KATOLIŠK CKRKVEN LIST. »Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl 20 kr Vtiskarnici sprejemana začelo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr., za «/« let;. »0 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide rDanica dan j opre Tečaj XLIII. V Ljubljani, 10. prosinca 1890. List 2. Navodilo k pobožni molitvi za otroke. (Konec.) Moli rad! v Ze od prav nialili otrok, ki se ne hodijo v šolo in so se komaj govoriti naučili, sliši se včasih, kako radi da molijo po svojem načinu, kako lepo n. pr. vzdigajo ročice, kako gledajo na Kristusovo podobo na steni, kako prosijo, da bi jih vzeli seboj v cerkev in da bi jim bilo vsaj dovoljeno prebirati liste molitvene knjige. Sploh se mali otročiči pri molitvi lepo obnašajo, če so le količkaj podueeni. Koliko bolj moraš še le ti, ki si prav v polni posesti dušnih zmožnosti, rad in z veseljem moliti, in se z vso spodobnostjo obnašpti pri molitvi, bodi si v cerkvi ali doma, ali pa zunaj na polji Napačno je tedaj, ako te morajo k molitvi opominjati; ali pa še celo te siliti! Sam moraš misliti na molitev, in pa r<;d moliti. Napačno je, • ko samo zato moliš, ker se bojiš kazni, ali pa če moliš le za plačilo. Mlad baraba pride beračit, in se pohvali: „Sej sem bil zdaj-le v cerkvi: ali me niso videli?" Vesel moraš biti vselej, kedar se pravi: ..sedaj bodemo molili." Zvečer še celo sam opomni mater, ako bi utegnili zarad premnozih opravil pozabiti na molitev: ..Mati, nocoj še nismo molili." Hrepeni po hiši Božji, ki je skupni kraj molitve, kjer Bog deli svoje milosti. Kako hudo se pregreše nekteri nerodneži po kmetih, ki stoje zunaj cerkve med službo božjo in nič ne marajo za molitev, za besedo božjo! Nedelja ti mora biti v najvišji meri zaželjena: ne sicer ravno zato, ker ta dan ni šol temuč ker je dan molitve in posebnega občevanja z Bogom. Srečen si. mladi človek, kateri imaš veselje do molitve! O nesrečen pa otrok, ki nimaš veselja do molitve, ki se v nedeljo le počasi oblačiš, da bi božjo službo zamudil, ne šel v cerkev, ali pa prekasno prišel! O. obžalovanja vredni otrok, kateri se veseliš ali iščeš vsacega navideznega vzroka, samo da bi se odtegnil molitvi ali cerkvi! 1'bogi otrok, ti se pomišljaš, ali bi molil ali ne? Tudi v pekel iti se bodeš kdaj poniišljal, tudi na sodnji dan se bodeš skušal na vse mogoče načine opravičevati: toda kai ti bo pomagalo? Ako merziš molitev, ne ljubiš Boga. in brez ljubezni božje ne moreš Bogu dopasti: kaj bo iz tebe? Sv. Frančišk Asiški je imel navado reči: „Brez molitve se ne da od duše nič dobrega pričakovati." In sv. Tomaž Akvinčan pravi: „Kdor ne moli, je pogubljen." Tudi otroci morejo in morajo veliko ali dosti moliti. Ako. ljubi otrok, moliš dobro in tudi rad, ti gotovo ne bode težko pogostoma dosti moliti. Opravičeno je tvoje vprašanje: Kaj se pravi dosti moliti? Ako si opravil svojo vsakdanjo molitev, namreč zjutraj, zvečer, pred jedjo in po jedi: spolnil si vsak dan svojo dolžnost: vendar pa kljubu temu nisi veliko molil. In ako si vsako nedeljo in vsak praznik s spodobno pobožnostjo pri sv. maši, spolnil si zopet svojo dolžnost: zato pa vendar še ne moreš reči. da si dosti molil. Storiti moreš več, nego ti veleva dolžnost: ljubezen in hvaležnost do Boga nalaga več, kakor pa dolžnost sama. I o Ako hočeš kedaj .sam o sebi reči, dosti sem molil in vesel sem. da sem v svojem življenji dosti molil: stori tako. kakor ti sedaj svetujem. Ko se zjutraj zbudiš, oberni k Bogu svoje misli še predno vstaneš. naredi znamenje sv. križa in moli. Ali ni vreden Bog, da mu posvetiš svoje perve misli? Navadi se n. pr. kmalu lepe molitvice: -Duša Kristusova, posveti me" itd.—, moli jo. kedar se zbudiš in misli pri tem na Jezusa v presvetem Zakramentu v bližnji cerkvi. .Morebiti imaš srečo, da stanuješ prav blizu kake cerkve. Stori kratek namen: „Vse Bogu na čast in duši v zveličanje!" za celi dan. Vstajaj zgodaj in moli med tem ko se oblačiš: ..Angelj Gabriel." Obleci se prav hitro, da ti preostane časa za molitev in druga opravila. Ako sc potrudiš, da si vsak dan pri sv. maši. tedaj te že to samo napeljuje k opravljanju mašnih in druzih molitev. V pobožnih srenjah in družinah je dobro znano, da spada h pravemu kerščanstvu, kolikorkrat največ mogoče, tudi (d) delavnikih biti pri sv. maši. Ako ne moreš iti k sveti maši, priporoči se saj kadar vabi k maši, v presv. daritev, in pri spremenjenji obudi vero, upanje in ljubezen. Dobro veš. da vsako nedeljo in zapovedani praznik moraš vselej biti pri sv. maši, če nisi bolan, brez tega bi prelomil cerkveno zapoved in si nakopal smertni greh na vest. Ako imaš kako posebno željo ali prošnjo, opravljaj dcvetdnevnico, t. j. moli skozi devet dni vsak dan kako posebno molitev, se ve, da zelo goreče in pobožno. Vsak dan dokončaj prav pobožno. Razun skupne večerne molitve s stariši. brati, sestrami prav storiš, ako moliš med tem ko se slačiš, in tudi v postelji moliš, dokler čuješ, ali saj kaj pobožnega misliš: dokončaj dan z mislimi na svojega Odrešenika v presv. Zakramentu, ali z molitvijo: -Duša Kristusova, posveti me." Zadnje tvoje misli vsaki dan posvečene naj bodo tvojemu Bogu in Stvarniku. In vedno imaš priliko moliti. Kadar greš iz hiše. se vsaj lahko prekrižaš: moliš lahko tudi, ko greš v šolo ali iz šole. Ako greš mimo kake odperte cerkve, stopiš lahko notri in malo moliš, ter obiščeš presveti Zakrament, ako ti čas to dopušča. Ce greš mimo pokopališča ali se sprehajaš pod milim nebom, tudi zamoreš moliti. Ako te spremljajo drugi, molite včasih skupno, n. pr. ko Angeljevo češčenje zazvoni. Zelo goreče pa ti priporočam, moliti vsak dan en odstavek sv. rožnega venca. Imej pri sebi posvečen molek, in nosi križček ali svetiniico krog vratii, zato da imaš pri sebi vedno kaj posvečenega. Ako se pelješ po železnici, imaš dosti časa za svete misli in molitev. Ne pravim s tem, da vedno z besedo moli: moliš lahko po znotranje. Kdor hoče dosti moliti, ima dovolj časa in prilike za obilno molitev. Premnogo lepega časa se potrati s praznim besedičenjem in drugimi nepotrebnimi stvarmi, ki nič nc pomagajo k zveličanju: velikrat še škodujejo. Krisus pravi, „da je treba vedno moliti in ne jen jati.u Jaz sem ti dejal, ljubi otrok, da moli mnogo in pogostoma. Bog in Zveličar pravi: „Moli vedno," in pa: „(,ujte in molite!" Kako je treba -razumeti Gospodove besede? kajti noben človek, noben svetnik ne more vedno klečati in moliti. Vsaj imamo mnogo raznih dolžnosti, pri spol nje van ji katerih nc moremo ne klečati ne moliti. Kako naj tedaj otrok vsikdar moli? Vsikdar moliti se pravi, večkrat povzdigniti serce in misli k Bogu, in mu darovati vse terpljenje, vse bridkosti in težave, pa tudi vse veselje. Dasiravno o gotovem času posebno molimo, naj se vendar vse, kar delamo ali terpimo, vzdiga kakor molitev k Bogu; delo naših rok naj tako rekoč moli. Od vsega, kar delaš ali terpiš, naj bode čast Bogu, tako od tvojega učenja, ali če kako stvar za stariše opraviš, če te kaj boli, če si zmerjan, če si ubog. Pri tem rad misli: „Iz ljubezni do Boga, — vse Jezusu na čast." S to ali kako drugo kratko molitvico spreminjaš vse svoje dejanje in terpljenje v molitev. Na ta način brez natezanja lahko vedno moliš, kakor uči tvoj nebeški Od rešenik. Blažena Armella, priprosta dekla, dosegla je s tako vedno molitvijo visoko stopinjo svetosti. Navadila se je posvetiti Bogu vse, kar je bila in kar je imela. Ko se je umivala, mislila je na čistost serca: ko je kurila, mislila je na ogenj ljubezni ali pa na peklenski ogenj. Gospodarju morala je opravljati razna dela: toda predstavljala si je, da dela za Jezusa in Marijo, in da prihajajo vse zapovedi gospodarjeve od Boga. Tako je živela v vednem združenji z Bogom, prenašala je vse težave radovoljno, še celo z veseljem: vse, kar je delala, bilo je dar in molitev k Bogu. Delaj tako, kakor ona in podoben bodeš svetnikom v krepostih, zaslugah za nebesa, v svetosti, v miru serca in večni sreči. Ako se ravnaš, ljubi otrok, po teh razlagah molitve, po teh navodih k dobri in pogosti molitvi, in če boš prav goreče k Bogu in Mariji prosil za dar, da bi vedno dobro molil, bodeš ta dar dosegel. Srečen si, ako že kot otrok znaš lepo in pobožno moliti: potem si že kot otrok na poti v nebesa. Ostani vedno na tej poti in deležen boš vež nega veselja. Navadi se polagoma moliti sledeče: kratke molitvice Kadar pripogneš koleno pred Zakramentom sv. Rešnjega Telesa ali kadar greš mimo cerkve, reci: Ceščen in hvaljen bodi presv. oltarni Zakrament zdaj in vekomaj. Amen. Ali: v Čast in hvala bodi vekomaj presv. Božjemu Zakramentu! Kedar se pokropis z blagoslovljeno vodo: O Jezus, očisti me vseh mojih grehov. Amen. Kedar greš mimo kacega križa: Molimo te. o Gospod Jezus Kristus, in slavimo te, ker si s svojim svetim križem odrešil vesoljni svet. Kedar greš mimo pokopališča: Daj, o Gospod, vsem umerlim kristijanom večni mir, in večna luč naj jim sveti. Oče naš, itd. Pristavimo še to, da moč in korist zveste molitve je nezapopadljivo velika. .Misli si to-le: Tukaj v našem mestu se pritisne na daljnopis ali telegraf, in v malo minutah je tvoje sporočilo že v Ameriki, v Aziji, na uni strani sveta. Se veliko hitreje moč skazuje tvoja molitev, tvoj zdihljej, tvoja prošnja za kacega človeka, ki biva, kdo ve kje na svetu. Nagel je človeški glas, nagla je luč, — se vse bolj nagla je moč tvoje zveste molitve. Ti zdihneš n. pr. za terdo-vratnega bolnika, ki se noče z Bogom spraviti: o kako urno te Bog sliši in lahko usliši, ako je tvoja molitev pogostna, verna, stanovitna. Ljudem, kterim ne more zemeljska moč nič pomagati, ti z molitvijo urno lahko pomagaš. In če tako delaš delj časa, dolgo časa, celo več let, ali veliko let, o koliko ljudem zamoreš pomagati, koliko jih zamoreš spreoberniti, koliko jih pogubljenja obvarovati! Zakaj še veliko bolj gotovo kot telegraf svojo moč skazuje na vse strani sveta, — še veliko bolj gotovo se čuti in skazuje moč tvoje zveste molitve. Bog nikomur nič dolžan ne ostane. Svoj dan se bo pokazalo, koliko hudega so dobre duše odver nile s svojo verno molitvijo! Za osmino ss. 3 Kraljev. Mučenec Janez Gabriel Perboyre Kavno ss. ,-> Kraljev dan 1802. tedaj na glavni misijonski god, je bil rojen niarternik Janez Gabriel Perboar (tako beri francoski priimek „Perboyre). Zato nalašč njegove dogodi k? podani zdaj — v osmini ss. .-> Kraljev. Ster-nienje mora spreletovati slehernega, kdor bere ali sliši, kaj se je godilo s tem spričevaveem katoliške vere. Kavno dva mesca je. kar m» sv. Oče Leon XIII tega služabnika Božjega vverstili v bukve inučencev in zveličanih katoliške Cerkve. Bil je iz družbe lazaristov sv. Vincencija Pavijana. Njegovo terpljenje je tako grozno in posebno. da so sedanji papež, oziroma na svoje lastno duhovno terpljenje pervi priporočili sebe in svoje zadeve v priprošnje tega zveličanca. te nove zvezde na obnebji svetili. Posnamem naj za spoštovane čitatel je Janez-Gabrielovo nmčeiistvo, ki je zloženo nekaj iz njegovih lastnih s kervjo okapanih pisem, nekaj pa po poročilih kerščanskih in poganskih prič. ki so bile pričujoče. To bo tudi nauk za tiste, ki nespametno besedujejo ali celo psujejo. kadar sv. Oče koga prištejejo med zveličane ali svetnike. Videli bodo, da papež ne dela svojevoljno ali celo za denar, kakor sovražniki večkrat lažejo in obre-kujejo, kadar koga vverstijo med zveličane ali med svete, temuč da za take razglasu jejo le samo tiste, ki so res taki. ki so vredni tega imena. Janez Gabriel je bil doma na južnem Francoskem, v neki vasi škofi je Cahors. skoro v sredi med mestoma Bordeauxom in Toulouzom. Stanu je bil kmečkega. Kteri so ga poznali, so te misli, da vse svoje žive dni je obranil kerstno nedolžnost, ter se nikoli ni omadežal s kakim smertnim grehom. S 10. letom je pristopil k oo. laz: -istom in je postal mašnik, poteni profesor in vodnik deškega semenišča za zunanje misijone. Hotel je pa ne le misijonarje odgojevati. temveč tudi sam pokazati v djanji, kakošen mora misijonar res biti. Po množili prošnjah so mu vikši dovolili nastopiti pot v misijon v Kino. Ob koncu avgusta 1S •).">. ko ji' bil v letih našega Zveli-čarja, je dospel v Makao, v Kini. Kmalo je postal duhovni pastir več kot *JO kerščanskih občin, in njegov pomočnik je bil mlad kineški kerščenee. Za obiskanje vsili srenj se je potre-bovalo pota ,">iu' 15. sept. 18.J9. v god Marijinega imena, se je naznanilo misijonarjem, da se nekaj žol-nirjev bliža, ki hočejo kristjane poloviti. Po nauku in zgledu Zveličar je vem so misijonarji bežali z nekterimi kristjani. Toda Bog je bil dopustil, da so bili inarterniki. Tretji dan berici zasačijo Janeza (iabriela in z njim enega kate-humena. V svoje nezmerno stermenje in grozo je Perboar slišal, kako je spremljavee sam beriče nagovoril: „Yi iščete evropejca?" — ..Kes da, — „in koliko dobi tisti, kteri ga izda?" p rasa nadalje. — ., Trideset ^toeletov** (ISO mark), je bil odgovor. — „Tukaj je evrojiejie. kterega iščete!- je odgovoril kitajski judež-iškarjot*) in je pokazal na Jan. Perboar-a. Zdajci planejo l>eriei na milijonarja in zahtevajo, naj pove, kje so drugi kristjani skriti. On pa se določno brani jih izdati. I Jeriči so ga oplenili njegove obleke, ga vklenili z rokami na herbtu in so ga peljali k mandarini! Lin v Kvang-Iu-Tam. Pred tem je imel pervo zaslišanje, po kterem so ga za roke priterdili na vislice, tako da se noge tal niso dotikale. Proti večeru je bil misijonar nekemu neusmiljenemu človeku izročen čez noč. Za rano naslednjega dne so vojaki ]>e-ljali vklenjenega jetnika v Ku-( en-Kieng. Te-zanje prešnjega večera je bilo blaženega tako oslabilo, da je komaj premogel iti. Toraj je ]K>nudil bogat pogan Lie" u-Kiun-Lin, ginjen sočutja. da hoče terpina dati nesti v nekem nosilu, ktera prošnja je bila tudi uslišana. V mestu je liiučenee na |iervo prišel pred vojnega mandarina. na čegar povelje so ga z bambusovcem (s jKilieo iz bambusovega lesa) tepli in v obličje bili. * ■ Taka je zvestoba |K)tejsi? Kako delajo s svojo materjo Cerkvijo! Naslednji dan je prišel prjd sodnijo civilnega mandarina. Le-ta je pred misijonarja položil razne cerkvene reči, ki so jih pogani po-ropali pri razdjanji misijonske cerkve, in prašal ga, za kakošen namen in rabo imajo te reči. Odgovoril je misijonar: „Služijo nam, da Bogu darujemo." Prašal ga je tudi, če je v posodicah za ss. olja voda, ki so jo izžmeli z oči otrok. „Ne,u je odgovoril misijonar; „take hudobije nikoli nismo počenjali." Nato je mandarin ukazal bridko martro položiti na tla in je zapovedal serčnemu spoznovavcu, da naj jo z nogami potepta. „Do smerti se bom branil, svojo vero zatajiti in križ svo ega Zveličarja z noga mi teptati," je odgovoril misijonar. — Ali, ce uo veri ne odpoveš, boš s smertjo kaznovan," mu žuga sodnik. Perboar je odvernil: „ Sreča za-me je, ako umrem za svojo vero." »Stirdeset udarcev z usnjatim podplatom na lici je bil nasledek njegove stanovitnosti. Ogled po Slovenskem in dopisi. Studeno. (Požar.*) Sporočam Vam, da 18. do 19. nov. je Gorenje, vas naše fare, zadela nesreča ognja ter je petim gospodarjem vse zgorelo, šestemu pa štala in skedenj. Bili so nesrečni sicer zavarovani, pa le za male svote, in reveži so zdaj v zimi in brez živeža. Prav zares, usmiljeno delo, ki ne bo ostalo brez plačila, bi storil sleherni, kteri bi tem nesrečnim kaj podaril. Val. Bernard. Stolpje. ..Bodi nam, Gospod, močan stolp zoper sovražnika.-' Cerkv. molitev. (Psalm 60, 4.) Iz Primorskega. Neka stara bajka pravi, da je očak Matuzala bival pod koreniko velikanskega drevesa, a ko je že G00 let preživel, mu Bog razodene, da bo še 300 let na dalje živel, in naj si toraj hišo napravi. Matuzala pa je odgovoril: ostaral sem se pod koreniko, čemu bi si za to malenkost 300 let novo hišo zidal? In ostal je potem do konca svojih dni pod koreniko. Ta bajka ima najberže pomen, da so pervotni ljudje na zemlji bivali po pečinak, podzemeljskih votlinah. Novejša raziskovanja priterjujejo temu mnenju, kajti posebno po kraških „podmolih" (pečinah) se nahajajo zanimive izkopine iz tako zvane kamnene dobe. Pozneje so stavili ljudje skupna bivališča na gor&h (gričih), ter so jih obzidavali z močnimi zidovi. Tudi mesta po ravneh so obdajali s terdnim obzidjem, in močnimi stolpi, da so se ložej branili pred sovražnikom. Komu ni znano Babilonsko mesto, ki je stalo ob bregovih reke Evfrata, na štiri vogle z velikanskim zidom ograjeno, ob zidu pa je bilo sozidanih 250 stolpov? 0 Babilonskem stolpu pripoveduje sv. pismo, da preden so se ljudje razšli in razkropilli po vsem svetu, so rekli: „Pridite, na- * Po n&ključji zakasnjeno. Vr. redimo si mesto in stolp (turen), da bo njegov verh segal do neba, ter proslavimo svoje ime, preden se razdelimo po vsih pokrajinah." (Gen. 11. 4.) Ter so postavili velikanski stolp; pa preden ga dokončajo, jim Bog zmeša jezike, da drug druzega niso razumeli, in so delo ustavili. ^Babilonski stolp" je bil na osem nadstropij zidan, 000 stopinj visok, bil je posvečen maliku Balu ali Belu (zato neki razlagajo „Bal-Bel" — vrata Belova), ki je imel verhu stolpa svojo sobo (kapelo) z zlatim oltarjem in posteljo, na kteri je po mnenju starih Babiloncev večkrat prenočil. O velikih praznikih so sežigali pri službi božji po več tisoč funtov kadila. Babilonski stolp je bil ob enem tudi zvezdarnica, kjer so babilonski duhovniki zvezde opazovali". (Stare: občna zgodovina I. str. 37.) „ Mesto Nini ve, glavno mesto asirske deržave, je bilo še veče ko Babilon, kajti obsegalo je 12 milj. Zid okoli mesta je bil 100 čevljev (stopinj) visok in 100 širok, da so se trije vozovi lahko vštric po njem peljali. Uterjen pa je bil zid s 1500 stolpi po 200 stopinj visočine". (Isti.) Davno sta že Babilon in Nini ve v razvalinah, da se še natančno ne pozna kraj, kjer sta stala, razun po novejših raziskavah |in izkopanjih nekaj sledi. Ako iz „matice" narodov, one planote poleg porečja Evfrata in Tigride, z mislijo pohitimo proti vzhodu ali zapadu, in proti jugu in severju, povsod najdemo kakor nek plemenit izraz duha človeškega na kvišku se dvigajočega, stolpove. Vsak narod se razlikuje po posebnih lastnostih svojih stavb in tudi svojih stolpov. Kineški stolpovi so po vsem drugači kot indiški, in ti imajo drugačno obliko kakor stolpi egiptovski, piramide in obeliski. Evropski stolpi, ka-koršni so j>ri brezštevilnih cerkvah, so postavljeni na drugo smer, kot spominski stolpi, ali stolpi svetilniki ob bregovih morja. Torej lahko razdelimo in premišljujemo stolpe, v kolikor so spomeniškega in bogoslužnega pomena, in v stolpe, ki služijo v obrambo in v gmotno korist človeštvu. I. Spomeniški stolpi so se dvigali posebno nad grobovi slavnih mertvecev. Taka navada je vladala malo ne po vsem svetu, da so nad grobovi, kjer ni bilo kamenja., stavili zemeljne kupe, tako zvane „mogile" (gomile); drugod pa grornada kamenja. Se dandanes bolj malega kup kamenja pravijo: „groblja". Babilonski stolp ni bil prav stolp ali turen, ampak tako velikanska nadgrobna groblja, kajti po mnenju nekih učenjakov je v sredi ogromne gomile imel kralj Bal ali Bel svojo rakvo. Perziški kralj Kserkses je dal razrušiti piramidno gomilo in v njej je našel stekleno rakvo (trugo napolnjeno z oljem in v olju plavajoče truplo Balovo, Verhu sedemnajststropne zgradbe je stala kot osmo nadstropje kapela po 50 komolcev visoka dolga in široka. Najspodnejša podlaga je bila natančno osemkrat toliko dolga in široka in drugo nadstropje sedemkrat, tretje šestkrat toliko itd. Dan danes so le še ostanki razvalin babilonskega stolpa, katerim pravijo domačini „Birs Nimrud", t. j. Nimrodov grad (stolp). Enako babilonski mogili so egipčanske piramide pervotno služile kot nagrobni spominik kraljev Faraonov, kar njih ime kaže* Piramide so po sodbi veščakov najstarejši in najogromniši spomeniki dela človeških rok, velikanska vrata večnost. Priče globoko vsajene vere v prihodnje življenje. Podstava piramidam je četverokot, in nad tem se dvigajo štirji ogromni trikoti, ki se v visočini (Cheops) 550 stopinj zveršč. Štirji trikoti piramidini so natančno še dandanes obernjeni na štiri glavne strani sveta, na vzhod, zapad, jug in sever. Os zemeljska se torej v 5000 letih nič ni spremenila, da bi se nagnila. V sredi piramide sta grobova kralja in kraljice. Po natančnih preiskavah so najšli, da je od izhodnje strani po tanki špranji od zunaj naravnost v temni grob enkrat v letu posvetilo solnce in to neki določen dan. Lepa podoba večne luči, ki sveti mertvim v temnih grobeh, in bode zasvetila vsem tisti od Boga določen veliki sodnji dan. (Dalje nasl.) V Sarajevu, 28./12. 1889. Prejel sem 21 gld. in „intentiones missarum." Vse sem vredil. Zahvaljujem se Vam (Slovencem) za vso ljubezen in pomoč, ktero ste mi skazovali v pretečenem letu. Bog plati! Upam, da me tudi v prihodnjem ne bote pozabili. Sestre in njihove sirote zopet priporočam pobožnim in ravno zato darežljivim Slovencem. Nikoli se ne moremo prečuditi, ko čitamo v Danici, koliko in za kako mnogoverstne namene dobri kranjski Slovenci darujejo. Božični prazniki so bili prav lepi. V naših samostanih je mnogo siromašnih otrok dobilo obleke za zimo. Častite redovne sestre delajo in se ne utrudijo, da bi za otroke storile, kar največ morejo. Našim Bošnjakom se večinoma kaj terda godi. Mraz in lakoto terpe. Marši kteri so si sami krivi. Da ni te nesrečne rakije! Želim vsim blagoslovljeno novo leto. Dr. Anton Jeglič. Iz Bosne. (Novi zvonovi v Travniku. Verli bivši ljubljanski dijaki. O o. frančiškani in jezuiti.) Perva letošnja številka „Vrh-bosne" nam je prinesla prav znamenitih spisov. Omenimo naj zlasti slovesnosti pri oo. jezuitih v Travniku v praznik Marije D. čistega spočetja. O tej priliki so bili pričujoči prevzvišeni nadškof dr. Jos. Stadler in so posvetili tri lepe nove zvonove, ki jih je vlil zvonar Hilcer v dunajskem Novem mestu. Dopis pripoveduje, kako so prevzvišeni nadpastir o tej priliki v prelepem govoru pojasnovali pomen in namen zvonov, ki so bili kerščeni na čast sv. Alojziju. sv. Ivanu Berhmanskemu in sv. Stanislavu Kostku. Kako lepo se mladina odgoja v ondotni gimnaziji, so mladenči pokazali tudi z akademijo, ki so jo napravili nadškofu. Zraven petja so imeli dijaki učene in koristne govore, najprej o papežih, ki so slavno delali za južne Slovane. Vstajali so mladenči — junak za junakom in so govorili tako olikano. da je bilo veselje jih poslušati: o papežu Martinu I. Nikolaju I, Ivanu X, llonoriju III, Inocenciju III in Piju II. Ob koncu vsega tega pa nastopi serčni Ivan Kujundžič. gimnazijalec VI. razreda, in v prelepem govoru preslavlja pričujočega nadškofa Verhbosanskega * Pira-mut faraonov grob. ..Mut" se je liazivala tudi mali-kinja Jeis; v feniškem jeziku (tudi v arabskem in hebr.) ..mut" pomenja: smert. egiptovski muti grobov. Adrainut-smertno mesto. Torej bi se imelo pravilno pisati: piramita piramvtha . pa Gerki so postavili pisavo; piramida (pvramida). kot rDiko Bosne". (Ta verli miadeneč. z Markom Tverdkovičem in Iv. Krajnovičem vred. je pričel gimnazijske študije v Ljubljani, in zdaj študirajo vsi trije prav dobro v Bosni. Perva dva sta v Travniku v (». lat. šoli. Krajnovič pa je že preoblečen kot frančiškan in sliši se. da prečastiti P. provineijal ga hoče poslati v f»im. ter se bode tam prav dobro izučil bogoslovnih naukov. Od vsih treh nam dohajajo večkrat pisma, v kterih se ne morejo dosti zahvaliti, da so bili zderževani v Ljubljani s pomočki dijaške rnize in so mogli toraj pričeti svoje nauke. Tako hvaležni za pomoč od naše dijaške mize so tudi mnogi naših bivših mladenčev. ki so zdaj v Ameriki, ali pa doma na Slovenskem, nekaj v samostanih in mnogi sicer v teologiji, marsikteri že duhovni. Vsega tega so lahko veseli vsi dobrotniki, ki podpirajo .dijaško mizo-', ker vidijo, da njih darovi lep sad rodijo. Vsi skup pa bodimo Bogu hvaležni za dobre vspehe. > _ Ver h bo sna" dalje našteva nadškofova lepa dela skoz osem let v Bosni, hvali dalje junaške oo. frančiškane. slavne bori vee _za kerst častni i slobodu zlatnu", ter prestopi na sinove sv. Ignacija, s kterimi je presvitli nadškof pomnožil vojsko za blagor Bosni Njegove verstice pa. lepo pristavlja, niso pisane, da bi se poviševal človek kakor človek, ki danes je. a jutri ga ni; reč je. ki se preslavlja. in ta reč je .kerščanska olika". liitiiienca 1. Bole/en ..iiiHuenca" (le pri nek ter i h je hripa) širi se po Ljubljani z vso silo. pa tudi sicer po Slovenskem. Razodeva se z onemoglostjo, z vročino v glavi, pa tudi po drugih udih. včasi s kašljem. mrazom, ter slabotjo v želodcu. Ako se bolnik spoti in varuje, jo premaga v malo dneh. Ako pa ne pazi. nakoplje si jo resnejšo, tudi nevarno, zlasti, če se zverže v pljučnico. V Ljubljani je po posameznih hišah zategadelj že velika nadloga, po vstavih pa je sitnost še večji. V semenišču n. p., v Alojzijevišču, pri Mahru, Waldherr-ju in drugod jih leži ogromno število obolelih — Naj bolj vgaja proti njej lipov čaj, in kadar trese vročica, še nekaj praškov rantipyrin-a". Skerbeti mora bolnik, da se ne prehladi. Pravijo, da je ta ruska vročica tista bolezen, ki je njega dni ljudi tako silno napadala, da je o kihanju prav treba bilo voščiti: -Bog pomagaj!" c. IiiHiienca JI. _Influenoa. intluenca" — Ta bolezen je do šmenca! Zgrabi Notranjca. Gorenjca, Kot Ljubljančana. Dolenjca; V šole tihoma pricenca. Muči mlado kri do plenca; Tare starca in dojenca, Zmlati hrusta, potepenca; Vda se ji magnificenca, Ne v beži ji ekseelenca; Straši svet že smertna senca Božja sega vmes potenca, Kara resno zadolženca: Ak ne bo pokore včnea, Hujši pride penitenca. Razgled po svetu. Rim. Vsih vernih duš dan so sv. Oče Leon XIII kardinalom razodeli, da svoj grob so si odločili v Lateranski cerkvi, v dolbini prezbiterija, ktere steno so sami dali pokriti z drazimi mozaiki. Ker imajo papeži nalogo ali saj navado svojim predhodnikom napraviti spodoben grobni spominek, so sedanji sv. Oče poskerbeli, da bi naslednik imel s tem. kar je moč, naj manjši troške. — Nadškofje Pariški, Lijonski in Praški so 30. grud. v kapeli Sikstini opravili predpisano prisego, potem so bili v kraljevi dvoani od papeža sprejeti in sprejeli so kardinalske klobuke — Potem so sv. Oče v konzistorski sobani obhajali skrivni konsi-storium. v kterem je bilo imenovanih veliko škofov. Sv. Oče so poslednje dni dovolili znesek za novo vatikansko zvezdarno in njeno opravo. 21. grud. so sv. Oče med svojo mašo po stari navadi za advent obhajali osebstva. ki se štejejo k papeževemu dvoru. Nič novega. Skoro vsak teden se poroča, da je na novo pogorelo kazališče, naj poslednje v Bruselju. Je tedaj prišla bolezen tudi na te naprave, ki so svoj pravi namen zgrešile in zašle. Kerščanski Detoljub, list za kerščansko vzgojo in rešitev mladine. Teh prav lepih in zelo koristnih knjižic g. kateheta Keržič-a je IV. zvez. ravnokar prišel na svitlo, ki obsega polno blazih naukov in spodbudnih zgledov za ljubo mladino. Nadaljna priloga. „Dobra spoved-4 ima to pot: „Terdni sklep", poboljšati se. Ni potreba pojasnovati, kako potreben je nauk o spovedi. Gospod pisatelj gorko prosi prijatelje kerščanske mladine, naj goreče razširjajo to delce med one. kterim je namenjeno. Naročnina na listič s prilogo je samo 40 kr Tudi I in II letnik se še dobivata, in sicer s prilogami po 40 kr. Taki spisi so zelo važni sedanji čas. ko svet prihaja nekako giordano-brunovsk. ako bi bilo mogoče saj male kaj bolje odgojiti in bi se po molitvi in lepem življenji mladine povernil na svet tudi mir in boljši letine. Anglija. Veliko zgledovanje je na Angleškem napravilo spreobernjenje glavnega vrednika cenjenega anglikanskega lista „Church Re\vie\v. mstr. \V. Vance Packmann-a", k katoliški veri. Kardinal Manning ga je une dni tudi birmal. — Enako je prednica pro-testanških bolniških strežnic miss Pringle v Londonu prestopila v katoliško Cerkev. — Anglikanskih duhovnov se je 1. 1889. sprejelo devet k katoliški veri. TrapistivNatalu. (Konec.) BPokazati hočem Kafrom/ pravi P. Franc, „da s^ tudi oni zmožni stopiti v svetišče, in Gospodu služiti v šotoru, kakor mladi Samuel. Če se je novorojeni Kralj judovski veselil, da so bili med njegovimi častivci tudi kaki čemi zamorci, koliko bolj se bode veselil ta Kralj v svojem zmagoslavji, da se mu klanjajo ti černi angelji----a „Mislim, da je tudi Mati Božja z dopadajenjem nanje gledala; kajti med temi dečki so taki, ki z angeljsko natančnostjo varujejo svojo kerstno nedolžnost." — Oba visoka gosta, škof dr. Jolivet in novi škof oranski dr. Gaughran, se pri svojem obiskovanji nista mogla dosti načuditi prijaznim, veselim obrazom teh otrok. Sploh se govori, da so kaferski obrazi prazni in divji. Res niso lepi po evropejskem kalupu; vendar sv. Duh razsvetlil je te male duše in jih naredil krotke. Globoka zbranost in serčna pobožnost, ki se je pri pervem sv. obhajilu kazala na obličji in obnašanji teh otrok, ganila je marsikterega navzočih Evropejcev do solz. Sploh so kaferski dečki po spri-čevanji misijonarje/ mnogo pobožnejši. vbogljivejši, bolj pridni in bolj priročni pri delu; tukaj tudi zato več store, ker so bolj zdravi in močni. Tudi v šoli ne kažejo majhne nadarjenosti; samo manj uglajene so njih zmožnosti. Se ve, opomniti je treba, da so vsi dečaki pobrani večinoma po mestnih ulicah, kjer je razuzdanost mnogo večja, kot po selih poganskih Kafro v. Najbolj zanemarjeni nam prihajajo iz dija-manškega mesta Kimberlej-a, dečki 12—14 letni, ki ne vejo nič o Bogu. niti očenaša ne poznajo, zato pa toliko več zanikarnosti. Zato niso dečki nikoli brez nadzorstva, ne pri delu, ne pri igri. Tudi po noči spi eden bratov pri njih. ..Moj princip je," pravi P. Franc, „da je taka naprava brez stroge pozornosti, kakor visoka hiša s slabim strelovodom. Prejšnje divjosti Kafrov ni tako težko iztrebiti, kakor spride-nosti olikanih Tako je kot v naravi: Cepljenje čver-stega in zdravega divjaka z dobro mladiko se navadno bolje posreči, kakor zdravljenje hirajočega-oplemenitenega sadnega drevesa." I. Bratovske zadeve molitvenesa apostoljstva Nameni za mesec januvarij (prosinec.) a) Glavni namen: Priitetje blažene M> Marija, izprosi mi odpuščanja za vso nezvestobo in pomni še zanaprej. da sem Tvoj. ter nie varuj iu brani kot svojo lastnino! Bogoslovec V Ljubljani, na novega leta dau 1890. Ne morem zamolčati, kar sem dosegla na prošnjo Marije in svetega Deodata Imela sem hude bolečine v ustih; priporočila sem se sv. Deodatu, iu mi ie pomagalo. Potem sem imela zopet hude bolečine v očesu, da nisem nič videla: spravila sem o dnevnico v čast svetemu Deodatu iu mi je bilo pomagano. Obljubila se;n, hvaležno to po Danici naznaniti, da bi imeli veči češčenje do tega svetnika. Helena Martiučjč. Mati več otrok, ki smo jo kot prav nevarno bolno pred malo časom v „Dauici~ priporočili v molitev, se je res tako pozdravila, da je bila božični teden že iz postelje iu se je pri božičnem drevesu z otroci veselo vdeleževala Prepri-čali smo se, da tukaj je zgoli molitev pomagala. Prav serčno hvaležni smo za to veliko milost pred vsim Bogu, potem pa Naši ljubi Gospej presv. Serca iu tistim, ki so molili za bolno. Sicer ni še tako vterjena, da bi se ne mogla bolezen poverniti; vender pa upamo, da se s časom tudi to doseže, zato bodi še nadalje v molitev priooročena. Fr. P. Na Goriškem. 30. decembra 1889. Naznanjam očitno in serčno zahvalo Bogu in Mariji prečisti Devici, sv. Jožefu, sv. Frančišku Ksav. sv. Ignaciju, sv. Antonu Pad. in dtugim božjim svetnikom, katerim sem <=e v svoji bolezni priporočevala. Imela sem prav hudo in sitno bolezen, e prav serčno priporočevala Bogu. Mariji Devici in božjim svet-nikam. večkrat sem njim na čast in na čast Materi B. opravljala devetdnevnico. Ako bom uslišana, obljubila sepi, da bom po Danici razglasila. Hvala Bogu. Mariji Devici, in svetnikom, skorej popolnoma sem zdrava, ter s temi verstieami spolnim svojo obljubo Boon ||a r-iist. v česčenje Mariji in svetnikom. M. Hvala. tr«-tj<> re.lnit-a. V tiori»*i. Listek za raznoterosti. Iz I^ubljane. Konzistorijalni svetniki so imenovani prečast. gg.: Dr. Fr. S ta non i k, c. kr. vsenčiliščni profesor v Gradcu; dr. Fr. Lampe, in dr. J. Janežič, profesorja bogoslovja. Aktivni pa in ob enern poročevalci pri kn. šk. konzistoriju: preč. gg. J. S m r e k a r. Ant. Zupančič in dr. Jož. Lesar. —Č. g. Jož. Erker, stoljni vikarij, je postal administrator stoljne župnije in dekanije. P. n. gosp. Fridr. Križnar je stalno nevarno bolan. — Č. g. Val. Bernik, kapi. v Mošnjah, je prestavljen v Moravče. Rokodelski pomočniki so novega leta večer obhajali prav prijetno božičnieo, ktero je še posebno osolil gosp. Kalanov govor za novo leto. V Marijanišču je bila 2. t. m. prav priserčna božičnioa s petjem, deklamovanjem in z živimi podobami. Poslednje so kaj močno razveseljevale občinstvo : Nebeška Glorija in darovanje pastirjev in ss. treh Kraljev. Umeri je sinoči (7. t. m.) čast gospod. Jož. Cergol. duh. v pokoju. Pokojnik bil je rojen v Ljubljani L\">. nov. is i f». Služboval je sedaj kakih 9—lo let v Orehku. Bil je blaga duša. vsem priljubljen. Naj v miru počiva in večna luč naj mu sveti! V Skofji Loki je novega leta dan imel novo mašo č. g. Kaj m und Logar, iz Teržaške škofije. Pridigoval mu je v. č. mestni župnik Jan. Toinažič. Novomašnik i' sin tukajšnjega sodnijskega vradnika, g. Logarja. I log daj obilnega blagoslova novomašniku v vinogradu Gospodovem! Tri težke reči so: Sam seboj poterpljenje imeti, z druži m i poterpljenje imeti, pa zamolčati, kar koga serbi povedati. Nič novega! V kratkem so se zopet 4 kazališča ponesrečila; naj poslednijše je pogorelo kazališče v Floreroiji; malo poprej seje na Angleškem poderlo komaj dodelano kazališče. Ali še kaže zidati kazališča? Iz rimskega Martirologija. 2ti. sušca. V Rimu ob Lavikan>ki cesti sv. mučenec Kostni: leta j.' bil stražnik na cesarskem dvoru, stregel je pa tudi svetnikom. Zato so ga preganjavci nadlegah. pred sodbo klirali. in ko je stanovitno Kri- stusa pričal, so ga vergli v jamo in s peskom zasuli. Tako je prejel krono mučenstva. Ravno v tem mestu so bili umorjeni in so prejeli krono mučenstva: Peter, Marcijan, Jovin, Tekla, Korsijan.inše drugi. V Pentapolu v Libiji so dali življenje za sv. vero: Teodor, škof; Irenej dijakon; Serapijon, in Amonij čitatelj. V Sirmiju mučenca: Montan mašnik, in Maks ima, ki sta bila zarad vere v Kristusa v reki utopljena. Enako tudi sv. mučenci: Kvadrat, Teo-d o z i j, E m a n u e 1. in drugih š t i r d e s e t. V Aleksandriji sveti mučenci Evtihij, in drugi, ki so bili o Konstancijevem času pod krivoverskim arijanskim škofom za katol. vero ob glavo djani. Ravno tam je za sv. vero življenje dal sv. Ludger, monaskirski škof, ki je na Saksonskem oznanoval sv. evangelij. _ V cesaro-vgusti na Španjskem sv. Bravulij, škof in spoznavalec. V Trieru sv. Feliks, škof. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: 2. gld. 10 kr. v spomin dveh ljubili rajnih: podperani dijaki naj pa prosijo, da bi jim Gospod Bog obudil in naklonil veliko dobrotnikov in postavil taiste tudi v stan, da bi bili v svojem premoženji blagoslovljeni, in bi milodare deliti zamogli. — S Homca 5 gld. — Neimenovan 5 gld. — B. Iv. 3 gld. — Preč. g. zlatomašnik Kr. Arhar 2 gld. — Po g. prof. dr. Svetinu preč. gosp. dobrotni župnik Vinc. Majet zopet 50 gld. — G. J. Resman 1 gld. — C. g. župnik Fr. Kepec 2 gld. — Č. g. župnik Jan Dolžan 1 gld. 80 kr. — Č. g. župnik Fr. Rornč 2 gld. — Č. g. župnik Fr. Vohinec 2 gld. — J. Z. R. 20 gld. — M. P. 4 gld. - Č. g. župnik V. Skul 2 gld. — Č. g. župnik Jan Ažnmn 3 gld. — Neimenovana 2 gld.— Neimen. 60 kr. — „Nekdo, ki jako želi verske šole", 2 gld., in drugi, ki ravno tako želi, 1 gld. — Č. g župnik Javorski Mat. Jereb 3 gld. 80 kr. — Č. g. žup. M. Saj«- 1 gld. -Neka dobrotna družina 10 gld. Čast. g. župnik Ant. Klemen 5 gld. Za sv. Detinstvo: Ljud. šola v —h daruje 1 gld, z vneto prošnjo, naj bi bilo njeno učeništvo napolnjeno z dar. Sv. Duha, mladina pa blagosiovljena od nebeškega Deteta, ter da bi dosegla milost, da bi ga posnemati zamogla v vsem svojem djanji in nehanji. — t', g. župn. Ant. Klemen 16 gld. — Preč. g. župn. J. Rozman 20 gld. Gdčnja. V. Melcer 1 gld. — S Homca 2 gld. — <\ g. župnik M. Saj.'- 1 gld. Iz St. Vida na Dol. 1. gld. 30 kr. Za sv. Očeta: Sv. Očetu Paj<žn Leonu XIII pokloni ljudska sola v —h borni novoletni darek 2 gld. s ser-čnimi vošili: da bi doživeli v zadovoljnosti še mnogo zdravih, srečnih in veselih let, in da bi učakali srečnega trenutka, gledati še s telesnim očesom zmago sv. Cerkve. — Mladini pa naj prosijo podporo Sv. Duha pri učenji. — Gorjanska fara po č. g. župniku Jan. Ažmanu 26 gld. — Iz Idrije po preč. g. dek. J. Kogoju zbirke 15 gld. 60 kr. — C. g. župn. Ant. Klemen iz Smartnega 21 gld. — Kamnik po prte. g. dek. J. Oblaku 37 gld. 87 kr. — J. 0.10 gld. — Sp. Tuhinj 8 gld. — Tunjee 5 gld. 9 kr. — Nevlje 6 gld. — C. g. župnik M. Saj«- 1 gld. (l)riiKi dur. priti i •Ji^ovorui v-odaik: Laka Jeran. — TisKirji in zaloiuiki: Jože! Bla/.iuknvi nasledniki - L;ubijei