je odločba izbrisanemu iz l. 2004 pravni temelj za odškodnino. Ob tem je poudaril, da bodo vseo dločbet eme-lji za odškodninske zahtevke.
In prav v istem dnevu je Ustavna komisija sprejela sklep, s katerim DZ-ju predlaga, naj ne začne postopka za dopolnitev Ustave z ustavnim zakonom o t. i. izbrisanih.
Izvedeli smo, da Delta Holding ne odstopa od gradnje trgovskega središča v Športnem parku Stožice, najave ljubljanskega župana Zorana Jan-kovica o novem trgovcu pa niso želeli komentirati.
Potem ko je v britanski javnosti veliko prahu dvignilo policijsko nasilje ob vrhu G-20, se je pojavil še en posnetek, na katerem policist udriha po neki žen ski. In spet smo bili v zra ku.
Četrtek, 16. aprila
Vlada je po nujnem postopku v državni zbor poslala predlog zakona o dodatnem obdavčenju članov poslovodstev med gospodarsko krizo. Zakon, ki ga je predlagal poslanec Zaresa Vili Trofenik, predvideva 90-odstotno obdavčenje, veljal pa bi za člane poslovodstev podjetij v večinoma državni lasti.
tih, na katerih se pogosto zadržujejo priseljenci in tuji turisti. Hrvaška ima kljub temu nizko stopnjo kriminalnih in nasilnih dejanj,« so zapisali.
Rusija je sporočila, daje po desetih letih končala »protiteroristično operacijo« v kavkaški republiki Čečeniji.
Petek, 17. aprila
Patrick Vlačič je bil na seji predsedstva SD imenovan za namestnika predsednika stranke Boruta Pahorja. Vla čič je dejal, da je po kon gre su »zaradi ozračja, ki se je ustvarilo«, razmišljal, da soglasja k imenovanju ne bi dal, a si je premislil.
Nadaljevala se je zgodba o patri-ah. Kot je povedal glavni finski preiskovalec v zadevi, je bil med Slovenijo, Avstrijo in Finsko podpisan sporazum za lažjo izmenjavo podatkov.
Višje sodišče je odločilo, da bi se lahko policist, ki naj bi Janezu Janši grozil na nekemu forumu, lahko vrnil na staro delovno mesto, poleg tega je upravičen do plače za nazaj.
Janša pa je imel delo tudi z drugimi tematikami; podal je namreč svojo oceno vladnih protikriznih ukrepov. Kot je dejal, so nekateri sicer ustrezni, a imajo tudi pomanjkljivosti. Vodja opozicije je opozoril na dejstvo, da je v gradivu zapisano, da se javnofinač-ni položaj tudi po ukrepih ne bo izboljšal. Kot največjo pomanjkljivost je izpostavil premalo ukrepov za odpiranje novih delovnih mest, kar po njegovem mnenju utegne v enem letu povzročiti neobvladljivo krizno spiralo, predvsem zaradi pomanjaknja ustvarjanja dodane vrednosti.
V koaliciji pa so se pojavljala trenja. Čeprav je Gregor Golobič pred-
Bodo menedžerji res ob 90 % nagrad?
Draško Veselinovič je komisiji DZ za javne finance povedal, daje NLB odobril 250 mio. evrov menedžer-skih kreditov od skupno 900 milijonov evrov posojil finančnim holdin-gom. Veselinovič je še dejal, da je nadzorni svet NLB zahteval izredno revizijo medijsko najbolj izpostavljenih posojil.
Pavel Jamnik je na seji komisije za člove kove pravi ce dejal, da mora država poiskati storilce povojnih pobojev. Kot je dejal, ni dovolj, da se poboje načelno obsodi, temveč bi morali storilce odkriti in jih pripeljati pred sodiš če.
Hrvate je razburilo poročanje v Veliki Britaniji, saj je britansko zunanje ministrstvo državljane opozorilo, da pri naših južnih sosedih preti grožnja terorizma in organiziranega kriminala. »Napadi se lahko zgodijo na katerem koli kraju, tudi na tis-
ka SLS napovedal Radovan Žerjav.
Predsednik ZDA je dokazal, daje tudi nemogoče mogoče, ko se je rokoval z gorečim protiameriškim levičarskim voditeljem Chavezem. Venezuelski predsednik se je rokoval v sproščenem ozračju, saj sta si oba voditelja nasmejano segla v roke. »Želim biti tvoj prijatelj,« je Obami celo dejal Chavez.
Nizozemski komandosi, ki delujejo v okviru Nata, so ujeli sedem soma-lijskih piratov in iz njihovih rok osvobodili 20 jemenskih ribičev. A pirati so hip zatem že ugrabili novo ladjo.
Severnokorejski voditelj Kim Džong Il je, čeprav v domači deželi velja skoraj za boga, priznal, da ni popoln. Voditelj je dejal, da ni »železnega zdravja« in da ga zaradi prena-trpanega delovnega urnika včasih obide slabost.
Nedelja, 19. aprila
V središču je bila grožnja Mateja Lahovnika o izstopu Zaresa iz koalicije. Patrick Vlačič je dejal, da bodo, če bo koalicija razpadla, predčasne volitve in poudaril, da to za državo v tem trenutku ne bi bilo dobro in bi še bolj poglobilo krizo. V LDS-u in DeSUS-u so se odzvali previdno, v Pivovarni Laško pa so v izjavi za javnost zapisali, da gre za politični kon-strukt.
Starše je pretresla novica, da ta vlada, medtem ko je prejšnja uvedla brezplačni vrtec za drugega otroka in topel obrok za vse dijake, že razmišlja o ukinitvi teh prednosti. Na ministrstvu za finance so dejali, da naj bi bil kriv slovenski javnofinančni primanjkljaj, ki se hitro zvišuje, država pa bi z ukinitvijo teh dveh socialnih ukrepov letno privarčevala 57 milijonov evrov, saj jo šolska prehrana stane 43 milijonov, brezplačen vrtec pa 14 milijonov evrov.
Britanska revija je sporočila, da se Izraelska vojska pripravlja na odločen zračni napad na iranske jedrske objekte, ki naj bi ga izvedli takoj, ko
Mnenja o potrebnosti njegove odstopa so različna.
lagal zamenjavo prvega moža NLB, finančni ministe za to ni videl nobenih razlogov.
Trlo se je tudi na tujem, še posebej na Taj skem ni bilo videti kon ca. Nekaj ur po napadu na političnega zaveznika je tajski premier zatrdil, da ne bo preklical izrednih razmer, dokler ne bo prepričan, da je protestov konec. In jih ni.
Sobota, 18. aprila
Zače lo se je ostro. Potem ko je Borut Pahor zavrnil pobudo Zaresa po razrešitvi uprave NLB, je Matej Lahovnik dejal, da pričakuje, da se bo na torkovi izredni seji sveta stranke pojavilo tudi vprašanje izstopa iz koalicije. Hkrati je dejal, da glede na konceptualne razlike, ki se v zvezi s
Minister za gospodarstvo je napovedal razpravo o izstopu iz koalicije.
pogledom na NLB in njegovo vodstvo kažejo v koaliciji, ne izključuje svojega odstopa s funkcije ministra za gospo darstvo.
Zelo odmevna odločitev notranje ministrice, da generalnega direktorja policije ne bo izbrala na razpisu, je začela dobivati tudi zakonsko podlago. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč oblikovalo osnutek predloga sprememb in dopolnitev zakona o policiji.
Svojo kandidaturo za predsednika stranke je v pozdravnem nagovoru na petem rednem kongresu podmlad-
Franca Gajška bo Labod dalje posloval prek hčerinskih družb, in sicer na eni strani kot proizvodna, na drugi pa kot trgovska družba.
Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic je komisarju za širitev Olliju Rehnu osebno predstavil hrvaški predlog za rešitev zastoja na poti v EU. Naša južna soseda predlaga ločitev vprašanja meje od pogajanj z EU, takojšnjo deblokado in reševanje vprašanja meje v okviru mednarodnega prava.
Pozornost je vzbudil iranski predsednik. V svojem govoru je namreč obsodil sam nastanek Izraela in ga označil za rasističnega, na kar se je
Ministrstvo za finance razmišlja o ukinitvi ugodnosti, tudi brezplačnega vrtca za drugega otroka.
ga bo odobrila nova vlada.
Na parlamentarnih volitvah v mednarodno nepriznani Turški republiki Severni Ciper so zmagali nacionalisti. Že prej napovedani zmagovalci so naklonjeni tesni povezanosti s Turčijo.
V Hinterstoderju v Avstriji se je na smučišču sprožil plaz, ki je zasul eno žensko (poročanja o 15 zasutih so se izkazala za neresnična). Nesrečnico so našli in jo prepeljali v bolnišnico.
Ponedeljek, 20. aprila
Pivovarna Laško je Gregorju Golo-biču zagrozila s tožbo, saj so dejali, da gre v besedah, da družba izčrpava lastna podjetja, za smešne, manipulativne in škodoželjne besede. Prvak Zaresa je odgovoril, da gre za tipično agresivno reakcijo ob soočanju z realnostjo tranzicije in njenih nezaslišanih kupčij.
Prvi mož Nove ljubljanske banke je predsedniku nadzornega sveta Igorju Marinšku ponudil odstopno izjavo. Veselinovič naj bi odločitev o odstopni izjavi podal v dobro banke, ker želi zaščititi interese institucije in prispevati k umiritvi razmer.
Delničarji novomeškega Laboda so na skupščini z več kot tričetrtin-sko večino izglasovali prenehanje družbe in redno likvidacijo. Po besedah večinskega lastnika podjetja
- > Wi u
Hrvatje med drugim predlagajo takojšnjo deblokado.
več diplomatov, predstavnikov držav Zahoda, odzvalo s protestnim odhodom iz konferenčne dvorane.
Torek, 21. aprila
Sestali so se koalicijski partnerji in njihov vodja, premier Pahor, je bil s srečanjem zadovoljen. Prvi mož Zaresa Gregor Golobič je ob tem pojasnil, da je beseda tekla o vsebinskih vprašanjih, saj je, kot je povedal, treba paziti, da se obljube, dane pred volitvami, ne bi prelomile. Poudaril je, da stranka ni grozila z izstopom iz koalicije oziroma da niso "izkopali bojne sekire", pač pa le opozarjali, da je na preizkušnji verodostojnost vlade.
V. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek je ostro zavrnil očitke generalne državne tožilke Barbare Brezigar o delu policije v aferi Patria. Dejal je, da je policija v konkretnem primeru obvestila zbirala v skladu z zakonskimi pooblastili in odredbami pristojnega sodišča, pri čemer Barbare Brezigar ni med osumljenci.
Živahno je bilo v parlamentu. Vse poslanske skupine so sklenile, da podpirajo spremembe zakona o gospo darskih druž bah, pose bej določbe, ki zahtevajo razkritje prejemkov članov uprav in nadzornikov.
Poslanska skupina SDS je v parlament vložila novelo zakona o brezplačni pravni pomoči, s čimer želijo zagotoviti sodelovanje odvetnikov v tej pomo či.
V Izraelu so se z dvominutnim molkom poklonili spominu na šest milijonov žrtev holokavsta.
Hrvaško zunanje ministrstvo pa je Britancem vrnilo milo za drago: svojim državljanom, ki potujejo v Veliko Britanijo, so v sporočilu zapisali, naj bodo previdni zaradi možnosti terorističnih napadov.
1
Podoknice
žabjor
perspektiv®
Kaja Avberšek
"Ni vam lahko," mi je že nekajkrat v pogovoru rekla prijateljičina mama. Ni nam lahko generalno, naši generaciji nasploh. Izgubljamo se v ponudbah, podatkih in neštetih možnostih, ki nam mešajo že tako zavozlane možgance v glavah. Toliko vsega, pa ničesar zares. Ničesar pravega, oprijemljivega, konkretnega, mislim tako, fizično. Ničesar, v kar bi verjel z dušo in telesom, čemur bi zaupal predano in do konca. Vse in nič. Gnoj je zlato in zlato je gnoj, ni res? Virtualno, v obliki ničel in enic in rakotvornih električnih sevanj. In posledično se površno lotevamo sveta. Preveč je zanimivega, lepega in bleščečega, z vsem hkrati in naenkrat bi se ukvarjali. Se je sploh še mogoče posvetiti eni stvari, samo in izključno njej? Vedno težje! Pa se špijunsko vtihotapiva v življenje mladenke, stare med 25 in 30 leti... Zbudi se, ne prezgodaj. (Recimo, da ni redno zaposlena. Morda še študira. Recimo, da je vpisana na magistrski študij, kot se dandanes spodobi in pričakuje.) Vključi prenosni računalnik, da se naložijo elektronska pisma. Hkrati se "vklika" v facebook (da preveri, če X še vedno pere novi avto ali če Y še vedno pije čaj...), zažene photoshop in word hkrati (da lahko simultano obdeluje fotografije velikonočnega pijanega omizja in piše članek o preveč možnostih na vseh nivojih), se "vklika" še v g-chat in skype (da preveri, če je v virtualni mreži še kdo, ki jo posebej zanima) ter pregleda še vse mogoče virtualne galerije (kjer bi ji katerikoli že naključni opazovalec lahko pustil komentar, ki bi lahko vodil v kakršnokoli že mednarodno sodelovanje) . Medtem dela razgibalne vaje za hrbtenico (ker zadnje čase preveč sedi) in kuha kavo. Pozajtrkovala je že prej, medtem ko se je računalniški sistem prebujal in hkrati medtem, ko je po diagonali preletela poročni izvod "One", ki se je slučajno znašla na mizi. Pije kavo. Tipka odgovore. Se oglasi na nekaj klicev. Polovica je povezanih s posli, polovica je družinskih. V glavi dela načrt, kaj vse je potrebno postoriti do poletja. In kam bi bilo nujno potrebno zbežati. Na internet pogleda, kam bi lahko šla danes ven (topel pomladni večer bo in listni kostanjevi popki bodo zdaj zdaj eksplodirali). Napiše sporočilo skoraj pozabljenemu prijatelju, on ji ne odgovori. Prebere del dolgočasnega članka za seminarsko nalogo (ki se ji tako in tako zdi brez pomena). Plača dodatno zdravstveno zavarovanje in račun za mobitel (preko klika, seveda). Piše spisek jestvin, ki jih bo potrebno v kratkem kupiti. In razmišlja, kaj bi lahko kupila teti za rojstni dan. Pripravlja se na lekcijo japonščine, hebrejščine ali portugalščine (lahko si izbereš najljubši jezik, dragi bralec). Medtem pa je zunaj preveč lepo vreme. Mora ven ... Nobene od zgoraj navedene akcije ni dokončala. Vse je počela hkrati, česar se v pričujočem besedilu ne da prikazati grafično, le opisno. Predstavljaj si, bralec, da bi natiskali celo knjigo na eno samo stran. Recimo, da bi bil to dober prikaz slike v njeni glavi. Še kave ni popila do konca. Na monitorju je pustila odprtih sedem oken. Po mizi se ji valjajo raznobarvni listki z opozorili, kaj vse mora čimprej postoriti. Usede se na kolo in oddirja, brezciljno. Prešine jo star kitajski pregovor: "Ko spim, spim; ko jem, jem!" Kaj bi dala, da bi lahko tako ... Ampak vse se da, če se hoče? "Mogoče ko bom starejša in umirjena s svojo družinico in vrtičkom."... "Ampak, ali bom sploh imela družinico?"... "Saj srečujem samo ženske."... "Fantje in možje pa pri mamah perejo perilo in se hranijo" . "In vsem, ki gredo mimo, manjka tisto nekaj, kar definira moškost. Kaj? Testosteron? Mišice? Samozavest? Pogled vem-kaj-hočem? Samostojnost? Uglajenost? Šarm?" . "Ah, nikoli več podoknic in vabil na ples ."
In se pelje in si poje nostalgične viže, dokler ne začne z neba kapljati. Takrat se vrne k svojim polkončanim opravkom in projektom, dokler ne bo morala teči na sestanek, potem pa v kino, recimo .
VSE NA ENEM MESTU
tehnični pregledi • registracija • holmolgacija • izdaja preizkusnih in registrskih tablic ter prometnih dovoljenj za vse upravne enote v RS
an-
Tehnično-pregledni center, Črnova 33 b, Velenje
tel. 03 / 897 61 06
e-naslov: miklavc.velenje@gmail.com
AVTOMATSKI BENCINSKI SERVIS 24/7
SREČANJE
23. aprila 2009	JU™i:JlSC
Sam v vojni, sam po njej
Septembra 1941, ko je imel šest let in pol, je bil Milan Lukman izgnan s svojega doma na Ločici ob Polzeli - Oče in mama sta umrla med vojno, s sestro in bratom se je srečal šele po vojni -Alergijo dobi, ko o Titu kot zločincu, govorijo mladi
Milena Krstič - Planine
Ljudem, ki imajo za seboj tako trpko mladost, kot jo je imel Milan Lukman iz Velenja, težko pade vse tisto, kar se dogaja danes. Težko razumejo in še težje sprejemajo. Komaj šest let in polje imel, ko je bil maja leta 1941 z očetom, materjo, bratom in sestro pregnan z doma v Ločici pri Polzeli. »Pa mi povejte, kako bi lahko že takrat Nemci vedeli, daje moj oče delal s Slavkom Šlandrom, da je bil v njegovem odboru, če ne bi tega zvedeli od naših izdajalcev?« Vprašanje, ki se vse pogosteje poraja.
»Alergičen sem na to, da o Titu kot vojnem zločincu govorijo mladi, ki takrat še živeli niso. Govorijo, kar so slišali in česar niso nikoli skusili. Poslušajo tiste, ki skušajo spreminjati zgodovino.«
Podo bo Tita ima v dnevi sobi vsa leta. Zraven rožo ali zelenje. »Zame je bil idol. Pod njim sem hodil v šolo, pod njim sem živel. Danes pa ga takole blatijo? Daje bil vojni zločinec, govorijo. Saj je mož no, da je bila kriv da za kaj tudi na njem. A ne samo njegova. Preko njegovih ukazov je marsikdo napravil še kaj drugega. Jaz ga ne obsojam. Nikakor. Nikoli. Ga ne morem,« pravi.
Tu je njegova zgodba. Njegova kalvarija. Milana Lukmana iz Velenja.
Veliko ljudi ga pozna. Ne samo tod naokoli. Pečat je okoljem, v katerih se je gibal, delal, deloval -teh pa ni bilo malo - dal povsod. Danes je upokojenec Premogovnika Velenje. Do letošnjega marca je vodil krajevno borčevsko organizacijo v mestni četrti Desni breg.
Bilje gledališčnik, nadvse aktiven v Avto-moto društvu Velenje, bil neutruden mladinski funkcionar ... Pravzaprav se vsega, kjer je deloval, ne da niti našteti. A z njim se nismo srečali zato. Z njim smo se srečali zaradi poglavja iz njegovega pestrega življenja. Tistega, ki ga je sprožila vojna vihra druge svetovne vojne.
Najpreji zgubil očeta, potem še mamo
»Oče je živel v svoji novi hiši v Ločici pri Savinji maja 1941 samo štirinajst dni. Niti dokončana še ni bila, ko so ga odpeljali v Stari pisker, kjer je bil zaprt pol leta, od tam pa v taborišče Mauthausen, kjer je umrl 2. februarja leta 1942. Sežgali so ga. Nas so septembra leta 1941 s pomočjo domačih izdajalcev odpeljali v izgnanstvo. Najprej v Rajhenburg, potem pa z več postanki v Osijek na Hrvaško, kjer smo pristali v zapuščeni kasarni. Mama mi je v taborišču umrla leta 1943.« Dejstva. Grenka dejstva.
Zakonca Gatnik, Slovenca iz Nove Gorice, ki sta živela v Osi-jeku in sta vedela, da je tam cel transport Slovencev, sta jim občasno v taborišče pretihotapila kaj hrane. »Njej je uspelo, da me je leta 1943 dobila ven. Pri njej sem živel eno leto, do bom -bardiranja mesta, ko se v njem ni dalo več živeti. Zato sva se odpravila proti Vinkovcem v vas Antun, od tam pa po dveh mesecih v partizane. Ona je šla za bolničarko, on, kije šel v partizane že prej, je odšel naprej z nji mi,
jaz sem v vasi ostal za kurirja. Na božič zvečer so nas napadli Nemci in smo šli... Nismo se več nev račali, neu stavljali.«
Osvoboditev je dočakal na Madžarskem, kjer je bilo zbranih
okoli petsto otrok iz vse Jugoslavije. Milan je bil med njimi edini Slove nec.
ZR dečimk rižem z ladjo zM adžarske
Brat in sestra sta bila v partizanih. S sestro sta se srečala leta 1945, z bratom 1947.
"Ko smo se z Rdečim križem z ladjami vračali z Madžarske, smo se ustavili v Osijeku. Tam smo bivali v stavbi, v kateri so bili pred nami Nemci. Postelj ni bilo. Po tleh je bila samo slama. Spal sem kar na hodniku. Na Madžarskem sem dobil novo obleko, predelano iz vojaške uniforme. Bal sem se zanjo. Bal sem se uši.«
Tam sije izprosil priložnost, da poišče brata in sestro. Dobil je pol ure časa. »Ker sem v Osijeku poznal še eno slovensko družino, sem se oglasil pri njih, jih moledoval, da me dobijo ven, da ne bi poti nadaljeval s transportom. Obljubili so, da me bodo, pa niso. Meni so rekli, da me ne pustijo, v resnici pa ni nihče prišel vprašat zame.« Ko si je Milan izprosil nove pol ure, da gre na Vukovar-sko 77, kjer so bili Slovenci, je naletel na več razumevanja. »Da vidim, če je tam kdo, ki ga poznam in morda ve, kje sta moja dva. Tokrat sem imel srečo. Naletel sem na Gombače iz Celja. Gospod je bil železničar, njegov
brat pa direktor mariborskega gledališča. Povedali so mu, daje bila ses tra tri dni pred menoj tam, a da se je vrnila v Šid in da ponovno pride. Oni so potem šli z menoj in podpisali, da bodo odgovarjali zame, če ne najdem nikogar od svojih.«
Spet doma, pa ven dar ne doma
Po mese cu ali dveh je Rde či križ prišel ponje. Od Osijeka do Celja so cel mesec potovali z živinskimi vagoni. »Ko so se Nemci umikali, so razrezali vse tire.«
Na Loči ci pri Pol ze li s ses tro nista našla drugega kot prazne postelje in omaro. Šla sta k teti,
mamini sestri, v Šmartno pri Litiji. »Tam se začel hoditi v šolo, sestra pa je šla v službo v Ljubljano. Tam sem bil eno leto, potem sem se selil k očetovi sestri v Gorenje pri Paški vasi, kije imela gostilno Pri Srebretu. Od tu sem tri mesece hodil v šolo v Šmart nem ob Paki, potem v Mozirje, kjer meje dok tor Les ni ka čez zimo vzel k sebi za štiri mesece, ne da bi mu dal kar koli, razen karte za hrano. Z njegovim sinom sva v šoli skupaj sedela. Bil je edini, ki ni delal razlike med svojimi otroki in menoj. Ne tako, kot seje dogajalo pri mojem sorodstvu.«
Od tu je šel spet naprej, v Ljub -ljano, k drugi mamini sestri, kjer je končal nižjo gimnazijo in se vpisal v zobotehnično šolo »V tem času sem dobil bratovo pošto, bil je v Celju, da ima službo zame.« V Žalcu se je izučil za strojnega ključavničarja, tam ostal štiri leta, bil tudi predsednik mladine, potem pa odšel k vojakom v Beograd, se po 22 mesecih vrnil, iskal službo v Litostroju, pristal pa v Keramični v Libojah, kjer je bil brat sekretar, in tam delal eno leto. Potem pa spet ... Pot ga je zanesla v mariborsko Metalno, kjer je bil le dva mese ca, ko je šel spet, v Zemun, v tovarno Ikarus za eno leto. »Ko sem dobil teden dni nagradnega dopusta in prišel k bratu, mi je ta predlagal: pojdi vprašat v Velenje. Bilo je leta 1958. Delo sem dobil, spakiral sem in od takrat sem v Velenju.«
Po mladinski liniji je spoznal ženo. Ona je delala pri primariju Fijavžu, ko je imel ta ambulanto še v Pajkovi hiši. Leta 1960 sta se poročila, dobila sina.
Od kod n eka te rim denar, da la h ko kupijot ovarne?
Njegovo življenje tudi od tod naprej je bilo pestro. Bogato. Gledališče, kjer je igral skupaj s Koru-nom, Dermolom. Valenčakom... »Vsi so že pokojni.« V času, ko je bil aktiven pri AMD, so skupaj s Fecetom, Grajžlom, ta je bil njegov svak, »naredili« Trebeliško.
Ko je praznoval Abrahama, ga je Erno Rahten, ki je vodil društvo abrahamovcev, prepričal, da je prevzel vodenje odbora, in ga tako vodil celih dvanajst let.
Član borčevske organizacije je od leta 1949.
Danes je upokojenec. V »penzi-jo« je še z rudnika. Tudi tam je bil dejaven v različnih organih in organizacijah. Vedno so ga bolele krivice, vedno se je nanje burno odzval. Tako kot njegov predpostavljeni, glavni inženir Grašič. »Spomnim se obiska mladinske delegacije iz Nemčije in kosila v takratnem Rudarskem domu. Grašič se je skoraj stepel, ko so začeli obujati čas vojne. Tudi z mano je tako: če zač nem mir no, gre, če začnem s povišanim glasom, pa tega ne morem znižati.«
Veliko je prestal. Kako z današnjimi očmi gleda na preteklost?
»Kljub temu da blatijo bivšo Jugoslavijo, so bile socialne razmere dobre. Sam tudi nobenega terorja nisem čutil. Delavci so živeli bolje, kot živijo zdaj. Stanovanja smo imeli, plače so bile kolikor toliko. A so bile v prejšnjem obdobju kdaj potrebne kuhinje za siromake? Jaz črtim kapitalizem, ker vem, kam taco moli. Moj sosed, v Škalah, kamor grem rad, kjer je ženi sestra podarila nekaj malega, veliko starejši, danes žal že tudi pokojni, mi je v časih Peterleta, ko ga je poslu šal, rekel: tale pa bo ... Sem mu rekel, starejši si od mene, bi moral biti tudi bolj pameten . Tri leta po tem pogo -vo ru je pri šel do mene in rekel, Milan, prav si imel.«
Danes so preveč požrtni, pravi. Vsi. »Sam sem celo življenje delal, ne zapravljal, da sem imel za dopust, za stanovanje. Od kod pa denar nekaterim, da lahko kupijo cele tovar ne? Grdo reče no, a tem tajkunom, tem, ki so na kant spravili podjetja, bi enostavno pobral vso premoženje, pa hajd na cesto, tako, kot so drugi. Potem boš pa videl, kaj je življenje. Oni imajo še in še. Tovarne pa v stečaj. Ja, zakaj? Od kod vse to? Denar so pobrali delavcem.«
Milan Lukman:»Sam po vojni nisem čutil nobenega terorja.«
Z našimi storitvami si polepšajte vsakdanjik in praznične dni.
LEKARNA CENTER VELENJE 9 898 18 80 LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE S 897 05 70 LEKARNA CANKARJEVA VELENJE S 89763 80 LEKARNA ŠOŠTANJ 9 89726 10 LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI 9 891 51 30 DEŽURNA LEKARNA CENTER VELENJE
X 23. aprila 2009
8 _POGOVOR
Rdeči nageljni bodo
Že dolgo 1. maj, praznik dela, ni bil tako trpek, kot bo letošnji
Milena Krstič - Planine
Prejšnji teden so v Ljubljani en dan protestirale sindikalne konference Pergam, Neodvisnost, Alternativa, Solidarnost in KS 90, drugi dan pa predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Sporočilo vseh sindikalistov je bilo jasno, izraženo skozi besede predsednika ZSSS Dušana Semoliča: »Finančne in gospodarske krize ter uničevanja podjetij niso povzročili delavci, ne njihove plače, regresi, pravice, ampak požrešnost, hazard, aroganca in špekulacija lastnikov kapitala in finančnih institucij.«
Letošnji prvi maj, mednarodni praz nik dela, bo tudi v luči prej povedanega drugačen, kot je bil. Bolj trpek. Da bo tako, potrjuje tudi vršilec dolžnosti sekretarja Območne organizacije ZSSS Velenje Samo Mastnak.
Delo vršil ca dolž nos ti je za obdobje šestih mesecev nastopil po zadnji seji konference konec marca. Andrej Kranjc je tistikrat odstopil s tega položaja. V območni organizaciji so si naloge porazdelili in jih opravljajo kot tim.
Kranjc odstopil
Zadnja konferenca je bila menda precej vroča. Zakaj?
"Zelo vroča je bila zaradi teme
reorganizacije sindikatov. Po predlogu, ki ga je dala zveza, bi Območno organizacijo Velenje ukinili, jo združili skupaj s Celjem in Koroško, sedež pa bi imela v Celju. Konferenca je temu predlo gu nasprotovala. Velenje je posebnost z velikim številom zaposlenih, ogromnim številom članov sindikata, ki jih je skupaj z vsemi sindikati preko 10.000.« Je bil Andrej Kranjc na tej konferenci deležen kritik? Zato odstop?
»Predvsem zaradi tega, pa tudi zaradi nekaterih drugih stvari. Odločil seje, da odstopi.«
Pa vi? Opravljate to funkcijo profesionalno?
»Ne. Volontersko s soglasjem vodstva podjetja Vegrad.« Sindikalno delo vam ni neznanka, ste predsednik sindikata v Vegradu.
»Član sindikata sem od 1992. leta, drugi mandat pa predsednik sindikata v Vegradu. Sočasno sem član republiškega odbora sindikata za gradbene dejavnosti.«
Strniti vrste
Časi za delavce niso rožnati.
»V tej hudi gospo darski in finančni krizi je potrebno strniti vrste, vsi, ne samo člani sindika-
ta in delodajalci, ampak vsi državljani Slovenije, da bi krizo prebrodili v čim krajšem času, da bo posledično čim manj odpuščanj in izgube delovnih mest.«
Iz vseh sindikatov - ne samo vašega - prihajajo opozorila zaradi nestrinjanja z vladnimi ukrepi. Kateri so tisti, ki vas najbolj mučijo?
»V prvi vrsti ukrepi, ki so za realni sektor, torej gospodarstvo, da bi lahko to čim prej zaživelo, prepočasni. Mislim na finančne injekcije za gospodarstvo. Pomagali so bankam, ki so z določenimi potezami osiromašile svoj kapital.
Vem, da je tudi to potreb no, a v prvi fazi mora vla da pre i ti na pomoč gospodarstvu, da bomo obdržali delovna mesta. Samo subvencioniranje 32- oziroma 36-ur-nega tednika ni dovolj.« Petinšestdeset let za upokojitev?
»Nesprejemljivo v obdobju, ko ima mo na tiso če brez po sel nih med mladimi. Te bi bilo treba aktivirati, ne pa še bolj izkoristiti starejših. Generacija, kije najbolj na uda ru, je dala za dob ro bit države dovolj. Marsikateri delavec je danes pri petdesetih, petinpet-desetih letih, fizično in drugače iztro šen, upo kojil pa naj bi se pri petinšestdesetih? Ta ukrep je trenutno nepotreben.«
Delavec je vse bolj reven
Delavci, ki že tako ali tako niso imeli nikoli toliko, kot bi si zaslužili, imajo vse manj, vse bolj revni postajajo.
»Plače padajo iz dneva v dan. Čeprav pravijo, da trenutno inflacije ni, pa praksa kaže druga če. S temi pla ča mi je že položnice težko pokriti, preživeti več član sko dru ži no pa nemogoče. Minimalna bruto pla ča bi mora la biti vsaj 1.000 evrov.«
Po socialno pomoč prihajajo danes tudi že delavci.
»To je pa sramota za Slovenijo.« Po drugi strani pa nagrade letijo v nebo? Kaj mislite o tem?
»Te so posledica ukrepov v preteklosti. Kako si lahko nekdo izplača milijonsko nagrado? Nedopustno. Obsojanja vredno.« Pravijo, da marsikje lastniki krizo
tudi izkoriščajo.
»Delno je res. Marsikateri delodajalec tako poskuša rešiti težave. Namesto da bi napel vse sile, da bi pridobil čim več dela, gleda le na to, da bi zmanjšal stroške dela, s tem pa posredno odpušča. Predvsem zapos le ne za dolo čen čas. Tega je vedno več tudi v tem prosto ru.«
Kam bo še udarilo?
Stečaj Elkroja je hud udarec za Zgornjo Savinjsko dolino. Najbrž bodo taki udarci v to okolje še prišli. Kam? Kje bo udarilo?
»Zgornja Savinjska dolina je že geografsko nekoliko odmaknjena, gospo darsko niko li ni bila preveč razvita, vsak stečaj se v takem okolju hitro pozna, odpuščanja so boleča za vse. Daje delo izgubilo 195 delavk Elkroja, je za to območje katastrofa. Če pa vemo, da je Upravna enota Mozirje po plačah na zadnjem mestu v Slo-
veniji, pa sploh.« Najbolj na udaru?
»Predvideva se, da bo to kovin-skopredelovalna in elektroindustrija, veliki problemi pa se pričakujejo tudi v gradbeništvu. Ti se že odražajo v zmanjšanju naložb.«
Rdeči nageljni bodo
Že dolgo 1. maj za delavca ni bil tako trpek, kot bo letošnji.
»Močno želim, da bi kriza trajala čim krajši čas in bi naslednji 1. maj padel v prijetnejše vzdušje. Območna organizacija ZSSS Velenje, ki letos obeležuje tudi tridesetletnico praznovanj 1. maja na območju, letos še posebej vabi na Graško goro. Pridite v čim večjem številu, ne glede na to, ali ste član sindikata ali ne.« Rdeči nageljni bodo? »Bodo. Bodo.«
Trideset let praznovanja 1. maja na območju
Območna organizacija ZSSS Velenje bo tudi letos pripravila prvomajsko srečanje na Graški gori. Začelo se bo ob 11. uri s kulturnim programom. Slavnostna govornica bo Lidija Jerkič, predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije. Sledilo bo polaganje cvetja k spomeniku Nošenje ranjencev, trim pohod na Jesenjakov hrib, vse do 17. ure pa ples (igral bo ansambel Sredenšek), družabne in športne igre.
Na Graško goro bodo udeležence vozili avtobusi, in sicer iz Velenja od 8. ure vsakih 30 minut s postaj Pesje, Gorica, Bevče, postajališča pri pošti, Prešernove (pri cvetličarni Iris), Tržnice in Rudarskega doma. Iz Šoštanja bo avtobus odpeljal ob 9. uri z avtobusne postaje.
Z Graške gore bodo avtobusi udeležence prvomajskega srečanja v dolino vozili od 15. do 17. ure.
EB* - ■ ■■
i -p rfei -H-*- i ■■
j , ^ i, , II
Vodni park Zora že vabi!
*y
ii-fv
/ff*,, H
Temperature vode v naših bazenih so primerne za vse obiskovalce. HOTEL VESNA notranji bazen 30°C • Zunanji bazen 34°C • Notranji topli vrelec 36°C • Zunanji topli vrelec 37°C • Notranji otroški bazen 33°C • Notranji mali bazen 34°C • VODNI PARK ZORA od 28 do 30°C
Prijetne
praznične dni in dobrodošli v razkošju Term Topolšica.
Vodni park »Zora« in notranje - zunanji hotelski bazeni z vodnimi vrelci, rimskimi kopelmi, bazenom za otroke, masažnimi prhami, toboganom, tlakovano sončno teraso, urejenimi travnatimi površinami za sončenje so kot nalašč za nenavadne, drugačne počitnice.
POSEBEJ UGODNO!
PONEDELJEK - PETEK
Dnevna odrasli	8.80 €
Dnev. otr. (4. -14. let)	6.70 €
Kopanje s kosilom (odrasli)	16.00 €
Kopanje s kosilom (otroci)	11.70 € VIKEND, PRAZNIKI
Dnevna odrasli	9.60 €
Dnevna otroci	7.10€
Kopanje s kosilom (odrasli)	17.90€
Kopanje s kosilom (otroci)	12.70 €
LJUDJE
Za izjave je še prezgodaj
Stečajni upravitelj v nazarskem Elkroju izvaja analize stanja tekočih in predvidenih poslov
Tatjana Podgoršek
Zaposlenim v nazarskem Elkroju, med katerimi večina še vedno ne more doumeti, da je njihovo podjetje v stečajnem postopku, je Območno združenje RK Zgornje Savinjske doline pred tednom dni razdelilo vseh 245 paketov hrane, pralnega praška iz akcije RK Slovenije Lepo je deliti in steklenice mineralne vode, ki jo je donirala Raden ska, dan kas neje pa jih je povabil na pogovor stečajni upravitelj, ljubljanski odvetnik Stevo Radovanovič.
Ta nam je v pisnem odgovoru na nekatera zastavljena vprašanja v zve zi z nadalj nji mi ukre pi in odlo -čitvami minuli petek pojasnil, da je za dajanje kakršnih koli izjav še prezgodaj. Ob prihodu v Elkroj, 6. aprila, je začel zakonsko določene postopke, torej aktivnosti predaje
Nazarski Elkroj - še prezgodaj o njegovi nadaljnji usodi
in prevzema prostorov, premoženja in poslov. Vzporedno so stekle tudi aktivnosti urejanja pravno formalnih zadev glede statusa zaposlenih delavcev. »Tem na podlagi Zakona o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje s 15-dnevnim odpovednim rokom, ki začne teči naslednji dan po vročitvi predmetne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To velja za vseh 197 zaposlenih v delniški družbi Elkroj. Prav tako se v družbi izvajajo analize stanja tekočih in predvidenih poslov na vseh področjih, zato je za dajanje izjav o konkretnih ukrepih še prezgodaj.«
Prav tako je, po mnenju stečajni-ka Steva Radovanoviča, še prezgodaj govoriti o poplačilu terjatev delavcev in drugih upnikov iz stečajne mase, saj je v skladu z zakonski mi dolo či li glede tega potreb no še veliko postoriti.
Podobno je tudi z načrtovanjem oziroma odločitvijo glede ohranitve zdravega jedra, kar so predlagali v Elkroju in tako ohranili delo za 50 do 60 delavcev. »Najprej je potrebno objektivno pregledati posle, jih analizirati in ugotoviti dejstva, ki bi opravičevala nadaljnjo proizvodnjo,« je še menil Stevo Radovanovič.
Vlada je pozabila na male!
Velenje, 21. aprila - Člani upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije so se izjemoma sešli na seji na Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC) Šolskega centra Velenje.
Kot je na novinarski konferenci tik pred sejo dejal predsednik upravnega odbora zbornice Štefan Pavli-njek, njihova stanovska organizacija skrbi za nove moj stre, za pokli ce,
MIC pa je zgle den pri mer dob re prakse tvornega sodelovanja gospodarstva in izobraževalne ustanove. Sicer pa so na novinarski konferenci predstavniki najvišjih organov zbornice spregovorili o trenutnem položaju v obrtništvu in mikro podjetjih ter o letošnjih zahtevah slovenske obrti in podjetništva.
Po Pavlinjekovih beseda je Slovenija dežela obrtništva in mikro pod-
Zn ovinarskek onference
jetij, saj ti predstavljajo več kot 96 odstotkov vseh gospodarskih subjektov v Sloveniji. Kljub temu se vlada zadnje čase pri reševanju gospodarske krize v Sloveniji vse bolj posvetuje le z večjimi gospodarskimi družbami, na male pa je nekoliko pozabila. Zbornica, ki zastopa več kot 51 tisoč obrtnikov in podjetnikov, je predlagala nekatere dodatne ukrepe, ki pa jih odgovorni znova niso vključili v paket ukrepov, čeprav so nujni za obstoj tega segmenta gospodarstva. Generalni sekretar zbornice dr. Viljem Pšenič-ny pa je povedal, da bodo na Dnevih slovenske obrti in podjetništva 14. in 15. maja v Portorožu predstavili 117 zahtev, od tega jih je 30 povsem novih. Na njihovo oblikovanje pa je vplival predvsem Akt za mala podjetja, ki gaje sprejela EU.
■ Tp
Premogovnik Velenje energetsko učinkovit
Na dnevih energetikov v Portorožu je prejel Premogovnik Velenje posebno priznanje za energetsko učinkovitost - za velike prihranke pri rabi energije.
Lani so za tehnološki proces pridobivanja premoga in vse podporne procese porabil skupaj 78.170 MWh energije. V podjetju so se odločili, da izpeljejo ukrepe za zmanjšanje rabe energije v svojih poslovnih
objektih in v tehnološkem procesu. Kazalniki rabe energije kažejo na konstantno padanje porabe električne energije, toplotne energije in dizel goriva. Izkazujejo posredni prihranek 3,5 odstotka na leto, kar pomeni 180.000 tisoč evrov na leto. Predvideni prihranek v letošnjem in prihodnjem letu bo tako znašal vsako leto okoli 250.000 evrov.	■
Solčavskemu Evropska destinacija odličnosti
v turistične produkte in gospodarjenje ter na področju partnerstva in sodelovanja na ravni destinacije«.
Produkt »Harmonija treh dolin« predstavlja tridnevni program in povezuje niz doživljajskih aktivnosti v povezavi z opazovanjem narave, občudovanjem naravnih vrednot ter povezovanjem kulturne dediščine območja. Vodeni sprehodi potekajo na področju varovanega območja Robanovega kota, Logarske doline in Matkovega kota. Pri tem vključujejo lokalno prebivalstvo ter poudarjajo njihovo izrazito skrb za okolje ter razvoj turizma na osnovi trajnostnih meril.
Slovenska turistična organizacija pripravlja že nov razpis Evropske komisije EDEN 2009/2010, tokrat na temo Turi zem in vode.	■ tp
Destinacija Solčavsko, s turističnim produktom Solčavsko - harmonija treh dolin je letošnja zmagovalka izbora Evropska destinacija odličnosti. Priznanje bo prejela junija na prireditvi v Solčavi. Na evropski ravni pa bodo destinacijo predstavili in ji podelili naziv med 8. evropskim turističnim forumom v Bruslju. Drugo mesto je dobila destinacija Tolmin, tretjo pa Kozjanski park.
Na poziv Slovenske turistične organizacije za izbor Evropske destinacije odličnosti 2009 je prispelo 9 prijav, strokovna komisija pa seje za solčavsko destinacijo odločila soglasno. Po njenem mnenju je med tremi finalisti izkazovala »največji trajnostni potencial na področju vključevanja naravne in kulturne dediščine
Po 15. juliju smeti v Celje
Odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov v Velenju čez tri mesece povsem zaprto - Cene odvoza in odlaganja smeti v Celje višje za blizu 100 odstotkov - Izgradnja nekaterih potrebnih objektov Področnega centra za ravnanje z odpadki stvar koncesionarja
Tatjana Podgoršek
Med odlagališči, ki jim je pristojno ministrstvo podaljšalo dovoljenje za obratovanje, je tudi odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov v Velenju. Odlagalno območje se razprostira na približno 4 hektarje veliki površini, prostor, na katerega odlagajo odpadke, pa na približno 1,5 hektarjih. Lani so nanj odložili 29 tisoč ton vseh vrst nenevarnih odpadkov. Odlagališče upravlja Komunalno podjetje Velenje, Marijan Jedovnicki, direktor podjetja, pa je v zvezi z zaprtjem odlagališča in odvozom ter odlaganjem smeti po tem takole odgovoril na nekaj naših vprašanj. Za koliko časa je pristojno ministrstvo podaljšalo obratovalno dovoljenje odlagališča, ki obratuje od 1983. leta dalje? Kaj to pomeni za podjetje in kaj za občane občin Šaleške doline?
»Odločba o podaljšanju obratovanja velja le do letošnjega 15. julija. Čez tri mese ce ga bo potreb no dokončno zapreti. Za občane se do 15. julija v zvezi s tem ne bo nič spre me ni lo, po tem datu mu pa bodo preje li pre cej višje zneske na položnicah za smeti. Nastali bodo zaradi odvoza in odlaganja odpadkov na Regionalnem centru za ravnanje z odpadki v Bukovžlaku pri Celju. Za naše podjetje pa podaljšanje dovoljenja ne pomeni nič posebnega, saj odlagališče pripravljamo na zapiranje že nekaj let. Uredili smo drenažo, kar pomeni, da imajo izcedne in zaledne vode iz deponijskega telesa urejene potrebne poti, postavljeni so vodnjaki za nadzor podtalnice, tesnilne pregrade v smeri Škalskega jezera. Odpli-njevanje deponijskega telesa je urejeno na celotnem področju depo-
nije odpadkov, prav tako je večji del odlagališča prekrit s potrebno zemeljsko plastjo. Po zaprtju bomo z zemljinami prekrili še preostali del, temu pa sle di nato še nanos dobrega metra debelega sloja zem-
Marijan Jedovnicki: "Ničesar nismo zanemarili."
lje. Delujejo tudi vsi monitoringi, s katerimi spremljajmo oziroma izvajamo nadzor nad zalednimi, izcednimi vodami, podtalnico in ostalimi vplivi na okolje. Skratka, izvajamo aktivnosti za zaščito vplivov na okolje.«
Bližnji stanovalci menijo drugače. Kot menijo, ste zanemarili ukrepe, saj se od odlagališča širi neznosen smrad.
»Ničesar nismo zanemarili. Odprta ostaja blizu 30 x 40 metrov velika površina, kolikor je je potrebne za dnevno odlaganje pripeljanih odpadkov. Sicer pa izvajamo vse ukrepe, od vplivov vetra, (preprečitev raznašanja odpadkov), deratizacije, dezinfekcije in še kaj. Deluje tudi nadzorni sistem za vstop nepooblaščenim osebam. S sled-
nji mi ima mo veli ke težave, ker nimamo podpore pri organih, ki nam bi jo morali dati. Smrad se res občasno nekoliko razlega ob neugodnih vremenskih razmerah, vendar tudi takrat poskušamo naredi vse za zmanjšanje vpliva. Dejstvo je, da j e odlagališče preblizu naselja. To smo podedovali, prestaviti ga žal ne moremo. Trdim pa, da se bo stanje bistveno izboljšalo po dokončnem zaprtju odlagali šča.«
Po 15. juliju letos bo podjetje, ki izvaja dejavnost zbiranja in odvoza odpadkov v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, vozilo smeti na Cero Celje. Koliko bodo občani po povem plačali za odvoz smeti?
»Pri tem gre za dve vrsti stroškov: za prevoz in odlaganje. Cena za kilometer bo 2 do 3 evre, cena odlaganja pa bo precej višja v primerjavi s to, ki jo plačujejo občani Šaleške doline danes. Tona odloženih smeti stane v Velenju namreč 19, v Celju pa 96 evrov. Občani bodo po 15. juliju plačali skupno za storitev skoraj 100 odstotkov več kot plačajo danes.« Kako daleč pa so aktivnosti za ureditev področnega centra za ravnanje z odpadki v Velenju, katerega dejavnost naj bi zmanjšale stroške odvoza in odlaganja smeti v Celje?
»Dokumentacija je v zaključni fazi (gradbeno dovoljenje pričakujemo do konca tedna), obveznosti za vse ostalo, predvsem za izgradnjo objektov, vezanih na izvajanje javne službe ravnanja z odpadki (zbiranje, odvoz, sortiranje in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov), pa bo stvar koncesionarja. Izbra la ga bo lokal na skup nost. Kolikor vem, sta na razpis prispeli dve vlo gi, pos to pek izbi re pa še ni povsem zaključen.«
Premogovnik na zaposlitvenem sejmu
Velenje - Premogovnik Velenje se skupaj z vsemi povezanimi družbami, ki sestavljajo celotno Skupino PV, letos predstavlja na Čez-mejnem zaposlitvenem sejmu v Slovenj Gradcu, ki ga organizirata Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Velenje, in EURES Slovenija skupaj s partnerji. Na zaposlitvenem sejmu bodo delodajalci predstavili svojo ponudbo prostih delovnih mest, ostali
udeleženci pa aktualne novosti na trgu delovne sile. Sejem poteka danes, v četrtek, 23. aprila, med 9.30 in 15. uro v Športni dvorani Slovenj Gra dec. Letos bodo na sej -mu sodelovali tudi tuji delodajalci in EURES svetoval ci iz Avstrije. Med potencialnimi kandidati za prosta delovna mesta pričakujejo brezposelne osebe, šolajočo mladino in druge zainteresirane kandidate, ki iščejo nove priložnosti na
trgu delovne sile in si morda želijo zamenjati zaposlitev. Za udeležence sejma bodo zlasti zanimive informacije o podjetju, dejavnosti podjetja, o prostih delovnih mestih in poklicih, ki jih potrebujejo sedaj in v prihodnje. V okviru Čez-mejnega zaposlitvenega sejma bo potekala tudi okrogla miza, na kateri bodo med drugim predstavljene tuje izkušnje pri odzivanju na spremembe na trgu dela.
Zastavili konkretne
cilje delovanja
nje, 16. april - Zavod IPAK je kot regijsko stičišče nevladnih organizacij za savinjsko regijo v četrtek popoldne v Novi organiziral posvet nevladnih organizacij. Udeležili so se ga predstavniki organizacij iz Velenja, Šoštanja, Mozirja, Celja, Rogaške Slatine, Rogatca, Žalca in ostalih krajev. Razprava na posvetu je pokazala, da se nevladne organizacije zavedajo svojega pomena in vloge v družbi, ki se bo v sedanjih časih krize samo še bolj krepil, vendar pa se srečujejo s številnimi težavami pri svojem delovanju. Med temi je zelo pogosta težava financiranje. Prav tako za še bolj učinkovito delovanje nimajo dovolj informacij, ni pa tudi razvitih ustreznih podpornih servisov za računovodstvo, vodenje projektov, svetovanje, delavnice in usposabljanja. Prav tako so organizacije soočene z neučinkovito davčno politiko drža-
ve. V organizacijah se opravi izjemno veliko število ur prostovoljnega dela, kar se neposredno odrazi v rezultatih za lokalno skupnost, žal pa je mnogokrat to delo spregledano.
V Savinjski statistični regiji po podatkih iz leta 2008 deluje kar 2868 nevladnih organizacij, od tega 2726 društev, 124 zavodov in 18 ustanov. Vse te organizacije predstavljajo neizmeren človeški potencial in potencial za razvoj regije. Zato so si na posvetu postavili več ciljev. Na prvo mesto so postavili povečanje števila zaposlenih v NVO, pa tudi povečanje sredstev, pridobljenih na razpisih. Zato bodo več pozornosti posvetili tudi usposabljanju posameznikov za pripravo razpisne dokumentacije. Stičišče si bo skupaj z vsemi nevladnimi organizacijami te cilje prizadevalo doseči z večjim povezovanjem organizacij med sabo, povečanjem števila prijav na razpise (tudi na EU ravni), oblikovanjem vsebinskih mrež organizacij ter z brezplačnimi delavnicami in usposabljanji za nevladne organizacije, tako da bi preko tega zagotovili trajne učinke za nevladni sektor.	■ bš
Veliko zanimanje za vpis v Vrtec Velenje
Zelo verjetno je, da bo letos o vpisu otrok odločala posebna komisija - Lahko se zgodi, da za vse malčke ne bo prostora
Velenje - V Vrtcu Velenje se je lansko šolsko leto prvič zgodilo, da je bil vpis novincev večji kot število otrok, ki so vrtec zapuščali zaradi odhoda v devetletko. Zato so s pomočjo ustanovitelja, MO Velenje, uredili še nekaj igralnic, prostorske možnosti vseh enot vrtcev pa so sedaj do konca izkoriščene. Tudi zato so se v Vrtcu Velenje letos odločili, da redni vpis novincev pripravijo že v aprilu - prejšnja leta so ga vedno po prvomajskih praznikih - saj obstaja velika verjetnost, da bodo morali oblikovati posebno komisijo za sprejem novincev v Vrtec. Vpis se je začel prejšnji torek, odziv staršev pa je že v prvih dneh presenetil. Več o letošnjih prostorskih zmožnostih in drugem aktualnem dogajanju v Vrtcu Velenje nam je povedala ravnateljica mag. Metka Čas.
Zakaj ste letos pohiteli z rednim vpisom novincev?
»V preteklosti je bilo v našem vrtcu precej prostih mest, zato nismo imeli skrbi, da bi morali kakšnega otroka odkloniti. Zadnje šolsko leto pa so postali prostori našega vrtca pretesni, saj se je število vpisanih otrok zelo povečalo. Vključenost triletnih otrok že presega 60 %, dvoletnih pa 40 % populacije. To pomeni, da skorajda zagotovo ne bomo mogli omogočiti vpisa vsem otrokom, ki jih bodo letos v rednem roku v naš vrtec vpisali starši. V tem primeru moramo imenovati komisijo, upoštevati pravilnik, ki ga kot ustanoviteljica sprejme MO Velenje. Pri tem postopku je treba upoštevati Zakon o upravnem postopku. To je precej daljša pot, zato smo letos redni vpis pripravili že v aprilu. Končal se bo jutri, 24. aprila. Ze dejstvo, da smo v prvih treh dneh sprejeli 140 vpisnic, je zgovorno. Verjetno se je to, da imamo prostorsko stisko, med zainteresiranimi starši že razvedelo, saj v marcu zaradi zasedenosti nismo več mogli vpisovati novincev.
Koliko otrok bo zapustilo vrtec, koliko bo prostih mest?
»Tudi tu se nam kaže sprememba. V letošnjem šolskem letu se je kar nekaj staršev odločilo, da svojih otrok, ki so že dopolnili 6 let, še ne bi vključili v devetletko. Seveda morajo za to dobiti soglasje njihove osnovne šole, vendar mislim, da bo otrok, ki potrebujejo preložitev vpisa v osnovno šolo, kar nekaj. Tem moramo zagotoviti prosta mesta. Računamo pa, da bo letos zapustilo vrtec okoli 260 otrok in toliko bo tudi prostih mest. Iščemo možnosti, kje bi lahko odprli kakšen dodaten oddelek, in upam, da nam bo to uspelo. S prostorsko stisko ste se prvič soočili lansko šolsko leto. Kako je bilo med letom, ste lahko
vključili še kaj novincev?
»Lansko šolsko leto nam je MO Velenje pomagala kupiti montažni kontejner, v katerem smo januarja oblikovali nov oddelek za najmlajše. V jesenskem času, septembra, pa smo v vrtcu na Gorici enega od dveh večnamenskih prostorov oblikovali v oddelek, zato
"Večji trend vključenosti otrok v vrtec lahko pripišemo dejstvu, da se starši zaradi socializacije vse bolj zavedajo pomena zgodnje vključitve otrok v vrtec," pravi ravnateljica Vrtca Velenje mag. Metka Čas.
smo lahko vključili še več otrok. Tudi v Vinski Gori nam je na pomoč priskočila Krajevna skupnost, ki nam je odstopila enega od svojih prostorov. Tako smo tam uredili še eno igralnico, v kateri deluje nov oddelek. Zal smo sedaj izkoristili vse prostorske možnosti Vrtca Velenje, zato iščemo nove.« Govorilo se je tudi o gradnji novega vrtca, ki bi bil glede na projekcije števila otrok v prihodnjih letih potreben. Ena od možnih rešitev bi bila tudi enota vrtca v okviru Gorenja. Ali kriza kaj vpliva na te odločitve?
»Zagotovo. Kolikor mi je znano, so znotraj podjetja iskali prostorske možnosti, vendar žal MO Velenje in Gorenje tu nista našla ustreznih prostorov za vrtec. MO Velenje se zaveda, da je potrebno poskrbeti za boljše prostorske možnosti. Pa ne le zaradi povečanega števila vključenih otrok, ampak tudi zato, ker leta 2010 stopijo v veljavo novi prostorski normativi. Po njih bo potrebno zagotoviti najmanj 3 kvadratne metre igralne površine za vsakega otroka. Odločali smo se med novogradnjo ali dograditvijo že obstoječe enote vrtca. Prevladala je racionalnejša in cenejša rešitev. Vidimo jo v dograditvi enote Vrtiljak. Pogovori z Marlesom že potekajo. V tem
okolju smo ob reki Paki dobili precej prostora, ki je bil prej namenjeno vrtičkom, z ureditvijo pešpoti pa so te ukinili. Obstaja možnost, da se ob Vrtiljaku dogradijo štirje novi oddelki.«
Koliko se v Vrtcu Velenje pozna, da je drugi otrok v vrtcu brezplačno, koliko bo to vplivalo na število novo vpisanih otrok?
»Število »drugih« otrok iz ene družine se v vrtcu ni veliko spremenilo. Povečan trend vpisovanja in vključevanja mlajših otrok v vrtec verjetno lahko bolj pripišemo dejstvu, da se starši vedno bolj zavedajo, kako pomembna je zgodnja vključitev otroka v vrtec zaradi socializacije. Trenutno imamo od okoli 1100 otrok 130 takih, ki so vključeni kot drugi otrok v družini in imajo vrtec brezplačen. V preteklem letu, ko so starši vrtec še plačevali, je bilo število »drugih« otrok manjše le za okoli 40.«
Letos se je po dolgih letih prvič zgodilo, da mestni svet ni obravnaval vaše pobude za povišanje cene vrtca za rast življenjskih stroškov v lanskem letu. Kako to vpliva na vaše poslovanje?
»Kakorkoli obračamo, verjamem, da je potrebno prisluhniti tudi staršem. Vemo, da vsaka podražitev vrtca vpliva na njihov družinski proračun. Kljub temu pa mislim, da smo že v preteklosti racionalizirali vse možne stroške. Zato to, da letos višja cena ni bila obravnavana in sprejeta, na naše poslovanje ne vpliva najbolje. Res je, da se je nekaj stvari tudi pocenilo, a fiksni stroški - elektrika, komunala in še marsikaj - so višji, saj se njihove cene dvigujejo. Zato to pomeni siromašenje našega dela.«
Zgradbe enot vrtcev se starajo, obnove so zato nujne. Letos poleti boste z njimi nadaljevali, kajne?
»MO Velenje zadnja tri leta res veliko vlaga v obnovo naših objektov. Obnovili smo večino streh, kar je bilo nujno. Letos poleti bomo obnovili še kritično streho na enoti Vrtiljak. Čaka naš še ureditev sanitarij in vodovodnih napeljav. V Čebelici in Cicibanu bomo zamenjali okna, v Tinkari smo jih že prejšnji mesec. Tudi dolgoročni plan MO Velenje kaže, da bodo v štirih, petih letih zagotovljena sredstva za najnujnejša popravila.«
■ Bojana Špegel
Vse več otrok s predpisano dieto
Vedno več je otrok z alergijami na hrano, zato nas je zanimalo, koliko različnih diet pripravljajo za otroke, vključene v Vrtec Velenje. Ker nekatere diete zahtevajo tudi uporabo zelo dragih sestavin, nas je zanimalo tudi, kdo plača tovrstne obroke. Mag. Metka Čas pojasnjuje: »V zadnjih letih se je število otrok, ki potrebujejo dietno prehrano, res močno povečalo. Povečalo pa se je tudi število različnih diet. V tem trenutku jih je preko 70 in včasih imam občutek, da morajo naše kuharice kuhati skoraj a la kart. To terja veliko dodatnega napora in skrbi za kuharice, saj lahko pride ob strokovni napaki tudi do hudih zdravstvenih zapletov. Posebne obravnave cene diet nimamo, zato starši otrok, ki imajo dieto, ne plačujejo višje cene. Cena dietnih živil je vključena v ekonomsko ceno vrtca.«
Znova odlična vina
Od 101 vzorca kar 65 zlatih medalj -Povprečna ocena letnika enaka letniku 2007
Tatjana Podgoršek
Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki je sredi prejšnjega tedna organiziralo v dvorani šmarškega gasilskega doma 13. ocenjevanje vin svojih članov.
Ti so v ocenitev prinesli 106 vzorcev vina letnik 2008, kar je dva manj kot lani. Strokovna komisija pod vodstvom mag. Antona Vodovnika s Kmetijsko-goz-darskega zavoda Maribor je izločila pet vzorcev (lani 13).
Z rezultati ocenjevanja so bili zelo zadovoljni, saj je od 101 vzorca komisija zlato medaljo podelila 65, 36 jih je prejelo srebrno, bronastih pa tokrat ni bilo. »To je za nas precejšnje presenečenje, saj glede na težave nismo pričakovali tako kakovostnega vina. Da gre za odlično letino, dokazuje namreč tudi povprečna ocena. 18,10 je enako kot lani, ko smo govorili o najboljši letini doslej,« je povedal Peter Krajnc, predsednik šmarških vinogradnikov.
Bralcem in poslovnim partnerjem voščimo ŽIVEL I. NAJ, PRAZNIK DELA!
Praznična ponudba NegaTel:
* brezplačen breamrižni telefon Siemens ob sMcnitti naročniškega razmerja
ŠTEVILKE
03 777 xxxx
*	Zaslužite z dohodnimi klici
*	Nega N omogoča prenose Številk
Zamenjajte operaterja še danes in prihranite!
Kljub temu da so bili člani komisije menda tokrat zelo strogi, so več kot
polovico vzorcem dodelili zlato medaljo.
Najboljši med najboljšimi: bele sorte: beli pinot: Božo Mandelc (18,04); chardonnay: Jože Jerič (18,30); dišeči traminec: Mihael Fajfar 18.40); kerner - pozna trgat-
ev 2007: Franc Hriberšek (18.90), redna trgatev: Franc Hriberšek in Alojz Slemenšek (18,46); lipovina: Janko Kreft (17,96); laški rizling Mihael Fajfar (18,28); rizvanec:
Močan stisk rahlo od vročine prepotene roke prodajalca v majhni, klimatizirani z letaki polepljeni trgovinici, katera je v predsezoni čakala še na uradno otvoritev je bržkone pomenila sklenitev posla. Glede na njegovo zadovoljstvo, ko je prešteval bankovce, nisem bila več prepričana ali smo se dobro spogajali za ceno tedenskega najema manjšega avto-mo bi la.
V antiki so otok imenovali po grškem bogu sonca - Helios. Bronasti kip Kolosusa iz Rodo-sa je bil eden izmed sedmih svetovnih čudežev stare dobe. Danes je Rodos z dva tisoč leti staro zgodovino čudovita mešanica neskončnih plaž, narave ter znamenitosti. Za lep začetek zanimivega, z ogledi polnega dopusta smo se napotili proti Rodosu, glavnemu mestu istoimenskega otoka. Skozi impozantna vrata živopisanega pristanišča smo stopili v edinstven svet živahnega življenja malih gostilnic, restavracij, slikovitih uličic, ki vodijo do palače na vrhu hriba.Nedvomno največji med dvanajstimi grškimi otoki je od turške obale oddaljen le 17 km. Grčija je ena od zibelk evropske civilizacije. Starogrški misleci so s svojim delom pripomogli k napredku v filozofiji, medicini, matematiki in astronomiji. Grške mestne države so bile prve demokratične oblike vladanja. Zgodovinska in kulturna dediščina Grčije odmeva tudi v književnosti, umetnosti in politiki sodobnega sveta. Na manjši bencinski črpalki, ki je bolj spominjala na kakšno zapuščeno stojnico smo pripravili našega jeklenega konjička na nove dogodivšine po tem dobrih 78 km dolgem in 37 km širokem otoku. Zaliv Anthony Quinn je bil naša naslednja postojanka. ime je dol-bil po igralcu, ki je tukaj posnel film Zorba the Greek. Nekaj klometrov naprej smo razgrnili brisače in se osvežili na zelo lepi, peščeni obljudeni plaži, z prečudovitim turkizno modrim morjem, brez hotelov, restavracij.
Vstopili smo v svet pravljic bratov Grimm. Petaloudes oz. Dolina metuljev je ekstravagant-no prizorišče, katerega ne smete zamuditi. Vonj listov gosto poraščene doline ter vlaga privabljata na tisoče metuljev, ki poleti (julija in avgusta) prekrijejo skoraj vse površine doline. Za danes bo to verjetno vse. Jutri pa krenemo na skrajni jug otoka - Prassonissi, ki v grščini pomeni "zeleni otok". Poleti se po ozkem peščenem pasu zlahka pride na rt, pozimi pa, ko je gladina morja visoka, se polotok spremeni v otok... Z ene strani ga objema mirnejše in plitvejše Mediteransko, z druge pa valovito Egejsko morje, kjer jezaradi stalnih vetrov raj za deskarje
Rebe ka Koblar
Ivan Kolar (17.98); rumeni muškat: Tomislav Ver-stovšek (18,36); sauvignon: Jože Kugler (18,40); sivi pinot: Alojz Slemenšek (18,38); šipon: Zdravko Ramšak (18,16); traminec: Frančišek Rednak (18,32); zeleni sil-vanec: Danilo Pok-leka (18,18); zvrst - belo: Franc Hriberšek (18,36); rdeče sorte: modra frankinja: Janko Kreft (18,24); modri pinot: Peter Krajnc (18,28); zweigelt: Danilo Pokleka (17,60); zvrst - rdeče: PGD Šmartno ob Paki (18,06).	■
MI IN OKOLJE
Kdoje najboljši? Rečica!
Mladinska gasilska ekipa Rečice ob Savinji julija na gasilsko olimpijado v Ostravo
Tatjana Podgoršek
Minuli vikend je bilo na Rečici ob Savinji zelo veselo. Mladinska ekipa tamkajšnjega gasilskega društva je namreč na izbirnem tekmovanju v Kočevju, kjer je nastopilo 36 ekip v različnih kategorijah, premagala svoje nasprotnike in se uvrstila na gasilsko olimpija-do, ki bo julija v Ostravi. Rečiški mladinci bodo prvi gasilci, ki bodo zastopali Zgornjo Savinjsko dolino na olimpija di.
Ob tej priložnosti so jim ob povratku na Rečico preostali člani gasilskega društva, gasilci iz Pobrežja in Grušovelj, krajani pripravili veličasten sprejem s curko-
metom, transparentom in gromkim aplavzom. Veselja, ki je valovalo med množico, se ne da opisati. Treba je bilo doživeti, kot so ga doživljali člani mladinske ekipe: Matej Prislan, Jan Kramer, Rok Matek, Martin Glušič, Kristjan Orel, Matija Nadvežnik, Luka Turk, Urban Strnišnik, Lovro Brezovnik in Rok Irmančnik.
Z uvrstitvijo na prestižno tekmovanje so člani ekipe in njihov mentor Ciril Turk pozabili na razočaranje pred dvema letoma, ko so bili mladinci po mnenju mnogih oškodovani za uvrstitev na gasilsko olim-pijado na Švedskem, pozabljene so bile ure in ure, ki so jih namenili za urjenje na vajah pred domačim gasilskim domom, v telovadnici tamkajšnje osnovne šole in na velenjskem atletskem stadionu. Poleg mentorja in poveljnika PGD Rečica ob Savinji Matjaža Goličnika ter drugih rečiških gasilcev so za uspeh zagotovo zaslužni tudi starši.
Ciril Turk je napovedal, da bodo Rečičani v Ostravi naredili vse, da bi se vrnili v domači kraj kot olimpijski prvaki.	■
TT-*. -, .i , m Mfr
" % % íC ¿L
1 i t. il i * j i W 1 V:;- i f F * ^
ñ
tfl^I

► "<31
IWcjPr
Šele po uradni razglasitvi rezultatov je na stadionu v Kočevju zadonelo: "Kdo je najboljši?
Rečica!" Njihov nastop je »v živo« spremljal tudi rečiški župan Vinko Jeraj.
Salame so bile zelo okusne
8. salamijada v Šentilju dokaz več, da so pridelovalci salam in budjol pravi mojstri
Šentilj pri Velenju, 18. aprila - V
dvorani doma krajanov v Šentilju je v soboto zvečer prijetno dišalo, saj so imeli degustacijo najboljših salam in budjol (po domače bunk) ter podelitev priznanj 8. Salamijade. V konkurenci je sodelovalo osemnajst izdelovalcev salam in dva zunaj konkurence. Budjole pa je dalo v ocenitev devet izdelovalcev. Letos je bilo nekaj manj salam kot prejš -nja leta. Udeleženci so bili iz krajevnih skupnosti Šentilj, Šalek in Cirkovce. Razlogov, zakaj se tudi drugi izdelovalci ne odločijo za preizkus kvalitete svojih suhomesnatih izdelkov pred strokovno komisijo, niso znani.
Na splošno pa je znano, da tudi v drugih krajih MO Velenje izdelujejo dob re sala me in budjole. Mogoče se bodo odločili naslednje leto.
Tričlanska strokovna komisija je imela zahtevno delo. Kvaliteta salam in budjol je bila dobra kljub temu, da letošnja zima ni bila najbolj prijazna za zorenje salam.
Na zaključni prireditvi je komisija občinstva izbirala najboljšo salamo občinstva. Zanimivo je, da so tudi letos izbra li isto sala mo, kot strokovna komisija. Ta dvojni izbor iste salame potrjuje dobro
delo obeh komisij. Strokovna komisija je izbrala najboljšo salamo -izdelovalca Miha Melanšeka iz Podkraja-Roperč. Drugo mesto je osvojila salama Danija Ušena iz Ložnice, tretja pa je bila salama Jožeta Skaza iz Silove.
Zmagovalec med budjolami je postal Franc Zemljak iz Zgornjih Laz, drugo mesto je osvojil Zdrav-ko Skaza iz Silove in tretje mesto Vili Poznič st. iz Pesja.
Komi sija občin stva je prav tako namenila največ točk salami Miha Melanšeka, kije tako postal absolutni zmagovalec 8. salamijade. Drugo mesto je zasedel Vili Poznič st. iz Pesja in tretje mesto Jože Skaza iz Silove.
Letos je prvič salamijado uspešno organiziralo pred nedavnim ustanovljeno Turistično društvo Šentilj. V prireditev so vložili precej prostovoljnega dela, zato je bilo kar malo razočaranja, ker je prišlo na prireditev manj gostov kot prejšnja leta. Organizatorji so pričakovali predvsem več gostov iz Velenja, saj tovrstne dobrote niso prav pogosto na krožniku meščanov. Očitno vpliva recesija tudi na obisk prireditev.
Turistični delavci iz Šentilja pa ostajajo optimisti. Salamijade bodo organizirali tudi v bodoče in naredili vse, da na prireditev pride več gostov.
■ JožeK andolf
Trijen ajboljšii zdelovalci od levep rotid esni: JožeS kaza, Miha Melanšek in Daniel Ušen.
Absolutni zmagovalec 8. salamijade Miha Melanšek je povedal: »Doslej sem s svojimi izdelki sodeloval na Salamijadi že štirikrat. Letos sem zelo presenečen in srečen, daje tudi meni uspelo izdelati najboljšo salamo. Za dobro salamo je pomembno dobro meso in celoten potek izdelave do končnega izdelka.
Zaradi neustrezne vlage pri zorenju salame sem moral le-te večkrat prestavljati iz enega v drug prostor. Drugih skrivnosti pa ne bi izdal.«
Šestnajst kesonov smeti
Na očiščevalni akciji v občini Šoštanj sodelovalo okrog 260 ljudi
Šoštanj, 18. aprila - Občina Šoštanj je v soboto organizirala čistilno akcijo, kije presegla vsa pričakovanja tako glede udeležbe - sodelovalo je blizu 260 ljudi, kot tudi glede količine pobranih odpadkov.
V	Zavodnjah je akcija potekala že v torek, v Skornem in na Pristavi ter v delu Šoštanja, kjer so imeli očiščevalno akcijo člani kluba Elektra, pa v petek.
V	soboto so očiščevalno akcijo že ob sedmih začeli ribiči, nato pa so se jim ob 8. uri pri Ribiški koči pridružili tudi gasilci, mladinci, turistično društvo in planinci ter seveda župan in poslanec v državnem zboru Darko Menih. Ob Ribiški koči so se zopet začeli zbirati okrog 12. ure s polnimi vrečami
smeti. Čakal jih je golaž, ki ga je brezplačno priskrbela TEŠ.
Tudi v okolici Šoštanja je akcija potekala v polnem teku. Krajani so se dobro organizirali in »vzeli stvari v svoje roke«. Čistili so v Belih Vodah, Florjanu, Gaberkah, Lajšah, Lokovici in Topolšici. Kupi vrečk so kazali na učinkovitost čistilne akcije in na žalost tudi na nizko ozaveščenost ljudi, ki »brezskrb-
no« onesnažujejo okolico. V očiščevalni akciji so namreč nabrali kar 15,5 ton odpadkov (119 kubičnih metrov) oziroma 16 kesonov.
Občina Šoštanj se zahvaljuje vsem, ki ste se odzvali povabilu in sodelovali v akciji. Posebej pa Termoelektrarni Šoštanj, Komunalnemu podjetju, PUP Saubermacher in Kmetijski zadrugi.
Še znajo udarniško
Gavce - Veliki Vrh - V vaški skupnosti Gavce - Veliki Vrh, ki je ena večjih v občini Šmartno ob Paki, so s prostovoljnim delom že marsikaj uredili. Minulo soboto seje večja skupina lotila izgradnje opornega zidu na cesti proti večnamenskemu igri šču v Gavcah.
Za izgradnjo 75 metrov in 1,20 metra zidu so »zidarji« in »streža-či« opravili 615 ur. Novi lastnik bližnjega zemljišča, ki uporablja ta odsek ceste, je doniral strojna dela (izkop, prevoz, nekaj materiala), obči na pa je pla ča la stro šek za nakup zidakov in betona.
Vidno zadovo ljen ob tem je bil predsednik vaške skupnosti Drago
Nežmah: »Delovno akcijo smo izkoristili tudi za druženje vseh generacij zaselka. Poskrbeli smo za dobro voljo, dobrote iz kleti, kuhinj ... Dokazali smo, da še znamo delati udarniško in se tudi zaba-
Priložnost za delo in druženje
vati ob delu. Seveda pa so med nami tudi sosedje in sokrajani, ki jih takšna oblika dela in druženja ne zanima. So pa med prvimi, ki vedno kritizirajo.«
■ Tp
Zbrali manj kot preteklo leto
Šmartno ob Paki - Tako kot lani so v občini Šmartno ob Paki zaznamovali dan Zemlje z veliko čistilno akcijo minulo soboto.
Organizatorja akcije - lokalna skupnost in odbor vaških skupnosti - sta nanjo povabila tudi vsa društva na območju spodnjega toka reke Pake. Njihovemu povabilu se je odzvalo 187 občanov, največ v vaških skupnostih (VS) Slatine in Gavce -Veliki Vrh, najmanj pa vVS Pod-go ra in Gore nje. Ude ležen ci so napolnili sedem zabojnikov oziroma zbrali približno 28 kubičnih metrov odpadkov, kar je manj kot preteklo leto. Po mnenju predstavnikov organizatorja sta bila osrednja razloga za to lansko temeljito čiščenje okolja ter letošnja spomladanska akcija zbiranja in odvoza kosov-
nih odpadkov.
Za obveščanje krajanov, vrečke za smeti in za mali co po kon ča ni akciji je poskrbela lokalna skupnost. Tokrat akcije niso končali pri
Hiši mladih v Šmartnem ob Paki, ampak je za druženje poskrbela vsaka VS sama.
■ Tp
Utrinek, z očiščevalne akcije
Potrdila
dobro
delo
Prejšnji konec tedna je bil v Celju 28. mednarodni mladinski pevski festival. Festival ima za sabo dolgo tradicijo, saj je nastal leta 1946. Letos je v treh kategorijah nastopilo 16 zborov. V kategoriji otroških zborov je tekmovalo pet zborov iz Slovenije, Češke in Poljske. Najbolje je bil ocenjen Mladinski pevski zbor Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje pod vodstvom Matjaža Vehovca. Osvojil je srebrno plaketo, poleg tega pa še posebno nagrado občinstva. Drugi tekmovalni dan je v kategoriji mladin-
Z zaključnega koncerta zmagovalnih zborov. Na sliki mladinski pevski zbor velenjske
glasbene šole.
skih zborov nastopil Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje z zborovodkinjo Teo Pla-zl. Zbor je bil tretji in je osvojil sre-
brno plaketo.
Za oba zbora pomeni uspešno sodelovanje na celjskem mednarodnem tekmovanju gotovo potr-
ditev za dobro delo, mladim pevcem in pevkam pa daje energije za nove načrte.
Šola pleše
Nazarje, 16. aprila - V soboto se je na OŠ Nazarje končal projekt Šola pleše, ki ga je na povabilo ravnatelja Jožeta Kavtičnika izvedel PLESNI STUDIO N. Namen projekta, ki je trajal od oktobra 2008, je bil predstaviti učiteljem in otrokom zvrsti umetniškega plesa.
V štirih delih, kakor je bil zasnovan projekt, so mentorice Plesnega studia N poučevale ustvarjalni gib in osnove klasičnega baleta (1., 2. in 3. razred), sodobni ples in klasični balet (4. in 5. razred) ter jazz balet in hip hop (6., 7., 8. in 9. razred). V projekt so bili vključeni vsi učenci OŠ Nazarje in podružnice Šmartno ob Dreti.
Vrhunec projekta je bila sobotna predstavitev za starše, na kateri so se vsi učenci predstavili s koreografijo, pripravljeno v tem času. Učiteljice so ob pomoči staršev za to priložnost otrokom izdelale krasne kostume in tudi pridno vadile koreografije z njimi. V programu pa sta se predstavili tudi plesalki Plesnega studia N Tina Benko in
Plesalke in plesalci so navdušili tako s koreografijami kot kostumi.
Neža Jamnikar z avtorskim plesom »Kdo smo znotraj neskončnosti?«, za konec pa so zaplesale tudi mentorice.
Glede na aplavze gledalcev je projekt dosegel svoj namen: otrokom, učiteljem in staršem predstaviti različne zvrsti umetniškega plesa in pokazati, da znajo plesati tudi fantje, saj so fantje 6., 7., 8. in 9. razreda nastopili s samostojno
koreografijo.
Mogoče so koga vsaj malo navdušili in se bo v prihodnje pridružil Plesnemu studiu N, ki bo v šolskem letu 2009/10 nadaljeval s plesnimi krožki na tej šoli, za vse pa je bila to lepa izkušnja. Tudi za mentorice Plesnega studia N (Lucijo Boruta, Polono Boruta, Matejo Rožič in Nino Mavec Krenker).	■
Iz umetnikove delavnice
V Mestni galeriji Šoštanj, bo do 8. maja na ogled likovna razstava kiparja in grafika Silvija Arc Popo-viča iz Ljubljane. Umetnik se je na tokratni razstavi pod naslovom Iz umetnikove delavnice predstavil s platni in plastikami. V likovni kritiki, ki jo je o ustvarjalcu zapisal dr. Mirko Juteršek, je med drugim zapisano: Silvije Arc Popovič (rojen 6. novembra 1950 v Mariboru) je kot akademsko izšolani kipar in grafik vsestranski umetnik. Vzgojen kot edinec v nadpovprečno intelektualni družini se ponaša s širo-
ko izobrazbo, ki mu je ob zadostni likovni občutljivosti (talentu!) odprla v povezavi z likovno ustvarjalnostjo možnosti delovanja na inovativno tehničnem področju, široki duhovni in filozofski sferi in omogočila zgoden vstop v svet umetnosti. Ze pri dvajsetih letih, to je 1970. leta, je samostojno razstavljal, se pravi veliko prej, preden mu je začel študij na ljubljanski akademiji pri profesorjih Dušanu Tršarju in Bogdanu Borčiču. Ze v začetku sedemdesetih let je neobremenjen s šolsko usmerjenostjo s
samoumevnostjo zahrepenel pod vplivom modernističnih tokov po drugačnosti in bil tako med prvimi slovenskimi umetniki, kije odklanjal mimetičnost (posnemanja realnosti) v umetniškem sporočilu.
Še večja svoboda likovnega izražanja s pomenom osebnega sporočila, ki ga po desetletjih umetnikove ustvarjalnosti z njegovimi številnimi nastopi v javnosti (in tudi po svetu) najdemo v Popovičevem kiparstvu, pa predstavlja pravi intelektualni izziv in seveda tudi užitek. S svojo neobičajnostjo estetsko uglašenih kompozicij se pribli-
žuje nadrealizmu. Ker združuje v svojem izboru nezdružljive predmete v novo podo bo, se gle de na materialnost svojih skulptur navezuje tudi na pop-art, ki ga pa vsebinsko pomembno nadgrajuje z inovativnimi tehničnimi posegi, saj povsem prekrije in izniči odpadni material, ki ga uporabi za gradivo.
Na raz stavi, ki je bila urad no odprta 16. aprila 2009, so v kulturnem programu sodelovali Učenci trobilne komorne zasedbe Glasbene šole FKK Velenje, oddelek Šoštanj.
■ Milojka Komprej, foto Dejan Tonkli
»Vrnimo se h knjigam«
Jutri se bodo končali 14. slovenski dnevi knjige - V velenjski Kulturnici prireditve potekajo ves teden - Danes bodo gostili makedonske pesnike
Velenje - V ponedeljek so se po vsej Sloveniji začeli 14. slovenski dnevi knjige. V petih slovenskih mestih, med njimi tudi v Velenju, ves teden potekajo usklajene nacionalne akcije ob tednu knjige. V Knjigarni Kulturnica so se namreč tudi letos aktivno vključili v praznovanje svetovnega dneva knjige in s tem tudi tedna knjige. Letošnje
KOLONA
Po Vele'ju - slabše kot na Dakarju
Matjaž Salej
Tokratne vrstice so bolj namenjene telesni kulturi, kije v tem primeru nekako le povezana s kulturo. Ce ne drugače zato, ker se dotika urbanizma in urbanega urejanja prostora. Govorim o prometni infrastrukturi za kolesarje, pešce, starše z vozički in ljubitelje rolanja. Tudi ta dobrina je še kako kulturna dobrina in izkaznica zrelosti mesta, v našem primeru njegove prometne urejenosti. Tiste, ki me poznajo malo bolje, vedo, da imam pozitiven odnos do rekreacije in se zavedam, da tega ni nikoli preveč. Še posebej me v urbani sredini, kot je Velenje, pritegne oblika gibanja, kije naravnana na mesto in njegova območja, namenjena pešcem, kolesarjem ... Taka oblika je nujna in da mestu svojevrsten pečat. Sam najrajši kolesarim in rolam, kajti s pešačenjem in hojo si krepim duha rajši v hribih. No, ampak v hribih ni problem z infrastrukturo. Problem je tu - tu doli. V hribih bolj ko je divje ali sonaravno, lepše je.
Problem se torej kaže v poteh in stezah ob mestu in v njem. Za tistega, ki se v Velenju le sprehaja, vse lepo in prav, le pod noge mora gledati namesto na izginjajoča zelena pljuča nekoč »garden cityja«. Za tistega pa, ki kolesari ali - bog ne daj - uživa na rolerjih, pa katastrofa. Zadnja leta se projektom kolesarske steze vnaša nekaj reda in minimalnih standardov za uporabnike pločnikov in stez, so pa po mnenju mnogih na izvedbeni ravni zelo zgrešene in nevarne. Peljati se skozi mesto je že skoraj smrtno nevarno, tudi za izkušenega uporabnika vozil na nožni pogon (rolk recimo). Edino varno mesto za to obliko gibanja je Titov trg in Cankarjeva ulica. Velika večina ostalih površin ne ustreza temu namenu. Promenada je prekinjena s starimi ploščami in pločevinastimi prepusti, kolesarske steze so večinoma preozke in ločene od pešpoti z nevarnimi granitnimi kockami, položenimi ali zabetoniranimi v asfalt. Kritičnih mest je mnogo, so pa v srednjem delu Tomšičeve, v le navidezno urejeni stezi ob stari Nami, da o čisto novi kolesarski stezo ob kroži-šču Simona Blatnika ne govorim. Ste se poskusili tam peljati z rolerji. Rock & Roll. Omejujem se le na površine, ki so urejene. O neurejenih površinah, če bi se morebiti želeli prebiti mimo rekreacijskega območja ob Velenjskem jezeru in avtokampu proti Šoštanju, sploh ne bom razglabljal ... In ko je ponekod v samem mestu videti že vse urejeno, ti stezo preseka previsok robnik, pogreznjen kanalizacijski jašek na sami kolesarski stezi ali manjkajoče granitne kocke, ki so tako ali tako same močno sporne. Te kocke so največja težava, niso ravne, čez njih se je nemogoče peljati varno, povrhu pa na mnogih nevarnih mestih izpadajo. Da ne govorim o njihovi vrednosti in ceni, kije 2-3-krat dražja kot pri asfaltu, govorimo seveda o standardni velikosti granitne kocke. Mimogrede, ko že govorimo o starih tlakovanih cestah, bi lahko tisti en ali dva odseka Koroške in Jenkove ceste, ki sta bila ohranjena, pustili kot nostalgičen in funkcionalen spomin na urbane površine iz časa nastanka mesta pred 50 leti. Tako pa so »tlakovnane« le še poti za kolesarje in bolj izpostavljene udeležence nemotornega prometa. Ta težava ne predstavlja ovire le rekreativcem, pač pa tudi invalidom, mladim staršem z vozički in še kakšnemu uporabniku, ki tišči pred sabo voziček. O tem, kaj je za mestne ceste storilo podjetje, kije polagalo optične kable, raje sploh ne govorim ... Katastrofa.
Vprašanje mestnih površin za pešce, kolesarje in še za koga se kaže v našem mestu problematično tudi v primerjavi s podobnimi površinami drugje. Res je, da imamo veliko sprehajalnih območij, con za pešce in kolesarskih stez, kipa niso funkcionalne. S stališča rekreacije so Šoš-tanjčani s potjo ob nasipu Družmirskega jezera naredili pravi preboj. Še v letošnjem letu bodo menda na podoben način povezali svoje mesto s Topolšico. In potem se bomo Velenjski rekreativci (kot že mnogi do sedaj) lahko peljali do Prelog oz. do same občinske meje, posadili otroke na varno na kolesa, nataknili rolarje in odkolesarili ter varno odrola-li v Topolšico. Morda kar v bolnišnico. No, v kakšni stvari pa so šoštanj-ski zahodnjaki le naprednejši in bolj vizionarski od nas. Nazadnje se mi lahko od kolesarske kritičnosti že vrti, od rolanja pa se mi lahko še zrola!
geslo je Knjiga v areni življenja, aktiv nos ti pa bodo pote ka le še danes in jut ri.
Ta teden vsako dopoldne in vsako popoldne v Kulturnici vrtijo radij ske igre za otro ke in odra sle. Ob 10. uri lah ko pri sluh nete igri Hit poletja po literarni predlogi Ferija Lainščka, popoldne ob 17 h pa bodo vrte li radij sko igro Pod
svobodnim soncem. Med 17. in 19. uro vsak dan pripravljajo izmenjavo rabljenih knjig. Ce bi radi svojo zamenjali za kakšno, ki jo še niste prebrali, vas vabijo, da se jim vtem času pridružite. Ce pa imate doma knjige, ki ste jih pripravljeni podariti, vas prav tako vabijo v Kulturnico. V okviru akcije Podarimo knjigo, podarimo lepo besedo, bodo zbirali knjige za Varstveno-delovni center Ježek v Velenju.
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Slavko Pregl je ob svetovnem dnevu knjige pripravil poslanico. V njej je med drugim zapisal: »Ko so naši upi razigrano želeli planiti v brezmejno tretje tisočletje, nam je nenadoma zmanjkalo tal pod nogami. Peščica ljudi se ni znala omejiti v svojem pohlepu, pozabila je na spodobnost in
na soljudi. Svet, ki se mu je nasmihalo splošno blagostanje, se je zamajal. Mnoge sanje so se sesule v prah. Nenadoma se vsi sprašujemo: kako naprej in kam?
Zdaj je čas, ko si moramo vzeti pravico do trenutka in pogledati v knjige. V vseh knjigah piše vse. Jih želimo spet vzeti v roke? Jih še znamo brati? Vredno je in treba je! Knjige so namreč posebne hiše sreče in bolečine, spoznanja in modrosti, negotovosti in poguma. V njih živijo največji in tudi malo manjši ljudje. Govorijo o svojih popotovanjih k sebi in k drugim. Vse te zgodbe je čas zbral v naj -večjo zakladnico v naši zgodovini ...«. In ob koncu je zapisal: »Vrnimo se h knjigam.« Drži kot pribito!
■ bš
107,8 MHz
täonjSKÜ lOO CAS©POSDOl M® Z AI ox
Glasbene novičke
Praznik dela
Že v začetku leta smo ugotavljali, da nam letošnji prazniki -dela prosti dnevi - ne gredo najbolj na roko. So »poskrbeli« za to, da bo potrebno zbrati gradivo za »vse četrtke«, ko prihaja v vaše domove tednik Naš čas.
Tako bodo za nas prihajajoči prvomajski prazniki zelo delovni, saj bomo za pripravo prvomajske številke imeli na voljo dan manj. Tudi ko bodo ti mimo, se stanje v redakciji še zdaleč ne
bo »normaliziralo«.
Če smo se še pred kakšnim mesecem nasmihali, kako daleč so še priprave na prilogo Poletje v Šaleški dolini in poletni dopusti, nam danes ni več do smeha. Ob pogledu na listo, v katero je potrebno vpisati, kdaj bo kdo koris til let ni dopust, se zavedamo, da bo tik pred zdajci. Polet ni čas v naši redakciji zapolnijo nekateri novi obrazi mladih sodelavcev, ki se izobra-
žujejo za poklic »predstavnika sedme sile«, kot radi poimenujejo novinarje ljudje. Počitniško delo je zanje prava priložnost spoznati teorijo v praksi, se pobliže seznaniti, kaj pomeni biti novinar v redakciji centralne medij ske hiše in » na vasi«, kot rada reče naša Bojana. Zanimanje za opravljanje dela je veliko, zato so se naši šefi določili, da bo 10. maj zadnji dan za zbiranje prijav za počit niško delo ali obvezno prakso. Samo dvakrat, trikrat,... no, malo večkrat bomo šli spat, pa bo tudi ta rok mimo.
■ tp
¿zäh)
... na kratko...
SREDI ZVEZD
15. in 16. maja bo v Žalcu potekal že 7. festival vokalne zabavne glasbe Sredi zvezd. Osrednji gost festivala bo italijanska zasedba Vocalica, ki velja za eno najboljših acapel-la skupin na svetu. V tekmovalnem delu se bo pome ri lo šest vokal nih skupin, kot gost drugega večera pa bo nastopila še ena italijanska skupina Mezzotono.
EVA HREN
Eva Hren (nekoč članica terceta Kat-rinas) je s skupino Sladcore te dni izdala ploščo s preprostim naslovom SLO, na radijskih postajah pa na njen izid opozarja prvi singl z naslovom Po jezeru.
RUDOLF GAS IN TJAŠA HROBAT
Besame mucho je nova skladba Rudolfa Gasa, ki je nastala v sodelovanju s televizij sko in radijsko voditeljico Tjašo Hrobat po uspešnem nastopu v oddaji Zvezde pojejo. Gre za zna no sklad bo, ki je bila v zgodovini glasbe predstavljena že v več priredbah.
TANJA ŽAGAR
Direktor založbe Gong Records Miki Šarac je na posebnem Zlatem večeru Tanje Žagar v grosupeljskem Kongu priljubljeni pevki podelil zlato ploščo za uspeš no pro da jo nje ne ga dvojnega albuma Tiho, tiho čas beži.
VLA DO KRES LIN V ZDA
Pred kratkim se je vrnil iz ZDA, kjer je v okviru krajše turneje obiskal slavno Univerzo Yale ter mesta Cleveland, Chicago in Washington. Nastopil je večinoma za tam živeče Sloven ce.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	FLIRRT - Zbiram vse, kar nosila je
2.	KELLY CLARKSON - I Do Not Hook Up
3.	STAR PILOTS - In The Heat Of The Night
Nekoč zelo popularna slovenska pop skupina Flirt se v spremenjeni zasedbi in z nekoliko spremenjenim imenom (Flirrt) vrača na domačo glasbeno sceno. Skupina je ohranila svoj zvok izpred let, o čemer priča tudi novi singl, skladba Zbiram vse, kar nosila je, ki napoveduje tudi nov album. Ta je v fazi snemanja izšel pa naj bi pozno jeseni.
LESTVICA DOMAČE
Am
i ■
i
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Savinjskih 7 - Ati, daj za bencin
2.	Ansambel Cvet - Rdeča barva je draga
3.	Barbara in Martin Jehart - Doma sva iz Šmartna
4.	Ansambel Franca Flereta - Vrniva se dekle na morje
5.	Zreška pomlad - Spet večer bo kot nekoč
6.	Ansambel Poljanšek - Slovenska pesem
7.	Novi spomini - Zadnji tvoj poljub
8.	Harmonikarski orkester Primoža Zvira in zbor Sonce - Mamica je kakor zarja
9.	Vesele Štajerke - Če verjameš
10.	Ansambel Naveza - Premlad
... več na: www.radiovelenje.com
Postanite naročnik	ij	>L	/J	m
Za naročnike kar 9 številk zastonj! A				
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
i ■
i
ff: \ P
K i
JJ H ,\ /
1, x -
Chateau z novo skladbo
Člani pred leti zelo priljubljene skupine Chateau so po lanskoletni vrnitvi na sceno in objavi skladbe Vse, kar ljubim pred kratkim na radijske postaje poslali nov singl z naslovom Zaradi tebe. Pesem prihaja izpod peresa Zvoneta Hranj-ca, kitarista skupine in tudi sicer avtorja večine njihovih uspešnic. Skupina Chateau je nastala leta 1986 in slovenski javnosti postala bolj znana s skladbo Ljubezen čez počitnice. Leta 1990 je izdala prvi album Tvoje oči, prelomnico pa je za skupino predstavljalo leto 1991, ko se je skupini pridružil kitarist Zvone Hranjec, s katerim se je začelo najplodnejše in najuspešnejše obdobje skupine - takrat so nastale uspešnice Lola, Mlinar na Muri, Objemi me, Brez tebe itd. Skupina se je po dolgem premoru konec lanskega leta vrnila na sceno s koncertom v velenjskem klubu Max.
Pika Božič se vrača
Pika Božič se po nekajletni odsotnosti vrača na glasbeno sceno. Z novim singlom Eno napoveduje izid novega albuma Shine, ki bo izšel sredi junija. Prihajajoči album je bil delno posnet v studiu aBox v Sloveniji, delno pa v Los Angelesu. Na albumu so poleg Pike sodelovali znani in priznani slovenski in tuji glasbeniki. Na bobnih lahko sliši-
TS j

/ V
if
mo Romana Rateja (t.a.t.u., Billy-si, Miladojka Youneed...), na basu Janija Haceta, za kitare in sinteti-zatorje sta prijela Dragan Capor in Jeff Carutherrs, na klaviaturah lahko slišimo Philippa Saissa, kije v preteklosti sodeloval in snemal plošče z mnogimi svetovno znanimi glasbeniki, kot so Al Di Meola, Chaka Khan, David Bowie in Rolling Stones. Pika se je svojega povratka na glasbeno sceno lotila nekoliko drugače, na koncertnih odrih jo bodo namreč spremljali izkušeni slovenski glasbeniki in tako občinstvu ponudili drugačno koncertno izkušnjo.
Anja Rupel ostaja do konca
V minulem tednu je na police prispel novi album Anje Rupel, ki prinaša deset svežih skladb. Njen sedmi studijski album nosi naslov Ostani do konca, zanj pa je odgo-vo ren uspe šen producentski trio, ki ga poleg Anje sestavljata še Aleš Klinar in Franci Zabukovec. Na albumu sta poleg premierno predstavljene skladbe Nisi moj, ki se v teh dneh pospešeno vrti na številnih radijskih postajah, tudi dve skladbi, kijih je občinstvo že spoznalo v preteklosti. Prva skladba Ne lažeš mi ti je duet z odličnim glasbenikom Harijem Varešanovi-čem (Hari-Mata-Hari), druga, Ne prva ne edina, pa se je lansko jesen pospešeno vrtela na vseh slovenskih radijskih postajah.
Anja je za skladbo Nisi moj že posnela atraktiven videospot pod režiserko taktirko Izidorja Fariča in bo v kratkem doživel televizijsko premiero.
Anja je na glasbeni sceni že vrsto let in številni se je še spominjajo iz obdobja uspešne kariere skupine Videosex. Leta 1994 je skupaj z Alešem Klinarjem posnela prvi samo stoj ni mini CD Lep je dan, pol leta kasneje pa je izšel tudi album Odpri oči. Sledili so albumi Moje sanje, Ne ustavi me nihče (2000), Kolekcija (2002) ter Vse (2004).
Siddharta napada z napalmom
Skupina Siddharta v okviru projekta Saga predstavlja novost, drugi zaporedni singl z naslovom Napalm 3.
Te pesmi ne gre šteti za nadaljevanje zgodbe Vojne idej, saj ponuja šele uvod v celotno zgodbo in predstavlja dodan košček v sestavljanki Sage, ki pa jo bo moč povezati v celotno zgodbo ob spremljanju vseh izdanih singlov. Spremni CD singl vključuje tri različice pesmi: originalno (produkcija Siddharta in Žarko Pak) ter demo različico in remix, ki ju je pripravil Peter Penko. Vse skupaj je bilo posneto v novomeškem studiu RSL. Za posebno vizualno zgodbo novega singla je poskrbel Veto Group v navezi z izjemnim mladim ilustratorjem Blažem Porento, ki je z ekipo že sodeloval pri nastajanju podobe za Vojno idej. Skupina po izdaji singla Napalm 3 napoveduje tudi nov videospot in veliko drugih aktivnosti, o katerih lahko preberete na Sagini uradni spletni strani www.siol.net/siddharta-saga.
Poklčite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
»Kdor poje, slabo ne misli,« so si edini trije, ki so svoje glasovne moči združili tudi na sobotnem akademskem plesu. Emilu Šterbenku je pred tem obseg pasu izmerila ena od študentk in ugotovila, da ima prekratke roke. Znani dobrovoljec se je temu prešerno nasmejal. Ob pesmi pa sta mu pritegnila Franc Avberšek in Marko Markoja, saj so bili vsi trije svoje dni zelo pomembni v ŠŠK-ju. Na »akademcih«, kjer so redni gostje, pa so še vedno.

^ (prvi z leve) Janez Dvornik, ki mu je potekel mandat direktorj a javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki, v družbi s čarodejem Francem Višnarjem. »Mislim, da bi »štrik«, ki ga lahko vlečeš na vse konce i n kraj e, pa se ne pretrga, prišel prav našemu županu pri proračunu. Sicer pa sam redko kdaj nasedem na kakšno finto, imam raje, da drugi na moje. Preden si pride kdo gor, zakaj gre, j e zadeva že tako ali tako mimo.«
^ Brigita Kropušek Ranzinger, ki jo dobro poznajo dijaki in študenti velenjske Ljudske univerze, in profesor Tone De Costa, sta zagrizena tabornika. Zato sta v soboto pomagala pri izvedbi dogodka, ki so ga na Titovem trgu pripravili taborniki iz rodu Jezerski zmaj. Vzela pa sta si tudi čas za klepet o »mladini«. Tone je Brigiti pokazal sliko svojega polletnega vnuka Nejca, nad katerim so vsi v družini čisto očarani. Brigita, ki je že mamica ljubkega fantiča, je sliko nežno pogledala. Za to ima namreč še en lep, sladek razlog.
KAKO UREDITI BALKON IN TERASO
V SEZONI 2009 IN KAJ SVETUJEJO NA PUP-u
V letu 2009 se izhodišča, za ureditev balkona in terase niso preveč spremenila. Kot vedno je potrebno najprej vzeti v obzir, koliko časa bomo zasaditvi lahko namenjali, to pa je tudi pomembno izhodišče, saj je balkonsko cvetje takšno, ki potrebujejo več in tisto, ki potrebuje manj nege, pri čemer mislimo seveda na zalivanje, dognojevanje in zaščito pred boleznimi in škodljivci.
Zelo pomembno je seveda izbor glede lego in ko jo definiramo, se osredotočimo na barvo ograje, fasado. Torej lahko npr. pri rumeni fasadi naredimo izbor rastlin v odtenkih rumene barve, ali pa se odločimo za vijolično barvo, ki bo izrazito nasprotje rumene fasade, pri beli barvi fasede in temni ograji pa se lahko z izborom barve poigravamo še bolj poljubno. Ob barvi fasade je seveda pomembna tudi barva balkonske ograje kjer mora biti povsem jasno, da na belo balkonsko ograjo ne dajemo belo cvetočih rastlin ali rastlin z belo pisanimi listi, ali pač, če želimo biti kljubovalni in nam je čistina bele barve tako blizu, da ne moremo brez nje. Seveda pa je povsem drugače pri temni ograji, kjer so žive in vse svetle barve zelo dobrodošle.
Nikdar torej ne smemo zanemarjati sloga hiše in prav je da se z rastlinskim izborom prilagodimo, ker bomo le tako dosegli harmoničen izgled. Torej; hiše grajene v meščanskem, podeželskem, alpskem ali kot je danes trendovsko - minima-lističnem modernem slogu, zahtevajo premišljen izbor rastlin, tako po barvi cvetov, obliki cvetov in
UPUIIR
listov, načinu razrasti in seveda vsem drugim zahtevam, ki ustvarjajo optimalne pogoje zarast in razvoj. Ko izberemo rastline, pa je pomembno tudi kam in kako jih bomo posadili. Pravi izbor posod je velikega pomena, tako pri barvi kot materialu (PVC, les, glina, kovina, kamen..). Glede substrata je potrebno vedeti, da potrebuje rastline dobro talno osnovo za razvoj korenin, kar je osnova za možnost črpanja hranil in s tem nadalje kvalitetno razrast. Torej substrat naj bo specialen za balkonsko cvetje ali pa celo za rastlinsko vrsto katero sadimo (pelargonije, vodenke, fuksije, surfinije...). Zato prosite vašega vrtnarja pri katerem kupujete cvetje, naj vam proda še substrat, ki ga sam uporablja v profesionalni rabi.
Ker rastline v poletnem času veliko zalivamo in s tem močno izpiramo hranila moramo ta pogosteje dodajati, včasih tudi 2x tedensko, če želimo dober nastavekzacvetenje.
Kar nekaj je potrebno vedeti, da naredimo prave korake, zato se ni odveč posluževati nasvetov strokovnjaka.
Ne pozabimo, da so pokončne in prevešajoče pelargonije še vedno številka 1, da se ne zmotimo, če v senco posadimo vodenke ali fuksije, prav pa je tudi, da poskušamo biti drugačni, da eksperimentiramo. In le zakaj bi na balkonu morale biti cvetoče rastline, če so lahko tiste z močno pisanimi Usti, ki prav tako dajejo izrazit efekt barvitosti in zahtevajo manj skrbi!?
Naj bo naš balkon letos pravzaprav kombinacija okrasnih trav in barvitih dišavnic.
Ali pa posadimo ognjeno oranžne rastline in pokažimo svojo energičnost in ognjevitost.
Uporabimo sam vijolično cvetne rastline, ali pa samo tiste, ki cvetijo modro.
Imejmo na balkonu hladno belino, ker kljubujemo poletni vročini.
Ne bodimo vsakdanji, bodimo drugačni in svobodni.
www.nascas.com
www.radiovelenje.com
Zasuk
Velenje se je šele zdaj prav zasukalo. Vsaj pri prometu. Sicer je slišati želje po različnih drugih zasukih, kjer pa cestna krožišča ne pomagajo.
Mačehovsko do matere
Včeraj je bil dan Zemlje. Spet smo malo počistili naokoli, sicer pa odnosa do matere Zemlje nismo kaj dosti spremenili. Do nje se še vedno obnašamo močno mačehovsko.
Lažja občina
Šoštanjska občina je postala veliko lažja. Za skoraj 16 ton. Toliko odpadkov so pobrali v zadnji čistilni akciji. A se bodo gotovo spet našli 'težaki', ki bodo vse to izničili.
Zaprte upravne enote
Prvo soboto v maju upravne enote ne bodo odprte. Na žalost zaposlenih le zato ne, ker je praznik. Morda bo zato delovna druga.
Nič manj slovenski
V Šoštanju zagotavljajo, da to mesto po zadnjih dogodkih ni nič manj slovensko. Padle so namreč lipe.
Bolje na odru kot na položaju
Diktatorja je bolje imeli le na gledališkem odru kot pa v vodstvu kake občine ali družbe. Ali družine.
Dol z njimi!
Nekaterim so še vedno napoti nekateri spomeniki. Drugim nekateri živi ljudje.
Vse več praznovalcev
Bliža se 1. maj. Letos naj bi bila udeležba na praznovanjih še bolj množična. Vse več je ljudi, ki ima veliko časa. Veliko več jih je brez dela in taki delo še bolj častijo.
Usodni Mariborčani
Zadnji vikend športniki iz Maribora velenjskim niso bili naklonjeni. Po porazu nogometašev je mariborska Klima dala na hladno še rokometaše. To, da so enako kratko potegnili Celjani, je le slaba tolažba.
NASI KRAJI IN LJUDJE
Druži jih druženje
30. aprila, ki je tudi praznik krajevne skupnosti Stara vas, bodo zaznamovali 65. obletnico partizanskega napada na rudnik
Milena Krstič - Planinc
Velenjska krajevna skupnost Stara vas s svojo urejenostjo pritegne pozornost. Sploh zdaj, na pomlad, ko je polno zelenja, da bode v oči, ko se cvetje na gredicah ter sadno drevje z neštetimi cvetovi, spremeni v čebelji raj. Stara vas je naselje, kjer izrazito prevladujejo individualne hiše, njihovi stanovalci pa zgledno skrbijo za okolje in vanj vnašajo sodobne trende zasaditev. PUP, Podjetje za urejanje prosta, jim je blizu, njihovi strokovnjaki pa so tudi ved no na voljo za kak nasvet. Sadike, pravijo Starova-ščanje, tudi Satovaščani, pa si izmenjujejo. Ne samo sosed sosedu, tudi kakšen bolj oddaljen je za to priročen.
Že od nekdaj je Stara vas znana po tem, da se krajani veliko in radi družijo. Spodbujajo jih, da pridejo, ko se kaj dogaja. To je še ena kakovost te krajevne skupnosti. Ljudje, ki enkrat pridejo v Staro vas, se v njej ustalijo, tukaj ostanejo. Med seboj se skoraj vsi poznajo.
Za »zmenek« smo se dogovorili z Marjanom Lipovškom, predsednikom sveta Krajevne skupnosti, mu predlagali, naj v družbo pripelje še koga, on pa je pripeljal kar cel oktet. Ne sicer pevski, gotovo
Dom središče Stare vasi
Dobili smo se v stavbi krajevne skupnosti. Igor Pečovnik, podpred-sed nik sveta je takoj rekel, da je to objekt, na katerega so vsi ponosni. »Pridobile so ga predhodne gen-
pa tisti, ki daje takt dogajanju v kraju. »Pa še vsi niso mogli priti,« je zatrdil. Mija Čuljak, denimo, ki ima na skrbi pomembno področje - izlete (kamor lahko gredo vsi) in rekreacijo žensk, kamor ne morejo vsi. Le ženske. Bomo pa z njo kdaj v prihodnje rekli kakšno.
sočasno z drugimi velenjskimi ustanovljena. Samo leto kasneje je bila na zboru krajanov sprejeta odločitev, da bo imel kraj, kot se za vse kraje spodobi, svoj praznik - 30. april, v spomin na partizanski napad na rudnik. »Letos bo od tega dogodka minilo 65 let in seveda bomo ta jubilej posebej zaznamovali.«
Ni pozabil povedati, da so krajani Stare vasi 30. aprila leta 1976 odkrili na Starem jašku spominsko ploščo in prvič praznovali. Pokrovitelj tega dogodka je bil Franc Leskošek Luka.
Marjan Lipovšek
eracije, mi ga urejamo, prenavljamo, vzdržujemo.« V njem se najde prostor za vse organizacije, ki delujejo v kraju, in za vse krajane, ki so pripravljeni priti blizu. "Vzdrževanje sicer precej stane, a je vsak evro vreden tega. V zadnjih letih smo v domu opravi li kar nekaj
posegov, obnovili instalacijo, malo prezidali, zamenjali pohištvo, uredili streho in fasado."
Marjan Lipovšek, predsednik sveta, ki skrbno beleži vse pomembne dogodke, pomemben pa je tudi tisti najmanjši, je segel nazaj. V leto 1974, ko je bila krajevna skupnost

rekli siSD
Zofija Gorogranc o Pevkah iz
Stare vasi: »Prvi nastop smo pevke iz stare vasi imele 19. avgusta leta 1995 na srečanju Starovaščani Starovaščanom. Prepevale smo vse do lani. Potem pa, saj veste, pridejo leta, bolezen, tudi smrt. Včasih še pridemo skupaj pri meni, obujamo spomine, zapojemo. Včasih pa smo imele veliko koncertov. Šle smo, kamor so nas povabili. Tudi poslušali so nas radi. Zelo rade smo prepevale Ježkove in Jožkove pesmi, pa Pesem iz Škal. Pred tem sem pela v Vokalnem kvintetu Stara vas, ki ga je vodil zdaj že pokojni Maks Podlesnik.«
Branka Sovinek o krajevni organizaciji Rdečega križa: »Krajevna organizacija trenutno šteje 190 članic in članov.
Ustanovitev je spodbudil Marjan Lipovšek. Krajevna skupnost je bila tudi tista, ki nam je podarila aparat za merjenje holesterola in krvnega tlaka. Tako smo začeli. Izdajamo glasilo Kapljica. Namenjeno je vsem članom. V njem pišemo, kaj delamo, kaj bomo delali ... Letos bomo neko-
liko več pozornosti kot prej namenili predavanjem.«
Milena Pečovnik o razstavah, prireditvah, urejanju okolja: »Že celo desetletje pripravljamo različne prireditve, razstave, predstavitve, na katere povabimo nastopajoče od vsepovsod. Celo Ota Pestnerja smo že gostili. Za prireditve, srečanja, razstave nam pride prav vsaka priložnost. Nikakor ne smem prezreti tematskih večerov. Različni so, od tega, kako saditi balkonsko cvetje, kako bomo urejali okolje in podobno.«
Herman Lešnik o aktivnostih krajevne borčevske organizacije: »Trenutno nas je le še 58, bilo pa nas je že blizu 90. Včasih so bili naši člani predvsem borci in interniranci, teh je v naših vrstah le še 10, drugi so mlajši, taki, ki so odločeni negovati in ohranjati tradicijo NOB. Udeležujemo se spominskih svečanosti, komemoracij, konec leta pa pripravimo tovariški večer, na katerem se pogovorimo, debatiramo. Naši člani so bili nekdaj nosilci številnih prostovoljnih akcij. Teh se še zdaj udeležujemo. Na zadnji akciji je sodelovalo pet
naših članov, starejših od 80 let.«
Miran Mošnik, član sveta KS o hitri cesti: »Velenjačnom in drugim je naša krajevna skupnost znana po zelenem okolju; zagotovo je umeščena v enega najlepših predelov mesta. Do grobega posega, hitre ceste sredi doline, nobenemu Velenjčanu ne bi smela biti vseeno. Veliko evropskih direktiv je, ki govorijo o trasah, ki naj bi bile čim dlje od urbanih naselij. Krajani proti sami trasi niso, vendar če bo ta urejena na primeren način, ne pa tako, da se vkopani del trase vključuje sredi varovalnega gozda.«
Iztok Ravljen o življenju v krajevni skupnosti: »Živeti v taki krajevni skupnosti, kot je Stara vas, je prijetno. Skrbimo za družabno življenje, tudi izlete, ki jih organiziramo tako po Sloveniji kot Evropi. Odziv krajanov je ogromen, tudi po dva avtobusa se odpeljeta na izlet. Omeniti velja tudi pohod okoli KS, ki se ga udeležujejo cele družine, in po pohodu srečanje.
Igor Pečovnik
Predlagali: Park velenjskih žena
"Bili smo med prvi mi, ki smo se družno lotili urejanja okolja," pripoveduje Lipovšek. »Že na pomlad 1976 smo zavihali rokave. Tudi Sončni park je bil več kot deset let pod našo oskrbo in tudi podjetja, ki so ime la pri nas sedež. Vsa ko leto smo popravljali klopi, obnavljali javno razsvetljavo, barvali drogove ... Leta 1986 smo pripravili celo javno tribuno o varovanju okolja in s tem pokazali, da nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. Kot zanimivost naj povem, da je bil tistikrat podan predlog, a žal ni bil izpeljan, da bi park preimenovali v Park velenjskih žena, ki so ta park udarniško urejale, v njem delale.« Mogoče pa kdaj v prihodnje?
Spisek vsega, kar so urejali in uredili v Sončnem parku, je dolg. »Kar precej se je Stara vas s takrat-
nim predsednikom Alojzem Holeš-kom na čelu angažirala zanj. Pa tudi pri obnovi objekta starega kina.«
Ne cve ti pa rav no vse
Čeprav smo rekli, daje Stara vas v teh dneh v cvetju, pa ne cveti ravno vse. Kar nekaj stvari je, ki bi jih radi uredili ali pa se jih »rešili.«
Denimo odlagališča komunalnih odpadkov. Dovoljenje ima do 15. julija. Malo bo še torej treba potrpeti z njim in s smra dom, ki od tam občasno, ko zapiha veter v tako smer, obišče naselje.
Dru ga taka točka je Dinos ob Cesti Simona Blatnika. »Upamo, da bo čimprej prišlo do preselitve na veliko veselje bližnjih stanovalcev,« pripovedujejo. Nekaj nezadovoljstva povzroča zračni jašek pri Merkurju. »Zaradi hrupa,« pravijo. Seveda naštejejo še kaj, kar jih moti.
Naštejejo pa tudi vse, kar so na
novo pri do bi li in kar še bodo. »V zadnjih letih je bilo na področju izboljševanja komunalne strukture tega veliko. Javna razsvetljava. Te ni samo še na delu Koroške ob železniški progi in na Jerihovi.« Svetila so opremili z varčnimi žarnicami, posodobili več cest, Jeri-hovo, Erjavčevo, Čopovo, Levstikovo, del Ceste pod parkom je prenove še potreben, Subotiško .V načrtu pa jih imajo še nekaj.
Z gospodarskimi druž ba mi z roko v roki
»Dobro sodelujemo s podjetji, z gospodarskimi družbami, ki imajo sedež v prostoru naše krajevne skupnosti. Vedno priskočijo na pomoč. V tem smo pa res v prednosti,« pravijo.
Srečo pa imajo, ker ima pri njih sedež kar precej podjetij: Komunalno podjetje, PUP Saubermma-cher, Veplas in vrsta majhnih,
Partizanski golaž za vse
Proslava bo 30. aprila na Starem jašku. Začela se bo ob 16. uri. Slavnostni govornik bo Bojan Kontič, predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB. Za program bodo poskrbeli Pihalni orkester Premogovnika, mešani pevski zbor Karel Destovnik Kajuh iz Velenja in amaterski igralec Drago Karel Seme.
Po proslavi bo pri domu krajanov Stara vas od 17. ure naprej srečanje krajanov in borcev. Za vse bodo pripravili partizanski golaž.
zasebnih podjetij.
Kadarkoli je potrebna kakšna pomoč, donacija, bodisi v denarnem bodisi moralnem smislu, smo je deležni.«

Ko udari SToP
Po dobrih petih letih Slovenski tolkalni projekt v mestu, kjer je nastal, pripravil odličen koncert
Velenje, 16. april - Prejšnji četrtek zvečer je bil poseben za vse, ki so prišli na koncert danes zagotovo najbolj prepoznavne slovenske tolkalne skupine SToP. Čeprav so se zanj odločili le nekaj dni prej, se je izkazalo, da njihov dober glas daleč seže, saj je bila dvorana doma kulture dobro zasedena, razpoloženje med koncertom pa iz minute v minuto boljše. Dobra ura odlično izbranega programa je minila, kot bi mignil. Pa čeprav so morali fantje (edino dekle je iz zasedbe tokrat manjkalo) pred vsako glasbeno
točko opraviti nekaj priprav in prestavljanj inštrumentov. Ker so tega že vešči, so čas zapolnili z zanimivostmi iz njihove desetletne kariere, dokazali pa so tudi, da se znajo šaliti.
Koncert, ki je le eden od mnogih v sklopu 10. obletnice delovanja skupine, so poimenovali "The best of SToP 1999-2009". Preprosto povedano, fantje so v program uvrstili skladbe, ki so jih v teh letih igrali največkrat ali pa z največjim uspehom. V Velenju »rojena« skupina SToP - prve vaje so imeli v glasbeni šoli Frana Koruna
Koželjskega, pa tudi trije od sedmih članov so Šalečani - se je s četrtkovim koncertom uspešno vrnila v mesto, kjer se je pričela pisati zgodba o uspehu.
Člane skupine SToP - vsi so pro-fesoiji tolkal - je združila želja po komornem muziciranju, izvajanju kakovostnih skladb ter raziskovanju novih zvokov tolkal. Tako na zanimivih, predvsem pa ritmičnih koncertih predstavljajo celo paleto klasičnih, etnoloških in drugih tolkal. Tudi tokrat so igrali tako na bobne, marimbe kot kuhalnice, posode, igrače ... Svoje glasbeno in družbeno poslanstvo izpolnjujejo na koncertih za mlade, organizirajo seminarje, poletne šole, močno prepoznavni pa so tudi po festivalu BUMfest, ki ga vsako leto januarja uspešno izvajajo v Žalcu. Zanimivo je, da so doslej prav oni spodbudili številne slovenske skladatelje, da so začeli pisati glasbo za tolkala. Skupino SToP sestavljajo: Matevž Bajde, Damir Korošec,
f

%i
I"
i L

i 'tfT " r
j ■"■T*	- P ' ■«. . »
J t I* * - *	' -'"T
1 r . Ki	-
vct!S',--.	I . 1
SToPovci so bili med koncertom zelo razgibani. Takole so zaigrali eno največkrat izvajanih skladb, ki so jo tokrat posvetili našemu uredniku Stanetu Vovku, ki je na dan koncerta
praznoval rojstni dan.
Skupina StoP je v velenskem domu kulture zaigrala najboljše skladbe, ki so jih ustvarili ali poustvarili v desetih letih delovanja.

l *
thf.
i ¡J	J.
i
i
ml š
'■I ' ' 1 ■ T *> l
i.

11 ^
Barbara Kresnik, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše. Izjemno pomemben pa je tudi njihov prispevek k popularizaciji glasbe med mladimi. Zagotovo je eden od učinkov slovenskega tolkalnega projekta v zadnjih letih tudi množičen vpis na oddelke tolkal v velenjski in drugih glasbenih šolah po Sloveniji. Prav velenjski tolkalni oddelek, kjer poučujeta Plamberger in Lojen, je danes najmočnejši v Sloveniji, odličen pa je tudi tolka-lni oddelek žalske glasbene šole, kjer poučuje Dejan Tamše. Slednji vodi tudi dekliško skupino ŠUS.
V zadnjih letih število njihovih nastopov strmo raste. Neredko jih najame tudi protokol RS, saj se znajo prilagoditi vsaki priložnosti. Za
sabo imajo tudi številna gostovanja v tujini: navdušili so v Španiji, Italiji, Avstriji, na Češkem, Hrvaškem, v Črni gori in Južni Koreji. Kot vse kaže, se jim jeseni obetajo nova gostovanja na festivalih po svetu, sodelovali bodo tudi pri večji plesni predstavi, videli pa jih bomo tudi na osrednji svečanosti ob 50-letnici Velenja, kjer se jim bodo pridružila dekleta iz tolkalne skupine ŠUS in njihovi dijaki. Skladbo prav za to priložnost ustvarjajo skupaj s skladateljem Stanetom Špeglom.
Skupina StoP je konec lanskega leta izdala tudi svojo prvo ploščo. Čeprav pravijo, da bo naslednja izšla šele ob 20-letnici, ne bi bilo nič narobe, če bi že prej. Ker so res odlični! V živo pa sploh.
■ bš, foto: vos
ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA
Skrivnost sreče ni v tem, da delamo tisto, kar bi radi, temveč da imamo radi tisto, kar delamo.
(Lev Nikolajevič Tolstoj)
www.gorenje.si
gorenje

MLADI
38 enot oziroma 570 evrov pomoči
Rdeča preproga, soj bakel ob vhodu, urejene dame in gospodične ter fantje in gospodje v oblekah in kravatah - Tako nekako je bil videti začetek sobotnega večera v gostilni Jakec, kjer se je odvijal že tradicionalni Akademski ples Šaleškega študentskega kluba (ŠŠK)
Tjaša Zajc
ŠŠK nenehno poudarja, da je Akademski ples pravzaprav letno srečanje generacij. Snidenje sedanjih in nekdanjih študentov, izmenjava mnenj in pridobivanje informacij od starejših, ki so v posameznem poklicu uspešni že dalj časa in zato pravi naslov za mlajše, kijih poklicna pot še čaka. Vse to, obarvano s sproščenimi odtenki brezskrbnega vzdušja, dobre hrane in poskočne glasbe.
Ker je bila noč mlada, večer pa še
zelo dolg, so se pri sot ni naj prej okrepčali z izbrano večerjo, uvod v tradicionalen večer pa sta vsak s svojim govorom prispevala župan MOV Srečko Meh in predsednik ŠŠK Janko Urbanc. Sledila je otvoritev plesišča, ki so ga prvi testirali člani upravnega odbora ŠŠK, kasneje pa so pete zavrteli tudi ostali gostje.
Eden dogodkov, ki se na plesu zgodi vsako leto, je tudi mini brucova-nje, na kate rem par novo pe če nih študentov preizkusijo z različnimi igrami. Letos so se preiskusili v teča-
ju malce manj običajne samoobrambe, pokazati so morali par baletnih prijemov in odgovoriti na vprašanja, kot so "Zakaj je v Velenju skakalnica" ali "Zakaj v Šoštanju gradijo šesti blok". Slednje vprašanje je dobilo tudi najbolj izviren odgovor, in sicer je eden od brucev dejal, da "je v prvih petih blokih že preveč prebivalcev." Celoten obredje nadzirala komisija v sestavi Marko Mar-koja, Emil Šterbenk in Alojz Avberšek. Če je voditelj programa-Veliki zeleni car - vztrajno skrbel, da bru-
ci niso imeli suhih grl, je komisija vzpodbudno nadzirala, da tudi carjev kozarec ni bil prazen. Tako so bili ob koncu programa vsi enako "sproščeni".
Po programu je bilo plesišče ponovno namenjeno brezmejenmu miganju in vrtenju v parih, da so bili takti pravi, pesmi pa dovolj pestre, pa je skrbel ansambel Slovenski eks-pres.
Značilnost vsakoletnega gala večera je tudi dobrodelna dražba. Letos je bil izkupiček namenjen Rdečemu križu za nabavo prehranjevalnih paketov za ogrožene družine. Prva na licitaciji je bila Zlata radgonska penina, obogatena s pravim zlatom. Dosegla je vrednost sedmih enot (ena enota = en paket hrane = 15 evrov). Slika umetnice Urške Stropnik je bila prodana za 21 enot, tretji na dražbi pa je bil mali bronas-
ti kipec Bernarda Sešla, prodan za deset enot. Skupaj torej 38 enot oziroma 570 evrov. Po dražbi, ki se je odvijala krepko
po dvanajsti zvečer, je bila noč namenjena le še plesu do jutranjih ur, ko so domov odšli še najbolj vztrajni.
kiper prevozi - gradbena mehanizacija - nizke gradnje -rušenje objektov - gradnja cest - možnost najema kompresorjev in manjSe gradbene - mehanizacije (nabijači (žabe), vibraplošfie, vodne črpalke)...
Prijetne prvomajske praznike!
Tel./fax: 03 588 26 07, mobitel: 041 650 830
Po posameznih demonstracijah so morali bruci pokazati svoje baletne spretnosti.
LCA JOGURTI ZELENE DOLINE
Skrb za zdravje, čvrste kosti, zdravo srce in urejen prebavni sistem predstavlja vedno
pomembnejšo vlogo v našem vsakdanjem življenju. Pri tem lahko izbiramo med množico izdelkov.
Pa vendar, kako lahko ločimo najboljše od ostalih?
Trdno verjamemo, da so znanstvene podpore ključ do uspešnega razvoja ustreznega izdelka. Vendar izjemen izdelek je potrebno tudi poznati.
Kaj pomeni oznaka BENEO?
Oznaka BENEO združuje prehranske vlaknine s strokovnim imenom inulin in oligofruktoza (v nadaljevanju BENEO). Medsebojna sinergija že omenjenih prehranskih vlaknin se kaže v obliki stimulacije aktivnejšega delovanja koristnih bifido-bakterij v črevesni/prebavni flori, vpliva na splošno izboljšanje prebavnega zdravja in na aktivnejšo absorpcijo kalcija.
BENEO stimulira koristne bifidobakterije v prebavni flori
Črevesna flora igra ključno vlogo v obrambnem sistemu telesa. Je namreč skupno ime za milijarde bakterij v našem prebavnem sistemu. Večina teh bak te rij ima dob ro dej ni uči nek, ven dar so neka te -re za naše zdravje lahko škodljive.
Prehranske vlaknine, ki jih vsebuje posamezni izdelek in so označene z imenom BENEO, selektivno stimulirajo koristne bifidobakterije. S tem se le-te krepijo ter posledično se zagotavlja preprečevanje razvoja slabih bakterij. Zato lahko upravičeno zapišemo,	_
- -Ll -..'
da PRHRANSKE VLAKNINE spodbujajo optimalno črevesno funkcijo in tudi delujejo kot prebiotik.
BENEO vpliva na splošno izboljšanje prebavnega zdravja
Redno vnašanje prehranskih vlaknin vpliva na:
•	krepitev rednega praznjenja črevesa,
•	izboljšanje prehodnosti črevesja in
•	izboljšanje črevesnega metabolizma ter
•	pomaga pri zaščit ravnotežja v prebavni flori.
BENEO vpliva na vrhunsko učinkovitost pri povečanju absorpcije kalcija in kostne gostote
Izredna kombinacija prehranskih vlaknin
LCA

www.beneo.com
ne
vpliva samo na izboljšanje zdravja prebavil ampak tudi na učinkovitejšo absorpcijo kalcija.
Kalcij je eden od najvažnejših mineralov za zdravo funkci o ni ra nje naše ga tele sa. Ven dar koli či na kalcija, ki ga absorbiramo v povprečju ne zadostuje za gradnjo zdravega in močnega okostja, kar lah ko vodi do krh ke struk tu re kosti in več je tve -ganjen jihovih lomov.
Prehranske vlaknine »BENEO« s svojim aktivnim delovanjem prispevajo k povečanju absorpcije kalcija in posledično povečanje deleža kalcija v kosteh v zgodnjem življenjskem obdobju, kar kasneje vpliva na zmanjšanje tveganja krhkih kosti in njihovih ■ _ . lomov.	,
LCA jogurti so tisti mlečni j izdelki, ki vsebujejo prehranske \ vlaknine s strokovnim imenom ' inulin in oligofruktoza ter to ozna- ) čeni z znamko BENEO. Z rednim uži- i vanjem LCA jogurtov vplivamo na povečano delovanje bifidobakterij v 1 črevesni flori, povečano aktiviranje j imunološkega sistema ter na poveča- | noabsorpcijokalcijavtelo.	1

Ne pozabite!
anes jih mogoče ne potrebujete, jutri pa boste hvaležni, da ste jih uživali!
zefene cfofine
18
V PISETE

23. aprila 2009
Predstavili smo se v Vrnjački Banji
Člani univerze za III. življenjsko obdobje smo se že drugič udeležili mednarodnega festivala vezenin »Zlatne niti« (Zlate niti) v Vrnjački Banji v Srbiji. Na festivalu od 3. do 5. aprila sta se predstavila krožek klekljanja, ki ga je predstavila Slavka Mijoč, in krožek Slovenske ljudske vezenine, ki gaje predstavila Jožica Gro-belnik. Razstavljeni izdelki so vzbudili veliko pozornost in zanimanje. Sprejeli so nas z velikim veseljem in navdušenjem. Tudi njihove skupine želijo priti v Slovenijo, da bi prikazali svoje tovrstne dejavnosti. Razstava in izdelavasSlovenskih vezenin in klekljanih izdelkov, še posebno slednjih, je vzbujala veliko pozornost in zanimanje. Na zaključku razstave je bila izražena sklepna misel in želja, da prenesemo to zvrst rokodelske dejavnosti tudi na mlajše rodove. Skupino so spremljali sekretar turistične zveze Velenje Jože Kandolf, skupina Zven s harmonikarjem iz Mislinje, glavni organizator vodenja pa je bil predsednik društva za aktivno življenje tretje generacije Zdravje v jeseni Ivan Konečnik s svojimi člani iz Radelj ob Dravi.
■ J. G., foto: J. K.
V Velenju je pod okriljem Počitniškega društva Kažipot potekalo medregion-alno tekmovanje, ki so ga načrtovali že kar nekaj časa.
Udeležili so se ga osnovnošolci iz Idrije, Loč, Hoč in Velenja, preizkusili pa so se v različnih »disciplinah«. Ena od njih
je bilo tudi orientacijsko tekmovanje, v katerem so se tekmovalci pomerili v znanju iz orientacije in poznavanja Velenja. V pomoč so jim bili tudi plakati, ki so jih lahko osnovnošolci prebrali pred samim tekmovanjem. V orientaciji so se najbolj izkazali mladi iz
Hoč, po razglasitvi pa so se lahko vsi jev, saj so partnerske šole izrazile željo
pomerili še v športnih igrah.
Brez dvoma je bilo zabavno. Ni manjkalo smeha, dobre volje, stkale so se nove prijateljske vezi, pa tudi vreme jim je bilo naklonjeno. Organizatorji so se zelo potrudili in dosegli enega od cil-
po nadaljevanju projekta.
Kako so vsi skupaj uživali, pa si lahko ogledate tudi na spletni strani www.kazipot.si.
■ Mojca Marš
Po nagrade za likovne izdelke v Celje
V	začetku letošnjega šolskega leta smo bili obveščeni o natečaju Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, tema katerega je bila »Naravne in druge nesreče - klic v sili 112«. Ker v našem vrtcu vsako leto v oktobru povabimo na obisk gasilce in policiste, smo se odločili izbrati in shraniti najboljše likovne izdelke otrok, ki so nastali ob takratni priložnosti.
Otroška domišljija je fantastična in brezmejna, spomini na brizganje vode iz gasilskih cevi, nošenje gasilske čelade, prižiganje luči ter sirene v gasilskem oziroma policijskem avtu, kamor so lahko radovedni malčki prvič sedli, pa so zlili na papir prave mojstrovine vseh barv. Te dogodke so otroci še dolgo podoživljali v igri, pogovorih in seveda likovnem ust-valjanju. Kljub mlajšim otrokom v naši enoti (1-4 leta) smo se odločili, da vsak oddelek prispeva kakšen izdelek. Te smo konec januarja poslali na regijski natečaj v Celje.
Na natečaj smo že kar malce pozabili, ko nas je nanj spomnilo prejeto pismo. Iz enote Lučka sta bila med pet najboljših na regijski ravni izbrana izdelka dveh naših otrok. Prejeli smo tudi vabilo na zaključno prireditev regijskega natečaja za otroke, starše in vzgojitelje mentorje. Ponosni starši naših nagrajenk Ule Švarc in Nike Bricman so se odločili odzvati vabilu in tako smo se 24. marca odpravili na podelitev v Celje.
V	Narodnem domu so nas pozdravili predstavniki URSZR in Ministrstva za šolstvo, šport in znanost. Vsi udeleženi smo si lahko ogledali Regijski center za obveščanje Celje. Po ogledu je sledila podelitev nagrad. Otroci so s ponosom in žarom v očeh stopali po nagrade, prejemali čestitke ter uživali v aplavzu, namenjenem samo njim. Čakalo pa nas je še eno presenečenje. Vrtec Šoštanj - enota Lučka je bil izbran za najaktivnejši vrtec na regijskem natečaju. Za nagrado smo dobili lutkovno predstavo gledališča Fru-fru, ki si jo bodo otroci Vrtca Šoštanj ogledali v mesecu aprilu ali maju.
Pet nagrajenih likovnih izdelkov vsake kategorije na regijski ravni je bilo poslanih v Ljubljano, kjer bodo do maja izbrali najboljše na državni ravni. Držimo pesti za naši mali umetnici Ulo in Niko.
■ Silvija Vrhovnik Goršek Vrtec Šoštanj -
enota Lučka
Mnenja in odmevi
Krajani Gorice zgroženi nad delovanjem lastne občine
Krajani Gorice smo morali lastni občini in državi z dobljeno sodbo dokazati njihove napake! Sodno dokazana zmota MO Velenje, po šest in pol let trajajočem sodnem procesu, je bila dobljena na Vrhovnem sodišču RS na osnovi nezakonito pridobljenega gradbenega dovoljenja, ker je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Od 12. marca letos je Simobilova bazna postaja na Gorici tudi uradno črna gradnja in nima veljavnega dovoljenja zad elovanje.
Dobljena sodba je temelj za izklop in rušitev bazne postaje Simobil (-BM 124 BTS Šalek), ki je sedem let delovala na osnovi nezakonitega gradbenega dovoljenja in povzročila nemalo zdravstvenih težav in stroškov krajanom. Kljub temu, da šest let prosjačimo in moledujemo lastno občino za konstruktivne predloge in da popravi napako (opozarjamo na zakon naše občine - morfološka enota 13 / 2, ki ga občina ni upoštevala, niti ni opozorila Ministrstva za okolje in prostor RS pri pridobitvi gradbenega dovoljenja). Pri naših prizadevanjih za izklop in odstranitev bazne postaje Simobi-la žal spet spoznavamo, kako vse vpletene institucije zavlačujejo in odlagajo to dejanje. In to kljub temu, da pritožba na dobljeno sodbo krajanov ni več možna, je torej dokonč-
na. Krajani smo že leta 2003, po osem mesečnem delovanju te bazne postaje, to nasilno izklopili. Bojimo se, da bomo morali to ponoviti, sicer bo postopek odklopa predolg.
Dodatni kaos na področju Gorice pa je povzročila izdaja soglasja za Mobitelovo bazno postajo s strani MO Velenje. Ta je začela delovati ta mesec, po naših podatkih 2. aprila 2009. Občina je soglasje izdala po direktivi župana Srečka Meha, ki pa očitno ni seznanjen s problematiko. Tri leta se namreč že pogajamo in pošiljamo prošnje za preklic tega soglasjai na MO Velenje. Soglasje za bazno postajo Mobitelu je bilo izdano kljub nesoglašanju krajanov, ki so predlagali lokacijo 80 metrov višje od sedanje lokacije, ki je v neposredni bližini stanovanjskih hiš. To je po besedah gradbene inšpektorice sporno. Vendar mnenja in moledovanja krajanov naša lastnao bčina niu poštevala!
Bazna postaja Mobitel stoji le 15 metrov od hiše družine Arlič. Apeli ra mo na g. župa na, da konč no zadolži svoje strokovne službe, da se lotijo prestavitve Mobitelove bazne postaje v obliki smreke in da ukrepa tudi pri predvideni postavitvi bazne postaje za TUŠ mobil. Na Elektru smo krajani izvedeli, da so že izdali soglasje za priklop. Mestni arhitekt Marko Vučina nam zatrjuje, da soglasja za TUŠ mobilovo bazno postajo MO Velenje ni izdala. Mi pa se sprašujemo, ali moramo tudi tukaj po sodni poti doseči prestavitev bazne postaje, ali bo morda lastna občina le naklonjena svojim
krajanom in jim bo priskočila na pomoč.
Isto pravico, kot je imeti močan signal, imamo tudi krajani Gorice, kjer imamo zaradi prenasičenosti signalov, ki domnevno škodijo zdravju, vse več težav. Na nekaj metrov razdalje nas obkrožajo kar tri bazne postaje! Zato prosimo našo MO Velenje, da nam končno prisluhne in priskoči na pomoč. Predlagamo, da vsi trije operaterji (Simobil, TUŠmobil in Mobitel) prestavijo svoje bazne postaje na skupno lokacijo na vrhu Kožlja, kije dovolj odmaknjena od stanovanjskih hiš, da sevanja ne bodo ogrožala zdravja občanov in občank. Meritve so pokazale, da bi bilo to ob postavitvi 35 metrov visokega stolpa možno. Na Mobitelu pa so nam tudi povedali, da je občina tista, ki mora upoštevati želje in zahteve občanov. Naša občina naše predloge negira in se zgovarja na operaterje. Ta ping-pong nikomur ne koristi, še najmanj nam,k rajanomG orice!
Želimo si, da Velenje postane prva slovenska občina, kije združila vse operaterje na enem mestu. V zadnjih letih so operaterji v Sloveniji prestavili kar 50 baznih postaj, pri čemer so jim pomagale njihove občine. Upamo, da bo po dobljeni sodbi vrhovnega sodišča ta zadosten dokaz za ves trud krajanov Gorice, da na z gradnjo strnjenem področju individualnih hiš lokacije za baz-nep ostaje nisop rimerne!
■ Komisija za spremljanje postavitve baznih postaj na Gorici, zanjo Kristjana Košič -Šorn, Alenka Čas in Franci Jan
Nam to ni všeč
Smo skupina cicibanov iz vrtca Lučka, starih pet do šest let. Odločili smo se, da vam pišemo, ker potrebujemo vašo pomoč.
V naš vrtec je po letu dni ponovno prišel Zeleni nahrbtnik. Ne bomo naštevali vseh ciljev projekta, saj vsa leta ostajajo nespremenjeni - skrb za okolje je naša primarna naloga. Vsako leto znova prihod Zelenega nahrbtnika ekološko obarva teme in dejavnosti v vrtcu. Preko različnih aktiv-
nosti kažemo svojo naravnanost in pozitivna čustva do narave, si razvijamo občutljivost na posege človeka v okolje in iščemo rešitev za okolj-ske težave. Lahko rečemo, daje prihod Zelenega nahrbtnika v naš vrtec res »ekološki« praznik celotne hiše.
V okviru teme Voda - od kod in kam nismo imeli nobenih pomislekov in težav, ko smo iskali, kakšen naj bi bil
naš prispevek k ohranjanju okolja. Naš drugi dom vendar leži ob reki Paki. Odločili smo se, da bomo Pako natančneje raziskali, in ker smo radovedni, vedoželjni in vztrajni, smo se tega lotili skrajno resno in zagnano. Na sprehodih preko leta reko spoznavamo in jo opazujemo v različnih letnih časih in vremenskih razmerah, čudimo se narasli, deroči, kalni reki, štejemo race v njej, poslušamo petje ptic v grmih na obrežju in vsak dan znova gledamo in čakamo, kdaj bodo grmički zasijali v barvi son-
ca. Prisluhnili smo tudi pesmi reke, njenemu brbotanju, žlobudranju, šumenju in bučanju. Kapljica vode reke Pake pa je v naši igralnici pod mikroskopom čudežno »oživela«. Še in še bi vam lahko pripovedovali o Paki. Veseli smo naše reke in radi jo imamo.
Zadnje čase pa smo pa tudi razočarani in začudeni, ko opažamo,
da visijo na grmičkih ob obrežju PVC vrečke in ko pod grmički namesto ptičjih gnezd ležijo pločevinke in plastenke. (Mimogrede, takšne slabe navade smo lani vsi cicibani vrtca -in še vedno jih - spreminjali v dobre navade in odpadke ločeno zbirali v za to primerne zabojnike). Še posebej nas je zmotilo hranjenje muc »brezdomk« na nabrežju reke Pake. Pa ne zaradi muc. Moti nas predvsem prinašanje ostankov hrane v vrečkah, pločevinkah ipd. in odlaganje hrane na sprehajalno pot oz. ob njej. Muce prihajajo, pojedo (ali pa tudi ne) ostanke hrane, vrečke, konzerve, škatle, plastenke pa ostajajo in se kopičijo. Staknili smo glavice in razmišljali, kaj lahko mi malčki storimo, da to »slabo » navado spremenimo v dobro. Odločili smo se, da bomo vsem sprehajalcem in stanovalcem v bližini sporočili, da nam to ni všeč in kaj lahko storijo drugače. Preko risb in izdelanih slikopisov, ki smo jih pritrdili na ograjo, sporočamo, da lahko mucam hrano ponudijo v posodicah, ki jih kasneje poberejo, vrečke pa odvržejo v smetnjake.
Ker se bojimo, da bo naše prizadevanje in skrb za okolje in za našo reko Pako premalo videna in »slišana«, smo se spomnili na vas in na Naš čas. Mogoče nam boste z objavljenim prispevkom pomagali, da bomo dovolj glasni. Hvala, ker ste nas poslušali.
■ Otroci izv rtca Lučka ter
vzgojiteljiciZ denkaT ravner in UrškaR ihtar
SPORT
Rokometaši Gorenja 'samo' četrti
Včeraj v prvenstvu s Slovanom, v soboto v prvi polfinalni tekmi Evropske rokometne zveze s Švicarji (ob 18.00)
Rokometaši koprskega Cimosa so letošnji zmagovalci pokalnega tekmovanja Slovenije. V velikem finalu v Kopru so premagali Celje Pivovarno Laško s 24 : 19. V tekmi za tretje mesto pa je mariborska Klima Petek ugnala Gorenje z 31 : 25.
Velenjčani so z zadnjim mes tom gotovo največje razočaranje sklepnega turnirja. V prvi polfinalni tekmi so bili gostitelji, igralci Cimosa, s 34 : 30 boljši od mariborskega moštva Klima Petek, Velenjčani pa so s 27 : 32 izgubili s Celjani.
Velenjski rokometaši so pred tem sklepnim turnirjem (teoretično) lovili kar tri lovorike: državni naslov, sloven ski pokal in pokal EHF (Evropske rokometne zveze). Gotovo ni nihče pričakoval, da bi lahko bili na vseh treh področjih najboljši. Sedaj so v lovu še za dve. Ve se, želja vseh ljubiteljev rokometa v dolini je državni naslov, saj tega še nimajo. Za nekatere bi ta imel celo večjo težo kot biti naj-
boljši v pokalu EHF. Državni naslov bi jih spet vrnil v ligo prvakov. Toda kot da se je znova vse zarotilo proti njim. Na prvenstveni tekmi v Slovenj Gradcu se je poškodoval - kot smo že pisali -njihov najboljši igralec Ivan Čupic. Ta hrvaški reprezentant bo zaradi poškodbe kar pol leta odsoten iz roko met nih dvo ran. Na konč ni ci pokala v Kopru prvič ni bilo na klopi trenerja Ivice Obrvana, kije bil zaradi nešportnega vedenja na tekmi s Trimom v Trebnjem kaznovan s pre povedjo dveh mese cev
Branko Tamše, pomočnik trenerja Gorenja: "Maribor je zmagal povsem zasluženo. Po polfinalnem porazu se je bilo težko pobrati. Poskušali smo, a nam ni uspelo. Ni nam bilo vseeno, ali bomo turnir končali kot tretji ali četrti, nenazadnje je Gorenje ekipa na vrhu lestvice prve lige. Borili smo se, a to ne zmanjšuje velike zmage Maribora. Naš načrt je bil, da nekatere igralce spočijemo, a smo videli, da tako ne gre. Igrali smo v postavi, ki malo ali celo nikoli ne igra skupaj. Maribor je imel še zelo razpoloženega vratarja, naša obramba pa ni imela niti črke 'g' od granitne. Tega nismo izgubili čez noč in upam, da se čimprej zberemo in spet pokažemo pravo igro."
Zadovoljen po ope ra ci ji
vodenja tekem. Skratka, do konca letošnje tekmovalne sezone. Zato je moštvo v Kopru vodil njegov pomočnik Branko Tamše. Kljub Čupičevem neigranju pa so ljubitelji rokometa vendarle pričakovali bolj šo igro v Kopru. Ko so jim Celjani preprečili igranje v finalu, so upali, da bodo boljši vsaj od Mariborčanov.
Ivan Čupic, ki se je
poško doval na tekmi 2. kroga končnice za prvaka, j e v torek v celjski bolnišnici uspešno prestal operacijo križnih vezi desnega kolena. Po njej je dejal: "Zdravnik je zadovoljen z opravljeno operacijo, zato ni razloga, da ne bi bil tudi jaz. Sicer se počutim malo utrujenega, ampak bo to kmalu minilo. Pred menoj je zahtevna rehabilitacija, na rokometna igrišča pa si želim priti v najhitrejšem času.«
Prijetno druženje s košarkarji Elektre
Prejšnji četrtek bomo Varovanci varstveno delovnega centra Saša, enote Ježek Velenje gotovo dolgo pomnili. Obiskala nas je članska ekipa šoštanjske Elektre Esotecha. Z njimi smo preživeli prijetno dopoldne v druženju in prijateljski košarkarski tekmi. Košarkarjem Elektre Esotecha in njihovim vodjem smo pripravili prijazen sprejem in pester program s športnimi in družabnimi igrami. Košarkarji so
se skupaj z nami preizkusili v petju »Ježkove« himne, v jogijskih vajah za sprostitev, v različnih družabnih igrah na poligonu pred VDC in v prijateljski košarkarski tekmi, kjer smo slavili zmago varovanci VDC SAŠA, z rezultatom 55:53.
Košarkarji Elektre so nas obiskali že drugo leto zapored in postali smo pravi prijatelji. To prijateljstvo nam veliko pomeni, saj se z nami družijo zelo simpatični, srčni in
uspešni športniki, ki so se letos uvrstili med osmerico najboljših v Slovenski košarkarski ligi. Radi jih obiščemo na njihovih tekmah, kjer smo glasni in prepoznani navijači. Dogovorili smo se, da se prihodnje leto ponovno srečamo in že razmišljamo o tem, kako jih bomo presenetili z novimi družabnimi igrami in domislicami, ki obojim prinesejo veliko veselja in zabave.
Drugi poraz po vrsti
V soboto v Velenju derbi z vrha lestvice med preporojenimi hitovci in rudarji
Nogometaši Rudarja so še tretjič in obenem drugič po vrsti klonili v spomladanskem delu prvenstva. V ljudskem vrtu so z vodilnim Mariborom izgubili kar z 1 : 4. Edini zadetek za goste je dosegel branilec Boris Mijatovič.
Vendar pa domači nogometaši niso bili toliko boljši, kot kaže končni izid. Resda so začeli tekmo zelo podjetno in imeli v prvem polčasu veliko premoč, saj gostje niso sestavili nobene prave akcije. Domači so že po pol ure igre vodili z 2 : 0. Da to ni bilo še višje, je zaslužen predvsem vratar Boban Savic, ki se je nekajkrat nadvse izkazal. Pri izidu 0 : 0 pa je pot žogi preprečil okvir vrat, ki ga je zadel odlični domači igralec Tavares.
Velenjčani so šele po tem vodstvu začeli igrati in spominjati na nekatere odlične spomladanske igre. Vendar pa niso bili dovolj zbrani oziroma jim tudi sreča ni bila naklonjena. Njihov najboljši strelec Ozren Peric je z udarcem z glavo zgrešil, aplavz gledalcev pa si je zaslužil Aleš Jeseničnik za lep udarec s škarjicami, a je žogo zaustavil okvir vrat. Na začetku drugega polčasa je trener Marijan Pušnik poslal na igrišče Nika Omladiča in Nikolo Tolimirja in s tem še poživil igro svojega moštva. Gostujoče akcije so postajale vse bolj nevarne in domača obramba je bila nekajkrat na veliki preizkušnji. Imeli smo celo občutek, da je domačim pošla sapa, gostje pa so v teh minutah dokazovali, da so vendarle telesno zelo dobro pripravljeni; zato je razlog za njihove slabše predstave v zadnjih dveh tekmah pač treba
iskati v njihovih glavah. Njihove akcije so namreč dokazovale, da vendarle niso pozabili igrati. A znova niso imeli sreče. Nik Omladič je pri vodstvu domačih z 2 : 1 levo odlično zmahanil po žogi z roba kazenskega prostora, a je tudi on zadel 'samo' okvir vrat. Morebitno izenačenje bi gotovo nagnilo potek igre v prid Velen-jčanov, saj so v teh trenutkih igrali, kot da so oni na vrhu lestvice in ne domači. Darko Milanič je skušal z menjavami vrniti svoje moštvo v igro. To mu je uspelo, saj so njegovi igralci do konca tekme še dvakrat premagali Savica. Zadetkoma pa so spet botrovali nepazljivi in na tej tekmi prepočasni Rudarjevi branilci.
Rudarjev trener po tekmi: »Prednost Maribora je po tej zmagi neulovljiva, čestitam jim za naslov prvaka. Mi se bomo trudili, da bomo premagali še kakšnega njihovega tekmeca. Maribor nam bi lahko rekel hvala, saj smo mu v letošnji sezoni prepustili vse točke. Pokopala nas je predvsem katastrofalna predstava naših centralnih branilcev, ki sta kriva za vse štiri zadetke. To pa ne zmanjšuje uspeha vijoličastih. Nismo se želeli braniti, v odprti tekmi smo hoteli pokazati, da znamo igrati. Pri 1 : 2 smo imeli dobre priložnosti, toda v končnici se je razpletlo v korist gostiteljev. Žal moji fantje niso igrali tako kot v zadnjih petih, šestih krogih. Razlog je v tem, da so se nekateri preveč dvignili v glavah ob dobri uvrstitvi, pred sezono pa smo bili po vseh mnenjih kandidati za izpad. Vseeno upam, da bomo v zadnjih krogih pokazali, zakaj smo tako visoko na lestvici."
V soboto ob 20.15 bo Rudar gostil moštvo HiTa Gorice, ki ga je v tem prvenstvu že trikrat premagal. Na papirju so torej favoriti rudarji. Pri tem pa ne smejo pozabiti, da hitovci po menjavi trenerja igrajo kot prerojeni. V zadnjih šestih tekmah so kar štirikrat zmagali in
dvakrat (tudi z Mariborom v Ljudskem vrtu) igrali neodločeno.
Pozeba vijolic
Ko je že vse kazalo, da je zavladal mir v Kostajnškovi družini, se je »dogodil« Malečnik.
Gostje so hitro ugotovili, da bodo s potrpežljivo igro in čakanjem na »kontre« ter napake domačih lahko ujeli dragocen plen.
K temu jim je precej pripomogel vratar domačih, ki se je v nedeljo prepogosto odločal za izlete v neznano. No, pri tem je dvakrat naletel na zmedene šmarške branilce, ki nikakor niso razumeli, kaj bi čudni mož hoče. Dobro pa so vedeli, kaj bi radi igralci Malečni-ka in v 24. ter 32. minuti izkoristili te situacije in 'zaledenili' domače na 0 : 2. Pred koncem polčasa je sicer Šmarčanom uspela lepa akcija, s katero je dejan Plesnik vrnil upanje na preobrat 1 : 2 v drugem delu.
Šmarčanom ne gre oporekati, da niso imeli želje ali volje, vendar je to bilo tokrat premalo za dober rezultat, a dovolj za trpljenje navzočih navijačev ter funkcionarjev.
Kako naprej, je težko reči, nakaj bo gotovo potrebno ukreniti, drugače bo korist imela le lokalna lekarna za prodajo zdravil za pomiritev in nižanje pritiska.
■ Martin Pačan
Andricev ples
Nogometaši Šoštanja so po pričakovanju visoko (5:1) premagali Brežice, drugo najslabše moštvo v ligi. V domači vrsti je blestel Pero Andric, ki je kar štiri žoge poslal za hrbet gostujočega vratarja, enega pa je za domače dodal še Midhet Redžic. Vendar prvi polčas ni napovedoval potopa gostov, saj so tekmo izgubljali le z 0 : 1. Nato pa se je začel strelski niz domačih. Že v prvi minuti nadaljevanja je Izkušeni Andric drugič zadel in nato to prednost do konca le povišali.
Za konec še ena medalja
Velenjčan Tomaž Sovič osvojil štiri kolajne na državnih prvenstvih V skupnem seštevku je bil drugi med mladinci
Pred nekaj dnevi se je končala smučarska sezona za Tomža Soviča. Sam pravi, da precej uspešno. Pretekli četrtek in petek sta bili namreč na Krvavcu še zadnji tekmi. Sovič je zaključil v svojem letošnjem slogu - z bronasto kolajno. V tej sezoni si je tako pris-mučal kar štiri odličja na državnih prvenstvih: enega v slalomu, veleslalomu, superveleslalomu in pa super kombinaciji. Vsa za tretje mesto. »Ravno zato je bila po mojem mnenju sezona na splošno dobra. V skupnem seštevku sem
med mladinci na 2., med člani pa na 6. mestu. Poleg tega pa sem tekmoval tudi v tujini - in še od tam sem domov prišel s kar nekaj kolajnami,« pravi Sovič. Sploh pa je zadovoljen z zadnjo tekmo: »Do zadnjega nisem vedel, če bom sploh lahko nastopil, saj sem pre-boleval gnojno angino. Zaradi vseh antibiotikov mi je pobralo veliko moči, saj sem komaj smučal. In tudi zato sem kolajne še toliko bolj vesel. Ves bolan je res nisem pričakoval.«
Sklepni turnir pokala Slovenije
Polfinale - Celje Pivovarna Laško - Gorenje 32:27 (18:15)
Cimos Koper - Klima Petek Maribor 34:30 (17:18) Tekma za 3. mesto - Gorenje - Klima Petek Maribor 25:31 (11:16)
Finale: - Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško 24:19 (13:9)
Prva Liga Telekom Slovenije, 29. k.
Maribor : Rudar 4:1 (2:0)
Strelci: 1:0 Volaš (15.), 2:0 Školnik (30.), 2:1 Mijatovič (51.), 3:1 Volaš (74.), 4:1 Tavares (85.). Rudar Velenje: Savič, Dedič, Mijatovič, Sulejmanovič, Jeseničnik (od 75. Zajc), Kolsi (od 46. Tolimir), Golob, Mujakovič (od 46. Omladič), Trifkovič, Grbič, Perič.
Vrstni red: 1. Maribor 56, 2. MIK CM Celje 47, 3.
HIT Gorica 44, 4. Rudar 43, 5. Domžale 42,, 6. Nafta 39, 7. Interblock 37, 8. Luka Koper 29, 9. Primorje 27, 10. Labod Drava 26.
3. SNL - 20. krog
Šmartno 1928 - Malečnik 1:2 (1:2)
0:1 Peša (24), 0:2 Cotter (32), 1:2 Plesnik (44). Šmartno: Vrejič, Jelen (od 46. Cigale), Kladnik, Senad Jahič, Podgoršek, Vasič (od 83. Jelen), Kolenc, Cizej, Omladič, Plesnik, Podbrežnik.
Vrstni red: 1. Dravinja| 52, 2. Kovinar Štore 45, 3. Koroška Dravograd 41, 4. Odranci 35, 5. Šmartno 35 , 6. Malečnik 33, 7. Stojnci 27, 8. Simer Šampion 27, 9. Tehnostroj Veržej 26, 10. Mons Claudius 18, 11. Paloma Sladki vrh 17, 12. Čarda 16, 13. Črenšovci 15, 14. Šmarje pri Jelšah11.
Štajerska nogometna liga, 19. krog
Šoštanj - Brežice 5 : 1 (1:0)
Strelci: 1:0 Andric (25), 2:0 Andric (46), 3:0 Andric (54), 3:1 Mirkac (60), 4:1 Andric (75), 5:1 Redžic (89).
Šoštanj: Mušič (od 83. Smajlovič), Mežnar (od 46. Kljekovic), Kurnik, Bovha, Gegič, Koca, Vukovič, Linič, Andrič, Pranjič (od 61. Anel Jahic), Redžič. Vrstni red: 1. Zreče 39, 2. Tehnotim Pesnica 38, 3. Pohorje 33, 4. AHA EMI Bistrica 31, 5. GIC Gradnje Rogaška 29, 6. LKW Jack Gerečja vas 27, 7. Holermous Ormož 27, 8. Partizan Fram| 26, 9. Šoštanj 25, 10. Podvinci 24, 11. Peca 20, 12. Bukovci 19, 13. Brežice 11, 14. Jarenina Šentilj 2.
1. ŽNL - 16. krog
Maribor - Rudar Škale 2:1 (2:0)
Strelke: 1:0 Cafuta (11), 2:0 Cafuta (42), 2:1 Garič (65)
ŽNK Rudar Škale: Djujič, Tomic, Blazinšek, Strassnig, Robnik , Martinovič (od 76' Grbič), Žagar (od 46' Tič), Garič, Sadikaj, Antolič, Založnik. Vrstni red: 1. Krka 46, 2. Slovenj Gradec 31, 3. Senožeti 28, 4. Pomurje 27, 5. Maribor 26, 6. Rudar Škale 18., 7. Ptuj 9, 8. Dornava 0.
""HAS
Povezujejo jih športne in preventivne aktivnosti
Športno društvo Skupine Premogovnik šteje že blizu 4.900 članov - Številne aktivnosti so tiste, ki vlečejo
Milena Krstič - Planino
Velenje - S kar 4.866 člani se ponaša Športno društvo Skupine Premogovnik, ki bo čez dva dni staro sedem let. Ustanovljeno je bilo namreč 18. aprila 2002. Lani so ga okrepili člani Kluba upokojencev. Teh je v vrstah društva danes že preko 450.
Kot je povedal predsednik Robert Lah, so predvsem številne aktivnosti tiste, ki vlečejo. »Organizirani smo v tri programske sklope: preventivni program, vodeno rekreacijo in rekreacijo po izbiri. Rekreacija po izbiri je namenjena vsem našim članom, preventiva in vodena rekreacija pa sta namenjeni samo zaposlenim.«
Med člani je največ zanimanja za rekreacijo po izbiri. »Zaradi pestrosti in zato, ker članom omogočamo popuste. Ti so občutni pri bazenskih storitvah, fitnesih in savnah. Zanimivi so jim tudi različni tečaji, aktivni oddihi in enodnevne akcije.«
Med aktivnimi oddihi se je v zadnjem času povečalo zanimanje za smučanje v Dolomitih, prijela pa sta se tudi prvomajski Umag in Kranjska Gora.
Športno društvo dejavnost financira v glavnem s članarino, svoj del pa primakneta tudi Skupina Premogovnika Velenje in sindikat. Dejavno sodelujejo z vsemi tovrstnimi društvi znotraj HSE in GEN energije. V tem okviru potekajo tudi zimske in letne športne igre. Letne bodo 23. maja na Kodeljevem v Ljubljani, organizator pa je letos Termoelektrarna Toplarna Ljubljana. Spomnimo - lani so igre izvrstno organizirali Velenjčani.
V Skupini Premogovnik vsako leto za zaposlene
organizirajo preventivni program, zimski in letni. Zimski del vključuje vodeno vadbo v velenjskem bazenu in Termah Topolšica, oboje vključuje tudi fitnes; letni pa je namenjen tistim zaposlen-

Robert Lah:»Člani društva so lahko tudi družinski člani zaposlenih in upokojencev.«
im, ki želijo zase napraviti še kaj več. Organiziran je v več težavnostnih stopnjah tako, da je dostopen vsem. Za delavce, ki so izpostavljeni težjim delovnim razmeram, pa vsako leto pripravijo posebne preventivne programe.
O aktivnostih Športnega društva člane seznanjajo preko Športnih novic, ki izidejo enkrat mesečno, v glasilu Rudar in na spletnih straneh društva.
A
NA KRATKO
Obstanek Tempa v 1. ligi
Letošnje tekmovanje v 1. državni ligi se je uspešno končalo tudi za prvo ekipo Tempa iz Velenja. Po končanem prvenstvu so se morali namreč potegovati za obstanek v 1. ligi v kvalifikacijah z drugo uvrščeno ekipo 2. lige, ekipo iz Mute. Odigrali so dve tekmi: prvo tekmo v Velenju je dobila ekipa Mute z rezultatom 5 : 4 (tri zmage je dosegel Jure Slatin-šek, eno Nenad Bojamč), drugo tekmo v soboto, 18. aprila, pa je dobila ekipa Tempa iz Velenja z rezultatom 5 : 4. Po dobljenih rezultatih seje seštevalo nize, v katerih so bili boljši Velenjčani in tako ostali v 1. ligi. Za ekipo Tempa sta po dve zmagi dosegla Jure Slatinšek in Nenad Bojamč, eno zmago pa je prispeval Miha Kljajič.
Prvo in drugo mesto
rekreativcem
Velenja
V tekmovanju rekreativne namiznoteniške lige krajev ob Savi in Savinji, ki že vrsto let poteka v krajih, povezanih s tema dvema rekama, so Velenjčani že tretje leto zapored osvojili prvo mesto v 1. ligi in prvo leto tudi drugo mesto v 2. ligi. V1. ligi so premagali vse svoje nasprotnike, v 2. ligi pa so izgubili dve tekmi in igrajo kvalifikacije za vstop v 1. ligo z ekipo Brestanice. V 2. ligi je ekipa iz Šoštanja osvojila peto mesto.
Državno prvenstvo Tadeju Vodušku
Državnega prvenstva za veterane, ki je potekalo v Šenčurju pri Kranju, so se nadvse uspešno ude leži li tudi vete rani iz Šaleške doline. Tekmovanja seje
udeležilo kar 143 tekmovalcev iz cele Slovenije. Med veterani v starosti od 30 do 39 let je nadvse uspešno nastopal Tadej Vodušek iz Velenja, ki je premagal vse svoje nasprotnike in na koncu osvojil prvo mesto na tem državnem prvenstvu. V kategoriji dvojic je Tadej Vodu šek v kategoriji do 49 let skupaj z Ivanom Zero iz Velenja osvojil državni naslov. Ivan Zera je bil med posamezniki v kategoriji od 40 do 49 četrti, prav tako četrti pa je bil Franc Hribernik v kategoriji od 50 do 59 let.
Mar tin Moš nik in Maja Obru lj držav na pod pr va ka
Minuli vikend je bilo v Konex centru v Ljubljani člansko državno prvenstvo Slovenije v skvošu. V moški konkuren-
ci je Velenjčan Martin Mošnik ponovil lan ski uspeh, saj je že drugič osvojil naslov slovenskega podprvaka, vendar tokrat še stopničko bližje naslovu, saj se je moral državni prvak Klemen Gutman pošteno potruditi, da gaje premagal, zadnji niz šele na razliko. Med člani
so nastopili tudi trije člani Squash kluba Velenje: 19. je bil Jože Podpečan, Luka Špoljar in Goran Matasovič pa sta bila uvrščena od 25. do 32. mesta. Z drugim mestom pa se je v sicer skromni ženski konkurenci izkazala Maja Obrulj
Mar tin Moš nik, ki je sicer član Squash kluba Konex, je z aprilom pričel tekmovati za točke svetovne profesionalne lestvice PSA. Po dveh odigranih tur nirjih je napre doval s 359. na 320. mesto. S slovensko reprezentanco ga čaka med prvomajskimi prazniki nastop na evropskem ekipnem prvenstvu v švedskem Malmoeju.
V	dvoboju Slovenija tudi letos boljša od Hrvaške
V	Zagrebu je bil pred nedavnim tradicionalni dvoboj plavalnih reprezentanc Slovenije in Hrvaške. Slovenska reprezentanca je nastopila oslabljena, kljub temu je Slovenija dvoboj zanesljivo dobila. Kadeti so bili boljši z 224 : 192, mladinci pa z 215 : 194 točkami.
V	reprezentanci Slovenije so uspešno nastopile velenjske plavalke Tamara Govejšek, Kaja Vrhovnik in Anamarija Štukovnik. Najboljšo uvrstitev je dosegla Kaja Vrhovnik, kije zmagala med kadetinjami v disciplini 100 m prosto. Skupaj z Anamarijo sta nastopili v zmagoviti štafeti Slovenije 4 x 100 m prosto. V zmagoviti štafeti mladink 4 x 100 m prosto je nastopila Tamara.
Nastja Govejšek - na 100 m prosto pod minuto
Večja skupina dečkov in deklic Plavalnega kluba Velenje seje udeležila tradicionalnega 14. velikonočnega mitinga v Celju. Na letošnjem tekmovanju je nastopilo 305 plavalcev iz 18 slovenskih klubov. Med vsemi nastopajočimi plavalkami je Nastja Govejšek
dosegla najboljše rezultate. Z novima klubskima rekordoma za deklice je zmagala v disciplinah 100 m prosto in 100 m delfin, na 200 m mešano pa je osvojila drugo mesto. Nastja je na 100 m prosto plavala prvič pod minuto in z rezulta tom 59,78 (674 FINA točk) dosegla najboljši rezultat tekmovanja. Med 12 let starimi plavalkami je to doslej uspelo le trem Slovenkam. Postalaje tudi najboljša plavalka po seštevku treh (1.798 točk) in štirih (2.248 točk) posamičnih disciplin.
Svoje oseb ne rekorde si je izdatno popravila večina plavalcev. Med najboljših deset, v mlajšem letniku pa med najboljše štiri, sta se v obeh nastopih uvrstili Nuša in Urša Erjavec. Bili sta izredno izenačeni saj sta v disciplini 100 m hrbtno dosegli do stotinke enak rezultat, na 100 m prsno pa je bila Nuša hitrejša le za pet sto-tink sekunde.
Dobi li deset medalj
Na državnem prvenstvu invalidov Slovenije v streljanju z zračnim orožjem v Trzinu je nastopilo približno 120 strelcev iz 24 klubov. Med njimi so se zelo izkazali tekmovalci Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje. Tekmovanja seje udeležilo 10 tekmovalk in tekmovalcev.
Izidi Velenjčanov, standardna zračna puška, moški: 1. Gorazd Tirše z izjemnimi 399 krogi; SMS serijska zračna puška: 1. Viktor Hrast (362), 5. Bojan Lesnika (339); ženske, SMS, serijska zračna puška: 1. Doroteja Kunst (362), 5. Marina Sušec (333), 9. Ljubica Gre-gorič (298); standardna zr. p.: 2. Doroteja Kunst (358).
Ekipno, nacionalna kategorija: 2. Velenje 1041 (Mirko Junačko 356, Franjo Žučko 352, Marina Sušec 333); SMS: 2. Velenje 1027 (Viktor Hrast, Bojan Lesnika, Doroteja Kunst).
modro!!® kronika
Spomladanski preventivni tehnični pregledi
Člani ZŠAM Velenje smo prejšnjo soboto v sodelovanju s SPV Velenje pri A. M. Miklavc, d. o. o., v Črnovi pripravili brezplačne spomladanske tehnične preglede za motoriste in avtomobiliste. Svoje jeklene štirinožne koničke je pripeljalo 50 lastnikov in le štirje motoristi. Tudi letos je bilo nekaj napak na zavornih sistemih in lučeh.
Vsem smo svetovali, kaj morajo storiti, da opravijo napake. Brezhibnih je bilo okoli 75 % od vseh pregledanih, tako da smo bili zadovoljni z akcijo in osveščenostjo ljudi, da brezhibno vozilo ni zaradi policajev, temveč zaradi nas samih in naše varnosti. Medtem ko so
lastniki čakali na pregled vozila, smo jim ponudili prigrizek in pijačo, ki ju je prispeval in pripravil A. M. Miklavc.
Pred turistično sezono, v mesecu juniju, bomo pripravli še eno takšno akcijo s poudarkom na brezhibnosti motornih koles, za avtomobiliste pa na brezhibnem delovanju klimatske naprave. Zahvaljujemo se SPV Velenje za pomoč pri organizaciji in promociji, A. M. Miklavc za prostore in usluge in seveda vsem našim članom, da smo akcijo izpeljali, kot je bilo potrebno.
■ Bojan Penšek
Nesreča na avtocesti
Arja vas, 20. aprila - V ponedeljek okoli 16. ure se je na avtocesti A1, pri naselju Arja vas, zgodila prometna nesreča, v kateri so se huje poškodovali trije mladi ljudje. 19-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil z neprilagojeno hitrostjo, je pred izvozom za Arjo vas dohitel tovorno vozilo, ki ga je vozil 39-letni poljski državljan, ter trčil v zadnji del priklopnega vozila. Osebno vozilo se je zagozdilo pod zadnji del priklopnega vozila. V prometni nesreči so se hudo poškodovali voznik ter njegova 23 in 28 let stara sopotnika.
Umrl pod delovnim strojem
Prebold, 17. aprila - Petek je zaznamovala tragična delovna nesreča. V Preboldu seje smrtno ponesrečil 32-letni moški, ki je z delovnim strojem opravljal izkop zemlje ob hiši. Delovni stroj se je prevrnil, pod seboj pa pokopal 32-letnika.
Še kar bežijo
Velenje -V torek, 14. aprila popoldan, je neznani voznik osebnega avtomobila golf (z delno znanimi registrskimi oznakami) na parkirišču pred trgovino na Cesti talcev zaradi nepravilnega premika trčil v tam parkiran avtomobil. Po trku je odpeljal v neznano.
V petek, 17. aprila dopoldan, je prišlo do trka na parkirišču v Šaleku. Neznana voznica osebnega avtomobila (registrske oznake so znane) je trčila v parkiran avto in odpeljala s kraja. Povzročiteljico so policisti že izsledili in ji izročili plačilni nalog za dva prekrška.
Še isto popoldne je prišlo do podobnega dogodka na parkirišču na Prešernovi. Neznani voznik (registrske oznake avtomobila so policistom znane) je trčil v tam parkirano vozilo in odpeljal, kot da ni bilo nič. Za povzročiteljem policisti še poizvedujejo.
Pa je šel še en golf
Šempeter, 17. aprila - V petek ponoči je bil s parkirišča v ulici Pod smrekami odtujen osebni avto golf, registrskih oznak CE 13-56C, kovinsko srebrne barve, s sončno streho. Lastnik ocenjuje, da je z dejanjem oškodovan za 4.000 evrov.
Dva krat pre krat ka razdalja
Velenje, 17. aprila - Na lokalni cesti pri odcepu za Skorno je v petek zvečer voznik osebnega avtomobila zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v voznika, ki je vozil pred njim. V trčenju se je voznik lažje poškodoval. Zdravniško pomoč je iskal sam.
V soboto, 18. aprila, pa je počilo na regionalni cesti v Pesju. Tudi tokrat je bila kriva prekratka varnostna razdalja. V tem trčenju sta povzročitelj nesreče in njegova sopotnica utrpela lažje telesne poškodbe.
Izsiljevanje prednosti
Velenje, 18. aprila - V soboto zvečer je voznik osebnega avtomobila zaradi izsiljevanja prednosti na Kidričevi cesti zadel drugega voznika osebne-
ga avtomobila. Pri trčenju seje sopotnik v povzročiteljevem vozilu lažje telesno poškodoval.
Nekaj krat osta lo le pri pos ku su
Velenje - Kar nekajkrat se je prejšnji teden vlomilcem »zalomilo«. V torek, 14. aprila, je vlomilec skušal vlomiti v dve kleti v stanovanjskem bloku na Stantetovi. V klet je sicer prišel, pregledal notranjost, odšel pa praznih rok.
V nedeljo, 18. aprila ponoči, je vlomilcu uspelo priti v notranjost bara Karma na Primorski cesti Šoštanju, razmetati notranjost in vzeti menjalni denar ter računalniško blagajno z monitorjem, vendar je vse zaradi prihoda varnostnika odvrgel v bližini, sam pa jo ucvrl v noč.
Že dopoldne, v nedeljo, 18. aprila, pa je neznani vlomilec prišel v vikend v Slatinah, iz notranjosti pa ni odnesel ničesar.
Del ukra de nih pred me tov naš li
Topolšica, 20. aprila - V noči na ponedeljek je bilo vlomljeno v ograjeno gradbišče doma za varstvo odraslih v Topolšici. Vlomilec je najprej obiskal priročno skladišče, ki se nahaja v novogradnji in odnesel električno orodje ter material. Nato je vlomil v gradbeni kontejner in tudi iz njega vzel električno orodje in material. Skupna škoda, ki jo je povzročil, znaša blizu 3.000 evrov.
Policisti, ki so na območju mejnega prehoda Dobovec ustavili 33-let-nega državljana Bosne in Hercegovine, začasno stanujočega v Sloveniji, pa so v vozilu našli del ukradenih predmetov. Osumljenca so pridržali, zoper njega pa še zbirajo obvestila.
Iz policistove beležke
Marihuana je pri policistih
Velenjski policisti so prejšnji teden spet prišli do marihuane. V četrtek, 16. aprila popoldan, so jo mlajšemu moškemu zasegli v središču mesta, v petek, 17. aprila zvečer, na Cesti na jezero, v nedeljo, 19. aprila ponoči, pa na Vojkovi v Velenju.
Spor svaka in svakinje
V	petek, 17. aprila popoldan, sta se na dvorišču stanovanjske hiše v Črnovi sprla stanovalca, svak in svakinja. Ker so v sporu posredovali policisti, so "storitev" seveda zaračunali.
S smetmi na tujo parcelo
V	soboto, 18. aprila popoldan, so neznanci v Paki pri Velenju na zemljišču, kjer stoji vikend, hoteli odložiti odpadni material. Seveda lastnik ni bil za to! Medtem ko je fotografiral njihovo početje, sta ga dva napadla in mu poškodovala fotoaparat. Kršitelje še ugotavljajo.
Gost s steklenico nad varnostnika
V	soboto, 18. aprila ponoči, je v lokalu Max na Šaleški cesti gost (policistom znan povratnik) s steklenico napadel varnostnika, ki je pri tem utrpel telesne poškodbe. Napadalec je pred prihodom policistov odšel. Zoper storilca bodo podali kazensko ovadbo za nasilništvo.
Vredno pohvale
Občan, ki je v četrtek, 16. aprila, popoldne na poti ob jezeru našel mobilni telefon (znamke Sony Ericsson), je tega prinesel na policijo. Lastnik naj se čimprej javi.
jsr
Pre(vi)dnost 2'
Piše: Adil Huselja
Pri prometnih nezgodah v križiščih je glavno vprašanje: »Kdo je imel prednost oziroma kdo je izsilil?« Križišča že dolgo veljajo za nevarna območja v cestnem prometu, saj se na sečiščih cest v istem nivoju zgodi precej prometnih nezgod. Razlogov je več, od nepoznavanja predpisov oziroma pravil, spregledanih znakov, napačnih ocen, nepazljivosti, vožnje pod vplivom alkohola in še bi lahko naštevali. In katera pravila moramo upoštevati, da se skozi križišče peljemo brez »težav«?
Prvo pravilo je pravilo prometnih znakov oziroma prednostne ceste. Pri tem moramo biti zgolj pozorni na prometne znake in jih upoštevati. V križišču enakovrednih cest moramo dobro poznati pravilo desnega in pravilo srečanja. Pravilo desnega pomeni, da odpelje najprej vozilo, ki na svoji desni strani oziroma cesti nima vozila. In če nadaljujemo s pravilom srečanja, mora voznik pri zavijanju v levo, ko prečka pot nasproti vozečemu vozilu, ki vozi naravnost, temu odstopiti prednost. In ker se je število križišč s krožnim prometom (krožišč) v zadnjih letih precej povečalo, moramo poznati tudi pravila za takšna križišča. Ker krožišča omogočajo večjo propustnost, umirjajo promet, s čimer se zmanjšujejo tudi možnosti za hujše prometne nezgode, njihova izgradnja in vzdrževanje v primerjavi s semaforiziranimi križišči pa je cenejše, se število krožiščpovečuje tudi v naši dolini. Pomembno je vedeti, da imajo vozila, ki že vozijo v krožišču (krogu), prednost, pri zapuščanju pa je potrebno upoštevati prometne pasove, tako da upoštevamo povečane možnosti »mrtvih kotov« in ne izsilimo prednosti pri zapuščanju krožišča. Pri križiščih moramo upoštevati tudi pravila, povezana z vozili s prednostjo. Ce se v križišče pripelje vozilo s prednostjo, ki uporablja modre luči, ima to vozilo prednost pred drugimi vozili. Za ta vozila ne veljajo pravila cestnega prometa in prometna signalizacija. V teh primerih je najbolje, da jih brez oviranja pustimo mimo, se po potrebi umaknemo k robu vozišča, zmanjšamo hitrost ali se celo ustavimo.
Zato moramo pred križiščem in na njem biti zelo pazljivi, prilagoditi hitrost in način vožnje vsem okoliščinam, ki jih lahko pričakujemo. To še posebej velja, če se vozimo po območju oziroma krajih ali cestah, ki jih ne poznamo, kajti marsikje so križišča s svojimi »posebnostmi«. Križišču se približujemo previdno, kar pomeni s takšno hitrostjo, da lahko, še preden zapeljemo nanj, preverimo in presodimo situacijo v njem. Pred prečkanjem vozišča pogledamo vedno najprej na levo zaradi vozil, ki se nam približujejo z leve, in nato še na desno. Previdno pomeni tudi, da smo pozorni na oddaljenost in hitrost vozil, ki se približujejo križišču, ne glede na to, ali imamo ali nimamo prednosti. Vse napisano o križiščih velja tudi za križišča oziroma prehode ceste čez železniške tire.
V teh dneh so bili v ospredju motoristi, tako ali drugače. S preventivnimi TV spoti, sporočili o prometnih nezgodah, opozorili policistov in drugih organizacij, organiziranimi predstavami varne vožnje, na katerih so se policisti resnično potrudili, da opozorijo na nevarnosti in pasti vožnje z motornimi kolesi in mopedi. Lahko bi rekli, da so se tako pristojne službe kot sami motoristi pripravili na novo sezono. Prepričan sem, da bodo številni upoštevali predpise in pravila za varno vožnjo. Del njih se bo »požvižgal« na vse skupaj. In ravno na te moramo biti pozorni. Ker so manj opazni, so hitri in se lahko bliskovito pripeljejo, je bolje, da dvakrat pogledamo, preden spremenimo smer vožnje. Torej, le s pre(vi)dnostjo. Srečno!
r 1AGER
f CENTER VELENJE
Želimo Vam vesele Prvomajske praznike!



živila: 03/896-41-30 „ ^ tehnika: 05/90-77-422 -^j/ tekstil: 03/896-41-32
delovni čas:	—
od ponedeljka do sobote od 7:30 -20:00 ure nedeljeinpraznikiod8:°° do12:°° ure -
Pralni prašek Eurowash, 10kg
Zemlja za rože DannyFlor, 40L
ll^lilllllfl
Glineni strešnik Roben, model MONZA PLUS, vrhunska kvalitet a gline, velik ponvasti zareznik ekonomično polaganje, poraba 9,8 kom. na m2, teža 3,95 kg, polaganje od 22 stopinj brez sekundarne kritine, letvanje srednja mera 39.3 cm +/- 1,1 cm, bakreno rdeče barve, NA ZALOGI !
Strešnik DANUBIA, OPEČNO RDEČE BARVE, klasične oblike, poraba 10 kos/m2, letvanje na 33cm, teža 45kg m2. V ceno je vračunana paleta, ugodne cene dodatnih

Strešnik DANUBIA, barve: opečno rdeča, rdeče-rjava in antracit
1AGER
" VELENJE
CENTER JAGER VELENJE, Cesta Simona Blatnika 7, VELENJE, telefon: 03 896 41 30
Akcija velja do 5.5.2009 oz. do prodaje akcijskih zalog, vse cene vključujejo DDV.
22
TV SPORED
23. aprila 2009
ČETRTEK, 23. aprila
Tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Bataki v pasti, 27/52
09.35	Male sive celice, kviz
10.20	Kocka, 2/7
10.50	Turbulenca
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Peta hiša na levi, 15/16
13.45	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Animalija, 4/40
16.10	Hišica iz Lecta, igrani film
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Jasno in glasno
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Nuki in prijatelji, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Tednik
20.50	Josip Križaj, pilot, dok. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.30	Besede in slike, 7. oddaja
23.45	Richard III., am. film
01.25	Tv dnevnik 23.4.1991
01.45	Dnevnik
02.20	Dnevnik zamejske Tv
02.45	Infokanal
TV SLO E
06.30	Zabavni infakanal
06.50	Tv prodaja
07.20	Tv dnevnik 23.4.1991
07.45	Najlepši pohodi pa svetu, 1/3
08.55	Na lepše, oddaja o turizmu
09.25	Globus
09.55	Seja državnega zbora, prenos
16.00	Evropski magazin
16.30	Med valovi, tv Koper
17.00	Mostovi
17.30	To bo moj poklic: mizar, 2. dil
18.00	Želite, milord?, 4/26
18.50	Shranjena učenost, knjižnica
Ivana Potrča Ptuj
19.00	Družinske zgodbe: družina
Kornhauser, ponov.
20.00	Igra s pari, slov. tv film
21.25	Jasnovidka, 1/22
22.10	Dr. Halifaxova, 1/6
23.45	Transilvanija, franc. film
01.25	Zabavni infokanal
POP
06.25	24ur
07.25	Pot k nosečnosti, dok. serija
08.30	Goreče maščevanje, nad.
09.25	Ricki Lake, pogov. oddaja
10.20	Tv prodaja
10.50	Smeh ni greh, zabav. serija
11.20	Nesreča, ang. film
12.40	Tv prodaja
13.10	Zdravniki, pog. oddaja
14.05	Urgenca, nan.
15.00	S cukrčkom do sreče, nad.
15.55	Angeli brez kril, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan
22.40	24ur zvečer
23.00	Zdravnikova vest, nan.
23.55	Končna resnica, nan.
00.50	Seks v mestu, nan.
01.20	24 ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 58. oddaje 11.05 Odprta tema: Kako do
brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja? 12.05 Pop corn glasbena oddaja -skupina Stone Orange in skupina Nitrox 12.55 Videospot dneva 13.05 Jelena, telenovela, 102/110,
ponovitev 14.00 Videostrani, obvestila 17.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 59. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, oddaja za najmlajše, 3. TV mreža - Sejemo in sadimo 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 103/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Na obisku pri... Vidu Marcenu 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Kmetijski razgledi 21.30 Bolero 2009, posnetek 2. dela prireditve v Velenju, 3. TV mreža
22.45 Iz oddaje Dobro jutro 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Trojčice: V cirkusu, nan.
09.35	Hišica iz Lecta, igrani film
09.50	Enajsta šola
10.25	Jasno in glasno
11.25	To bo moj poklic: pek, 2. del
11.55	To bo moj poklic: mizar, 1. del
12.20	Osmi dan
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Svet, kot ga razume Monsanto, 1/2
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Kaj govoriš-So vakeres?
15.55	Doktor pes, 7/30
16.10	Iz popotne torbe: metulj
16.25	V pričakovanju božiča, 19/26
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba
17.40	Tv pogled
17.50	Duhovni utrip
18.05	Umko
18.40	Lojzek, risanka
18.45	Zakaj?, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Peta hiša na levi, 16/16
20.25	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Polnočni klub
00.10	Duhovni utrip
00.25	Tv dnevnik 24.4.1991
00.45	Dnevnik
01.15	Dnevnik zamejske tv
01.40	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
06.55	Tv prodaja
07.25	Tv dnevnik 24.4.1991
07.45	Črno beli časi
08.00	Mulčki, 5/5
08.30	Glasnik
08.55	Seja državnega zbora, prenos
16.30	Minute za ... , tv Koper
17.00	Študentska
17.20	Mostovi
17.55	V dobri družbi z Blažem
18.55	Zlata šestdeseta, Dušan
Velkaverh
20.00	Srednjeveške metropole, 1/3
20.50	Želite, milord?, 14/26
21.45	Usodna fantovščina, am. film
23.15	Steklina, kanad. film
00.45	Zabavni infokanal
POP
06.40	Trenja
08.30	Goreče maščevanje, nad.
09.25	Ricki Lake
10.20	Tv prodaja
10.50	Smeh ni greh, zabav. serija
11.20	Trikotnik, ang. film
12.40	Tv prodaja
13.10	Zdravniki, pog. oddaja
14.05	Urgenca, nan.
15.00	S cukrčkom do sreče, nad.
15.55	Angeli brez kril, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Prenašalec 2, am. film
21.25	Pod lupo pravice, nan.
22.20	24ur zvečer
22.40	Sovražnik pred vrati, koprod. f.
01.00	Znova pri starših, nan.
01.35	24ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 59. oddaje 11.05 Bolero 2009, posnetek 2. dela
prireditve v Velenju 12.20 Jelena, telenovela, 103/110,
ponovitev 12.55 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 60. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža - Kako ublažiti vsakdanji stres?
18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 104/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Celja in okolice,
informativna oddaja 20.45 Regionalne novice 2 20.50 Videospotdneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, infor. oddaja 21.30 Utrinki iz Evropskega
parlamenta, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 25. aprila
tv slo rr
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Križ kraž
sledi	Lisička je prav zvita zver, pesmica
sledi	Timotej hodi v šolo, ris. nan.
sledi	Ribič Pepe, 28/36
09.10	Kuža Bud, am. film
10.45	Polnočni klub, ponovitev
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tranzistor, 14. oddaja
13.50	Bacek Jon, risanka
14.00	Violinist, risanka
14.05	Tillamooški zaklad, am. film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh, tv Maribor
16.10	Labirint-alternativa
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Zakaj pa ne
17.25	Na vrtu, tv Maribor
17.50	Nagradna igra
18.05	Z Damijanom
18.40	Mala kraljična, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05 Stevardese letijo v nebo, am. f.
21.30	ARS 360
22.00	Poročila, vreme, šport
22.30	Hri-bar
23.35 Deadwood, 10/12
00.25 Tv dnevnik 25.4.1991
00.50	Dnevnik, ponovitev
01.10	Dnevnik zamejske tv
01.35	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
08.10	Tv prodaja
08.40	Skozi čas
08.50	Tv dnevnik 25.4.1991
09.15	Polemika
10.15	Posebna ponudba
10.35	Minute za ... , tv Koper
11.05	Študentska
11.25	Srednjeveške metropole, 1/3
12.15	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
13.50	Tv prodaja
13.40	Predstavitev videospotov za
Evrosong 2009
15.55	Ang. liga, nogomet, West ham
united - Chelsea, prenos
17.55	Rokomet (M), tekma pokala EHF, polfinale, Gorenje - St. Galen, prenos
19.55	Nogomet, liga Telekom,
Domžale - Mik CM Celje, prenos
21.55	Bleščica, oddaja o modi 22.25 Alpe, Donava, Jadran 22.55 Glavni Mahowny, kanad. film 00.35 Koncert orchestra Baobab, 2. del
01.30	Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Poštar Peter, ris. serija
08.15	Profesor Baltazar, ris. serija 08.25 Rori, dirkalnik, ris. serija 08.35 Mojster Miha, ris. serija 08.45 Pingvini v vesolju, ris. serija
09.10	Otroška kuharija, kuh. oddaja
09.20	Bakuganski bojevniki, ris. ser. 09.45 Transformerji, ris. serija
10.10	Super Ed, ris. serija
10.35	Tv Čira čara, otroš. zabav.
11.00	Dinotopija, nan.
12.00	Upornica na konju, nan.
12.55	Formula 1, prenos kvalif. za VN
Bahrajna
14.10	As ti tud not padu?!, ponov.
16.05	Partnerja v zločinu, nan.
17.10	Dantejev vrh, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Zorro, am. film
22.20	Nočni let, am. film
23.50	Eksperiment, nem. film
01.55	24ur, ponovitev
02.55	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev - Kako ublažiti vsakdanji stres? 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Jelena, telenovela, 104/110,
ponovitev 10.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 60. oddaje 11.00 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše -Sejemo in sadimo 18.40 Duhovni vrelec: mag. Amadej Jazbec, CM, kaplan v župniji Šmartno pri Slovenj Gradcu 18.45 Asova gibanica, informativna
19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1738. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Ljubezen za vse, posnetek dobrodelnega koncerta LC Velenje, nastopajo: Lions band, , T-An
_________i Langa, T-Angels, AVE,
Slovenski oktet, Tereza Kesovija
22.40 Odprta tema, pogovor - Kako do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja?
23.40 Videospotdneva
23.45 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 26. aprila
tv slo rr
07.00	Živ žav sledi Telebajski, 4/90
sledi	Cofko Cof, 2/26 09.50 Žogarija, 1/10
10.20	Čarobno drevo, 7/7
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Koper
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Na zdravje!
14.30	Prvi in drugi
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
sledi	Glasbeni troboj, prvi del
15.15	Športne novice
15.20	Glasbeni troboj, drugi del
15.30	Glasbeni troboj, tretji del
15.40	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.50	Šport
16.00	Družabna
16.30	Za prste obliznit, kuharska oddaja
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.20	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risanka
18.45	Jani Nani, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.20	Zrcalo tedna
19.50	Tv pogled
19.55	Spet doma
21.45	Dare Ulaga, dok. portret
22.45	Poročila, vreme, šport
23.10	Komisar in morje, 2/4
00.40	Tv dnevnik 26.4.1991
01.05	Dnevnik, ponovitev
01.25	Dnevnik zamejske tv
01.55	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.50	Tv prodaja
08.20	Skozi čas
08.30	Tv dnevnik 26.4.1991
08.55	Globus
09.25	Koroška poje 2009, 4. del
09.50	Tv prodaja
10.20	Tranzistor, 14. oddaja
11.00	Med valovi, tv Koper
11.30	Alpe, Donava, Jadran
12.00	Turbulenca, izob. oddaja
12.50	Tv prodaja
13.25	SP v ritmični gimnastiki, prenos
16.00	Nogometni magazin Fife, pon.
16.30	Nicholas Nickleby, am. film
18.35	Rolica papirja, koncert Adija Smolarja
20.00	Najlepši pohodi po svetu, 2/3
21.10	Doktor Živago, 4/10
22.00	V kolesju pravice, 2/5
23.00	Na utrip srca, dok. film in
posnetek koncerta
01.10	Lovec, kazah. film
02.45	Zabavni infokanal
POP
07.15	Tv prodaja
07.45	Moto GP prenos dirke za VN
Japonske
09.15	Rori, dirkalnik, ris. serija
09.30	Mojster Miha, ris. serija
09.40	Profesor Baltazar, ris. serija
09.50	Pingvini v vesolju, ris. serija
10.15	Tv Čira čara, otroška zabav. odd.
10.40	ŠKL
11.40	Kokoške na begu?, dok. serija
12.40	Otroci v ringu, dok. oddaja
13.45	Formula 1, prenos dirke za VN
Bahrajna
16.40	Nebeška mana, am. film
16.05	Najdrznejši posnetki, dok. serija
16.20	Jamie: Osnove kuhanja doma
16.50	Štirje možje in ena žena, am. f.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	V objemu čarovnice, am. film
21.40	Zvezde na sodišču, nan.
22.35	Firma, am. film
01.20	Lov za serijskim morilcem, ang. film
02.40	24 ur, ponovitev
03.40	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1737. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 1738. VTV magazin 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Duhovni vrelec: mag. Amadej Jazbec, CM, kaplan v župniji Šmartno pri Slovenj Gradcu 11.00 Vabimo k ogledu 11.05 Ljubezen za vse, posnetek dobrodelnega koncerta LC Velenje, nastopajo: Lions band, , T-An
Langa, T-Angels, AVE Slovenski oktet, Tereza Kesovija
13.20 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 14.20 DOBER VEČER GOSPOD PREDSEDNIK, gost: Janez Janša, predsednik SDS 15.20 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja, gost: skupina Stone Orange in skupina Nitrox 19.40 Na obisku pri... Vidu Marcenu 20.35 Bolero 2009, posnetek 2. dela
prireditve 21.45 Župan z vami: Srečko Meh,
župan MO Velenje 22.45 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 27. aprila
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Animalija, 4/40
07.25	Iz popotne torbe: metulj
07.40	Pipi in Melkijad, gled. predstava
08.25	Žogarija, 1/10
08.55	Mojca Pokrajculja, lutkov. pred.
09.25	V pričakovanju božiča, 17/26
09.50	Ključ do svetlobe, 1/3
10.15	Ključ do svetlobe, 2/3
10.40	Ključ do svetlobe, 3/3
11.10	Vdih življenja, zgodba dr. Pavla
Lunačka, dok. oddaja
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Neznana Afrika, 2/3
13.45	Otroci sveta: Kambodža
14.05	Zlatolaska, 5. oddaja
15.05	Dober dan, Koroška
15.40	Volk in sedem kozličkov, 3/26
16.05	Ribič Pepe: Nasmejana Tajska, 28/36
16.25	Bine: an ban pet podgan, 1/10
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Tv pogled
17.25	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.35	Pipi in Melkijad, risanka
18.40	Dragi Domek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Proslava ob dnevu upora proti
okupatorju, prenos
21.00	Edi Šelhaus - bil sem zraven, dok. film
22.20	Na lepše, oddaja o turizmu
22.55	Poročila, vreme, šport
23.20	Umetni raj
23.45	Glasbeni večer, simf. orkester
rtv Slovenija
01.30	Tv dnevnik 27.4.1991
01.50	Dnevnik, ponovitev
02.25	Dnevnik zamejske tv
02.55	Infokanal
TV SLO £
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Zabavni infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Skozi čas
09.40	Sobotn popoldne, ponov.
11.50	Tv prodaja
12.20	Slovenski utrinki
12.50	Kaj govoriš? - So vakeres?
13.05	Posebna ponudba
13.25	Tv dnevnik 27.4.1991
13.50	Osmi dan
14.20	ARS 360
14.35	Alpe, Donava, Jadran
15.05	Prvi in drugi
15.30	Na juriš in the mood!, posnetek koncerta
17.30	To bo moj poklic: mizar, 2. del Frasier, 6/25
18.20	Odkar si odšla, 6/8
18.55	Labirint - alternativa
20.00	Pogled z neba, 2/8
21.00	Pesem ima moč, dok. oddaja o
slovenski himni
22.00	Knjiga mene briga
22.20	City folk: Ljubljana
22.45	Niso bili vsi morilci, nem. film
00.20	Pogled z neba, 2/8
01.15	Zabavni infokanal
POP
06.50	24ur, ponovitev
07.50	Billova kuhinja za lenuhe, kuh. serija
08.30	Goreče maščevanje, nad.
09.25	Ricki Lake
10.20	Tv prodaja
10.50	Smeh ni greh, zabav. serija
11.20	Inšpektorica v modrem, ang. f.
12.40	Tv prodaja
13.10	Zdravniki, pog. oddaja
14.05	Urgenca, nan.
15.00	S cukrčkom do sreče, nad.
15.55	Angeli brez kril, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nad.
20.55	Kako se znebiti fanta v 10
dneh, am. film
22.55	24ur zvečer
23.15	Razočarane gospodinje, nan.
00.10	Končna resnica, nan.
01.05	Seks v mestu, nan.
01.35	24ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1738. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor 12.00 Videostrani, obvestila 17.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 61. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Cas za nas, mladinska oddaja -
Prostovoljno delo mladih 18.40 Jelena, telenovela 105/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Nogomet, posnetek tekme NK
Rudar : NKHIT Gorica 21.35 Vabimo k ogledu 21.40 Bolero, posn. 2. dela koncerta 22.50 Iz oddaje Dobro jutro 00.20 Vabimo k ogledu 00.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila
TOREK, 28. aprila
tv slo rr
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Srce igračk, 2/3
09.30	Oblaček pohajaček, 2. del
09.45	Ribič Pepe, 28/36
10.00	Bine: an ban pet podgan, 1/10
10.30	Zgodbe iz školjke
11.10	Pogled z neba, 2/8
12.00	Dare Ulaga, dok. portret
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Umetni raj
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nekoč je bilo . življenje, 26/26
16.15	Profesor pustolovec, 9/10
16.35	Zlatko Zakladko
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Naši vrtovi, 4/4
18.00	Knjiga mene briga
18.20	Odpeti pesniki
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Milan, risanka
18.45	Hupko, trobilka in pihec, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.10	Od križa do štivana, dok. odd.
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Sovjetska zgodba, dok. oddaja
00.30	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.55	Naši vrtovi, 4/4
01.25	Tv dnevnik 28.4.1991
01.45	Dnevnik, ponovitev
02.20	Dnevnik zamejske tv
02.45	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	NLP, razvedrilna oddaja
10.35	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
11.35	Proslava ob dnevu upora proti
12.40 13.10 13.40
lepše, oddaja o turizmu Dober dan, Koroška
15.35 16.00 16.30 17.00 17.25
19.00
City folk: Ljubljana 14.05 Bleščica, oddaja o modi 14.35 Pesem ima moč, d 1 Slovenski himni Tv dnevnik 28.4.1991 Prisluhnimo tišini Tv prodaja Glasnik Mostovi
V dobri družbi z Blažem, tv Maribor
Večerni gost: prof. dr. Borut Geršak, ponov. 20.00 Klasična kitara, izob. serija 20.35 Globus
21.05 Prava ideja!, poslovna oddaja 21.30 Libertas, hrvaški biog. film 23.40 Vrhunci ang. nog. lige 00.30 Tranzistor, 14. oddaja 01.05 Jerry in Tom, am. film 02.40 Zabavni infokanal
POP
06.25	24ur
07.25	Žuželke napadajo, dok. serija
08.30	Goreče maščevanje, nad.
09.25	Ricki Lake
10.20	Tv prodaja
10.50	Smeh ni greh, zabav. serija
11.20	Inšpektorica v modrem, ang. f.
12.40	Tv prodaja
13.10	Zdravniki, pogov. oddaja
14.05	Urgenca, nan.
15.00	S cukrčkom do sreče, nad.
15.55	Angeli brez kril, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Hiša na Tari, irski film
22.45	24ur zvečer
23.05	Shark, nan.
00.00	Končna resnica, nan.
00.55	Seks v mestu, nan.
01.25	24 ur, ponovitev
02.25	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 61. oddaje 11.05 Nogomet, posnetek tekme NK
Rudar : NKHIT Gorica 12.35 Jelena, telenovela, 105/110 13.25 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 62. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi o mladih, 3. TV mreža 18.40 Videospot dneva 18.45 Jelena, telenovela, 106/110 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1739. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 21.30 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Šu kham - oddaja o življenju
Romov, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SREDA, 29. aprila
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Nekoč je bilo ..., 10/26
09.35	Volk in sedem kozličkov, 3/26
10.00	Risanka
10.10	Lovci na skrajnost, 9/10
10.30	Zlatko Zakladko: koprive sploh
ne pečejo
10.45	Slovenski vodni park: Paka
11.10	Knjiga mene briga
11.30	Naši vrtovi, 4/4
12.05	Od križa do štivana, dok. odd.
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polemika: patria
14.25	Alpe, Donava, Jadran
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Ukradeni gosji mladič, 40/52
16.10	Pod klobukom
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Turbulenca, izob. oddaja
18.25	Žrebanje lota
18.35	Tinček, risanka
18.40	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Tv pogled
20.05	Dar Fur - vojna za vodo, dok. f.
21.35	Made in Slovenia, igrani film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.10	Omizje
00.25	Turbulenca
01.15	Tv dnevnik 29.4.1991
01.35	Dnevnik, ponovitev
02.15	Dnevnik zamejske tv
02.40	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.30	Tv prodaja
11.00	Koroška poje 2009
11.30	Mozartina simf. rtv Slovenija
12.00	Vrhunci ang. nog. lige
12.50	Spet doma
14.35	Hri-bar
15.35	Tv dnevnik 29.4.1991
16.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
16.25	Tv prodaja
16.55	Mostovi
17.25	Črno beli časi
17.45	Samo bedaki in konji, 11/45
18.15	Samo bedaki in konji, 12/45
18.45	Na vrtu, tv Maribor
19.25	Z Damijanom
19.55	Nogomet, tekma pokala Hervis, polfinale, Maribor -Interblock, prenos
21.55	Goga, koreodrama Ljubljana
23.00	Slovenska jazz scena
00.20	Toliko smo se sovražili, dok. f.
02.25	Zabavni infokanal
POP
06.30	24 ur, ponovitev
07.30	Preverjeno, ponovitev
08.30	Goreče maščevanje, nan.
09.25	Ricky Lake, pog. oddaja
10.20	Tv prodaja
10.50	Smeh ni greh, zabav. serija
11.20	Varuška, ang. film
12.40	Tv prodaja
13.10	Zdravniki, pogov. oddaja
14.05	Urgenca, nan.
15.00	S cukrčkom do sreče, nad.
15.55	Angeli brez kril, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Skrita družina, kanad. film
21.30	Na kraju zločina, nan.
22.25	24ur zvečer
22.45	Shark, nan.
23.40	Končna resnica, nan.
00.35	Seks v mestu, nan.
01.05	24ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, nove izdaje, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 62. oddaje 11.05 1739. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Videospot dneva 11.40 Športni torek, športna informativna oddaja 12.00 Jelena, telenovela, 106/110 14.00 Videostrani, obvestila 17.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 63. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Maja in čarobna skrinja,
otroška oddaja, 3 TV mreža 18.30 Pravljica za lahko noč: Ups, jaz
sem pa zelen 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 107/110 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja - Gostja: Sanja Grohar 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

UTRIP
m
oroskoo
Oven od 21. marca do 20. aprila
April vam bo začel presedati. Četudi vam zvezde v naslednjih dneh ne bodo najbolj naklonjene, boste prav ob vsem, kar se vam bo dogajalo, znali povedati, da bi lahko bilo še huje in da je tako tudi že bilo. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo težave že kmalu začele izginjati. Obrnjeni v prihodnost se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki bo življenje spremenila vam in celi družini. Dela boste imeli veliko, zato vam bodo misli vse pogosteje bežale na morje in k počitnicam. Želeli si boste tja, vprašanje pa je, če ne boste na koncu ostali kar doma.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Nekaj ležernih dni je za vami. V njih set si nabrali precej energije. Žal pa spremembe v življenju včasih pridejo pričakovano in načrtovano, včasih pa krepko presenetijo. Vam se bo začelo dogajati slednje. Ker bodo pozitivne, boste srečni. Vsak dan bolje se boste počutili, ko bodo začele za vaše delo deževati tudi pohvale, pa sploh. Četudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja in navdušenja. Pozabili boste na vse napore in začeli krepko misliti na prihodnost, v kateri imate ogromno načrtov. Če boste znali prav organizirati čas, so prav vsi izvedljivi. Mnogi že do začetka poletja.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Že nekaj časa se je v vas nabiralo, sedaj bo končno počilo. Če hočete ali nočete, se vam partner močno odtujuje. Za to ste veliko, veliko, krivi sami. Dejstvo je, da ga boste vse težje prenašali, kar mu boste tudi očitno pokazali. Njegova reakcija bo burna, kar vas bo verjetno presenetilo. Ni namreč tako potrpežljiv, kot ste mislili. Film mu zna počiti že v nekaj dneh. Šele, ko bo prišlo do tega, pa se boste znašli pred res velikim problemom. Kam zdaj in kako naprej? V življenju si velikokrat stvari razlagate povsem po svoje in poenostavljeno. Dejstvo pa je, da toliko kot dajete, tudi dobite nazaj. Vi pa že dolgo ne dajete prav veliko. Vzemite se v roke!
Rak od 22. junija do 22. julija
Pred vami je nekaj čudnih dni. Vse vam bo šlo na živce. Od sodelavcev do vseh domačih. Pa ne bodo oni krivi za to, da se vam nekaj ni izšlo tako kot ste si želeli. Še huje bo to, da ste bili čisto prepričani, da vam bo uspelo. Zna se zgoditi, da ne bo tako. In to zato, ker ste se nekomu s svojim obnašanjem tako zamerili, da vam bo takoj, ko bo lahko, krepko ponagajal. Ne bo boste mogli mimo njega, saj gre za osebo, ki je v vašem poslovnem življenju nepogrešljiva. Že kmalu se bo za povrhu izkazalo, da se je umazana igra odigrala povsem v tajnosti in na njo res niste mogli vplivati.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Odločili se boste, da je čas za zabavo in druženje s prijatelji in znanci, ki jih resnično pogrešate. Praznični dnevi, ki so pred nami, so kot nalašč za to. Veliko več časa kot sicer boste v naslednjih dneh res preživeli izven doma. K sreči vam tega ne bo nihče ne očital in ne zameril. Celo privoščili vam bodo in to krepko. Boste pa zato že kmalu začutili, da tudi takšno življenje ni tisto, ki si ga želite. Bolje bo šele, ko si boste na celi črti priznali, kaj si sploh želite. Pa četudi boste to morali skrivati pred javnostjo. Vseeno bo to, da boste bolj družabni in tudi bolj dobrovoljni, dobro vplivalo na odnose s sodelavci in dolgoletnimi prijatelji. Pomlad vam bo res všeč.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Življenje se bos pet umirilo in odpihnilo nekaj težav, pred katerimi ste si v preteklih dneh in tednih zatiskali oči. Sedaj boste vsak dan bolj prepričani, da bo več mogoče obuditi čustev, ki so dolgo umirala. Veliko vprašanje je, če si to res želite, saj že dolgo niste srečni. A ker ste izjemno prilagodljiv človek, vedno popustite, kar partner že dolgo spretno izkorišča. V nekaj dneh se zna zgoditi, da boste imeli vsega vrh glave. Ne zapirajte vrat, ko mu boste končno nalili čistega vina, da vam ne bo krepko žal. Ker se je nabralo toliko nerešenih težav, da vas že dušijo, je vprašanje, če bo tokrat vse razrešil le iskren pogovor.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Precej nemirni boste, tega pa tudi ne boste skrivali. Četudi bi to želeli, vam ne bi najbolje uspevalo. Dejstvo je, da ste potrebni počitka in več časa zase in za tiste, ki jih imate resnično radi. Vedno najdete izgovor, da drugače ne gre. Pa to ne drži v celoti. Čez praznike se boste končno umirili in prepustili stvari toku, kije pač normalen. Že konec drugega tedna bo šlo vse lažje. Prepirljivost vas bo minila že prej, kar bo znak, da se bolje počutite. Pazite pa, komu boste razlagali svoje osebno življenje. Ni vse za vsaka ušesa. Nekateri komaj čakajo, da bi vam lahko kakšno ušpičili.
Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra
Čeprav že nekaj časa čutite, da bi bilo dobro ustaviti konje in vaš ritem življenja, niste naredili še niti koraka v smeri, ki bi vam to tudi uresničil. Pa ne le to. Ob tem, da že zamujate pri nekih delih, boste v naslednjih dneh dobili nove zadolžitve. To vam zna malo pokvariti praznične dni, ki so pred nami. Četudi bodo vaše zelo verjetno začinjene z delom, ki ga že nekaj časa prelagate, se praznikov tokrat resnično veselite.. Vsekakor vam bodo zvezde naklonjene na materialnem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Zato bo čas, da razmislite o investiciji, ki ste jo pred nedavnim preložili za nedoločen čas.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Pred vami je razburljivo, a zelo ustvarjalno obdobje. Čeprav se bo zdelo, da ste si na glavo nakopali preveč dela, se bodo stvari odvijale tako dobro, da boste celo zelo zadovoljni. Vsak dan vas bo presenetil vsaj en dogodek, o katerem niste niti razmišljali. In skoraj noben ne bo slab. Ugotavljali boste, da je čas za spremembe v vašem življenju res pravi, saj vam bodo ob strani stale tudi zvezde. Vsekakor bo tako, da bodo dobre strani imele tudi slabe plati in obratno. Kot vedno v življenju. Petek bo lep in uspešen kot že dolgo ne. Tudi zabava bo po vašem okusu.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Spet se vam bo začelo dogajati, da boste težko prenašali večino ljudi, ki vas obkrožajo. V samoti pa vam tudi ne bo najbolje. To bi lahko pomenilo le to, da bi bilo dobro z nekaterimi popolnoma pretrgati stike in si poiskati nov krog prijateljev. S sodelavci bo težje, saj službe zaenkrat ne boste zamenjali, pa čeprav boste o tem veliko razmišljali. Boste pa zato več naredili za to, da pridobite manjkajoča znanja, da bi do spremembe sploh lahko pripeljale. Čas je zato, da na tem področju naredite temeljite načrte, več kot ugoden.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Spet boste delali isto napako; želeli si boste, da bi bilo vse po vaše in pri tem tudi glasno vztrajali. Prav nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste zapičili v glavo. Tudi partner ne bo prav dolgo vztrajal, čeprav bo tudi on prepričan, da nimate prav. Vaše obnašanje bo verjetno imelo posledice v odnosu do vas. Tega se prej niste zavedali, sedaj se boste. Ker boste neke načrte še naprej skrivali, vas tudi ne bodo najbolje razumeli. Tega si nikar ne ženite preveč k srcu. Ko bo čas, da stvari razkrijete, bodo mnoge zamere v hipu pozabljene.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Nič vam ne bo všeč, če vam bo kdo predlagal, da bi poleg rednega dela naredili še kaj zraven. Energije imate zadnje dni bolj malo, saj je za vami zelo naporen in delaven teden. Žal pa bo splet okoliščin takšen, da vsem ne boste mogli dati košarice. To pa preprosto povedano pomeni, da boste še naprej v stiski s časom. Zato je prav, da poskrbite vsaj za kakšno zabavo, ki vas bo odmaknila od vsak-
D
A
>
danjika. Petek bo krasen dan za to, zato sprejmite vabilo, ki je verjetno že na vaši mizi. Čez praznike pa pazite tudi na svoje zdravje, predvsem na to, kaj boste imeli na krožniku. Želodec bo precej občutljiv.
Državno prvenstvo osnovnih šol v košarki
V 1 *
Gostiteljica letošnjega finalnega turnirja - 43. Pionirskega festivala v košarki - je bila OŠ Šoštanj. Med seboj so se pomerile štiri najboljše ekipe v Sloveniji. Mladi nadobudni košarkarji so zastopali barve naslednjih osnovnih šol: Milojke Štrukelj iz Nove Gorice, Venclja Perka iz Domžale, Grm iz Novega
mesta in OŠ Šoštanj. V razburljivih in dramatičnih tekmah so fantje z vseh šol v pravem športnem duhu pokazali veliko znanja, energije ter predvsem volje biti boljši od nasprotnika oziroma biti najboljši. To je tudi razumljivo in prav.
V prvi polfinalni in hkrati najrazburljivejši tekmi turnirja, ki
je bila odločena šele v zadnji minuti, so košarkarji iz Domžal tesno, s 54 : 50, premagali Šoštanjčane ter se uvrstili v finale. V drugi so košarkarji iz Novega mesta prepričljivo s 78 : 60 slavili nad Novogoričani.
Po napetih in zelo izenačenih dvobojih so si ekipe priborile
naslednje rezultate: 1. OŠ Grm Novo mesto, 2. OŠ Venclja Perka Domžale, 3. OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in 4. OŠ Šoštanj.
Za najboljšega igralca je bil izbran Marko Kastelic (OŠ Grm), za najboljšo peterko Marko Kastelic in Martin Povše (OŠ Grm), Zan Čar-man-Radojkovič (OŠ Venclja Perka Domžale), Miha Lipičar (OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica) in Aldin Hasič (OŠ Šoštanj), najboljši strelec pa je bil Jan Rizman (Šoštanj, na sliki prvi z desne).
Po besedah predstavnikov Košarkarske zveze Slovenije, ki je bila nosilka tekmovanja, je bil turnir organiziran resnično na visoki ravni, za kar gredo zasluge KK Elektra Esotech Šoštanj, Termoelektrarni Šoštanj, Športni zvezi Šoštanj, predvsem pa šoli organi-zatorici in njeni ravnateljici gospe Majdi Zaveršnik Puc, ki je kljub osvojenemu 4. mestu ponosna na svoje učence.
■ Tomaž Herman
Fori skupina Fori t group
m
t S
20 let With perfect respect For diversity!
Ljudje so tisti, ki dajejo vrednost in moč ideji! 5o največje bogastvo podjetja in so tisti, po katerih se podjetja razlikujejo med seboj!
SKUPINA FORI, Prešernova c. 1 a, 3320 Velenje
• • •
Zgodilo se je
od 24. do 30. aprila
-	da bi zavaroval umik svojih enot po cesti Šoštanj-Črna na Koroškem je okupator zgradil postojanko pri cerkvi v Šentvidu nad Zavodnjami, ki jo je v noči na 24. april 1945 zavzela Šercerjeva brigada. V času napada je zgorela cerkev sv. Vida, ki so jo že pred tem okupatorjevi vojaki precej opustošili;
-	24. aprila 1975 so svečano odprli nov dom kulture v Šoštanju;
-	25. aprila 1975 so iz peči nekdanje velenjske pekarne »Fidelinke« prišli prvi hlebci kruha;
-	v dneh od 24. do 26. aprila 2001 so v šoštanjski termoelektrarni opravili poskusni sežig kostne moke;
-	27. aprila v Sloveniji praznujemo dan upora proti okupatorju (nekdaj se je praznik imenoval dan osvobodilne fronte). Po okupaciji in razkosanju Slovenije leta 1941 je bila pripravljenost za upor proti nacističnemu okupatorju med slovenskimi rodoljubi velika, vprašanje je bilo le, kako bo ta upor organiziran in kdo bo prevzel pobudo zanj. Organizirani odpor so pričeli pripravljati predvsem komunisti in krščanski socialisti, sodelovali pa so tudi drugi. Leta 1941 je bila v Vidmarjevi vili v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki dejansko pomeni začetek upora slovenskega naroda proti okupatorjem. V spomin na ta dogodek, ki je na nek način združil in povezal večino slovenskega naroda v Sloveniji, praznujemo dan upora proti okupatorju. Ustanovni sestanek Osvobodilne fronte, ki se je nekaj časa imenovala
Proslava OF 27. aprila 1969 v Velenju (arhiv Muzeja Velenje)
Protiimperialistična fronta, je bil pravzaprav že dan prej, na njem pa so sodelovali predstavniki komunistov, krščanskih socialistov, demokratičnih sokolov in kulturnih delavcev. Osvobodilna fronta slovenskega naroda je bila politična organizacija in množično gibanje Slovencev, ki je bila posebnost v jugoslovanskem partizanskem gibanju in tudi širše. OF je delovala tudi po koncu 2. svetovne vojne; aprila leta 1953 se je preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva; - predsednik SFRJ Josip Broz - Tito in član izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ in član sveta federacije Edvard Kardelj sta 27. aprila leta 1969 v Velenju prisostvovala veliki proslavi Štajerska in Koroška v revoluciji, ki se je je udeležilo več deset tisoč ljudi.
■ Pripravlja: Damijan Kljajič
24
NAGRADNA KRIŽANKA
""HAS
23. aprila 2009

Avto center Celeia Celje
Mariborska c. 107, Celje 03 42 54 611
PE Avtohiša Jakopec Velenje
Kosovelova 16, Velenje 03 8971 460 www.ac-celeia.si
SESTAVIL PEPS
ŠKOTSKI STROKOVNJAK ZA PREHRANO-JOHN BOYD
PROGRAM OPEL NE ZAMUDITE IZJEMNIH AKCIJ!
SAMO DO 30. 4. !!! S SUBVENCIJO 2000 € VAM JE OPEL ASTRA ŠE DOSTOPNEJŠA!!! PREVERJENA RABLJENA VOZILA G 2!
PROGRAM SUBARU
B9 Tribeca • Justy in
Legacy * Outback • Impreza < REVOLUCIONARNI BOXER DIESEL
Forester
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o.; Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom "Opel", najkasneje do 4. maja. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. menjava gum, 2. majica in kapa in 3. majica.
OKRASNI PREDMET, PRITRJEN Z
VERIŽICO
V
NAČRTNA GOJITEV ŽIVALI
KDOR REDI, VZREJA OVCE
ŠVICARSKI NARODNI JUNAK-VILJEM
SLOVENSKI VESLAČ-LUKA
NAZIV ZA SRBA IZ BACKE
tr0o-
o*
TRETJA POTENCA ŠTEVILA
SLOVENSKI BIOFIZIK-BOŠTJAN
K
ANGLEŠKI GLASBENI PRODU-CENTBRIAN
OPOMBA (KRAJŠE)
BLAZIN-JAK, ZOFA, KAVČ
INDIJSKI VODNI BIVOL
FERHAT ABBAS
BREZALKOHOLNO UNIONOVO PIVO
HRVAŠKI PETROL
SLOVENSKA IGRALKA-MIRJAM
NAPAD, NASKOK, NAVAL
OBUTEV (ZAST.)
ŠVEDSKI PESNIK-GUNNAR
RAZLlC. SAMOGLAS.
KORIST, UGODNOST
REKA DONAVA (LAT.)
RAZTRGANA, PONOŠENA OBLEKA
V JEKLU OHRANJENI KRISTALI
■t,
y
o*
PAŠA (STAR.)
UKRAJINS. UMETNOST. DRSALKA-OKSANA
TISKARSKA MREŽA
TREBU-ŠASTA STEBRA V II ARHITEKTURI
BRITANSKI POP DUET
RIKO DEBENJAK
ROMULOV
BRAT DVOJČEK
AMERIŠKA MERA ZA MLEKO
ANTIČNO IME MESTA HOMS
e,
tr0°-
o-
RUSKI BALETNI IMPRESAR.-
SERGEJ (1872-1929)
PRIPADNIK SMERI REIZMA
RISJE KRZNO. MESO
DREMAVI-
CA (KNJIŽ.)
ŠPANSKI PESNIK-JUAN RAMON
M
N
Garancija in mobilna garancija
Preverjenih 50 kontrolnih točk
Posebni pogoji financiranja
Zagotovljena zamenjava v 8 dneh ali po 500 prevoženih km
| ITALIJANSKA RTV
ZNAMKA TOLKAL. BOBNOV
REPNO LISTJE
e,
fcV
o-
REKA V KANADI
IN V ANGLIJI
MAJHNA VZPETINA, HRIBČEK
PRIPADNIK ILIRSKEGA GIBANJA
SIN (LJUBK.)
ANGLEŠKA TOVARNA MOTOCIKLOV
POGORJE. GOROVJE (SP-)
PAKROG, NEPRAVI KROG
SLONOV ČEKAN
MEDENA ROSA
ITALIJAN. SLIKAR
IN KIPAR-ALBERTO
V
N
ITALIJANSKA TOVARNA KAMIONOV
IZRAZITA ČUSTVENA NAKLONJEN.
ERICK RAEDER
IGLASTO DREVO
PREGRETI VODNI HLAPI
HRVAŠKI SKLADATELJ (LISINSKI)

VISOKA IGRALNA KARTA
SLOVENSKA PLAVALKA (ISAKOVIČ)
ŠPANSKI PESNIK-IUAN ALFONSC
ČEŠKI KRONIST (1045-1125)
JASNOST (ZAST.)

KITAJSKI ÎEVOLUCIONAF (ZEDONG)
PLOŠČAT SPLAVARSKI ČOLN
KAMNINA, G NAJ S
OTOŠKA SKUPINA V ALEUTIH
NABIRALEC GOB
B
OTOK V
ALEUTIH
BAT, TOLKAČ
MESTO V FRANCIJI
BRIGA, SKRB, VNEMA
ITALIJAN. POLITIK-PIETRO (1891-1980)
KONJSKI TEK, KAS
HERCEGO-VEC
DEJSTVO, DA JE KAJ NEKAZNI-VO
POMOTA, NAPAKA
VRSTA VRBE
ANTIČNO MESTO OB NERETVI
TANGU PODOB ŠPANSKI PLES
KRALJEVIČ IZ MAHAB-HARATE
PETER ADAMIČ
N
REKA V NEMČIJI
IGOR PAKLIN
N
VNETJE VRANICE (MED.)
RAZLIKA MED MOŠKIM IN ŽENSKO
BOLEZENSKA SPOLNA SLA
NEKDANJA STAR SUMER. PRESTOLNICA
REKA V FRANCIJI
MESTO
NA SICILIJI
N
ZDRAVILIŠČE ZA NARKOMANE
u
MADŽARSKI PESNIK-GARAY
O RG. SKUPINA S KARBONIL. SKUPINO
N
TOVARNA ČEVLJEV V TRŽIČU
PROSTOR, NASTAL Z ZKOPAVANJEM
REKA V JUŽNI AFRIKI
GRENKI ZELIŠČNI LIKER
R
SLOVENSKI ZDRAVNIK-VINCENC
K
R
N
LEVAR IVAN
PERJE PRI REPI
JUGOSLOVAN. LETALSKA DRUŽBA
NADALJEVAN-
U
ZVONE AGREŽ
PERZIJAN-KA
K
MESTO NA JAPONSK. OTOKU HONŠU
RASTNA
SNOV, HORMON
NIELS ABEL
ČRNI HRAST, TROPSKO DREVO
NOVITETA, NOVOTA
SLOVENSKI BALETNIK-IKO
KRATEK MOŠKI SUKNJIČ
POBOTANJE
PRAVO (LAT.)
RDEČE NEBO OB
30NČ. VZHODU
LENNONOVA VODOVA-YOKO
GEORGE EASTMAN
VLADISLAV RIBNIKAR
IVAN SIVEC
ULTRA KRATKI VALOVI
GRŠKA ČRKA
GOBICE, SPRH
V USTIH
KRATICA
ZA NEKDANJI AVSTRIJS. ŠILING
23. aprila 2009
MU
M: as
PRIREDITVE
25
Muze muze
V teh dneh je knjižne police obogatila prva številka Literarne revije dijakov gimnazije Šolskega centra Velenje Muze muze
Prva številka ponuja v branje literarna dela osmih avtorjev - sedmih deklet in enega fanta. Največ jih je iz vrst prvošolcev, ki se v svoji prozi ali poeziji lotevajo njim naj bolj priljubljenih tem: nesrečne ljubezni, smisla vsega sveta, vprašanj, kam in kako naprej, kritične presoje sveta odraslih.
»To je sicer prva številka literarne revije gimnazijcev, kar pa ne pomeni, da literarnih snovanj ni bilo že prej, ko so bile šole še vsaka zase, v drobcih (kot literarne strani) pa tudi od začetka kontinuiranega izhajanja gimnazijskega glasila Špric,« je povedala glavna urednica literarne revije Alenka Šalej in nadaljevala:« Samostojne publikacij, v začetkih v cik-lostirani obliki, so se pojavile občasno, rednega izhajanja ni bilo.» Če bo pobud in snovanj veliko, lahko postanejo Muze muze - po njenem mnenju - letna revija, nič pa ne bo narobe, če postanejo bienalna številka v malo večjem obsegu. »Pisanje na ukaz in za vsako ceno ni smisel našega druženja in pogovorov o literaturi,« je še dejala Alenka Šalej
tp
Naslovnico je oblikovala dijakinja Maja Plaskan
VELENJE
Četrtek, 23. aprila
8.00 - 19.00 Knjigarna Kulturnica
Slovenski dnevi knjige: Branje na uho
11.45 Knjigarna Kulturnica Velenje Predvajanje radijske igre: Hit poletja
12.10 Knjigarna Kulturnica Velenje Literarno srečanje z makedonskimi pesniki in pisatelji 16.00 Knjižnica Šoštanj
Ure pravljic 17.00 Dom kulture Velenje
Akademija: Imejte me radi Svečanost ob 50-letnici OŠ PP in 40-letnici Sožitja 17.00 Mestna občina Velenje - sejna dvorana
Predavanje: Nordijska hoja pri srčno-žilnih obolenjih 17.00 - 19.00 Knjigarna Kulturnica
Izmenjava rabljenih knjig 17.30 Dvorana Centra Nova
Zaključna prireditev projekta: Rad-a imam Velenje Spoznavamo in soustvarjamo naše mesto 19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje Literarni večer z makedonskimi pesniki in pisatelji 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Predstavitev knjige Dušan Dim: Rdeča mesečina 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Koncert: Simfoničnega orkestra Visoke šole za glasbo in gledališče
Petek, 24. april
8.00 - 19.00 Knjigarna Kulturnica
Slovenski dnevi knjige: Branje na uho
10.10, 11.15 in 17.00
Knjigarna Kulturnica Velenje Predvajanje radijske igre: Hit poletja
17.00 - 19.00 Knjigarna Kulturnica
Izmenjava rabljenih knjig 18.00 Dom kulture Velenje
Proslava ob dnevu upora proti okupatorju 21.00 Mladinski center Velenje Hip-hop koncert
Sobota, 25. april
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.00 - 13.00 Knjižnica Velenje, preddverje Knjižni sejem - Vsi kupujemo, vsi
FIKSNA OBRESTNA MERA. FIKSNO ZADOVOLJSTVO. ■
Ujemite odlično obrestno mero v času, ko ie-te padajo in imejte dostop do sredstev.
Do konca meseca maja vam v UniCredit Bank ponujamo nadvse privlačne depozite v evrlh z nespremenljivo 4,5-odstotno letno obrestno mero, ob tem pa vam zagotavljamo tudi dostop do nadomestnih sredstev v vsakem trenutku. Še niste prepričani? Ob prenosu poslovanja na našo banko vas namreč čaka še dodatna nagrada: 0,5-odstotni pribitek na obrestno mero depozita. Preizkusite nas in zadovoljni bostel www.unicreditbank.si/akcuskidepozit
€EE310 UniCredit Bank
Kdaj - kje - kaj
prodajamo 9.00 Šentilj
Katarinin sejem 10.30 Galerija Velenje
Sobotne lutkarije - Medvedja pravljica 10.00 Velenjsko jezero
Dan odprtih vrat KVŠ 18.00 - 20.00 Bazen Velenje Plavalni Cooperjev test 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer: Klasični rock
Ponedeljek, 27. april
20.00 Mladinski center Velenje Počitniški filmski večer
Torek, 28. april
9.00 - 18.00 Vila Mojca Majske počitnice Odprta vrata Vile Mojca 15.00 - 19.30 Mladinski center Velenje Teden ustvarjalnic - Ustvarjanje nakita
20.00 Mladinski center Velenje Počitniški filmski večer
Sreda, 29. april
9.00 - 18.00
Vila Mojca Majske počitnice Odprta vrata Vile Mojca 15.00 - 19.30
Mladinski center Velenje Teden delavnic - Das masa ... tisoč idej, tisoč izdelkov 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Pravljične ure 20.00 Mladinski center Velenje Počitniški filmski večer
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
Petek, 24. aprila
19.00 Kulturni dom Šoštanj
Zabavno glasbena prireditev Zvezdam pojemo
Sobota, 25. aprila
20.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Esotech : Geoplin Slovan(1. A SKL oz. Liga UPC za prvaka)
Ponedeljek, 27.
aprila
17.00 Stadion Šoštanj
Šoštanj : Bukovci(Štajerska liga v nogometu)
18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Redni tedenski turnir bridga
Koledar imen
April/mali traven
23 • Četrtek- Vojko)
24.
25.
26.
Petek - Jurij jurjevo
Sobota - Marko
Nedelja - Marcelin, Alda
ŠMARTNO OB PAKI
ŠOŠTANJ
Četrtek, 23. aprila
16:00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ure pravljic za otroke od 4. do 8. leta starosti 18:00 Kulturni dom Šoštanj
Skupščina Kabelsko-razdelilnega sistema Šoštanj
Četrtek, 23. aprila
OŠ bratov Letonja Prireditev s podelitvijo bralne značke, zaključek bralnega projekta, ki je potekal na temo Medsebojni odnosi. Šolo bo na Svetovni dan knjige obiskala mladinska pisateljica Janja Vidmar, ki bo zvestim bralcem podelila priznanje za osvojeno Bralno značko.
Petek, 24. aprila
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Srečanje ljubuteljev buč in bučnih jedi; priprava bučnih jedi (njoki, rezanci, puding, napitek,.), izmenjava bučnih semen, gojenje in pridelava buč,.
Sobota, 25. aprila
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške ustvarjalne delavnice
Torek, 28. aprila
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške pravljične minute
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Nostalgično . (stari slovenski filmi)
Sreda, 29. aprila
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške ustvarjalne delavnice
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Nostalgično . (stari slovenski filmi)
27. Ponedeljek - Cita,
Dan upora
28	. Torek - Peter, Vital
29	. Sreda - Katarina,
Robert
Lunine mene
25
. aprila - četrtek, lunin mlaj (prazna luna) v biku,. 5:23
Na sprehod vabi milijone cvetov
Mozirje - Toplo vreme v minulih dneh je veliko prispevalo k razcvetu tisočih tulipanov in ostalih spomladanskih rastlin v parku cvetja - Mozirskem gaju. Zato ta vabi na ogled lepo urejenih gredic že od velike noči dalje. Posebnost letošnje sezone v gaju je cvetenje tulipana z imenom Mozirski gaj. Cveti le v mozirske parku cvetja, saj je Ekološko-hortikulturno društvo
Mozirje, ki upravlja s parkom, odkupilo vse čebulice lanskega leta. Že po tradiciji ostajajo zvesti tudi dodatnim prireditvam v času razstave cvetja od 25. aprila do 10. maja. 30. aprila bo v parku koncert Pihalnega orkestra Svea Zagorje, 3. maja se bodo predstavili godba in mažuretke Pivovarne Laško, poleg atrakcij za otroke bodo svoja dela postavili na ogled tudi nekateri umetniki.
■ tp
Kresovanje na šoštanjskih Goricah
Šoštanj - Socialni demokrati Šoštanja bodo v soboto, 25. aprila, pripravili na Goricah tradicionalno kresovanje z naslovom Pozdrav pomladi. Začelo se bo ob 20. uri. Nastopili bodo pihalni orkester Zarja, harmonikarji, pevski zbor KUD Ravne. Večer bo popestrila zabava in ognjemet, udeleženci pa se bodo lahko okrepčali z brezplačnim golažem.
■ mkp
Premog je Luč
v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju bodo danes dopoldne ob 10. uri ob odprli razstavo likovnih del otrok in strokovnih delavk Vrtca Velenje - enote Tinkara, ki so jo poimenovali Za kulturni program bodo poskrbeli otroci
KINO VELENJE:: SPORED
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
SOMRAK
(Twilight)
Romantična drama, 122 minut Režija: Catherine Hardwicke Igrajo: Kristen Stewart, Robert Pat-tinson, Billy Burke, Ashley Greene, Nikki Reed, Jackson Rathbone, Kel-lan Lutz idr.
Petek, 24. 4., ob 18.00 Sobota, 25. 4., ob 20.10 Nedelja, 26. 4., ob 17.45
MU PAČ NI DO TEBE
(He's Just Not That Into You) Romantična komedija, 129 minut Režija: Ken Kwapis Igrajo: Jennifer Aniston, Ben Affleck,
Scarlett Johansson, Drew Barry-more, Ginnifer Goodwin, Jennifer Connelly, Justin Long idr. Petek, 24. 4., ob 20.10 Sobota, 25. 4., ob 22.30 Nedelja, 26. 4.,ob 20.00
MEDNARODNA PREVARA
(The International) Triler, 118 minut Režija: Tom Tykwer Igrajo: Clive Owen, Naomi Watts, Armin Mueller-Stahl, Ulrich Thomsen, Jack McGee, Brian F. O'Byrne, James Rebhorn Petek, 24. 4., ob 22.30 Sobota, 25. 4., ob 18.00
POVEST O DESPEREAUXU
(The Tale of Despereaux) - sinhro-niziran !
Animirana družinska pustolovščina, 93 minut. Režija: Sam Fell, Robert Stevenhagen
Glasovi: Gašper Jarni, Polona Juh, Sebastijan Cavazza, Nataša Tic-Rali-jan, Nina Klun, Brane Završan, Pavle Ravnohrib, Jure Sešek Nedelja, 26. 4. ob 16.00- otroška matineja
Naslednji vikend od 1.5. do 3. 5. napovedujemo:
romantično komedijo STRASTNA ZAPRAVLJIVKA, dramo DVOM, dramo ZA VEDNO, akcijsko grozljivko PODZEMLJE:UPOR LIKANOV, animirano družinsko pustolovščino ZA ŽIVO MEJO (podnapisi)
ZARADI SPREMEMBE PROGRAMA
POPOLNA RAZPRODAJA
RAZPRODAJA POTEKA DO 15JHAJA 2009
PRODRJRLnR.com (03) 5867 057
NAKUPOVALNI CENTER IT VELENJU i ^NADSTROPJE, KIDRIČEVA 26,3320 VELENJE
UIUJUJ
}anja energetskih surovin Slovenije
Čestitamo ob 27. aprilu, dnevu OF in 1. maju, mednarodnemu delavskemu prazniku.
Predsedstvo SPESS in Izvršilni odbor sindikata Premogovnika Velenje
Nagrajenci nagradne križanke Trgovine Champion, v kletni etaži Nakupovalnega centra v Velenju, objavljene v tedniku Naš čas, 9.4..:
1.	nagrada: Chamiponov bon v vrednosti 25 evr::Anica Čepin, Kozje 10, Kozje
2.	nagrada: Champion brisača : Klemen Črep, Lokovica 136 e, Šoštanj
3.	nagrada: Championova torbica: Nena Burekovič, Kidričeva 12,Velenje
Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Trgovini Champion v kletni etaži Nakupovalnega centra v Velenju.
i
¿v
i
a
U
% Vrijelne prv0i^e
KOMUNALNO PODJETJE VELENJf il.o.o. - Koroška cesta 37/b - 3320 Velenje
RADI O V ELEN J E
ČETRTEK, 23. aprila:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 24. aprila:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 25. aprila:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 26. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 27. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 28. aprila:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 29. aprila:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Delo plemeniti.
S svojim uspešnim delom omogočamo, da so zadovoljni tudi drugi.
Čestitamo vam
ob 1. maju, prazniku dela.
BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA).
Obnova stanovanj in kopalnic na ključ
ATOMINVEST d. o. o. Velenje, GSM: 031/290-127
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
DELAVKE, kmetice, obrtnice, izo-braženke, upokojenke, različnih starosti si želijo življenja v dvoje. Gsm: 031/505-495.
UREJENA vdova, simpatična, 50-letna, si želi spoznati prijatelja. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si PREMOŽEN Slovenec, zaposlen v Nemčiji, 40-letni, si želi spoznati žensko do svojih let. Možna tudi zaposlitev. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si 28-LETNA samska trgovka, brez obveznosti, si želi spoznati moškega do 40 let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si
dobrem stanju, prodam. Gsm: 031/233-314.
RAZNO
ELEKTROMOTOR s prirobnico, 2 kW, 1.400 obratov, 3-fazni, prodam za 60 eur. Gsm: 031/649-504. FANTOVSKO obleko in čevlje za prvo obhajilo ugodno prodam. Telefon: 5875808, gsm: 040/933-241.
PRIDELKI
ISCEM
ODDAM
50-LETNI moški, išče delo (na kmetiji, razna fizična dela pri hiši ali stanovanju), popoldan ali med videndom. Gsm: 070/288-150.
GOSTINSKI lokal, na dobri lokaciji, opremljen, oddam v najem. Gsm: 041/604-437.
STIKI-POZNANSTVA
NEPREMICNINE
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE ima preko 1500 oglasov, ponudbe od 18. do 86. let vam da. Brezplačno za mlajše ženske. Telefon: 03/5726-319. PODJETNIKI, delavci, izobraženci, kmetje, upokojenci, vseh starosti iščejo zveste partnerke. Gsm: 031/836-378.
HISO v Mozirju, l. 1988, 304 m2, odlična lokacija, atraktivna izvedba, prodam. Gsm: 041/754-850.
VOZILA
PODARIM
POLO od letnika 2004 dalje kupim. Telefon: 8913-133.
MARUTI800, l. 1996, neregistriran, v
VEČ mladih psičkov, mešancev, srednje rasti, podarim. Gsm: 041/547-253
V SPOMIN
Žalosten je spomin na 19. april 1991, ko nas je zavedno zapustila draga in nepozabna mama in omica
KRISTINA ZALEZNIK
roj. 27. 1. 1907
Nič ni me strah poslednjega povelja. Od vekomaj je bila sodba v meni. Kar je molčalo, zdaj se razodeni -in z roko trdno vzdignil bom svoj križ. Bridkost je prag do večnega veselja in smrt je le vstopnina v paradiž.
(Ivan Cankar)
Hvala vsem, ki kakor koli počastite njen spomin.
Njeni najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil
PAVEL KAVČIČ
18. 1. 1942 - 9. 4. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Premogovniku Velenje in osebju Bolnišnice Topolšica.
Žalujoči: vsi njegovi
Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnil.
Bolezen iz tebe vso
moč je izpila .,
za tabo ostala je le še praznina.
ZAHVALA
Mnogo prerano nas je zapustil ljubeči mož, oče in dedi
STANISLA V OSREDKAR
iz Stantetove 9, Velenje 2. 11. 1949 - 10. 4. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu pomagali v času dolgotrajne bolezni, še posebej osebju Hematološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, osebni zdravnici ge. Žubrovi, dr. med.,
ter osebju Kliničnega centra v Ljubljani. Posebna zahvala Premogovniku Velenje, govorniku, rudarski godbi in častni straži. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Stanka, sin Aleš z družino, hči Karmen z družino in sin Uroš
DEŽURSTVA
ŽIVALI
DOMAČE rdeče vino (jurka, izabela) prodam. Gsm: 031/824-292. SUHO seno v kockah prodamo. Cena po dogovoru. Gsm: 031/270-834. OKROGLE bale, druga košnja, prodam. Gsm: 031/266-194. HLEVSKI gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje -Konovo. Gsm: 031/749-671.
PRODAJA nesnic (rjavih, grahastih, črnih) v nedeljo, 26. aprila od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. NESNICE (grahaste, rjave in črne) ter bele piščance prodajamo. Nakup 10 kom petelin brezplačno. Živali so redno cepljene. Kmetija Vinter, Lopata 55, Celje. Telefon: 5472-070, gsm: 041/763800.
PRAŠIČE težke od 100 do 120 kg zelo ugodno prodam. Možna dostava na dom. Gsm: 031/337-201. PSIČKA, čistokrvnega, pasme mal-težan, starega 9 tednov, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/300-227.
habit
nepremičnine
HaMtd.0.0» Kaninom 11, Vsleiije
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO
3 sobno stanovanje na Kardeljevi v Velenju, velikost 87 m2,2. nadstropje, zgmjeno 1982, cena 90.000 €.Obsega veliko predsobo, spalnico,
2	kabineta, dnevno sobo, kuhinjo, WC, kopalnico, balkon in klet, vredno ogleda, je dobro vzdrževano,
nova okna.
3	hiše - novogradn|e v centru Šmarlnega ob Paki, 3. gradbena faza, parcela cca. 480 m2, velikost hiše cca. 160 m2. Cena: 120.000€.. Prodamo stavbno zemljišče v Kavčah, velikost 4600 m2, Cena 37 €/m2. Možnost odkupa manjših parcel. Prodamo prostorno dvosobno^ stanovanje na mirni lokaciji v Šoštanju, dobro vzdrževano, obnovljeno, klimazitirano, 1. nadstr, 72 m2, letnik 1956,76.000 €.
več na	.
www.habit.si
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
25., 26. in 27. 4. - MAJDA BUDNA, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
Irena Bunjevčevič s.p.
Tel: 031 611 012
Računovodstvo, poslovno in davčno svetovanje Nudim storitve naprednega računovodstva in svetovanja za mala in srednja podjetja ter samostojne podjetnike.
l
F!
J

www.uniforest.com
NOVO
Dvobobensko vitlo UNIFOREST 2x80EH (2x8t)
Klešče za hlodovino
-	SCORPION pro
-	Hidravlični pomik teleskopke roke
-	Pomik levo - desno
-	Rotator
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 713 14 10, info@uniforest.si
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREBITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREBITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
V SPOMIN
JOŽETU VOGLARJU
7. 3. 1927 - 2. 5. 2006
Za vedno boš ostal v naših srcih.
Žena Štefka in vsi njegovi
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat, zet
MATEVŽ NA VERŠNIK
iz Topolšice 27. 11. 1964 - 10. 4. 2009
Prazen dom je in dvorišče zaman naše oko te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja!
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč,
izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče sosedom, prijateljem, znancem, krajanom Topolšice in Gaberk, kolektivu Mercatorja Šoštanj, kaplanu Tadeju za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Usar in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Tanja, sinova Matic in Mitja z Majo, oče Jakob, sestre Ladka, Jožica, Iva, Anica z družinami, tašča Elica in tast Fonzi ter svak Boris
* Kupon za predlog naj osebnosti marca 5 Glasujem za	*	* Kupon za predlog naj osebnosti aprila 1 *	* Glasujem za
* Obrazložitev	O O * * Obrazložitev
	O O
	O o
	o o
£ * Moj naslov	o o * * Moj naslov
	O O A A
	
Branka Drk,
predsednica društva za boj proti raku - prizadevna članica društva, ki osvešča in pomaga ljudem v stiski.
Borut Cerar,
obetajoč košarkarski trener, Elektra se je pod njegovim vodstvom uvrstila v finale letošnjega pokala.
Drkova ali Cerar?
Bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje izbirate osebnost, ki je najbolj zaznamovala marec. Izbirate lahko med Branko Drk,
predsednico društva za boj proti raku in Borutom Ceraijem, obetajočim košarkaškim trenerjem. Zanju lahko glasujete samo še z današnjim
kuponom. Seveda pa lahko glasujete tudi na Radiu Velenje in sicer vsak delovni dan malo pred 17. uro po telefonu 897 5003 in 897 5004.
Ta teden objavljamo tudi že kupon, s katerim lahko predlagate kandidate za naj osebnost meseca aprila.	■
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 5 bomo izžrebali dve kozmetični torbici s Collistar izdelki.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumeriji Beauty World - ženski torbici za prosti čas prejmeta Jožica Dolinar, Cesta IV/9, Velenje in Marjana Rudolf, Paka 49 a, Velenje.
Ekskluzivni pokrovitelj
DROGGRUe /Qlv PARRraue Vjajprld
Ker jim ni vseeno
Sobota je v središču mesta minila v znamenju prostovoljstva in skrbi za čisto okolje - Taborniki »preplavili« Titov trg, prostovoljci Cankarjevo ulico
pričakovanja organizatorjev, da pritegnejo čim več meščanov in meščank, zagotovo poplačana. Postavili so tudi pravi taborniški tabor, odvijale so se številne kreativne delavnice in druge aktivnosti. V sklopu prireditve so pripravili modno revijo Cvetke Smetke, nastope impro lige in koncert taborniških in ostalih zimzelenih pesmi. Tabornikom so se na trgu pridružili tudi gasilci in vojaki, zanimanje za ogled njihove opreme pa je bilo prav tako veliko, sploh med najmlajšimi.
društva in skupine iz Velenja in okolice svojo dejavnost predstavili na festivalu prostovoljstva. Ob stojnicah in spremljevalnem programu se je prav tako ustavilo veliko ljudi. Jaz pa sem pred mikrofon povabila profesorico Sandro Dostal, ki na Šolskem centru Velenje, ki je skupaj z Mladinskim centrom Velenje pripravil letošnji festival, vodi delo s prostovoljci. »Festival prostovoljstva poteka kot predstavitev prostovoljnih organizacij na lokalni ravni, popestrili pa smo ga s kulturno-zabavnim programom. Dodali smo noto humanitarnosti - s prodajo mufinov in punčk iz cunj zbiramo sredstva za UNICEF. Ta bo ves izkupiček porabil za cepljenje otrok proti šestim nalezljivim boleznim. Punčke
iz cunj so lani jeseni izdelovali prostovoljci ŠCV, s čimer smo zaznamovali dan otroka. Na festivalu pa so se nam pridružili mnogi mimoidoči in porisali stekleničke upanja, ki jih bomo poklonili onkološkim bolnikom.«
Ob tem smo izvedeli še, da je na ŠCV vpis k prostovoljcem vsako leto po uvodni motivaciji precejšen, potem pa upade. Žal se premalo dijakov odloča za socialno delo, torej delo s starejšimi, bolnimi. To bi radi dosegli v prihodnjem šolskem letu, zato bodo temu posvetili posebno pozornost.
■ Bojana Špegel
Festival prostovoljstva je bil tudi dobrodelen. S prodajo mufinov in punčk iz cunj so zbirali denar za Unicef.
Velenje, 18. aprila - Sobotno dopoldne je bilo v središču mesta razgibano in glasno. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da tudi živahno. Na Titovem trgu so prikaz taborniških veščin pripravili taborniki rodu Jezerski zmaj, le streljaj stran pa je na Cankarjevi ulici potekal tradicionalni, letos že 4. festival prostovoljstva, ki ga preprosto imenujejo »Mi, prostovoljci«.
Taborniški rod Jezerski zmaj je prireditev pripravil prvič, in to iz dveh razlogov: ob letošnjem 22.. aprilu, dnevu Zemlje, istočasno pa ob dnevu tabornikov, ki ga praznujejo isti dan. Poimenovali so jo Ni nam vseeno.
Prireditev se je na Titovem trgu pričela že zgodaj dopoldne, končala pa zgodaj popoldne. Prav dopoldne je bil obisk največji. Glede na to, da se je letos odvijala prvič, pa so bila
Letos so se na festivalu pros-tovoljstva predstavili: Društvo za boj proti raku Velenje, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, Območno združenje Rdečega križa Velenje, Prostovoljno gasilsko društvo Velenje, Združenje multiple skleroze SAŠA, Andragoško društvo - Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje, Varstveno-delovni center SAŠA, Društvo bolnikov z osteoporo-zo Šaleške doline, prostovoljci Šolskega centra Velenje in prostovoljci Mladinskega centra Velenje. Prav pri vseh velja, da bi brez prostovoljcev, ki so pripravljeni žrtvovati svoj čas in energijo za delovanje v teh društvih, bilo njihovo delo veliko bolj siromašno. A prostovoljci pravijo, da je korist obojestranska, saj ob svojem delu čutijo veliko osebno zadovoljstvo.
V Šentilju prvi Katarinin sejem
Turistični delavci iz Šentilja bodo, če bo obisk lep, jeseni pripravili še en Katarinin sejem - Na sejem bo v soboto dvakrat peljal tudi Lokalc
Šentilj pri Velenju - Najmlajše turistično društvo v MO Velenje, TD Šentilj, pripravlja to soboto prvi Katarinin sejem. Z njim bodo, tako kot so si ga zamislili, resnično obudili zgodovino. Sejem bo potekal v središču kraja od 9. do 14. ure.
Predsednica Turističnega društva Šentilj Leopoldina Čas nam je pove da la, da so se res nič no potrudili, saj želijo na prvem Katarininem sejmu obiskovalcem ponuditi čim več. »Da bo dogodek res zanimiv, smo povabili tako razstavljalce kot prodajalce. Na stojnicah bodo kmečke žene ponujale kmečke dobrote, sadike doma vzgojenega
balkonskega cvetja, unikatne slike živali in pokrajin, z nami bo podokničar valentin Heindl iz Šoštanja. Predstavljali in ponujali bomo zdravilna zelišča, pa napitke iz medu, med in izdelke iz medu. Seveda bodo kmetovalci iz Šentilja ponudili tudi kmeč ke dob rote, kot je kis lo zelje, domač kruh in vino ...«.
Prava posebnost Katarininega sejma pa bo prodaja in razstava malih živali, med njimi koz, ovc, konjev ... Da jih ne bo zeblo, jim bodo postavili poseben šotor. Dejstvo je, da se organizatorji s prireditvijo zelo trudijo, zato jim bo na pomoč priskočila tudi MO Velenje. V soboto ob 10. in 12.
uri bo iz Velenja obiskovalce v center Šentilja popeljal Lokalc. Če bo obisk dober, pa pravijo, da bodo jeseni pripravili še en Katarinin sejem. "Katarina goduje tudi oktobra. Včasih so sejme pripravljali dvakrat letno - na jesenskem so kmetje živino prodali, sploh če niso imeli dovolj krme za čez zimo, spo mla di pa so jo spet kupili. In to bi radi obudili tudi mi, v TD Šentilj," nam je ob koncu pogovora povedala predsednica društva. Vzemite si čas in to soboto, 25. aprila, obiščite šentilj ski Kata ri nin sejem.
■ bš