mm
5 N 5. Dobink. 4 ?
! * Dan neodvis.
I % Anton M. Z. ° c Bogomila i S £ril Met. + _l£jllzabcta Port.
11 T Pij j/
j2 S Mohor in Fort.
U p ^arjeta
^sfckent0ra +
Geslo:
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
t
Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
najstarejši
in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih
državah ameriških.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 13. JULIJA — THURSDAY, JULY 13, 1931)
LETNIK (VOL). XLVIII.
K°nfes sk«ša predrugačiti plače za WPA strokovne delavce, ko se je njih stavka razširila preko cele dežele.
Drugi projekti, a tudi delavstvo v privatni industriji grozi s solidarno stavko. — Izgredi v Minnesoti.
H Cshlngton> D- C- — Stav-k ' kl je izbruhnila med -stro-Vn«n delavstvom, zaposle-m Pn vladni relifni .ustano-
'	je napravila tak vtis
0jJ *0n&res, da so se v torek v
sta6 rZbornicah pričeli baviti s se V ,enimi Predlogi, v katerih
vat" eVa' da se mora določe' 1 Plača za to delavstvo na
Podlagi, kakor se "
v - - -----mu"« OC je
j- . julijem, ko je bil v ve-jJ J še Prejšnji WPA zakon.
d kongresnike je brez dvoma ^»valo posebno to, ker se je *avka razširila preko cele Zele in se ji je pridružilo *pog 100,000, oseb povrhu a tl'di, ker so se druge delav-lupine grozile stavkarjem.
nevtr. za-
k0n_p0bit
Odločevanje glede novega zakona odloženo.
pridružiti
v^aj bodo WPA oblasti pod-v ^ 6 Proti stavkarjem, ni bilo i ?rek še povsem jasno. Ob-WlT S0 sJcer grožnjo, da bo del	ae ne bo povrnil na
odpuščen, in so za to rok°Glle torek večer kot zadnji se t ^Vomljivo pa je, da bi m t0 tudi izvedlo, ker bi se oralo za odpuščene na nekak m Cln skrbeti in bi preostal sa-, 0 . direktni relif; 'tega pa ža V oskrbi posamezne dr-Ve in mesta, katera bi težko m°Sla to breme. st ^omljivo je tudi, da bi se bol' ustrašili te grožnje;
kaže na to, da se jim bo-f, se drugi pridružili s soli-^ stavko. Tako je unija st 0rkers Alliance objavila, da v stavko 4,800 delavk •ike SlValnih Podjetjih v chica-je i!	okraju. Ista unija
lisu	da bo v Minne'aP°-
je, Ustavila delo na vseh pro-
\ ^ 'h in, da bo delavstvo od-^akalo proti mestni hiši. ocenjenem mestu, Min^ lie	je prišlo zadnji po-
oki-6	iz^redov, ko je
stavkarjev stvorilo že ° ^ketov okrog nekega kaf šivalnega projekta, v so ženske ostale pri u. Prišlo je do spopadov, d katerimi je neki policist
smrt
3e
Washington, D. C. — Tekom letošnjega zasedanja kongresa ne bo nikakega ra'zmo-trivanja o predru^ačenju sedanjega nevtralnostnega zakona in se bo ta zadeva odložila do drugega leta. Tako je ta torek odločil senatski odbor za tujezemske odnošaje z 12 proti 11 glasovom. Ta odločitev pomeni bolj ali manj udarec za Rooseveltovo administracijo, ki se je trudila, da se sprejme tak nevtralnostni zakon, po katerem bi bilo dovoljeno, prodajati bojujočim se državam vojne potrebščine za gotovino. Sedanji zakon prepoveduje take prodaje.
ZUNANJI BLIŠČ JO PRESLEPIL
Chicago, 111. — 18 letna Mrs. Doris O'Brien je zahtevala pred sodnijo, da se njena poroka, ki jo je sklenila v januarju 1938, razveljavi in, da se ji dovoli vrniti se k svojemu dekliškemu imenu,Reissen-weber. Iz njenega pripovedovanja se razvidi, da ni toliko poročila fanta, marveč zunanji blišč, s katerim se je znal ta odeti; ko pa se je pokazalo, da je bil ta sijaj le prazna pena je tudi "ljubezen" šla po vodi. Pravi namreč, da ji je njen mož, Robert, natvezel, da je brat filmske igralke Ann Sheridan ter, da je tudi sam zaposlen pri filmih in obenem avijator. Ko je spoznala, da to ni bilo resnično, se je tri mesece po poroki ločila od njega. Sodnija je poroko razveljavila.
-o-
ZAPOR ZA REPUBL. VODITELJA V ŠPANIJI Madrid, Španija. — Od vojaškega tribunala je bil zadnji ponedeljek obsojen na 30 let zapora zadnji voditelj madridskega obrambnega odbora pred koncem civilne vojne, J. Besteiro. Ta mož, ki je po poklicu profesor, je tudi predal mesto nacijonalistom, da so Francove čete lahko vkorakale vanj, ne, da bi oddale en sam strel. Domnevalo bi se bilo, da bo zaradi te predaje dobil pohvalo; bil pa je nasprotno obsojen in sicer pod o'bdolžbo, da je pomagal zavlačevati civilno vojno.
-o-
DVOJNI SAMOMORILNI POIZKUS IZJALOVLJEN Cleveland, O. — Frank Do-lezal, ki je priznal enega dvanajsterih umorov, pri katerih je morilec razsekal trupla žrtev,je zadnji ponedeljek napravil v zaporu dvojni samomorilni poizkus, a se mu ni posrečilo. Najprej se je skušal obesiti s svojo srajco, a se mu je raztrgala, na kar je ho tel storiti isto s trakovi za čev J je, a tudi ti ga niso držali.
ljudje po-stau_resm
Povpraševanje po čtivu z glo-
bočjo vsebino.
Chicago, III. — Iz tega, kako čtivo si kdo izbere, se lahko sklepa njegovo razpoloženje in značaj, in sklepajoč na tej podlagi, so vodstva javnih knjižnic v Chicagi in drugod dognala, da se v čitateljih opaža velika izprememba. Do-čim so v prejšnjih časih posegali ljudje posebno v poletni dobi po lahkem berilu, povestih, pri katerih ni treba dosti rabiti možgan, je pa zadnje čase, posebno letos, v tem ozi-ru ravno narobe: Cimdalje bolj se množi povpraševanje po knjigah globočje filozofske in znanstvene vsebine, pri ka^ rerih je treba globoko misliti.
- Kakor torej kaže, se doba lahkomiselnosti, katera je nastopila po vojni, polagoma bliža svojemu koncu.
GOZDNI POŽAR DIVJA V COLORAD I
Fort Collins, Colo.; — Okrog 1,500 akrov gozda je v plamenih in požar dosjega kakih 50 milj severozapadno od tukaj. Število gozdarjev je moralo pobegniti pred ognjem, ogroženih pa je tudi mnogo rančev. Gozd, kjer ljazsaja požar, je federalna last.
JUŽNI TIROLCI PRED ODLOČITVIJO
Rim, Italija. —Nemško prebivalstvo na južnem Tirolskem se /ima končnoveljavno odločiti, kateri državi bo naklonilo svojo nedeljeno vdanost, ali Italiji, ali Nemčiji. Kakor znano, je ta del dobila od 'bivše Avstrije Italija in je tvoril bolj ali manj sporni problem celi čas, odkar je pričel Hitler zedinjevati vse kraje, kjer živi nemško prebivalstvo. Zadnje dni pa sta oba zaveznika ta spor poravnala, in sicer tako, da se je Hitler docela odpovedal temu ozemlju in se zavezal, da ga ne bo skušal spraviti pod Nemčijo. Glede nemškega prebivalstva tamkaj pa sta zbra'ntala tako, da se tistim, ki hočejo ostati trdi Nemci, nudi prilika, da se presele v Nemčijo in, da bodo tam tudi dobili zaposlitev. Tisti pa, ki se odločijo, da ostanejo, se morajo obvezaiti, da postanejo italijanski fašisti z dušo in srcem in da ne bodo več gledali preko mejo po "rešitelju."
križem sveta
—	Toronto, Ont — Na priporočilo nekega listi je min. predsednik Hepburji stavil vladi predlog, da se v slučaju evropske vojne ponudi v Kanadi zatočišče obemja hčerkama angleškega kralja, kakor tudi tisočerim drugim angleškim otrokom.
—	Gdansk. — Tukajšnje mestne oblasti so pripravile protestno noto za poljsko vlado, v kateri se dolže.trije poljski vojaki izzivanja.; Obdblžba pravi, da so prestopili mejo in <<t ?i]i's puško gdariskim carinikom.
—	Kaunas, Litvevjja.— Neko ribiško obrežno vas, po imenu Šventaj, namerava tukajšnja vlada preurediti v pristanišče za svojo prekomorsko trgovino. Njeno prejšnje pristanišče, Klajpedo, je Litveniji vzela Nemčija.
-o--
KONSERVATIVCI JOKAJO ZA STARIMI ČASI
San Francisco, Cal. — Vrhovno sodišče Zed. držav je bilo steber, na katerem so slonele ameriške svoboščine, dokler je bilo v rokah starih trdih konservativcev. Tako sc vsaj konservativci sami pov-darjali. Zdaj pa, ko se je Roo-seveltu posrečilo, da je spravil vanj progresivne člane, kričijo isti krogi, da se na sodišče več ne moremo zanašati, češ, da ustavo po svoje zavija. To mnenje je izrazil na zborovanju zveze ameriških advokatov predsednik zveze, F. J. Hogan. Zavrnil pa ga je R\ II. •Jackv-on, gen. solicitor Z. I)., rekoč, da! razvoj zadnjih časov kaže na "ustavni preporod."
anglija soglašaj njim
Celokupno javno mnenje Anglije odobrava odločne besede Chamberlaina glede Poljske. — Važnost Gdan-ska.
London, Anglija. — Skoraj vsi list,i brez izjeme so izrazili odobravanje nad odločilnim stališčem, ki ga je pokazal Chamberlain zadnji ponedeljek v parlamentu, ko je pov-daril, da je Anglija resno pripravljena, da priskoči Poljski na pomoč, kakor hitro bi jo ta potrebovala pri svoji borbi za mesto Gdansk proti morebitnemu nemškemu vpadu.
Splošno se izifaža mnenje,da so bile Chamberlainove besede nekak ultimat nazijski Nemčiji, naj ne skuša s silo pre-vreči sedanjega stanja omenjenega mesta, ker ima drugače z vso gotovostjo računati z nastopofn Anglije. Tudi se povdarja, da po teh odločnih besedah ni več misliti, da bi si mogla pridobiti Nemčija to mesto s kakim novim "Montl-kovim," marveč bo prisiljena, da bo morala začeti direktno vojno, ako ga bo hotela dobiti.
Velika važnost se pripisuje temu, ko je Chamberlain očitno izrazil, da v tem slučaju ne gre samo za Gdansk, marveč za obstoj cele Poljske in s tem za prevrat obstoječega reda! vse Evrope. V nekaterih krogih se je namreč vprašanje Gdanska smatralo kot lokalna zadeva, ki bi ne zaslužila tolike mednarodne pozornosti.
-o-
VROČINA BILA TEJ DRUŽINI V SREČO
Knoxville, Tenn. — Družina J. V. Kimbrough je šla v nedeljo zvečer spal v kuhinjo, ker je bilo v spalnici na postelji prevroče. Ta okoliščina ji .je tudi rešila življenje. Ponoči se je namreč utrgal zemeljski plaz nad hišo, zgrrnel navzdol, zadel hišo ter odnesel od nje tisti del, kjer je bila spalnica. Družina v kuhinji je ostala nasprotno docela nepoškodovana.
Iz Jugoslavije
Nenavadna zgodba otroka, ki se je izgubil pred enim letom in so sedaj našli ostanke njegovega trupla. — Sv. oče je blagoslovil slovenska bisernoporočenca. — Še druge vesti iz starega kjraja.	M
NE BRIGATO SE ZA POSTAVO
V državi New Jersey je v veljavi nov zakon, po katerem je prepo vedano, nositi uniforme, kakor-ine uporabljajo kake organizacije v tujezemstvu, in enako tudi pozd ravljati na tujezemski način. Nazijsko usmerjena organizacija Nemško-ameriški bund pa se za ta zakon očividno ne zmeni; gornja slika kaže nje člane, ko so uniformirani paradirali 4. julija v Ando ver, N. J.
Divje mačke požrle otroško trrpelce
Maribor, 20. junija. — Lanskega leta 14. maja se je izgubil sinček kočarja Franca Osonkarja v Velikem Mislinju. Oče je takoj naznanil oblastem, vendar tudi z najnapor-r.ejšim in smotrenim iskanjem )troka ni bilo mogoče najti. Prvotno so domnevali, da so izgubljenega otroka našli kaki cigani in ga vzeli s seboj, ven-da(r tudi preiskave v tej smeri niso dale nobenega pozitivnega rezultata. Po več ko enem letu pa se je skrivnost tega otroka pojasnila.
Gozdni delavci,ki so pregledovali les za podiranja v gozdu pod Črnim vrhom v tako imenovanem Velikem grabnu, so v grmovju našli otroško lobanjo. Takoj so o tem obvestili Osonkarja, od katerega so pričakovali razjasnitve najd-be. — Skupno z orožniki so načeli po gozdu iskati druge dele okostnjaka in eventuelne ostanke obleke. V resnici so na prostoru kakih 100 m na-Šli ostale dele okostnjaka in nekaj obleke, ki je bila vsa raztrgana.
Osonkar je na podlagi o-stankov obleke spoznal, da so našli ostanke njegovega, pred enim letom jzginulega otroka. Tako se je izkazalo, da se je bil otrok izgubil v gozdu in da je skoraj gotovo od lakote umrl, ker na telesnih ostankih ni nobenih sledov, ki bi govorili za zločin. Verjetno je, da so divje mačke in druge zveri otroško truplo požrle in kosti raznesle.
Mesto, kjer so našli okostje, je od najbližje hiše in ceste oddaljeno kakih 5 kilometrov in je zato razumljivo, da otroka ni mogel nikdo slišati, ko je brez dvoma klical po pomoči.
Lepa slavnost v Ljubljani
Ljubljana, 26. junija. — V nedeljo sta v cerkvi sv. Petra obhajala svojo biserno poroko Janez in Terezija Košmerlj, starša šempeterskega župnika g. Alojzija Košmerlja. Oče mladeniško nosi svojih 87 let, mati, ki je dala življenje 13 otrokom, pa pri svojih 80 letih ne kaže niti 60. Prišla sta od Pikčeve (ali pa starem: Be-toneove domačije v Sodraži-ci, ki sta jo vzorno vodila in povečala, a je božja volja tako hotela, da sta kljub 13 otrokom ostala sama doma — brez naslednika, ki bi ta grča-vi, žilavi in krščanski rod peljal naprej.
Šempeterska fara se je čutila zelo počaščeno, da je g. župnik %voje starše pripeljal v njeno sredo, da .obhajata svojo biserno poroko. Vsa fara je sodelovala, da bi bila slovesnost čim' bolj prisrčna. Cer-ke je bil vsa v cvetju.
Med obredom je bila cerkev
polna faranov. Župnik sam je imel slavnostno pridigo in cerkev je parkrat zaihtela, ko je opisoval dolgo, a pogumno •levklonljivo vztrajno krščansko in slovensko pot svojih staršev, ki sta pred biserni oltar od svojih 13 otrok pripeljala samo dva sina, medtem ko je ena hčerka v Ameriki, ostaH pa so že vsi pri Bogu.
V	župnišču je slavljenca in svate čakalo nepričakovano veselje. Poštni sel je prinesel brzojav v latinščini, na katerem je bil podpisan papežev državni tajnik kardinal Ma-glione in ki se je glasil: "Janezu in Tereziji Košmerlj, ki obhajata svojo biserno poroko, pošilja sveti oče z očetovskimi voščili svoj blagoslov." Ko so brzojav prebrali, sta si oba Pikca obrisala oči in Pik-čev oče so prijeli svojo ljubljeno Terezijo za roko ter rekli : "Kaj ne, sedaj pa so vse težave pozabljene!" In mati 13 otrok, ki so v duhu videli roko sv. očeta, ki jih iz daljave blagoslavlja kot v zahvalo /.a dolgo zvestobo in kot v jamstvo za še lepšo bodočnost, so tiho prikimali. Vsem pa je leglo na dušo ono sveto veselje, ki ga občuti le tisti, kdor je doumel duhovno povezanost vseh kristjanov z namestnikom božjim, ki vodi njegovo Cerkev. Lepšega zaključka ta slovesnost ni mogla dobiti.
-o-
Nov most
V	Nazarjih grade nov že-'ezobetonski most, kateri bo zamenjal starega lesenega kj že davno ni odgovarjal velikemu prometu lesne industrije. Most- bo stal 800.000 dinarjev in bo .r>6 metrov dolg ter 6 in pol metra širok. — Zanimivo je, da sta od Celja do Mozirja ^,am'o dva betonska mosta, pa je ta dva je zgradila stara Avstrija.
Velika škoda zaradi deževja
Kakor se poroča, je sadje zgodaj spomladi zelo lepo kai-zalo in sadjarji so pričakovali izredno dobro letino, naravnost rekordno množino sadja, fako so govorili med seboj, bomo lahko letos izvozili. Sa!mo ■abollc so naračunali da jih bo 5000 vagonov za izvoz. — Pa so se všteli. Neprestano deževje je zelo zmanjšalo pridelek sadja in bo zato prav pičel.
Nesreča
S češnje je padel 20 letni posestnikov sin Jože Kalan iz Suhe pri škofji Loki in se nevarno pobil.
--o-
Dolga leta službe V Gornjem gradu je nad-gozdar Viktor Pariz, ki je u-:;lužben pni upravi veleposest-va ljubljanske škofije, slavil 00 letnice sv6jega službovanja. Vsekako lepa doba odgovorne službe.
amerikanski Slovenec
!Sy- (NO.) 133.
Reševanje WPA stavke - ChiMiD zanje Dolivalo
je SInrt. Ugotovilo pa se od' vsmrt ni b,ila povzročena Poškodb, marveč je bila ttiu G(^ea razburjenja, katere-
•le sledila srčna kap. "in ]	delavstvo v privatni
ustriji je v nekaterih kra-^ zagrozilo s solidarno stav-ju' Tako je v Springfieldu, jj^' načelnik progresivne pre-j ?ai-ske unije, J. Ozanic, ob-g 1 v torek,da se utegne nje-
*ak'a Unija odločiti za ta ko" clit 'i- Pe™sylvaniji Pa so vo"
iav° 11 Uni-]' stavbinskega de-v ' va sklicali izredno sejo jei arrisbl»rgu, da se posvetu-
glede iste zadeve. t0 ,Vak°r znano, so se te pro-So «tavke začele zato, ker strokovnemu delavstvu Oel	dvakratno zvišale
0st^Vnf ure, dočim so plače la 6 aste- Plača na uro je bi-Pla 1 Približno tolika kakor it1f,ta v enaki stroki v privatni
Znižal	pa se Je znatn0
l0Vri 'a> ko so se je število de-
oW Ur na mesec zvišalo od 50 na 130.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 13 julija 1939
Amerikanski Slovenec
Dogodki
EH5KIH NAs
Prvi in najstarejši eloyentki The first and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in America
i Ustanovljen lpt« MB*.	Established 1891,
Izhaja Vsak dan razon nedelj, pons- Issued daily, except Sunday, Mon-iteljkov in dnevov po praznikih,	day and the day after holiday«.
Izdaja in tiska:	Published by i
PDINQST PUBLISHING CO.	EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave j Address of publication office: £849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Jelefont CANAL 554* ..........Phone: CANAL 5544
Naročnine)	Subscription:
Za celo leto i... ■„-......$5.00	For one year----$5.00
Za pol leta _...., .................... 2.50	For half a year -2.50
ga cefrt leta__1.50	For three months---1-50
2a Chieago, Kanado |a Evropo: _ Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto ..................................$6.00	For one year--$6.00
Za pol leta	' 3.00 For half year__3.00
Za žet« leda __j 1.75	For three months ________ 1.75
■Posameana številka __ 3c Single copy............—......- 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlara na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne, — Na dopise brez podpisa se ne ozira. <-< Rokopisov uredništvo ne vrača.
........i-" -
Entered as second Class matter November 10, 1925, at the post pffice at £hica&o, Illinois, under fhe Act of March 3, 1879.
! med Slovenci po ¥ Ameriki V
Obisk iz domovine
Cleveland, O. — Dne 1°' jtslija je prišel v New York 55 ladjo Norm an die beneficial Št. Vida pri Stični č. g. JosiP Oven. Obiskati namerava svojega brata v San Francises California in se spotoma usta* vi tudi v Newburgu, da se sestane z rojaki od Št. Vid?-; Vel. Lašč in od Sv. Jurija P? j Grosupljem. Z njim baje V1'1' f de tudi g. Viktor Demšar, šp1' ritual v Škof j i Loki, brat slovenskega stavbenika Mr. J°f' Demšarja v Clevelandu, ki )e doma iz Žiro v.
Na počitnicah
So. Chicago, 111. — Te W sta se vrnila s počitnic ob ribou Lake Detour, Mich., zu Sault Ste Marie Mr. in M1* Frank Kovačič z družino, njimi je bila tam tudi An£e' Ime Kuhel in pa Mrs. Georg-Camelick z družino. Mrs. c melick je sestra Mr. Fr. ^ vačiča. — Pohvalijo se, da s ue Čfobro imeli. — Verjame^
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naJ' starejšo jugoslovansko v* dio uro od 9. do 10. ure d0' poldne na WGES posta)1' 1360 kilocycles.___.
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Blll'lOUghs
TARZAN IN SLONOVI LJUDJE	(19)
ilJJU***"
k -T. M U .
VvNDICATE." 'inej
'JNITBDFKA-
Ta dragocen kamen sta morala prepustiti divjakom Spike in Troll, ko sta bežala pred njimi. Tega Tarzan sicer ni vedel, toda sklepal je, da je bilo tako in če je bilo, morata biti obadva še vedno v bližini. Potemtakem, sta prav gotovo tudi onadva ugrabila Gonfalo, je slutil Tarzan. ______, _„
Ko so se divjaki od plesanja utrudili, so se vsi zmučeni podali v koče. Kadar je videl.Tarzan, da ni več nobenega zunaj, je splezal z drevesa in se kot senca potihoma plazil med kočami, če bi kje našel sled kakih ujetnikov. Samo en nepreviden korak, pa bi prebudil psa, ki je spal, __ _________
Z debele veje, katere se je Tarzan oklenil, je imel dovolj jasen pregled na divjaško naselje. Ko je trdno oklepajoč se močne veje gledal na plešoče divjake, je s posebno pozornostjo gledal- na neko reč, ki je ležala pred divjaškim poglavarjem na. tleh. Bil je ve< lik čaroben smaragd. . _
Ali sta morebiti sedaj tukaj, v tem divjaškem naselju? Tarzan je nad tem močno dvomil. Kolikor je mogel spoznati iz obnašanja divjakov, niso imeli nobenega ujetnika. Vendar svojim slutnjam ni verjel, ampak se je hotil o tem natančno prepričati. Potrpežljivo je čakal, da se je ples končal, ^
Clevelandčanje frčijo v Minnesoto Chicago, 111. — Zadnji ponedeljek sta nas obiskala Mr-Joseph Gornik, pomožni šerif iz Clevelanda in Mr. Martin J. Svete, oba še samska, "lej-uik fanta in frej." Povedala sta, da potujeta proti Minnesota Ta, zadeva je nekam čudna? Odkar so se clevelandsld fantje udeležili lanske konvencije KSKJ., se zdi, da so se v nekaj zagledali. Zadnji teden je bil v Minnesoti Mr. Te-kavec, nazaj pasta prišla dva-Mr. Tekavcu smo že častitali> pa izgleda, da bo treba še drugim. Prav fantje ! Minnesota ima brhke in zale slovenske dekleta. — Malo šale moi'» bit.
V staro domovino
Chicago, 111. — Rev. Bernard Ambrožič, župnik naše slovenske fare sv. Štefana, s0 je podal te dni v staro" domovino nal Dobrovo pri Ljubija* ni, da po dolgih letih zope' obišče svoje starše, ki so lansko leto slavili zlato poroko-Ob enem bo g. župnik prisoten na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani, ki se bo vršil v dnevih od 25. do 30. julija. — & g. župniku srečno pot in petno srečno vrnitev.
Bolan
Brooklyn, N. Y. — V King3 County bolnišnico v Brooklyn« je bil odpeljan že pred nekaJ tedni Mr. John Krečič Brooklyna. Prijatelji mu žele« skorajšnjega okrevanja.
: I T? i ilg
i 22 i
» 2. 3"
• g S <5-
>	s i i
►	2. F "-i
! «_,. L u i ° & * 1
w o fp '
: I * i i
t g u E3
I » o s ;
'Km	i
I Sili
lir
rh
lhj
-u-
SPOMINI Z OBISKA
V STARI DOMOVINI
(Piše Mrs. Anna Rogel) Joliet, 111.
(Nadaljevanje) — Dne 17. aVgusta smo se zopet podale od d,oma v Sad in j i vasi v Ljubljano,- kjer smo se sešle z našimi tovarišimi - izletnicami. Med njimi je tudi bila naša dobra znanka Miary Dreg, doma iz vasi Belči vrh, fara Dra-gatuš. Dogovorila emo se, da gremo v svetovnoznano Postojnsko jamo in sicer takoj drugi dan. Naslednji dan se res odpeljemo z vlakom iz Ljubljane. Na postaji Rakek, kjer je državna meja med Italijo in Jugoslavijo, se ustavimo. Komaj se je vlak usta,vil, ;;o že prišli štirje italijanski uradniki v zelenih oblekah in z dolgimi peresi na klobukih, ki so dokaj hitro pregledali
SLOVENSKI MLADENIČ SE r UBIL, KO JE SEL PO- I GLEDAT KRAGULJEVO r GNEZDO	1
Imperial, Penna. I Tukajšnja Pittsburgh Co. se i je usmilila vseh starih delav- c cev s tem, daj jim je dala več- { ne počitnice.	s
Naša rojakinja Marija Do- \ linar je bila pobita od automo- 1 bila pred šestimi tedni. Ima ^ zlomljeni obe nogi in se zdra- 1 vi v bolnišnici v Pittsburghu. i Vsi ji želimo, da se skoraj po- ( vrne k svoji družini.	i
Grozna nesreča je zadela ] tudi družino Jožefa in Franči- ] ško Sladic, Pred osmimi leti < jim je ubilo v rovu starejšega t sina 19. let starega Jožefa, ] zdajj pa jim, je kruta smrt po- i brala mlajšega sina Alberta, v i cvetu 23-tih let. Dne 23 junija je delal celi dan na farmi pri svojemu bratu in oče z njim. Zvečer, ko sta šla domov, je! v bližini stara "oljnica" (drevo). Sin reče očetu, na vrhu je gnezdo mladih kraguljev, jaz jih grem pogledat. Oče ga posvari rekoč, pojdi z menoj domov, pozno je že. Albert očeta ne posluša in gre na "oljnico". Oče gre sam domov, ko pride domov, mati skrbno vpraša, kje je Albert. Oče pove, da je šel gledat kragulje, mater pa je začelo skrbeti, če bi doli padel, ki je tako visoko. Šla sta hitro pogledat oče in mat,i in ko sta prišla na lice mesta, pa joj, groza, Albert leži na tleh in smrtno zdihuje, vse ude ima zlomljene. V tem prihiti drugi sin iz farme, da ga pomaga nesti v njegovo hišo. Uboga nesrečna mati zbere vse svoje moči, da pomaga nesti, svojega na pol mrtvega sina. Potem so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je naslednje jutro v groznih bolečinah ob 8 uri izdihnil. Pokojni Albert je bil tih in miren mladenič in od vseh priljubljen ki so ga poznali. Bodi mu večni 'mir, ostalim pa naše iskreno sožalje.
našo prtljago in potne liste. Ker so bili naši potni listi ameriški, je bilo hitro vse opravljeno in kot je bilo videti, so bili s tem zadovoljni, dia nismo imele nobenih ovir, kot smo opazili prji nekaterih drugih potnikih, s katerimi so bolj strogo postopali. Čez čas je vstopil še eden uradnik, ki je hotel izvedeti, koliko jugoslovanskega denarjal imamo vsaka s seboj. Če je namreč kateri imel pri sebi več kot 3001 dinarjev jugoslovanskega denarja, ga je moral pustiti na postaji in ga je pri vrnitvi zopet dobil. Ko smo tudi to vre-dili, smo nadaljevali pot v Postojno, kamor smo prišli oko-lu 11 ure dopoldne. Povedalo se nam je, da je le 15 minut hoje do ja'm'e, zato smo se podale peš, da smo več videli. Cesta je jako lepo tlakovana, ob cesti so pa posajena lepa j drevesa. Med potjo smo opazile več gostiln, ki so pa vse z italijanskimi napisi. Pred vhodom v jamo se nam je povedalo, da so izletniki ravnokar vstopili v jamo in da bomo morali čakat na drugi izlet, ki bo
ob 2 uri popoldne. Ker je bila tam blizu večja gostilna, smo stopili na okrepčilo. Strežniki ko bili vešči le francoskega in italijanskega jezika. Vprašali smo, če zna kateri angleško in so slednjič dobili neko dekle, s katero smo se dobro sporazumeli v angleščini in ki nam j.e tudi prav vljudno postregla. Po kosilu smo si ogledali hotel, si nakupili pred jamo razglednic, katere smo poslali na ra/zne kraje v Jugoslavijo in Ameriko. — Pred vhodom v jamo je velik napis v italijanskem jeziku; "Grote di Posto-mia" in ravno tako v francoskem jeziku. — Ko so prišli prvi izletniki ven iz jame, kakih 150 po številu, se nas je nabralo že dolga vrsta, kakih 200, ki smo 'čakali za vhod v jamo. Prišlo je več vodnikov, ki so vsak vzeli po 20 izletnikov. Ti vodniki so potem vodili izletnike po ja'ml in razkazovali ter pojasnjevali razne zanimivosti. Me smo dobile za vodnjka vrlega Slovenca, ki je govoril tudi italijansko in nemško. Ko pridemo v notranjost jame, je bilo prajv hladno in ker smo imele le lahke površnike, smo ta hlad takoj precej občutile. Tu in tam so padale od številnih kapnikov izpod stropa vodene kaplje, katerih smo se pa lahko iz-ognili. Za majhno ceno se iz-
■	'etniki tudi lahko vozijo z malo železnico, ki vozi v jami.
! Me smo se odiločile, da bomo : hodile, ker bomo na ta način , več videle. Občudovale smo
■	vsakovrstne kapnike, ki neka-
-	teri kot veliki kristali vise od
-	stropa, da se človeku na prvi i pogled zdi, da bo ta ali oni i -/.daj pa zdaj padel na glavo, , česar se pa ni bati, kajti je do-i bro prirašean v strop. Čudovi-
to lep je "foožji grob," "gora Kalvarija." Ljudje v naravni velikosti. Nismo se mogle dovolj načuditi temu zares čudo-\itemu božjemu stvarstvu. — V drugem oddelku smo videle kapnike, ki so kot banane, po šest skupaj, viseli od stropa, tako tudi korenje. Na nekem kraju smo videli kapnik, ki je predstavljal veliko gnjat (šunko) natanko zrezano v kose 22 in 24 palcev. Na tleh pa smo vjdele pravo žabo in več različnih stvari. — Nekako v sredi jame je velika dvorana, kjer imajo dvakrat na leto velike plesne zabave, namreč na Binkošti in enkrat sredi meseca septembra. Blizu dvorane je tudi pošta. Nešteto kapnikov vseh barv in oblik se nudi gledalcu, da kar strmi nad tem naravnim čudom in božjo vsemogočnostjo. Rade bi bile odtrgale in vzele kaj za spomin, pa ni dovoljeno in se tudi ne more, dasi je na pogled vse rahlo, v resnici je pa vse trdno skupaj sklenjeno v čudovito krasno celoto. — Krasoto Postojnske jame se ne da opisati. Kdor potuje v staro domovino,
naj ne opusti prilike, da bi si ne ogledal tega svetovnega čudesa, kajti kaj tako krasnega najbrže ne bo videl na celem božjem svetu. Ko smo gledale vso to krasoto in se zamislile v nekdanje čase nas je zabolelo srce, ker je bil tako sramotno ugrabljen ta kras iz rok slovenskega naroda. Tujec se sedaj šopiri tukaj", kjer se je poprej razlegala samo slovenska govorica, kjer so odmevale mile slovenske pesmi, se ču-je sedaj skoro edino italijanščino. Kratko, počutili smo se tuje, na naših slovenskih tleh in to greni veselje slehernemu Slovencu, ki obišče ta znameniti kraj, če ima le iskrico narodnega ponosa v svojem srcu. — Čas našega bivanja v jami je hitro potekal. Bližala se je ura odhoda, ob petih smo morali biti na postajj. R^vno predno smo zapustili jamo, nam je naš vodnik povedal, da nameravajo napraviti še več prostora v jami dostopnega obiskovalcem, kajti je še veliko prostorov čudovite podzemske lepote, do katerih se še ne more priti. Ko smo prišli ven, ie že zopet čakalo veliko lju-
di da pojdejo v jiamo. Tako se vrši v poletnem času dan za dnevo'm, kakor nam je bilo povedano. — Zapustili smo ta kraj z vročo željo, da bi Bog dal, da bi ti lepi krajji še bili kediaj slovenska last. Vstopili smo v vlak in na postaji Rakek smo zopet dobili našo prtljago in denar v redu povrnjen, nato smo oddrveli proti Ljubljani v naše začasno stanovanje, kjer nas je čakala okusna večerja. — Drugi dan smo se odpeljale v vas Zemlje in tam obiskale našo sopotnico Mrs. Margaret Tekavec. Prišli smo tja ko so ravno jabolka obirali. Hčerka Mary nam. je pritekla naproti in takoj sta si imele z mojo hčerko veliko povedati o doživljajih v Jugoslaviji. Mrs. Tekavec nas je z veseljem sprejela ter nas predstavila svoji materi in ko smo &e pozdravili še z njeno sestro, sm'o šli na njen dom, kjer nam
V	steni Košute se je smrtno ponesrečil 27 letni inženir tehniškega deželnega urada Ernst Gailer. Ko je hotel preplezati ta-koimenovani Košutnikov turn, se mu je utrgala vrv in strmoglavil je blizu 200 m po pečinah v globino. Truplo je bilo strahovito razmesarjeno.
V	Bistrici v R. je umrla Er-jančičeva gospodinja, stara komaj 26 let. Možu zapušča komaj
enajst mesecev staro dete. *
Z ozirom na bližnjo tujsko se-; zono je deželna vlada odredila : strogo kontrolo gostilniških cen. . Dosedanja policijska poročila . navajajo, da se gostilničarji ne . držijo predpisanih cen. V bodo-i če bo oblast vsako kršenje pred-. pisov kaznovala z globo do 500 l mark.
;*
>	24. in 25. junija nabirajo po
>	vsej Nemčiji prispevke za nem-i štvo za mejami. Časopisje že i dalj časa opozarja na to zbirko 5 in poudarja, da ima namen po-i kazati povezanost nemškega na-. roda z vsemi drobci nemštva,
-	raztresenega po svetu. Obmejno .. nemštvo naj bi v tej zbirki vide-
-	lo voljo nemškega naroda, da se j hoče v bodoče še bolj intenzivno , zanimati za položaj zamejnega i nemštva.
je lepo postregla. Popoldne smo obiskali cerkev in pokopališče ter stopile k studencu, ki izvira komaj nekaj korakov od hiše in ima izvrstno pitno vodo. V prijetnem domačem veselju smo prebile nekaj trenutkov in uživala gostoljubnost ki je nikoli ne bom pdza-bila. Naj ob tej priliki omenim, da je Mrs. TekaVec imela sedaj še vse svoje pohištvo, katerega je pustila, ko je pred J 4 leti odšla v Ameriko in je vse dobro ohranjeno. Vidi se, da je njena sestra pač skrbna in valrčna gospodinja, kar je lep vzgled ljubezni Imed ,do-mačirrii.
--o--
DROBNE VESTI S KOROŠKE
Za rž se obeta slaba letina. —• Zaradi prevelikega dežja rž skoro po vsej deželi polegla, še preden je bila zacvetela. Po večini jo je dež vtepel čisto v tla, da se ne bo mogla dvigniti. Radi tega se je bati, da bodo ponekod kar cele posetve uničene. Kmetje so kar obupani, saj je poznano, da je na Koroškem ravno rž največji vir narodne prehrane.
V Borovljah se je mudila komisija iz Berlina, da bi proučila možnosti, kako bi se boroveljski puškarji združili v komanditno družbo. Omeniti je treba, da je puškarstvo v Borovljah udomačeno že preko sto let. Po navadi je prehajalo od starih očetov na sinove in vnuke, tako da so o-hranili to obrt v hiši celi rodovi. Zato ni čudno, da je bilo ob pojavi komisije v mestu precej razburjenja. Gospodje z Berlina so zbrali vse potrebne podatke in s^daj se bo stvar temeljito preučila. Če se bo mogel najti izhod, da posamezniki ne bi bili preveč oškodovani, bo verjetno kmalu ustanovljena družba, ki bo proizvajala orožje po enotnih
načrtih.	,
i*
\ Kaj bo s sporazumom z Hrvati?
3. PO VOLITVAH.
Lani decembra meseca smo imeli nove volitve v skupščino, katere je vodil kot notranji minister dr. Korošec.
Pri volivni kampanji je vsem padlo v oči, kako se je dal dr. Stojadinovič pozdravljati in razglašati kot "vodja", popolnoma po vzorcu Mussolinija in Hitlerja. Že to je kazalo, da nekje v njegovem vodstvu ni vse v redu. Vendar smo Slovenci pri vsem tem gledali in zaupali samo na svojega voditelja in smo šli na volitve samo zanj.
Dr. Korošec je vodil volitve tako, da je dal kakor Slovencem, tako tudi Hrvatom popolno svobodo, da z glasovnico v rok,ah pokažejo jasno in nedvoumno, koga priznavajo za svojega voditelja in koga hočejo, da jih v državi v vseh njihovih težnjah zastopa. Svobode je dal toliko, kolikor so jo obstoječi državni zakoni o volitvah dovoljevali, tako da so mu po volitvah kakor dr. Stojadinovič tako vsi njegovi prijatelji očitali, da je bil "premehak". Danes vidimo jasno vsi, zakaj je tako postopal in smo mu hvaležni 5z srca.
Vaše ameriško nasprotno časopisje ga je napadalo m mu očitalo celo narodno izdajo. Danes lahko vidijo, kako strašno krivico so mu naredili.
Tako je bilo mogoče doseči, da so Slovenci z ogromno večino pokazali jasno, da je voditelj naroda dr. Korošec in nihče drugi, Hrvatje pa, da je njih voditelj dr. Mačgk in nihče drugi.
Kakor so Časniki pozneje poročali, naj bi se preureditev države v fašističnem načinu izvršila takoj po volitvah.
Toda dr. Korošec je stal kot stražar svoje države na straži.	s
Kako smo se zavzeli vsi, ki nismo o tem vedeli, ko je kmalu po volitvah, po svoji tako briljantni zmagi v Sloveniji, dr. Korošec naenkrat izstopil iz vlade in odšel "na počitnice" v Grčijo. Kaj naj pa to pomeni? smo se začudeni in prestrašeni povpraševali. Imenovana je bila nova vlada, toda brez Korošca. Samo dr. Krek je še ostal v vladi.
Ta vlada pa ni več skrivala svojih namenov. Tako se je zlasti prosvetni minister v skupščini spozabil in govoril tako, da se je takoj videlo, kaj se namerava, in takoj smo razumeli dr. Korošca. Vsled te izjave prosvetnega ministra je pa izstopilo iz vlade pet članov ministerstva in tako izzvalo ministersko vladno krizo. Med temi sta bila Slovenec dr. Krek in Srb, D. Cvetkovič, ki je že dalj časa vzdrževal ozke zveze s Hrvati in pripravljal za sporazum.
Radi izstopa petih ministrov je morala celotna vlada dati ostavko, ki je bila od kneza namestnika tudi sprejeta. Poveril je sestavo nove vlade Cvetkoviču, zelo zmožnemu in agilnemu politiku.	„>,
Njegova vlada je takoj izjavila, da je njena glavna naloga, ki jo hoče doseči, sporazum s Hrvati in preureditev države v tem smislu.
Dr. Korošec v to novo vlado ni hotel stopiti, temveč je sprejel enako važno mesto predsednika senata, najbrže zato, ker Hrvatje niso razumeli njegove politike, in ga dol-žili, da je on kriv vseh težav, in ga osovražili. Najbrže ni hotel v vlado, da ne bi vsled tega otežkočil Cvetkoviču delo za sporazum. Saj tako se je splošno tolmačilo njegovo postopanje.
Ministerski predsednik Cvetkovič je takoj v prvi svoji izjavi sporazum mogočno podčrtal, česar so se vsi pravi Jugoslovani zelo razveselili. Mednarodno ozračje politične Evrope je vsled češke okupacije postalo polno žvepla. Razburjenje je bilo vsesplošno. Vsi smo prestrašeni čakali, kaj se bo zgodilo. Zato je bilo naše veselje toliko večje, ko smo izvedeli: sporazum bo.
• ^ _____ (Konec prih.)____________,___
Hran i
četrtek, 13. julija 1939
AMERIKANSKI SLOVENEC
<rfm Stfkn S
najbolj zanimiv naravni
pojav
Bralci pač vedo, kaj je plinar-na' ^o je tovarna, ki iz premoga pridobiva poseben plin, ki se za razsvetljavo in kurjavo. 0 ceveh je plin izpeljan po me-stu v ulične svetilke, v kuhinje, v wdinacijske sobe itd., kot vodovod. Poleg tovarne je povez-»Jen velik kotel, ki je sestavljen v e č o b r o č e v . V tem k 0 t 1 u se zbira plin, ki ga 36 tovarna "nakuhaia" čez dan, je kotel proti večeru zelo Vjsok. Čez noč, ko se porabi več P nva> Pa kotel upada in zjutraj J® že veliko nižji. Taka plinar-lla spada k vsakemu večjemu mestu, ker je uporaba plina zelo
^nogostranska.
Tako pridelovanje plina pa ^vetla stane in plin je treba
el w-1 na števec> kot vodo ali e«riko. Zato smo danskemu
mestu Frederikshavn lahko kar
'ekoliko nevoščljivi, ker ima
gjm zastonj. Ni bilo treba po-
^ avljati nobene tovarne, ni tre-
a kupovati premog, za vse to je
Preskrbela mati narava, ki je
mestom, v morskem dnu,
iir|Pl'aVila ne™rpno plinarno, ki a dovolj zalog tega plina za IUc »n kurjavo.
nekaJ so mornarji, vsak dan vozili z obrežni-jj1 colni med mesti Frederiks-2oVn.in Hirtsholmen, postali po-r»i na velike mehurji, ki so se ar kilometer od obrežja dvigali morja. Videti je bilo, kakor jea nekd« spodaj vodo kuha, ker , Nekako vrela, le da so bili me-
tu'd;li Veliko večji' bili so široki 1 Po cel meter in temu pridno visoki. ' Med pomorskim JUdstvom so vstale iz spomina Pozabljene zgodbe o morskih ^astih in druge bajke. Ljud-
NEZGODA PRI DIRKANJU
Stvo Qi v
iv • . pac 111 ™alo razložiti, kaj -1 bi pomenilo to čudno kipe-
n'ek im°rja' Nekega dnc Pa' je
g 0 jz parnika vrgel v morje Sq /j1Vo žerjavico in nenadoma gUg8® mehurji na morju vneli, Dl0 -e so se tudi majhne eks-gj ZlJe. Nekaj dni nato so že pri-z»ianstveniki z vsemi moder-ta 1 Pripomočki, tla preiščejo Sad morskega dna.
Tj, Ut'Otovili so, da je med mesti
Pod	in Hirtsholmen
ter m°rjern velik prostor, v ka-gnj?m Se pod vplivom bogve kak-ki Vzrok°v clela naravni plin, dv-Se r>otem v obliki mehurjev tal!-8a na morsko površino. 2e ta ? S0 niislili' kako bi se dal . Plin ujeti in izrabiti, toda to J° bUo težko, ker
hurjev prižgali, se je dvignil iz njega plamen 16 m visoko! Plin je imel pritisk osmih atmosfer in še več!
Precej tega plina se je že dvignilo iz morja in so se mehurji razpočili, preden so se odločili, da bi ta nenavadni dar svojega morja plodonosno uporabljali. Tri leta so le tu in tam ujeli kak mehur, da so preiskovali plin iz morja. Ugotovili pa so, da ima ta plin dragocene lastnosti, ki jih niti plin iz plinarn nima v tolikšni meri. Ta naravni plin je bil za razsvetljavo in kurjavo boljši kot umetni. Šele lansko leto pa so v pristanišču postavili posebne naprave, ki ta plin love in ga potem raz-peljujejo po mestu. V gospodarskem značaju mesta je s tem nastal popoln preobrat, ker je plin tako poceni, da naravnost revo. lucionarno izpodriva elektriko, drva in premog. Vse si sveti in vse si kuha na plin. Bolnišnice in druga javna poslopja imajo tudi kurjavo na plin, ker ta za-stonjski plin spada k mestni imovini. Vrelec plina je tako močan, da ga je lansko zimo, ko se ga je veliko porabilo, še ostajalo.
Opazili pa so, da je pritisk plina večji, kadar je v pristanišču oseka, ko morje naraste. Večje množine vode pritisnejo na morsko dno in s tem tudi na v notranjosti zemlje zbrani plin. Morsko dno je torej tam do neke mere prožno, pod njim je votlina, ki se pod pritiskom vode nad njim stisne, ko pa pritisk vode pojenja, se tudi morsko dno "oddahne" in plin v ceveh izgubi nekaj na napetosti. Ta pojav pa je združen tudi z neko nevarnostjo. Utegnilo bi se namreč zgoditi, da bi se morsko dno pod pritiskom vode kdaj udalo in da bi voda udiia v tiste praznine, iz katerih danes tako radodarno prihaja plin. S tem pa bi bilo tega zastonj skega dotoka plina konec, nastalo pa bi tudi veliko gibanje voda, zadnji plin bi udri izpod morja in morda močno razgibal morsko po
spomini...
Mary Blai
V Goshen, N. Y., se je te dni vršila tekma z dirkalnimi dvokolnicami. Pri tem ste se kolesi dveh vozil zapletli drug v drugega in posledico kaže gornja slika: Eden konjev je padel po tleh, voznik pa je zadobil lažje poškodbe.
kaj se slis1 po svetu? 22>
gl , - -""J, je morje tu
dnih d° 40 m' P° nekai te"
tiiv se Je skrivnostna odpr-. 1 Gorskem dnu spet sama Pre zaprla, kipenje morja je jJ^alo i" na stvar so kmalu abilj. Očividno pa skrivnost-jjjjJ^Pa pod morskim dnom ni
čin t, miru in se Je na vsak na" dob hotela pokazati ljudem. Čez
10 leto dni so se pokazali
jj. l<iki mehur.ii prav v prista-
tuCu.Frederikshavna, le da so
Rajali iz morja s še večjo
toor Prej na bolj oclPrtem Ko so enega takih me-
rju.
ZAKLAD VRH PLANIN
Še nikoli, kar pomnijo ljudje, niso kriminalni organi v Švicarskem kantonu Waadtu zasledovali tajanje snega na vrhovih Jure s takšno pozornostjo kakor v tem majniku. Državno tožilstvo, orožništvo in policija so imeli stalne opazovalce na 1680 m visokem vrhu Dole in ko se je eden izmed opazovalcev vrnil v dolino s sporočilom, da se snegovi tajajo, je odrinila v gore velike kolona kriminalnih uradnikov.
Lani na dan 24. julija je bil izvršen drzen vlom pri nekem draguljarju v Ženevi. Tat je odnesel več sto ohišij za ure ter 15 kg zlata in platine. Vlomilce so izsledili letos v februarju in so jih spravili pod ključ. Eden izmed njih je preiskovalnemu sodniku povedal, da se nahaja zlati zaklad zakopan v gorovju Jura. Tatovi so ga tam skrili, ker so bili prepričani, da je v naročju prirode • popolnoma na varnem.
Že pozimi se je napotila v gore posebna patrulja orožnikov na smučeh, da bi se prepričala o istinitosti navedb
moških ali žensk. Po dosedanjih ratorja možno dobivati električ-
vršino, kar vse bi moglo biti"za1 člana tatinske skupine. Toda mesto velika nesreča. Torej je še =*neg je bil debel
v neizčrpni naravi zaprto vprašanje, koliko časa se bo mesto še veselilo te plinarne, ki mu dobavlja plin gotovo dobesedno po "brezkonkurenčnih cenah", Gor tovo pa je ta naravni plin Fre-derikshavna eden najbolj presenetljivih darov matere zemje.
-o-
BOGASTVO ŠVEDSKE NA VODNIH SILAH
Produkcija električne energije na Syedskem se je z 1400 milijonov wattov leta 1913 po naj. novejši statistiki zvišala na 8200 milij. wattov. To energijo pridobivajo na Švedskem skoraj izključno z vodopadi. Strokovnjaki trde, da bi švedski vodopadi mogli producirati 32 milijard wattov.
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"!
in zaklada niso mogli najti ped njim. Šele zdaj, ko se je sneg otajal, so najdbo odkrili. Našli so vse: ohišja za ure, zlato in platino in'so ukradene predmete vrnili okradenemu draguljarju. Vlomilci se pač niso nadejali, da bodo izgubili svoj plen po isti poti, kakor so ga hoteli zavarovati v svojo korist.
-o——
MOŠKIH JE MANJ KOT ŽENSK
Niti danes, ko je človek prodrl v skoraj vse neraziskane kraje na zemlji, ni mogoče ugotoviti, koliko ljudi živi na svetu. Končne številke, ki naj bi podajale število ljudi na vsej zemlji, so sicer vedno bolj točne, vendar pa še ne čisto pravilne. Prav tako pa se zdaj tudi ne da ugotoviti, ali je na svetu več
ugotovitvah pa vendar lahko trdimo, da je žensk več, čeprav ne vemo, koliko več. Zadnje podatke o celotnem številu ljudi na zemlji imamo iz leta 1935. Po teh podatkih je vseh ljudi okoli 2 milijardi 49 milijonov. Že te okrogle številke govore, da je ta ocena le približna. Žensk je nekaj nad polovico. Pravijo, da sta pri vsakih sto ljudeh dve ženski več. Ugotovljeno pa je tudi, da po nekaterih državah žensk ni niti polovico, dočim jih je po drugih krajih precej več kot moških.
NENAVADNA NESREČA
Svojevrstna nesreča se je primerila nekemu meščanu iz Hei-dekruga v Nemčiji. Že je bil pripravljen, da gre iz hiše, ko opazi, da je klobuk nekaj umazan. Brž ga očedi z bencinom, posadi na glavo in odide., Klobuk je sicer še dajal duh po bencinu, toda mudilo se mu je in je odšel v pričakovanju, da se bo na prostem že iznebil bencinskega duha. Na pragu pa si je prižgal cigareto in plamen vžigalice je dosegel bencinske hlape. Klobuk se je v trenutku ves vnel. Mož ga je sicer hitro vrgel z glave, pa je kljub temu dobil močne opekline po obrazu.
NOV EPOHALEN IZUM V ELEKTRIKI s
Italijanski inženirji Sisto in Bosco iz Palerma in Ernesto O-sela iz Turina so izumili električni generator, ki dela, ne da bi se pri tem kaj električne ener gije izgubilo. Značilnost tega generatorja obstoji v njegovi popolni samostojnosti in je njegovo funkcioniranje enako, kadar je napolnjen, in kadar je prazen. To je izum, o katerem se zdi, da bo povzročil pravo revolucijo na polju proizvodnje elek. trične energije. Izumitelji trdi jo, da bo s pomočjo tega gene-
no energijo brezplačno. Izum so predložili v proučevanje Narodnemu svetu za raziskovanja.
DELO USMILJENIH SESTER NA KITAJSKEM
Predstojnik usmiljenih sester na Kitajskem, p. Pavel Legris, poroča v redovnem letnem poročilu, da so sestre v preteklem letu krstile skupaj 23,283 Kitajcev, in sicer 841 odraslih kate-humenov, 4521 odraslih in 13,-055 otrok. Red teh sester, ki so prve začele z misijonskim delom na Kitajskem, danes šteje nekaj nad 400 članic, med temi pa je 60% domačink-Kitajk. Red ima 41 bolnišnic, v katerih je bilo v zadnjem letu 35,370 bolnikov. V ambulatorijih so sestre sprejele 1,591,517 bolnikov, 34,506 bolniških ohiskov pa so napravile izven svojih postojank.
POTOVANJE KLAVIRJA
ČEZ ATLANTIK
V glasbeni šoli v Insterburgu imajo klavir, ki je gotovo med najslavnejšimi na svetu. Ta klavir je bil na Zeppelinu "L-129", ko je ta zadnjikrat letel čez Atlantski ocean in se v pristajanju v Ameriki ponesrečil. Zgrajen je iz lahkega lesa in nosi znamko "Blinz". Svoj rekord pa je dosegel s tem, da je s Zeppeli-nom preletel nič manj kot 24 krat čez Atlantski oceanx Ko se je Zeppelin "L-129" ponesrečil, je ta klavir ostal po čudnem naključju nepoškodovan, to pa zaradi tega, ker so ga zaradi prevelikega števila potnikov morali razstaviti v posamezne dele, da bi na ta način dobili več prostora za potnike.
(Konec).......
Že po Božiču sem pa še sprejela 2 dol. po pošti od rojakinj iz različnih držav Amerike in 3 dol. in pol še od Urške iz Wau-kegana. Mr. F. Drašler iz Cle-velanda je šel pred Velikonočjo v Borovnico in ker sem mu že itak oddala nekaj denarja za moje starše, sem pa še teh 5 dol. in pol njemu dalaf da jih je tam izročil č. g. župniku, katere sta tam skupno z g. J. Kosom razdelila med najpotrebnejše, kot sem naročila. Od Jožeta Kos sem dobila pismo, kjer med drugim piše: denar, ki si poslala po g. Drašler ju smo dobili in razdelili med najpotrebnejše. O tem Ti bodo že še g. župnik pisali, če še niso. Qd, kako so vam vsem ti reveži hvaležni. Njihna molitev vam bo gotovo vsem blagoslova prinesla.---
No, kak mesec nazaj sem pa zopet dobila od neke rojakinje pismo z dolarjem v namen revnim v Borovnici. Tega pa še nisem oddala. Morda še kaj dobim, kaj tudi sama pridenem pa bom v bližnji prihodnosti zopet oddala. Sprejmite pa vsi tisti,, ki, dasi težko dandanes, vendar \darujete še za revnejše, tudi mojo prisrčno zahvalo. Je gin-ljivo čitati te pisma: saj ne dam lahko, tudi mene tepe revščine, vendar mi bo Bog pa na drug način povrnil; približno tako-le se glase vsa pisma. Tem se tudi jaz pridružujem: res, Bog naj vam vsem stotero povrne.
V Radeče pri Zidanem mostu sem poslala 1000 din; to je 19 dol. 25 centov, katere so darovali Radečanje iz Milwaukee, La Salle in Chicage. Tudi od č. g. župnika Lovšina sem sprejela že dolgo časa nazaj potrdilo in iskreno zahvalo vsem darovalcem. Pri polnočnici lansko leto, ko so orgije prvič zapele v ra-deški cerkvi, so se tamkaj sni župnik in rojaki še posebej spominjali Vseh ameriških rojakov-
darovalcev. In torej--te dni
praznujemo obletnico prihoda Ženske Zveze v rojstni kraj. Pr-
Kjer katoličani ne skrbe za raz&irjevanje svojega katol. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širi. jo ti svoj protiverski tisk.
SIGNORA MUSSOLINI
denarne p0šhj at ve
nakazujemo za Jugoslavijo. Italijo in vse dele sv«ta po dnev-! nem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj , j o bile nase cene:
V?eta u®solinijeva žena se le redkokdaj vidi na sliki in gornja slika je bila Se r ° eni takih redkih prilik ter kaže diktatorjevo ženo (na desni), ko ®°-vSrja' § kolonisti, kateri se od pravljajo v severjjo Afriko, ____
ZA DINARJE:
Za $ 2.30................ 100 Din
Za $ 4.50................ 200 Din
Za $ 6.60................ 300 Din
Za $10.25................ S00 Din
Za $20.00................1000 Din
Za $39.00................2000 Din
ZA LIRE:
Za $ 6.30................- 100 lir
Za $12.00................- 200 lir
Za $29.00.................. 500 lir
Za $57.00................-1000 lir
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
vega julija je bilo, ko smo se pripeljali na Jesenice in potem naprej proti Ljubljani. Dasi hočem končati in zapreti sedaj ob obletnici mojo knjigo spominov, s tem ni rečeno, da jih bom pozabila, ali pa da sem jih že vse povedala. Sleherni dan mi pride v spomin-zopet kaj drugega, kar sem v tem času doživela. Včasih mi privabi to solzo v oko včasih smeh na obraz. N. pr. — ne vem če sem že povedala, kako je bilo, ko smo se, Štakalov oče, njihni vnuček in jaz peljali v "bagerlu" z Gorenje Brezovice doli na Jezero. Ko smo se peljali ven iz Podpeči proti Jezeru, smo imeli tam pot zagraje-no, na meji namreč. Ustavili smo. "Kaj pa je?" vprašajo Štakalov oče fanta, ki je tam stal. "Imajo živinsko bolezen v Pod-pečjo, morate zato doli z voza, da Vaše čevlje "prestiliziramo" reče fant. Oče pravijo: Ej, saj menda ni take sile, in na vse zadnje, saj jaz sem iz Prfeserja doli prišel, Podpečjo skoro še bili nismo. Ampak, fant si ni dal nič dopovedati. Je rekel, če ne storite, kot vam je ukazano, vas naprej ne smem spustiti. Deževalo je, kako težko mi je bilo stopiti v blato z ameriškimi čevlji, pa — morali smo storiti, kot je bilo vkazano. Stopiti smo morali tam k škafu, kateri je bil napolnjen z sterilizirano vodo, tam smo morali pomočiti naše čevlje. Ko se skobacam nazaj na voz, premočena od dežja in vode v škafu, pa čakam, kaj bo fant pa s konjem naredil? Premislite moje začudenje, ko je očetu povedal, da lahko poženo. — Bolezen je bila na živinskih parklih, pa so nam čevlje močili, konja pa v miru pustili.
V drugem slučaju sem preslišala pogovor v vagonu na progi iz Ljubljane v Borovnico. Star mož je drugemu pripovedoval, kal^o zelo je bil bolan. Edina
hrana ki jo je vžival več tednov, so bila samo zdravila. Ja veš, je mož pristavil, biv sem na smrtni pojstli, ampak, dohtarji se me prepojli z rcnijemi taku, da sem biv zaradi tega še potlej dovgo bolan, ko sem že ozdravu.
Zopet drugič sem naletela na vlaku na večjo zgovorno družbo, med njimi orožnik iz našo okolice, ki se je rračal iz Srbije domov po petih letih na počitnice. Pogovor se je zasukal na slovensko govorico, kajti, ta orožnik jo je lomil, nič kako. Nekako očitajoče sem mu rekla, da izgleda, da se mi v tujini, daleč za morjem, bolj prizadevamo si ohraniti naš jezik, kot pa rojaki doma. "Res je," je povzel neki gospod, "kot pravite, po 29. letih ste se sedaj prvič vrnili v rojstni kraj, pa kako še obvladate pravilno slovenščino. A tu naši ljudje," je gospod nadaljeval, "pa gredo po službah ven iz Slovenije, se po 6 mesecih vrnejo na obisk, pa že ne zna slovenskega jezika." To je žalostno, ker, bojim se, da je precej resnično, kajti enakih pogovorov sem prav mnogokrat čula tam. Imamo dosti, dosti vzrokov biti ponosni na svoj rod, le ne tudi ne v sedanjosti in ne v prihodnosti kvariti te tradicije.
Če še pristavim, da se mi je videlo prav ostudno, postopanje nekega prav mladega, rekla bi, frkolina — uradnika italijanskega rodu, na postaji v Postojni z neko slovensko, staro bra-njevko, potem sem menda zapisala vse, kar sem želela zapisati. Mislim, da ta žena ni imela vseh papirjev v redu, je pa kričal ta poba nad njo, da je bil ves zelen. Tudi ona se ga je res bala, ko je stala pred njim, a ko je pa šla proč, ga je pa ošvrknila s priimkom, that is nobody's business. Sedaj, ko Čitamo v časopisih, kako gredo naši rojaki zopet na obisk v domovino, enostavno, da me vleče z njimi. De-legatinje Ženske Zveze so si od-pomogle ob domotožju s svojim zopetnim potovanjem letos na konvencijo. Dobila sem več pozdravov od njih, med katerimi se je ga. Bara Kramer najbolj odlikovala. Prisrčna hvala vsem za poslane kartice, posebno Vam, ga. Kramer, tudi za sol, ki ste jo poslala iz Salt Lake City. Ko bi preje vedela, da bote šli zopet letos na potovanje, bi Vam nazaj prodala solnčna očala, katere sem od Vas na potu v domovino na morju kupila.---
Jaz sem namreč pozabila si kupiti pred odhodom ta zatemne-na očala, a ker pa so bili naša Bara nekaj bolehni na parniku, so mi ponudili v nakup svoja očala. Dam ti jih po vredni ceni, so rekli Bara, samo en dolar. Jaz vesela izvanredne prilike, očala hitro plačam in šele potem so mi Bara povedali: sicer sem jaz dala 75 fcentov za nje, toda Blai-eva, ti ne pozabi, da si očala na morju kupila, da tu so vredni najmanj dolar in pol, a dala sem ti jih za en dolar. — Torej, ker pa roka roko vmije, jaz bi Vam letos prodala te očala za nič vej kot dva dolarja, kar je na vsu moč nizka cena, kajti očala so bila v Sloveniji, kar jim dela iz-vanredno ceno. — Škoda kajne, da se nismo tega preje domenile.
Sedaj pa — z Bogom! vsem, vsem, ki sem na en ali drug način prišla v stike ob mojem izletu v domovino. Bodite mi vsi iskreno pozdravljeni, to in ono stran morja. Če je božja volja, da poj dem na mojih staršev zlato poroko čez 4 leta, tedaj hočem spomine nadaljevati. Če pa ni tako božja volja, se pa hočem s temi zadovoljiti in jih ohraniti v srcu.
Vsem ono stran morja kličem : na veselo morebitno svidenje! a rojakom to stran morja: da ste mi zdravi in Bog plačaj!
Širite in priporočajte 'Amerakansk; Slovenec"),
liri
I	*
: Slovencem, Hrvatom in vsem Jugoslovanom j
j ........................................................—^»n««^ j
'	ki Potujejo akozi COLORADO SPRINGS, Co-	J
!	^teJght" lorado, se priporočamo s svojo dobro urejeno	]
!	GOSTILNO in RESTAVRACIJO, kjer servi-	J
►	r AHn^ ramo vedno sve2a in okusna jedila, pripravljena	j
|	P° ameriškem in domačem evropskem okusu.	j
I	MILTS CAFE & BAR |
!	M. T. KANCIYANCICH, lastnik	\
t 7 East Bijou Street -:- Colorado Springs, Colo, j
[	Telefon: Main 1190	J
h ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE |
II	proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete | y notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R all I v bc pa zglasite pri:	. /, ;:h A^ai A
i john prišel _ |
i ' f 15908 Parkgrove Avenue 1 ^ 4 CLEVELAND OHIO	I
1 I ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN ' t |	PRODAJALEC HIŠ.	S
J ___ __l __J
»»A/L—Jhm- m ^fl^Wfl^W^fl^'W^Jl^U
Stran A
XMERIKAN5K1 SLOVENEC
Četrtek, 13. julija 1939
f "Ah, kaj, manjka se lepih oči na svetu!" T Lenart se zravna in si podpre komolce ob široko razkrečena kolena. Ta trenutek mu je, kakor da se ga je nekaj dotaknilo, nekaj iskrenega, nežnega, veselja-polnega. Je v sobi tako kakor takrat, ko je še ona posedala pri oknu in pela.
Drhteč, žalostnoljub nemir začne mučiti Lenarta. Mora misliti na Alenko, na njeno temno sladkost in njeno nrav, ki mu je vsevdilj ostala skrivnostna. Rad bi čutil njeno mehko roko v svoji in vprašal:
"Zakaj si šla od mene?"
Lenart globoko zasope in prisluhne noter v temačno sobo. Toda nihče mu ne odgovori. Glava mu je težka in tišina mu stiska srce kakor mora.
Ob okno nekaj rahlo potrka, kakor da je zletel nočni ptič mimo. Svetilnica je dogorela. Leno čadi dim gori ob treh verigah in iz žerjavnice diha suho in toplo.
Zadušil bi se človek!
Lenart se sunkoma požene s sedeža in omahovaje vstane. Stopi k oknu in ga odloputne.
Hladno mu seže zrak v obraz. Ah — to •le dobro! Globoko sopeč se nasloni ob jkrižje v oknu in gleda v noč.
Tedaj se mu tudi razkadi hrepeneča ■.alost. V spomin mu pride lepa pesemca, .vi so jo peli danes pri Vetrinjskem:
ft:
Kedar Žila in Drava nazaj potače, tedaj boš moj šocej, jaz tvoja dakle.
Tancenperški bo pač vedel, zakaj Je pel 'ako od srca! Gospa Salvaine se je smejala, da so ji rožljali stekleni biseri.
"Gori na Brankovici palijo kres — dva, tri, pet."
Kres---?
"Nocoj vendar ni kresni večer? "Sin-sveti" so!"
Lenart zmaje z glavo in trudoma zbira misli.
" 'Sinsveti' so, — prav za prav že verne duše. Kakšni ognji gore tam na Brankovici?"
Morajo kaj pomeniti. Toda kaj ?
Lenart namršči čelo.
Lahko da imajo svatbo ? Pa tedaj bi gorel samo en ogenj, ne pet, po gozdu daleč drug od drugega.
Spodaj Pod Krnosom, v Selu, je vse temno in tiho.
"Zakaj gore ognji na Brankovici?"
Lenart se nagne skozi okno. Mu je, kakor da mu pritiska polagoma, polagoma leden mraz v kri. Ves nepokojen si potegne z roko čez obraz. ' "Kres za Krstnika, — kres za Cirila in Metoda, — kres za veliko noč —. Ampak nocoj je vernih duš dan."
Ogenj na gori, to pomeni nevarnost! To pomeni: sovražnik gre.
"Turki!"
' Ta misel vrže Lenarta ob steno. Bolesten drget ga hoče pritisniti ob tla. Stisne pesti in se visoko vzpe. Prsi mu stisne nenaden strah. Otrese se ga in ta trenutek mu je glava jasna. Sklone se daleč yenkaj. Pogledi mu prelete vzdolž obzo-ra. Podjuna je temna, na širokem hrbtu Norijskih planin leži mesečina. Tam je
vse mirno. Toda na Brankovici so morali razpoznati nevarnost, ki preti kje od juga, kamor zapirajo pogled Gore.
Ali ni, kakor da se dela nebo nad Kom-ljem čudno sivo?
"Turki so morda že blizu. Za božjo martro!"
Lenart se zdrzne. Srce mu kuje tako glasno, da mu bobni po ušesih. Kakor da ga je kdo udaril z bičem, mu plane nenadoma zavednost v ude.
Z dvema skokoma je pri vratih, prhne skozi vrsto sob doli po ozkih stopnicah v žagrad. Rezko zaškrtajo zapahi in se pomaknejo nazaj. Cerkev odjeka od njegovih divjih skokov. Duri v zvonik so zaprte, pa Lenart jih sune z nogo, da se raztrešči prepereli les. V zvoniku je tema. Po vseh štirih hlasta Lenart gori po prašnih stopnicah, dokler mu ne zasijejo skozi line zvezde in mu zrasteta pred očmi zvonova kakor črni strašili v oklepih.
Obe vrvi si ovije okrog krepkih rok in potegne.
Od tako nenadnega prijema zbujena
zvonova strahotno zatulita---veliki
s težkimi, šumečimi udarci in mali, ki zvončka vmes rezko in odtrgano. Pečine mečejo glas daleč ven v dežel.
Lenart zvoni in zvoni in oprezuje pri tem skozi line.
"Za božjo voljo, za božjo voljo, se še niso zbudili v Selu, v Ceteraji?"
Vedno bolj rezko kličeta zvona: Na noge ! Na noge!
Krvava nepočakanost hoče proštu raz-gnati možgane.
Vleče za vrvi, vleče in sope. Kovinasto šumenje tuli okrog njega kakor ogenj in meč.
Tedaj začuti Lenart mrzlo roko na rami, ki je z nje že zdavnaj zdrsnil kunin kožuh. Ok'rene glavo in zazre oglate obrise spačenega obraza. Kapelanus je — — tudi on poseže v vrvi; pri tem zavpije gospodu nekaj besedi. Lenart vidi zdaj Rutarjeva silovito odprta usta; sleherni glas potone v tuljenju zvonov.
Pa Lenart prikima in spusti vrvi, se opoteče čez plašč, ki leži na tleh, skoči po stopnicah doli v temo.
"Župana in orožje!" zarjuje Lenart, ko hiti mimo in udari hlapca krepko po rami, da bi ga popolnoma zbudil.
Zunaj skoči Lenart k zidovju, ki teče okrog dvorišča, in popreži še enkrat čez dežel. Na Brankovici in zdaj tudi že tam čez na Krištofovi gori žare znamenja na vzhodu, v dalji in tiho, rdi nebo.
"Hvala Bogu! Ni še prepozno."
Na Jadovcah in v Selu se posveti luč, pa podkrnoški ljudje dobro spijo.
"Ha, kar se da zvoni Rutar!"
Skaklja je pristopica žrebec na dvorišče in zaprha. Zdaj se pririnejo k vežnim vratom tudi že dekle v pisanih spodnjih krilih.
"Še orožje prinesem," beblja Marko in poda gospodu vajeti.
"Pa brž!" zaukaže Lenart. "Potem pa zdirjaj v vasi; povej, ženske, otroke in živino naj pošljejo v proštijo in v grad; možaki pa naj zgrabijo za železo, ki ga pač ima kdo pri roki, in naj pridejo v Cete-rajo!"
(Dalje prih.)'
to in ono iz domovine
Vsakdanje nezgode
Iz Ljubljane poročajo z dne 24. junija: Včeraj je v Ruski ulici podrl motorist štiriletnega Dušana Povha. Fantek je padel tako nesrečno, da si je zlcmil ključnico.
Z motorja je padla Brigita &uštaršič iz Povšetove ulice. Pri tem «e je precej potolkla po životu, dobila pa je tudi ra-lnel notranji pretres.
Zvečer se je z dela v tovarni peljala domov Marija Strah, delavka iz Zgornjega Kašlja. Nesreča pa, ki nikdar ne miruje, je hotela, da je na kolesu izgubila ravnotežje, padla ter se prav pošteno potolkla.
Neznani motociklist je včeraj na Dolenjski cesti podrl dninarja Benedikta Ribiča. Ribič je bil precej poškodovan ter so ga moral,i reševalci odpeljati v ljubljansko bolnišnico.
Posestnik Franc Tur iz Lašč pri Planini je padel z avtomobila ter si zlomil ključnico.
Trgovski zastopnik Stane Zalar iz Ribnice se je peljal z motorjem, pa ga je vrglo, da je padel ter si zlomil roko.
Sin bajtarja iz Horjula, Jože Grdolnik, je zlezel na lipo, obiral cvetje za čaj, pa se mu je odkrhnila krhka veja; padel je ter si zlomil desno roko.
Na češnjo pa je splezal
strežnik Lojze Grčman, ki se mu je prav tako odlomila veja. PžAdel je, pa k sreči ni dobil težkih poškodb, le nekoliko se je potolkel.
Prav huda nesreča pa se je prrmeriila žagarjevemu sinu iz Starega trga, Jakoba Zabu-kovcu. Svetovna vojna je pu-?tila v zemlji še vedno kopico nevarnih "ostalin". Kar naprej še zdaj, ko je že minulo dobrih dvajset let, odkar je bila morija končana beremo, da ta ali oni najde v zemlji staro granato ali patrono ali kakšno drugo podobno reč. Ponavadi otroci kaj brskajo po teh nevarnih predmetih, pa jim nenadoma eksplodirajo. Taka se je primerila tudi Jakobu Zabukovcu. Našel je stavo patrono, ko pa jo je začel nekaj pregledovati in preiska-vati, mu je nenadoma eksplodirala v roki. Vzbuh mu je odnesel tri prste na roki, druge pa mu je poškodoval.
Sin posestnika iz Velike vasi, Ludvik Avbelj, je sekal drva, pa se je vsekal precej hudo v roko.
Nesreča
Na Pobrežju se je ponesrečil 26 letni Vinko Žemljic. Padel je po strmem bregu v gramozno jamo in se prav nevarno poškodoval, da je moral v bolnico.
Kuhajte okusne obede
na HLADNI - LAHKI NAČIN
ki ga prirejate bo uspel, če ga |
□
dobro razglasite v javnosti po- 1 tom oglaševanja v	1
Tj0r Amerikanskem Slovencu
Ža društva imamo posebne cene.
... z avtomatično
električno PEČJO
* Kuhanje z elektriko je hladnejše kuhanje! Hladnejše zato, ker žarilniki na površini koncentrirajo vročino pod posodami, in, ker popolna izolacija drži vročino v peči — in je ne spušča v kuhinjo. /
Električno kuhanje je tudi lahko. Nikake pa-žnje, čakanja ali skrbi . . . vaši obedi se bodo kuhali avtomatično med tem, ko ste vi odstranjeni, in bodo gotovi za serviranje, ko se vrnete.
* * K:
Oglejte si izložbe modernih avtomatičnih električnih psči pri trgovcih z električnimi potrebščinami, v trgovinah z železnino ali pohištvom in department trgovinah ter v soseščinskih ali "downtown" prodajalnah Commonwealth Edison Company.
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
Pisano polje
Bfcppk
IVERI.
Antisemitizem. To je aktuel-no vprašanje, še bolj je "judovski problem", ker antisemitizem je le kos tega problema. Tudi v "C. G", je uvodni članek o antisemitizmu. Pouči se, nič na tem kdo poučuje. To velja saj za-me. E. Kristan se je seznanil z antisemitizmom približno tedaj, ko tudi jaz. Povem, da se jaz glede svojega naziranja po članku nisem niti za trohico izpreme-nil, dasi dregne članek t.udi katoliške antisemite. Govori namreč edinole o rasnem antisemitizmu. Well, če kdo, moram jaz tega najodločneje odkloniti. Tudi kak katoličan pa more zaiti v ta rasni antiserum tizem. Ako E. K. omenja, da ie prav jezuit Pierre Charleš odkril potvoritev zionskih protokolov, in meni, da "bi to vsaj katoličane lahko prepričajo. Toda kdor noče slišati resnice, si ušesa lahko zamaši in nadaljuje svoje obrekovanje". Rasnega antisemitizma bi sploh noben katoličan ne stn'el poznati,protokoli sem ali tja, in če se najdejo taki katoličani, naj "se prepričajo", meni se ni treba, ker niti kot študent nisem nikoli bil rasen antyisemit.
Drugače pa je bil prav moj antisemitizem kamen spodtike takim, ki se skoroda pohujšujejo nad menoj. Še več. Pri "Napreju" so se z'bali skoroda za mojo dušo, in so me opominjali "frdamanja", ako se ne poboljšam ali "prepričam". Nix do. Do danes niti za trohico, ker imam o antisemitizmu malo drugačne pojme, in rasnega antisemitizma rijisem nikoli poznal in ga ne bom priznal.
Malo čudni pa so taki, ki se nad mojim antisemifcizmo'm prav — pohujšujejo, škanda-lizirajo, da more kak duhovnik biti antisemit. PraV pri istem "Napreju" so ti — svetniki. Prikazal se je general Krivitzky. A. Garden pravfi, da jim je vzelo najprej sapo, in šele ko so vzdihnili proti sveti Moskvi, so prišli do sape. Kako? Ta šmentani Krivitzky je izmišljen, ga ni. To je bila prehuda sapa. So morali zavreti. Je, pravijo, pisati pa ne zna, nekdo drugi je pisal, in falot je, ker general Krivitzky je le poljski Jud Samuel Ginsburg. Tu jih imate te — slovenske filosemitske .svetnike, ki se pohujšujejo nad antisemitizmom tega skoraj že frdamanega Trunka. Jud je pisal in zato je pisari-j?4 falotija. Najčistejši rasni antisemitizem. S 1 o v e n e c je nemškutar, nemškutar je falot, torej je Slovenec falot!
Ako zase tudi ne verujete na; nobeno frdamanje, bojim
se, da to tajenje vam ne bo nič pomagalo, če vstrajate P^ takem — resnem antisemitizmu. Jaz se pri svojem antisemitizmu ničesar ne bojim, dati verujem na frdamanje. *
Beneš se je priznal za katoličana, kar je lepo. Dvomljivo pa je, če stoji tudi na stališču krščanskega nazira-i:ja o svetu in življenju. Mar sarykov učenec je in Masaryki v teoriji ni bil privrženec krščanskega svetovnega nazora« dasi zadnja leta v praksi. Sreča za vsakega človeka je, da se praktično udejstvovanje malokdaj vjema tudi s teorijo. Ako Beneš upa na končno zmago demokracije, in je na pravem, ker demokracija v pravi obliki je dosledni izraz krščanskega svetovnega nazora in bo prišla do veljave, ko sloni na objektivni resnici. V teifl upu na demokracijo stoji Beneš na trdni podlagi.
Zadržanje Čehov se mora gibati v ti smeri, vse drugo ,je le tratenje moči. Menda se zbirajo v Varšavi neki češki ligijonarji, in celo izmed Slovakov jih dosti prihaja. To bi bilo na sebi dober poja^v narodnega mišljenja, pa ni prava smer. Legijonarji bi prišli do pomena le v slučaju vojnih zapletljajov. Kakor pa vse kaže, do teh ne bo prišlo, ker diktatorji dobro vejo, da stavijo lastno usodo na kocke. Anglija se sicer pripravlja, pa ne bo Uidiarila!, ako ne bo prisiljena, Hitler je pa gotovo n« bo prisiljeval, ko mu gre za lastno kožo, Mussolini je Pa !e privesek. Zato češke ali slovaške legije nimajo pomena. Čehi morejo doprinesti z razumnim odporom proti nemškemu nasilju do notranje krize nemškega nazijzma in 9 tem pospešiti pot do demokracije. Beneševo naziranje je pravilno.
Na sebi pa je dohod zavednih Čehov in Slovakov v Varšavo vesel pojav, ker se vsaj nekoliko povezujejo s tem slovanske, tu vsaj češke in polj' ske moči. Enako je s pobegli' mi piloti ali zrakoplovi. -o-
Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" * so vedno u* jpešne.
g«IIIIIBIII!iaillMlll!Pli!IM;il!WlllllWlllllB[||IMI[lllBIIII«lllll^
a Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE
| DR. JOHN J. SMETANA
I	OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue
Tel. Canal 0523	|
J Uradne ure: vsak dan od	9. gi
| zjutraj do 8:30 zvečer.	|j
^iiiiiaiDaiiiiiniiiiaiiiiiainiiniiiiaiiiiiBiiiiiBiiiuHiiniBiiiitf^
llllUUCSIItt l|41t<f	lltllllc:^! IIIIII11 rijC4IlIltMlinC3MiriIliriHCai]lllllMIIIC3UlIlllllUIC2IlliMI1MItC3Ulllllll(IIC3inilltlllllC3IIIlLtlIllllC3iniHlinHC3llUt1lMIIIC3IIIIIIII1inLJMtMUUH	II] tc^ž*
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naS pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Ret. 4080-W
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje 6 ameriški an-gle&čini. Slovar je priredil In Reitavil znani profesor J. Mulaček, U Je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani
CENA:
Trdo vezan v platno-- $1.50
oblik«.	Broširan mehko...........$1.25
Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na:
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
. ........... (iLinjlliiaPUnltMUiramwTTfitftaniirninricm™
g "Podkrnoški gospod" ^
I Dolores Vieser:	— ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj.
Ali ■■
ITIMlBli