Strah je votel V gruščini Zagorica je zacelo strašiti. Ponoči je odpiralo vrata, je škripalo z zobmi in premetavalo stole. Grašeak se jt* preselil v mesto; posle, bi so Še osiali, je metalo toliko časa iz postelje, da so 2apustili grad. Jk Iz vasi pod gratlom so %*ideli ljudje ponoči luči, ki so plesale po oknih P in po strehi, Marsikateri predrzni človek je poskusil, da bi se nastniul ^ gradu, pa je ubežal Že prvo noč ali pa ga sploh ni bilo več na spregled. Tako je bilo, ko se je neki dan zlomilo po^tnemu vozu kolo, in je hotel prenotriti imeniten gospod s svojiin slugo v pradu. L V vasi nt bilo proatora. Radi sejma sv. Mihaela je bila edina va§ka ¦ krčma prepolna, po drugih hisah pa ai bilo primernega stanovania. Go- ¦ apod je rekel: >Me bodo že prenočili v gradu, saj sero v daljnjem svaštvti I z graščakom. 90 >Iz gradu pa ne pridete z zdravimi kostmi, ee pridete sploh še kdaj aazaj,* je trdil in branil gostilničar in za njim vsi sejmaTJi in -vaščani. Toda gospod je hotel lepo aobo, dobro posteljo in se ni bal strahov. Po-kazal je dva nabasana samokresa in se napotil v slugo v grad. Kljuce od sob sta dobila pri nekdaujem kastelanu ob koucu vasi. Tndi ta je prosil, dfi bi gospod ue iiodil v pogubo. Gospod in sluga poiščeta najboljšo sobo v zapušteuein gradu, sluga pzipravi gospodu posteljo ia posielje sebi na klopi ob peci. Gospod postavi samokresa na mizo, dve sveči gorita. Tako čakata s slugo na straii. Udari polnoč, odbije dvanajsL Kar se odpro vrata t steui in pošastna prikazen z mahajočim gorečira jezikom prihaja... Stuga skoči — in ni ga vefi... Frikazen se bliža mizi in grini: >Jaz sein gospodar tega gradn. K.do si tit ki se drzneš v mojo posest?« Gosi>oda je spreletela zooa. Vendar iiaperi oba samokresa t prikazen in pravi: »Sorodnik sem pravega lastnika, ti pa povej, kdo ti je dal pravico. da tod strasiš?« Ta možakar z onega sveta je bil kaj Čuden. Videlo se je, da mn ne diši smodnik. Obrail se je sicer počasi, tt>-da vendar. .in hoiel smukniti skozi vra-te t sieiii, gospod pa za njim. Prika-zen stopu po dol-gem hoduiku, go-spod za njo. Pri-kazen zavije okoli vogala, gospod za iijo. Naenkrat pa zgine prikazen, go-spodu zmanjka tal in pada nekam v globino. Znajde se na kupu opekc, vidi pri luči, ki gori na lnizi, da je v nekaki kleti in da je v tej kl^ti sest mož, ki so ga obstopili. Nič pxav jim ni všeč ta obisk, ki je padel z neba in hitro pokrivajo z vrečami risarije na mizi, orodje in stiskalnice. Gospodu ui nič kaj prijetno pri dusi. Samokreaa sia mu zletela \a\ padcu iz rok in pobral ju je mož, ki je igral duha, in se zagovarjal n^-pram dragim: >Nič ne raorera zato, če je ta gospod tako tečen, da sili sam t svojo poguho. Vrniti se ue sme iz gradu, sieer nas ovadi.* ¦*Le počasi.* ga je ustavil clrugi, ki je bil najbrž poglavar te tolpe. 3 Dovolite gospod: kdo ste iu kam greste?< Ko mu pa pove gospod, da je sorodnik lastnika gradu in Kaj nisem rekeli da pusti tujca pri iniru? Zjutraj bi bil odŠel in ne bi se brigaJ za na5e skriTalisče. Tako imamo pa sitnost. Če ne pride go-spod ven, bodo pretaknili grad, če pa pride, nas lahko ovadi.< 91 Možje so sf struili v gručč in so se po tihem prerekali. Po končanem , posvetovanju stopi pogiavar h gospodu in mu pove: »Izpustimo vas, če ae 1 zavežete, da ne poveste, kar sie videli, dokler ne dobite pisma od naa. Sicer bi nam bilo zelo neljobtJ • • •* Gospod je obljubil in pripegel. Na vasi so se že zbirali scjmarjj, da gredo v grad. Saj ob djievu iiimajo duhovi nobene oblasti. Pa pride popotni gospod \i grada, malo bled in zaspan, sicer pa zdrav. Ker je sluga že povedal. kaka se je bil prikazal strašni duh, je silJlo vse z vprašanji v gospinla. On pa je odpovedal najprej službo bojazljivcu, ki ga je puslil v nevaniosti. ni pi> povedal. kako jc spal. Cez par mesecev dobi go?P°d pismo in zavitek v mesto. V pismu se mu je zahvalil poglavar družbe, ki je ponarejala den&r, in mu dovolil, da lahko povc na tsu usta, kaj ji5 vjdel v grajski kleti. V zaTojn pa sta bila dva d-Tagocena saraokresa. spomin na prestiini strab.