Zarja izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9‘—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani. Šelenburgova ulica št. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in :• od 6.—7. zvečer. :: Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo spre* jema naročnino In inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Enostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, 11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od '/26.—'/27. zv.— Reklamacije poštnine proste. Posamezna številka O vinarjev. — Štev. 10. V Ljubljani, v*petek dne 16. junija 1911. Leto I. Pogumno naprej! Kakor je pač povsod, tako imamo tu mi med svojimi pristaši optimiste in pesimiste. Prvi so sedaj v nekaterih okrajih morda razočarani, ker volilni rezultati niso prav taki, kakršne so pričakovali. Kajti marsikdo gleda z očmi svojih želja io če se mu hrepenenje ne izpolni, se mu lahko pretrese preveliko navdušenje, ki ga je vodilo v boju. Nismo sicer opazili nobenih znamenj malodušnosti in najbrže ni treba nobene tolažbe. Toda opazovali smo v volilnem boju zlasti v nekaterih krajih toliko entuziazma in prekipevajočih upov, da bi bilo čisto s človeškega stališča zelo razumljivo, če bi se tega ali onega sodruga lotilo neprijetno razpoloženje. Tega pa ne sme biti in zato moramo takoj povedati, da se v naših razmerah s treznim umam za sedaj ni smelo pričakovati več kakor seje doseglo. Sodrugi, ki so v prvih vrstah vodil izadnje boje, tudi niso več pričakovali in zato ne more biti nobenega govora o kakšnem razočaranju. Vedeli smo, da bomo napredovali in to se j e z g o d i 1 o. Ko bome imeli vse številke skupaj, bodo naši somišljeniki spoznali, da smo celo prav izdatno napredovali in da se z velikimi koraki približujemo zmagam. Nobeno drevo pa se ne zruši pod prvim udarcem in pri nas, kjer je bilo ljudstvo od nekdaj bolj zapuščeno kakor drugod, so boji socialne demokracije posebno težki. Mi ne razpolagamo v nobenem oziru s takimi sredstvi kakor naši nasprotniki. Že to jim koristi, da zaležejo med slovenskim ljudstvom prazne fraze še veliko več kakor drugod. Saj smo tudi v sedanji volilni borbi tako opazovali — in za upniki so se lahko prepričali o tem — kako malo resnega politične" a zuanja je še po Slovenskem. Koliko je še volilcev, ki nimajo še nobenega pravega pojma o državnem zboru, o vladi, o zakonodajstvu. o delu poslancev, o pomenu volitev! Na tfke volilce vpliva bobneča fraza še vedno bolj kakor resna suha beseda. Pomislimo na klerikalce, ki stoje povsod proti nam. Vse prižnice in spovednice so bile v službi volilne agitacije. Pastirska pisma so se pisala za volitve. Vse naše organizacije še ne morejo razviti takega apara, ki bi bil kos temu silnemu mehanizmu. Pa pomislimo na narod njaška gesla, ki sicer ne povedo ničesar in ne pomenijo ničesar, ki se zde nezavednim ušesom vendar lepša od trezne besede o najnujnejših potrebah vsakdanjosti. In pomislimo na gmotna sredstva, s katerimi nasprotniki lahko vodijo svoje boje, dočim jih moramo mi voditi s svojo revščino. Pa na veliko časopisje se spomnimo, ki razpolagajo z njim nasprotniki, dočim se moramo mi bojevati v najskrom-nejših razmerah,| In končno ne pozabimo, da vpliva gospodarska odvisnost še na tisoče volilcev kakor strah pred peklom. Če imamo vse to pred očmi, tedaj smo lahko ponosni na napredek, ki smo ga dosegli s svojimi skromnimi sredstvi proti nasprotnikom, ki so v vsakem oziru srečnejši od nas. Tembolj pa smo ponosni, ker se je zopet pokazalo, da dobivamo pri volitvah samo tiste glasove, ki so brezpogojno, s popolnim prepričanjem naši. Mi nismo dobili glasov od vo-liloev, ki bi za nas glasovali „kar tako“, ker hočejo „poskusiti drugače"; nismo dobili glasov od volilcev, ki gredo samo zaradi t r e -notno koristi volit. Kar imamo, je zanesljiv o naše, je socialno demokratično. Druge straDke so dobile več; ali one se ne morejo zanašati na svoje večine, ker imajo izvoljeno kandidati preveč takih, ki sami ne vedo. zakaj so volili ravno njih. Danes so glasovali tako in nihče ne ve, kako bodo glasovali prihodnjič. Nam so volitve pokazale, da so naši uspehi le sadovi organizacije. Kolikor imamo organizacije, toliko imamo moči pri volitvah. In zato nam je jasno začrtana pot. Vse naše delo mora iti za tem, da povečamo in pomnožimo in dogradimo svoje organizacije. Na tem polju nas čaka še obilo dela in to se mora opraviti za vsako ceno Tukaj je jamstvo naših uspehov. Doslej napredujemo, kakor napredujejo naše organizacije. Kadar bodo te dovolj močne, bomo pa zmagovali in ko bomo imeli to podlago, bomo nepremagljivi. Krog naših zaupnikov, naših sodelavcev se je tudi pri teh volitvah povečal. Njihova naloga je, da nam sedaj z vsemi močmi pomagajo širiti naše organizacije. Z volitvami smo opravili samo kos svojega dela. Opraviti pa moramo tudi vse tisto, kar je še pred nami. Zatorej nobenega obžalovanja, nobene malodušnosti 1 Naš boj je boj milijonov, buj nepregledni h čet, boj vseh zatiranih in izkoriščanih in ta boj se ne more končati drugače kakor s popolno zmago. Le poguma je treba in dela. Končan je en boj. Zdi«) naprei na nove boje. z novim delom, do končne zmage, katere nam vendar ne bodo mogli oteti vsi sovražniki tega svetal ________________ Krščansko socialni polom. Najznačilnejši moment v letošnjih državnozborskih volitvah, ki bo imel dalekosežne posledice, je strahoviti polom krščansko socialne stranke na Dunaju. Naravno je, da vplivajo razmere državnega glavnega mesta vedno tudi na razvoj v pokrajinah in že s tega stališča bi bil propad krščansko socialnih voditeljev pomemben. Toda razpad stranke, ki je bila navidezno nepremagljiva in se je sklicevala na to, da zajema svojo moč iz najširših slojev ljudstva, je za nas Slovence še posebno zanimiva, ker je naša ^Slovenska Liudska Stranka" v tisočerih ozirih posnetek dunajske krščansko socialne vojske in ker nam razpad Gessmann-Liechtensteiuove armade že naprej kaže usodo slovenskega klerikalizma Porazi, ki so jih doživeli krščanski soci-alci, pomenijo namreč v resnici razpad stranke. Naj rešijo iz splošnega poloma par mandatov več ati manj, življenja svoje korumpirane stranke vendar ne rešijo več. Kadar se punti v armadi niti vpričo sovražnika ne poležejo, kadar se razdrta sloga niti na bojiiču ne da zakrpati, tedaj uiti kaka ženialna moč, katere pa krščau-ski socialci itak nimajo med seboj, ne ustvari več krepke vojske iz demoraliziranih ostankov. V najhujši uri so začeli volilci trumoma obračati hrbet stranki, katero so komai pred petnajstimi leti pozdravliali kot rešiteljico iz vseh nadlog in težav. Te Čete se nikdar več ne vruejo v krščansko socialni tabor. Lueger-jeva smrt je bila tudi smrt krščausko t-ocialue stranke In vstajenja ne bo. Kako pa je pri nas ? Klerikalna stranka je navidezno kompaktna množica. Število njenih glasov je napram na-sprotuim strankam velikansko. Volilci glasujejo za njene kandidate, kakor se jim ukaže, brez premišljevanja, brez kritike, če bi jim postavili slamnatega moža za kaudidata, bi glasovali tudi zanj. Ali kaj to pomeni? Tudi pri krščanskih socialcih je bilo tako Lueger je včasi dejal, da morajo krščanski socialci glasovati za vsako planko, če jim jo postavi za kaudidata. Še pred štirimi leti je bil vsak boj proti tej kliki obupen. Njihova večina na Dunaju je bila kakor iz skale. Da so socialni demokratje že takrat pridobili par mandatov na Duuaju je pripisati velikanski industriji velemesta m dejstvu, da stanmejo delavci v okraiih kakor Ottakring, Favoriten kompaktno. Ali te socialno demokratične postoiauke s» bile videti zgolj kakor pred straže. Pri nas ne pridobivamo šh mandatov, toda naše postojanke imajo enak pomen kakor nekdaj dunajske. V ljubliariski okolici Šiška, Vič, Mo4e, dulje Jesenice, Zagorie, Idrija, pa industrijski kraii izven Kranjske so že danes socialno demokratična središča. Iz njih izhaia delo, ki že kaže sadove ; naj so še tako ma hui. vendar so značilni. Klerikalci se sklieuiejo na svoje glasove. Ali če pridobiva manjšiua. po meni to veliko več, kakor če ohranjuje večina svoje glasove. Sicer pa tudi to ni popoluoma re-nično. da bi klerikalci ne nazadovali. Od prirastka volilcev so pač nekoliko profitirali, ali razmeroma so nasprotniki, zlasti socialni demokratje boli napredovali in če bi imeli ua razpolago le približno enaka agitacijska sredstva kakor klerikalci, bi bili napredovali še bolj. Klerikalci so na Kranjskem prilezli na vrhunec. Ta razvoj je bil popolnoma naraven. Samo Ljubljane še niso dobili v svojo pest; Liubljana je še odprto vprašanje. Vendar pa je že danes jasno dejstvo, da so vsaj na Kranjskem gospodujoča stranka. Nič več se ue morejo sklicevati na to. da nimajo moči v rokah. Imajo jo in odgovorni so zanjo. Kako jo rabijo, se žo pokazuje. Njihovo gospodovanje v deželnem zboru in odboru se popolnoma vjema s krščausko socialnim gospodstvom na Dunaju. Njihova politika je strankarska, kakor je bila krščansko socialua; brezobzirna je, kakor je bila krščansko socialna. „Nič nasprotniku, vse za naše ljudi**, je bilo Luegerjevo geslo in je zdaj pri nas Šusteršičevo. Protekcionizem je od dne do dne očitnejši, kakor je bil jpri krščanskih socialcih. če hočejo ohraniti svoje pristaše pri dobri volji, morajo tako ravnati. Ne morejo drugače. Zakaj tiste pristaše, ki nosijo zvonec, so morali pridobiti z obljubami, s protekcijo. Klerikalna „načelau ne bi privabila nikogar. Protežira se pa lahko deset, sto, tristo liudi, ne pa petdesettisoč. Tukaj se pripravlja neizogibni poraz. Tudi v krščansko socialni stranki so posamezniki dosegli visoke cilje. Eni so postali župani, drugi deželni odborniki; tretji ministri, četrti kuratorji, posamezniki so postali milijonarji. Muožice, ki so videle, kako se rešuje socialno vprašanje teh gospodov, so čakale, kdaj da pride njih dan. Ali ta ni mogel priti. Zakaj na kapitalistišni podlagi gredo lahko posamezniki navkreber, nikakor pa ne mase. In končno so se morale množicam odpreti oči. Naši klerikalci nimajo večje čarodejniške moči kakor dunajski krščanski socialci. Na kapitalistični podlagi tudi oni ne morejo rešiti perečih vprašanj ljudstva Stoje pa na kapitalistični podlagi in so protisocialni kakor dunajski krščanski socialci. Tega vozla ne razveže uihče. Na Slovenskem ljudstvo še čaka, da se izpolnijo obljube. Izpolniti pa se ne bodo mogle. Io to bo slovensko ljudstvo spoznalo, kakor je spoznalo dunajsko. Kakor je prišel sodni dan za krščanske socialce, tako pride tudi za naše klerikalce. Da so prišli na vrhunec, je bilo potrebno. Da se strmoglavijo v prepad, je neizogibno. Zivljensko zavarovanje — vladni monopol. Pretekli teden je italijanski minister za poljedelstvo, obrt iu trgovino predložil zakonski načrt, ki uvaja državni monopol za življensko MAKSIM GOKKIJ: Mati. Socialen roman v dveh delih Drugi fant, plavolas in kratko ostrižen, seje gladil z dlanjo po glavi in gledal na tla; njegovega obraza ni bilo vid* ti. V sobi je bilo toplo in prav prijazno. Mater so obhajali nenavadni, prijetni občutki; med žuborenjem Natašinega glasu, ki se je zlival 8 trepetajočo pesmijo samovara. se je spominjala hrupnih večernih zabav svoje mladosti, surovih fantovskih besedi, ki so zmerom smrdeli po slabem žganju, njihovih ciničnih šal. In ščemeče sočutja s seboj je tiho genilo njeno utrujeno in izmučeno srce. Domislila se je. kako jo je bil zasnubil rajni mož. Na večerni veselici jo je pograbil Y t«n'4 veži, jo z vsem telesom pritisnil ob zid in jo zamolklo in jezno vprašal: — Ali me maraš za moža? Zabolelo jo je in užalilo, a on je s sirovimi prsti mečkal njene prsi in ji sopel ter goreče in vlažuo dihal v lice. Poskusila je, da se inu izvije iz rok in skočila je vstran . . . — Kam? — je zarjovel nad njp? r- Odgovori mi! Sopeč od sramu in jez« je molčala. V tem je nekdo odprl duri in on jo je počasi izpustil rekoč: — V nedeljo pošljem suu|9ačjco . „.. In re^jo je pos|al. , . • Mati si je zakrila oči in globoko vzdihnila. — Kaj me briga, kako so ljudje živeli, temveč le, kako je treba živeti! — je zadonel po sobi nezadovoljni glas Vjesovšeika — Tako jel — mu je pnskočil rdečelasec in vstal. — Drugačnega mnenja sem I — je zaklical Fjodja. — če hočemo naprej. moramo vedeti vse ,.. — Tako je I Da, tako je . . . — se je potihoma oglasil kodrolasec. Razvnel se je živahen prepir, in besede so se iskrile kakor plameni na armadi. Mati ni razumela, zakaj kriče. Vsi obazi so goreli od razburjenja, ampak nihče s ni jezil in nihče ni govoril znanih ji sirovih izrazov. — Pred gospodično jih je - aml — tako je odločila. Ugajalo ji le resno obličje Natašino, opazujoče s tako pozornostjo vse de, kakor da bi bili fantje njeni otroci — Potrpite, sodrugi! — 1 dejala naposled, in vsi so umolknili in s ozrli nanjo. — Prav imajo ti, ki pravi da moramo vse vedeti. Sami se moramo raz v tliti z lučjo razuma, da nas ljudje, v temi živ.či, vidijo; na vse moramo pošteno in res >‘uo odgovarjati. Poznati moramo vso 1 nco in vso laž. .. Malorus jo je poslušal i> je po taktu njenih besed mahal z glavo V jesovščikov, rdečelasec in drugi delavec iz f Tike, ki ga je prepeljal Pavel seboj, so stal v tesni skup- ščini; to materi ni bilo všeč No je Nataša končala, je > tal Pavel in mirno vprašal: — Ali se hočemo le dositega uaiesti? — Ne! — je odgovoril sam sebi in je ostro gledal na troiico. — Ljudie hočemo biti! Pokazati moramo onim, ki sede na naših vratovih in nam zastirajo oči, da vse vidimo, da nismo gluhi, da nismo zverine in da nam ni samo do jedi, temveč do življenja, do dostojnega življenja! Poka ati moramo sovražnikom, oa nas naše suženjstvo prav nič ne ovira, da jih po umu dosegamo, po čustvih pa — prekašamo ! . . . Mati je poslušala besde svoiega sina in v prsih se ji je vzbujal ponos za sina — kako mu gladko teče bes-da! — Sitih ljudi je še nekaj, poštenih pa ni nič! — .1* dejal Malorus. — Most moramo postaviti čez blato tega gnijočega življen0 milijonov; jaz Ti prodam Šampanjo za 10 milijonov. Odgovor na: b u r ž o a M o n i s." * Poljubovanje pri kronanja angleškega kralja. Na Angleškem imajo pri vsem svojem demokratizmu še marsikaj starokopitnega, tako tudi vsakovrstne ceremonije pri slavnostnem kronanju kralja. V Londonu pripovedujejo, da delajo nekatere take šege kralju Jurju, ki bo v kratkem kronan, velike skrbi. Med drugimi navadami imajo tudi to-le: čim je kralj pomazan in kronan ter stopi v velikem ornatu na prestol, poklekne canterburški nadškof predenj, položi svojo desnico v kraljevi roki in mu priseže v starinski formuli zvestobo in resničnost do smrti. Potem poljubi kralja na levo lice. Za njim pa pride jorški nadškof in vsi navzoči škofi, pa store enako. Ko so kronali kralja Viljema IV., ki je bil bolj neotesanih mornarskih manir, je izjavil, da je veliko rajši proklet, kakor da bi se dal poljubovati od cele jate škofov. Zato ga je poljubil samo canterburški nadškof v imenu vseh drugih. Njemu je na prestolu sledila kraljica, ki je bila takrat še zelo mlada. Z ozirom na to so ta del ceremonije kolikor mogoče okrajšali. Ko so potem pri kronanju Edvarda VII. škofi naglašali svoje pravico, se je Edvard iz razil približno tako kakor Viljem. Sedaj je kralj Jurij vprašal, koliko škofov bo navzočih. Povedali so mu, da jih bo okrog 40. Na to je dejal, da stori tako kakor njegov oče. čeprav se mu torej prihrani teh 40 poljubov, bo moral biti še dovolj potrpežljiv, kajti za nadškofom poklekne njegov sin, velški princ, potem vsi princi kraljevske obitelji, potem zastopniki peerov, prvi vojvoda (dolgobradi vojvoda norfo'ški), prvi marki, prvi eri, prvi viskunt, prvi baron, pred njim in vsi mu prisegajo zvestobo. — Poljubovanje je igralo do vstoiičenja kralja Edvarda VII. sploh veliko vlogo na angleškem dvoru, kajti tudi vsaka žena in hči visokih aristokratov je imela pravico, da jo je poljubil kralj, ali, kakor v dobi Viktorije, kraljica. Edvard se je odrekel tej pravici, češ da se ne vjema z modernimi nazori Ko je enkrat čital, da izvršuje irski podkralj še vedno v niegovem imenu to pravico, jo je tudi za Dublin odpravil, tembolj ker je zvedel, da si je dal njegov irski namestnik posebno lepe dame po — dvakrat predstavljati. * Brzovlak zagrabil kolesarja. Pri nedeljski kolesarski dirki iz Pariza v Montro se je pripetila težka nezgoda. Tekmovalci so vzlic svarilu železniškega Čuvaja odprli pregrajo v trenutku, ko je prihajal brvovlak. Dva kolesarja Silvčjna in Kordčnaje zagrabil stroj in ju vrgel v stran. Vlak se je ustavil in odp-ljal ponesrečenca v pariško bolnico. Do-čim je Silveju drug dan umrl, se Kotdčn še zmerom bori s smrtjo. DOMAČE VESTI. Ljubljana in Kranjsko. — Ljubljančane vabi „ Slovenec", naj vendar postanejo klerikalci, češ, vsa dežela je klerikalna in zato naj gredo tudi Ljubljančani v splošni hlev. Toda kranjska dežela je bila že pri zadnjih volitvah klerikalna in je letos razmeroma manj klerikalna, kakor je bila pred štirimi leti. Klerikalci so tudi letos zmagovali, ali tako ne več kot pred štirimi leti. V Ljubljani so nekoliko pridobili, zato ker je tudi tukaj dosti takih značajev, ki jim je pri polnih jaslih bolj prijetno, kakor pod milim nebom. Ali tik pred Ljubljano, pred tisto Ljubljano, ki jo klerikalizem naskakuje z vso srditostjo, vstajajo bojne čete, ki delajo že danes vrhovnim generalom klerikalne stranke hude preglavice. Klerikalna vaba ni več tako sladka, kakor je bila nekdaj. Milo znajo pač čivkati, ali to petje je že preveč znano! — Osramotili ste svoje nasprotnike — se dere „zvršilni odbor S. L. S." v svoji zahvali volilcem. Treba se je spomniti, da hoče ta S. L. S. biti krščanska stranka, stoječa na podlagi načel Kristusa, ki je učil ljubiti sovražnike. Pravi kristjan bi razumel, če bi pobožna gospoda dejala: Zmagali ste ! Ali kako se vjema sramotenje s krščanskimi načeli? Jegličevi praporščaki si sicer ne smejo domišljati, da nas boli. če kr iče o sramoti. Socialistom, ki v tako težavnih razmerah, kakor so kranjske, stalno napredujejo, je čisto vseeno, kako pisarijo rimski mameluki. Ali da razodeva njih jezik nekrščansko mišljenje te „Kristusove vojske", je popolnoma prav in mora veseliti vsakogar. — Bog plačaj I — pravijo kranjski klerikalni poslanci vernim ovčicam, ki so jih volile v državni zbor. Ne toliko, da bi se zahvalili volilcem, ampak bolj da bi se pobahali, so objavili v ..Slovencu" zahvalo, ki zasluži, da jo navedemo: „Možje! Zmagonosno ste včeraj dvignili zastavo S. L. S. pred celim svetom. Danes poje v Vas vesela zavest, da ste zvršili sijajno in lepo delo, ki ste ž njim počastili sebe, osramotili nasprotnike, vsem pa utrdili prepričanje, da je krščanika, slovenska in ljudska misel na naših tleh nepremagljiva. Bog plačaj!" Pustimo jim groteskno baharijo, ki je tako malo utemeljena, da je kričanje tembolj potrebno. Mislimo pa, da se bodo volilci mar-sikod debelo pogledali, če bodo videli, da so se pri volitvah pehali za — „božji Ion". V agitaciji so klerikalni kandidatje obljubovali in obljubo vali, kaj da bodo vse storili za „naše dobro verno ljudstvo". Komaj so volitve končane, pa že vtikajo vse lepe obljube v žep in prepuščajo Bogu, da poplača volilcem njih trud. Zaradi Boga pa menda ne bi bilo treba volitev. Z njim bi se lahko pomenili v cerkvi, doma, kjerkoli. Pa ravno zato, ker so tudi na zemlji potrebe, s katerimi se nebesa ne bavijo, se volijo poslanci Ali klerikalci se smeiejo: Mi imamo, kar imamo, Vam pa — naj plača Bog! — Naša stranka in ožje volitve v Ljubljani. Pri raznih političnih prerokih poje sedaj pratika in egiptovske sanjske bukvice; ugibljejo in belijo si glave, kakšno stališče zavzame socialno-demokratična stranka pri ljubljanskih ožjih volitvah. Da prihranimo tem ugibalcem nepotrebno delo in brezuspešen trud, povemo, da socialno demokratična stranka ni še prav nič sklepala o ožjih volitvah in da razglasi izvrševalni odbor stranke volilno parolo za ožje volitve, kadar bo potreba. — Ironija tiskarskega Škrata. Tiskarski škrat, nadležni in vsiljivi nepridiprav, ki se klati po tiskarnah, je časih močno hudoben in — resničen. V sobotnem „Slovencu“ beremo na str. 4. v prvi dnevni notici : „ Slovenska Liudska Stranka pa se je pri teh volitvah pokazala kot ljudska stranka par ekscellenc. . . Vsekako ekselenc v mislih in željah in ne ekscelenc v besedah in dejanju . . . — Prvi socialno demokratični žapan na Kranjskem. Iz Idrije smo prejeli nasleduje brzojavno poročilo: Pri današnji županski volitvi jo bil za župana idrijskega mesta izvoljen socialni demokrat sodrng Ivan Štravs, za prva svetovalca pa sodrnga Ko Halj in Jazbar. — Pri zadnjih občinskih volitvah si je socialno demokratična stranka z velikansko večino osvojila tretji, splošni razred in 13. junij je znova potrdil, da je ogromna večina idrijskega prebivalstva v taboru Bocialno demokratične stranke. Vzlic temu naša stranka v občinskem odboru nima večine — po zaslugi klerikalne stranke, ki je, dokler ni imela moči, prav „demokra-tično" usta odpirala in obetala demokratičen volilni red, potem pa svoj hlinjeni demokratizem in dane besede prav pozabljivo požrla in porodila nesrečno spako, ki nečuveno falzificira in potvarja ljudsko voljo. — Da more občini načelovati le župan, ki je v soglasju z večino občiuaijev in ki vživa njih zaupanje, je naravno. — Nesrečen padec. V Idriji prenavljajo pročelje na rudniškem hotelu „pri črnem orlu" Zidar Matevž K e n d a je 12. t. m. padel iz gornjega odra na spodnji oder, med padcem pa je zadel z desnico ob železno kljuko, ki mu je močno poškodovala roko in mu raztrgala žile. Po odredbi rudniškpga nadidravnika Stve-raka, ki mu je podelil prvo zdravniško pomoč, so ga prepeljali v ljubljansko deželno bolnico. — Brez sleda zginil. Dne 9. t m. ob 10. uri zvečer so se napotili trije delavci iz BožiČkove gostilne v Sp Idriji proti Kanomlju. Dva sta šla naprej in se za tretjega, Franca Krivica, ki je zaostal, nista nadalje brigala. O Krivicu ni nobenega sledu; pač so našli na cesti ob Idrijci njegov klobuk in dežnik, iz česar sklepajo, da je v nočni temi padel v vodo in da ga je narasla voda od- nesla. — Nesreča. Včeraj zvečer je padel z drevesa v vojaški plavarni na Trnovskem pristanu 16 letni Franc Hlebš ter se težko telesno poškodoval. Najbrže je iskal tičjih gnezd. Ta nezgoda naj bo opomin vsem tistim, ki vedno stikajo za ptičjimi gnezdi posebno po Opekarski cesti in okolici. — Bogat mlinar je Jože Šmajdek iz Toplic na Dolenjskem. Dalj časa je hodil okoli po Dolenjskem ter se izdajal za lastnika več mlinov in ogoljufal na razne načine Teč strank za precejšnjo vsoto. Roka pravice pa mu je prišla kmalu na sled in tedaj so se razplinili njegovi mlini kakor megla pred solncem. Volilni izid na Kranjskem. 1. volilni okraj (mesto Ljubljana): Etb. Kristan (soc. dem ) — 730; d r. Ravnihar (lib.) — 2654; d r. G r e g o-r i č (kler.) — 1642 ; d r. E g e r — 583. Oddanih je bilo 5627 glasov, potrebna je ožja volitev med dr. Ravniharjem in dr. Gregoričem. 2. volilni okraj (ljubljanska okolica): Ant. Kristan (soc. dem.) — 1355; Tribuč (lib.) — 1317; dr. Šušteršič (kler.) — 4955. Oddanih je bilo vsega skup 7688 glasov. Izvoljen je dr. Šušteršič. 3. volilni okraj (Radovljica, Kranjska gora, Tržič):dr. Dermota (soc. dem.) — 1214; dr. Triller (lib.) — 758; Pogačnik (kler.) — 4007. Oddanih je bilo 5990 glasov; izvoljen je Pogočuik. 4. volilni okraj (Kranj, Škofja Loka): U d o v č (soc. dem.) — 45; F r. Demšar vulgo Strojevec (lib) — 2184; F r. D e m-šar vulgo Coč (kler.) — 5103. Oddanih je bilo 7364. Izvoljen je Demšar-Coč. 5. volilni okraj (Kamnik, Brdo): d r. Tavčar (lib.) — 374; Seršen (samost, lib.) — 1146; dr. K r e kN (kler.) — 4832. Oddanih je bilo 6559 glasov; izvoljen je dr. Krek. 6. volilni okraj (Vrhnika, Logatec, Idrija, Cerknica): Ant. Kristan (soc. dem.) — 1355; Sicherl (lib.) — 1856 ; G o-s t i n č a r (kler) — 4890. Oddanih 8131; izvoljen je Gostinčar. 7. volilni okraj (Postojna, Senožeče, II. Bistrica, Vipava, Lož): Kopač (soc. dem.) — 637 ; d r. N o v a k (lib.) — 1383; d r. Žitnik (kler.) — 6559. Oddanih je bilo 9013; izvoljen je dr, Žitnik. 8. volilni okraj (Litija, Višnja dora, Radeče): Bar tl (soc. dem.) — 870: Reis-ner (lib) — 1395; Povše (kler) — 4895. Oddanih je bilo 7322 glasov; izvoljen je Povše. 9. volilni okraj (Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje): Hrastovčan (soc. dem) — 65; Ribnikar (lib.) — 2779; Hladnik (kler.) — 5722. Oddanih je bilo 8659 glasov; izvoljen je Hladnik. 10. volilni okraj (Vel Lašče, Ribnica, Žužemberg): V i š n i k a r (lib.) — 101; Pucelj (samost, lib.) — 1068; Jaklič (kler.) — 4394; oddanih je bilo 5577 glasov; izvoljen je Jaklič. 11. volilni okraj (Metlika, Črnomelj, Novo mesto): Majerle (lib.) — 1561; Jarc (kler.) — 6139. Oddanih je bilo 7997 glasov; izvoljen je Jarc. 18. volilni okraj (Kočevje): Medic (soc. dem.) — 227; grof B a r b o (uem. nac.) — 2585; Rudež (lib.) — 109 Oddan je bil 3001 glas; izvoljen je grof Barbo. Volilni izid v boroveljskem okraju. Sitter soc dem. — 1546; Grafe n a n e r (slov. kler.) — 4117; S c h u m i (nem. nac.) — 2430. Izvoljen je Grafenauer. Izid volitev na Spodnjem Štajerskem. 24. volilni oaraj (Maribor sev.): Izvoljen je Roškar (slov. kler.) z 5249 glasovi; kandidat „Stajerčeve“ stranke je dobil 2062 glasov. 25. volilni okr^J (Maribor juž): Piči ni n (soc. dem ) — 410 ; Piše k (slov. kler.) — 3725; Kresnik (Štajerč.) — 2052. Izvoljen je PiŠek. 26. volilni okraj (Ptuj, Ormož): dr. Ploj (slov kons.) — 3691; Brenčič (slov. kler.) — 4312; Ornig (nem. lib.) — 1110. Potrebna je ožja volitev med Plojem in Brenčičem. 10 volilni okraj (Lipnica, Radgona, Ptuj, Št. Lenart): Ebner (soc. dem.) — 500; Malik (vsen ) 1671;Ratfter (nem. rad.) — 1061; dr. Ma ta j a (kršč, :oc.) — 814. Potrebna je ožja volit**v med Malikom in Reuterjem. 27. volilni okraj (Celje): T o k a n (soc. dem.) 395; Roblek (slov. lib.) — 8286; dr. Korošec (slov. kler.) — 4142. Izvoljen je dr. Korošec. 11. volilni okraj (Celje, Ormož, Sevnica, Brežice, Šoštanj, Konjice): Horvatek (soc. dem.) — 851; M a r c k h 1 (nem. nar.) — 2927; Bebek (slov. nar.) — 983. Izvoljen je Marckhl. 28. volilni okr«J (Bogateč): Izvoljen je dr. Jankovič (slov. kler.) s 3523 od 3554 ■oddanih glasov. 29. volilni okraj (Trbovlje, Brežice): <5 o b a 1 soc. dem ) — 2068; dr. K u k o -v e c (slov. lib.) — 1839; dr. B e n k o v i č. {slov. kler.) — 4015. Ižvoljeu dr. Benkovič. 30. volilni okraj (Slovenji gradeč): S i 11 e r (soc. dem.) — 250; Verdnik (slov. lib.) — 2161; dr. V r s t o v š e k (slov. kler.) — 3416. Izvoljen je dr. Vrstovšek. Volilni izid na Goriškem. 1. volilni okraj (mesto Gorica); Go-s e 11 i (soc. dem.) — 244, U s s a i (ital. lib.) — 1732; dr. Franko (slov. nar.) — 1166. Ostali glasovi so oddani za mazzinianca, nemškega narodnjaka in kršč. socialca. Potrebna je ožja volitev med Ussaijem in dr. Frankom. 2 volilni okraj (goriška okolica): dr. Tuma (soc. dem.) — 741, Kocjančič (slov. lib.) —- 1627. Fon (slov. kler.) — 3069. Izvoljen je Fon. 3. Tolilni okr>j (Sežana, Komen, Ajdovščina): Kopač (soc. dem.) — 1174; dr. •Gregorin (slov. lib) — 2713), dr. Š t e-p a n č i č (slov. kler.) — 2312. Potrebna je ožja volitev med dr. Gregorinom in dr.. Štefančičem. 4. volilni okraj (Červinjan, Tržič): Toneč (soc. dera.i — 1248, dr. P e 11 a r i n (ital. lib.) — 2901, dr. B u g a 11 o (ital. kler.) — 4273 Izvoljen je dr. Bugatto. 5. volilni okraj (Kormin, Gradiška): >P i 11 o n i (soc. dem.) — 1519, dr. F a -b r o v i c h (ital. lib.) — 526, dr. F a i -d u 11 i (ital, kler.) — 3204. Izvoljen je Fai-dutti. 6. volilni okraj (Tolmin): ,č e r n e .{soc. dem.) — 161, Vrtovec (slov. lib) — 988, dr. Gregorčič (slov. kler.) — 3103. •Izvoljen dr. Gregorčič. Volilni izid na Dunaju. Zgodovinski pomen torkovih volitev je popolni polom krščansko socialne stranke na Dunaju. Samo dva mandata sta prišla pri volitvi v krščansko socialne roke in ta dva sta dobila kandidata, ki ne igrata skoraj nobene vloge, Baechle in Rieučssl. Vsi vrhovni generali so prišli v ožjo volitev in le malo upov imajo za drugo bitko. Socialni dcmokratje so si že prvi dan osvojili sedem mandatov na Dunaju in imajo še pri nekaterih ožjih volitvah dobro upanje, če bi se tudi uresničile vse iBienerthove protisocialistične želje po deželi, je polom krščansko socialne stranke zanj najhujši poraz. Zakaj nikdar več se s to do kosti blamirano stranko ne bo mogla sestaviti vladna večina, kakršna je bila zadnja. Rezultati na Dunaju so sledeči: I. volilni okraj (Kaiviertel): Liberalec Kuranda 815 glasov, liber. dr. Hein 287, kršč. soc. Wieningt*r 648, soc. dem. Ur-bach 110 (leta 1907 — 81), Ceh dr.Drozda 18, dr. Leddin 11 glasov. V ožji volitvi Kuranda (lib.) in ¥ieainger (kršč. soc.) II. volilni okraj (Stubenviertel). Soc. ■d e m. B r e n d e 11 168 (leta 1907 — 123). kršč. soc. Baechle 1877, lib. Klaudy 943. Izvoljen kršč. soc. Baechle. III. volilni okraj (Parkviertel). Liber. Friedmann 980, kršč. soc. B i e I o h 1 a • vf e k 670, kršč. soc. Hraba 59, soc. dem. fiauner 68 (1907—0) Ceh dr. Drozda 12, dr. Leddin 17. Izvoljen liber. Friedmann, •padel Blelohlavvek. IV. volilni okraj (Rotovška četrt) kršč. soc. Wittek (bivši želez, minister) 981, liber, •dr. Neumann 841, soc. dem. P e r n e r -* t o r t e r 90 (1907—0), Ceh dr. Drozda 33. V ožji volitvi W i 11 e k in dr. Neumann. V. volilni okraj (Leopoldstadt): Soc. dem. Austerlitz 2155 (1907—1627), kr®- s"«.Jr K,enh3ck 2743, soc. politik dr. Ofoer 2653. lib. dr. Mittler 519, zionist Stri-•cker 799. Ceh Kubina 201, nem. nat*. Thier-ring 125. Vožji volitvi dr.Ofner in dr. 'K i e n b 3 c k. VI. volilni okraj (Leopoldstadt II.): fioe. dem. Schuhmeier 7574 (1.1907 —• 4848); kršč. soc. dr. KienbSck 7866, lib. Eder 539, nem. nac. Loren* 574, Ceh Ru-žička 311. V ožji volitvi Sohnhmeier in dr. Kienb&ck. VII. volilni okraj (Landstrasse I.) S o c. 4&m. Si Ib er er 6t>02 (1907 — 5127); trii. soc. Proehazka 6784 (1007 — 7834), lib. Neugebauer 783, nem. nac. Vetter 1726, Ceh Mocke 336. V ožji volitvi Silberer in P r o -c h a z k a. VIII. volilni okraj (LandstraCe II.). Soc. dem. W i n a r s k y 8946, kršč. soc. Steiner 4385, nem. nac. Jambor 1378, lib. Dom 530, Ceh Mocke 251, nem. nac. Vetter 37. V ožji volitvi soc. dem. Wlnarsky in Steiner. IX. volilni okraj (Wieden I.). Soc. dem. D a n g 1 608, kršč. soc. Schmid 2322, lib. Zenker 1909, Ceh Klepetko 89. V ožji volitvi Schmied in Zenker. X. volilni okraj (Wieden II.). Soc. dem. R i e d e 1 710, kr. soc. RienOssl 2919, lib. Dom 763, obrt. kand. Hollaus 229, Ceh Klepetko 95, lib. Zenker 53, soc. dem. Dangl (po pomoti) 21. Izvoljen RicnSssl. XI. rolilni okraj (Margareten). Soc. dem. Domes 9073, kršč. soc. Sturm 5726, obrt. kand. Wande.rer 2722, lib. Rosa-nelli 732, nem. nac. Holzinger 665, Ceh Klepetko 353. V ožji volitvi Domes in Sturm. XII. vol. okraj (Mariahilf I) Soc. dem. Reifmtiller 1984, kršč. soc. An-derle 1965, kršč. soc. Kleiner 1098. lib. Stadler 580, nem. nac. Winneburg 109, Ceh Polesov-sky 188. V ožji volitvi Reifmiiller in Anderle. XIII. vol. okraj (Mariahilf II.) Soc. dem. Leuthner 1571, kršč. soc. dr. Pat-tai 1991, lib. Engelhart 1163, nem. nac. Win-neburg 98, Ceh Polesonsky 139. V ožji volitvi Leathner in dr. Pattai. XIV. vol. okraj (Neubau I.) Soc. dem. E i s i n g e r 875, kršč. soc. Hierhammer 2202, lib. Denk 1479, obrt. kand. Weidner 413, Ceh Cesany 110, kršč. soc. Weiss 26. V ožji volitvi Hierhammer in Denk. XV. vol. okraj (Neubau II.) Soc. dem. T o b o 1 a 1492, kršč. soc. Pabst 2574, lib. Ganser 1686, nem. nac. Melzer 639, Ceh Ce-sany 173. V ožji volitvi Pabst in Ganser. XVI. vol. okraj (Josefstadt I) Soc. dem. dr. Hartmann 2311, sam. kršč. soc. Hei-linger 4107, kršč. soc. Kunschak 935, lib. Schotola 345, Ceh dr. Wellner 177. V ožji volitvi dr. Hartmann in dr. Hei-linger. XVII. vol. okraj (Alsergrund I.) Soc. dem. S a m t 1015, lib. baron Hock 3065, kršč. soc. dr. Weisskirchner 2707, nem. nac. Mora-wek 211, Ceh Weider 135, dr. Heilinger 46. V ožji volitvi Hock inWeisskirch- n e r. XVIII. vol. okraj (Alsergrund II.) Soc. dem. W i n t e r 2439, kršč. soc. Weisskirchner 4027 lib. Wolkan 1845, nem. nac. Weber 381, Čeh Weider 171, dr. Heilinger 125. V ožji volitvi Winter inWeisskirch-n e r. XIX. vol. okraj (Favoriten I.) Soc. dem. R e u m a n n 5897, kršč. soc. Wippel 1785, kršč. soc. „del.“ kand. GOmer 1119, Ceh Drozda 471, obrt. kand. Hollaus 325, liber. Braun 133. Izvoljen Renmann. XX. vol. okraj (Favoriten II.) Soc dem. dr. Adler 9185, kršč. soc. GOrner 2688, kršč. soc. Wippel 1267, Ceh Drozda 755, lib Braun 365, soc. dem. Reumann (po pomoti) 132, Hollaus 154. Izvoljen dr. Adler. XXI. vol. okraj (Simmering.) Soc. dem. W i d h o 1 z 4462* bršč. soc. Benda 3258, kršč. soc. „delavec“ Spalovsky 1123, nem. nac. Resch 152, Čeh Mocke 20, liber. Dorn 11. V ožji volitvi Wldholz in Benda. XXII. vol. okritf (Meidling): Soc. dem. Wutschel 9990, samost, kršč. soc. L5wenthal 4544, kršč. soc Hemala 3697, nem. nac. Enders 1153, Ceh Blaha 371. V ožji volitvi Wutschel in Lčwen- thal. XXIII. vol. okraj (Hietzing.) Kršč. soc. Neumayer 9322, soc. dem. Schiegel 7660. lib. Bemhard 1606, razcepljeni 498. V ožji volitvi Neumayer in Schiegl. XXIV. vol. okr^J (Rudolfsheim.) Soc. dem Skaret 10.064, kršč. soc. Brauneis 4228, kršč. soc. * delavec u Krikawa 2564, lib. Dorn 82, obrt. kand. Jirschik 484, nem. nac. Krisch 305, čeh Voriiček 332. Izvoljen Skaret. XXV. vol. okraj (Fttnfhaus.) Soc. dem. F o r s t n e r 4214, kršč. soc. Schnei-der 3486, nem. nac. Jausa 324, Čeh Voriiček 262, lib. Dorn 76. V ožji volitvi Forstner in Schneider. XXVI. vol. okraj (Ottakring I.) Soc. dem. Schuhmeier 9667, krščan. soc. Heigl 2999, Ceh Tvaružek 247, nem. nac. Benesch 169, lib. Dorn 100. Izvoljen Sohnhmeier. XXVII. vol. okraj (Ottakring IL) Soc. dem. David 9484, kršč. soc. Heigl 5958, lib. Dorn 146, Čeh Tvaružek 317, nem. ate. Benesch 207. Izvoljen David. XXVIII. vol. okraj (Hernals.) S o c. d e m. V o 1 k e r t 7658, kršč. soc. Knnschak 7779, nem. nac. Stemadt 1069, obrt. kand. Ruschka 434, Ceh Tvaružek 346, lib. Dam, 127, sam. kand. Schweiger 56. Vožji volitvi Volkert in Kunschak. XXIX. vol. okraj (Wahring I.) Soc dem. Petersilka 1870, kršč. soc. princ Liechtenstein 2759, nem. nac. Waber 1971, Ceh Penižek 154. V ožji volitvi Liechtenstein in Waber. XXX. vol, okraj (Wahring II.) Soc. dem. Obrist 1824, kršč. soc. Tomola 3935, nem. nac. Pollauf 2044, sam. krč. soc. Grien-seys 323, lib. Dom 101, Čeh Penižek 162, Waker 65, Eder 20, Liechtenstein 75. V ožji volitvi Tomola in Pollauf. XXXI. vol. okraj (DSbling) Soc. dem. S i e g I 2489, kršč. soc. Kuhn 4268, lib. Vi-siiitini 1698, Ceh Wellner 53. V ožji volitvi Siegl in Kuhn. XXXII. vol. okraj (Brigittenau.) Soc. dem. Ellenbogen 9750, kršč. soc. MUl-ler 6114, Ceh Petrak 413, lib. Dorn 66, obrt. kand. Hutter 17, nem. rad. SchOnerer 20. Izvoljen dr. Ellenbogen. XXXIII. vol. okraj (Floridsdorf.) Soc. dem. S e i t z 9043, kršč. soc. Knole 4336, nem. nac. Czeitschner 491, Ceh Formanek 94, lib. Dorn 43. Izvoljen Seltz. ZADNJE VESTI. Katastrofalen vihar na Jadranskem morju. Sedemindvajset ljudi mrtvih. — Nad sto jih fie pogrešajo. — Luka in obala razdejana. — Mnogo ladij potopljenih in poškodovanih. Trst, 15. junija. Tudi v Istri je orkan napravil kolosalno škodo in pokončal mnogo vrtov in travnikov. V Pulju so sicer tudi ču-tuli orkan, ampak škode ni povzročil nobene. Trst, 15. junija. Dosedaj so našli sedemindvajset mrličev, ampak okoli sto mož pa še pogrešajo. Trst, 15. junija. Očividci pripovedujejo da je bil grozen pogled na silne mase vode, ki so se valile v mesto. Klici, signali ladij, piski siren, tulenje viharja in šumenje valov — vse je bilo tako strašno, da je človeka kurja polt oblivala. T r 8 t, 15. junija. Od druge strani smo prejeli naslednje poročilo: Izredno grdo deževno vreme z vetrom, ki je že par dni razsajalo v Trstu, je vzkipelo v noči med sredo in četrtkom do katastrofalne oblike. V sredo zvečer je bil zračni pritisk, kljub večdnevnemu dežju, nenavadno težak. Okolu 10. ure je začelo deževati kot bi lilo iz škafov. Močno je bliskalo in treskalo. V tej obliki je močno deževalo do 1. ure popolnoči. Tedaj je začel veter močno pihati. Nebo je bilo črno, grozovito. Pol ure pozneje je že razsajal vihar, kakršnega ne pojmijo najstarejši prebivalci mesta. Najbesnejše je divjal vihar seveda na morju. Tam se je čutil doma. Sirene parnikov, zasidranih v tržaškem pristanišču in ob obali, so tulile in klicale pomoči. Morje je bilo grozno. Visoki valovi so butali barke ob barko, parnike ob parnika in ob obal. Moštvo na parnikih in jadrnicah je klicalo pomoči in skušalo rešiti si življenje. Valovi so dosegli preko 7 metrov visokosti. Da si le nekoliko predočimo strahoto morja, je dovolj, ako povemo, da |so valovi butali preko vrta na velikem trgu. In ko je vihar pojenjal, je bilo šele mogoče razumeti vso njegovo orkansko, uničujočo moč. Kopališče „Nazionale“ ob pomolu S. Carlo je vihar izdrl in razdejal. Velike sode, na katerih je kopališčo ležalo, so valovi vrgli rm obal. Po vodi pa so plavali leseni kosi razdejanega kopališča. Dva pomorščaka, ki sta bila vposlena pri kopališču kot ponočna čuvaja, sta se komaj in ob pravem času rešila. Stari parnik „Stadion“ zasidran pred obaljo Cardiotti je bil od valov zagnan ob pomol in si je tam popolnoma odbil sprednji del. Tudi moštvo tega starega parnika se je rešilo. Zelo se je na enak način pokvaril parnik „Mira-mar“ in več drugih jadrnic, od katerih se je nekaj potopilo. Parnik nAudromeda“ je utonil popolnoma. Iz morja kaže samo nekoliko dimnika. Moštvo tega parnika se je rešilo na parniku od družbe „Istria-Trie8te“. Dve jadrnici so valovi vrgli ob skale na zunanji strani valoloma (diga). Ena je utonila in kaže ven še samo jadre. Druga se je zadrla v skale in je nagnjena na način, da se zdi, kakor bi tonila. Eaako se je zgodilo z jadrnico na notranji strani valoloma. Kako je z moštvom teh jadrnic, ni še znano. Gotovo je, da se jih je nekoliko rešilo, gotovo je pa tudi da je nekoliko mornarjev našlo v razburkanem morju smrt. Grški bark nNikolaios<‘ je bil od valov ittrgan vrvem s katerimi je bil privezan in so ga valovi butnili, ko so se z njim nekoliko poigrali, ob drugi valolom pred novo prosto luko pri Sv. Andrežu. Moč s katero je bil vržen, je bila strahovita. Valolom je bil vsled tega za 60 metrov razdejan in razdejan je bil popolnoma tudi bark. O usodi moštva na barku se sicer ne ve še ničesar. Toda gotovo je, da so utonili. Med drugimi parniki in jadernicami, ki so bili močno poškodovani, so tudi parniki „Princ Hohenlohe", „Broszo“, yaht „Suzume“, parnik „Bilinski“ od finančne direkcije; parnik BLovrinac“, ki si je pokvaril popolnoma prvi del. Jaht „Niese“, parnik „Bregenc“. Poleg tega je utonilo še več jademic. Pokvarjena je zelo vsa morska obal. Električni drogi so zviti in par jih je naravnost izritih iz zemlje. Zjutraj je bila ob obali velika množica, ki je iz radovednosti šla opazovati sadove razde-jalne moči grozovitega viharja. Solnce je sijalo na čistem modrem nebu, kot bi se ironično smejalo nesreči, ki je vladala uro pred zarjo ob naši obali. Veliko je ranjenih, 20 oseb je utonilo. Toda bržkone ee bo to število povečalo. Škode je veliko. Koliko, se še ne more zračunati. Vendar se lahko trdi, da bo znašala več mi-lionov. Danes, v četrtkek ob 5. popoldne se je vršila seja mestnega odbora. Tam se je sklenilo dovoliti iz občinske blagajne 10.000 kron Za ponesrečence. Toliko kot prvo pomoč. Po iniciativi princa Hohenloheja se ustanovi odbor za nabiranje prispevkov v pomoč ponesrečencem. Občinski odbor je sklenil tudi, da se pokopljejo ponesrečenci na občinske stroške in da se občinski odbor udeleži pogreba korporativno. O nadaljnih podatkih o tej grozoviti viharni noči bomo poročali prihodnjič. Obtoženi ogrski poslanec. Budimpešta, 10. junija. Državno pravdništvo toži poslanca B e c k a radi javnega nasilstva in težke telesne poškodbe, ker je z drugimi poslanci dne 21. maja 1910 dejansko napadel min. predsednika K h u e n Hedervaryja in poljedelskega ministra S e r e n y i j a. Imunitetni odsek je sklenil, da se naj posl. Beck izroči sodišču. Pretep pri ogrski volitvi. S e g e d i n , 15. junija. Včeraj je bila tukaj nadomestna volitev za državni zbor. Vladni kandidat je bil baron G e r 1 i c z y , njegov protikaudidat pa protestant E d t v 5 s. Na predvečer volitve so imeli protivladni liberalni banket, na katerem je katoliški župnik H e c k priporočal Eotv53ovo kandidaturo. Zaradi tega 80 Gerliczzievi pristaši udrli v dvorano in povzročili velik pretep. Policaja je le s težavo napravila red. S e g e d i n , 15. junija. O polnoči se je volitev zaključila. Baron G e 1 i c z y je dobil 1272, E 5 t v '6 s 972 glasov. Gerliczy je torej zmagal. Okraj je doslej imela opozicija. > Volilni kompromisi. Praga, 15. junija, češki agrarcl so v 12 okrajih v ožjih volitvah s socialnimi demokrati. Mladočehi in radikalci so skleni da p o-magajo agrarcem. V tistih okrajih, kjer so agrurci v ožji volitvi, se socialni de-mokratje in radikalci ne udeleže voli t v el Baden, 15.junija. Liberalci in krašč. socialci so sklenili kompromis, da bodo liberalci v kmečkem okraju Modling glasovali z a kršč. socialca Kemeterja proti soc. demokratu Korinku, krščan. sicialci pa v mestih Baden in MOdling z a liberalca Schttrffa proti soc. demokratu Richterju. Albanija. C a r i g r a d, 15. junija. Vlada je data Malisorom deset dni časa, da se vdajo in izreče orožje; obenem pa obljubuje, da ne bo nikogar preganjala radi vstaie in da bo skrbela za gospodarsko povzdigo albanskih krajev. Sultan je daroval 10.000 funtov, da se zgrade hiše, ki so bile v zadnjih bojih porušene. Ko se vrne sultan v Carigrad, poide vojni minister v Skadar, da skupaj s Targut Ševket pašo pomiri Albance. Maroko. Pariz, 15. junija. V senatu je zunanji minister C r u p p i izjavil, da se mora varovati neodvisnost maročanske države in sultanova suvereniteta. Francija noče zasesti novih krajev, temveč da hoče ustanoviti zanesljivo sultanovo armado, zagotoviti red, zavarovati načelo odprtih duri. Pariz, 15. junija. Španski ministrski predsednik C a n a I e j a s je dejal dopisnika n Pefcit Parissiena", da Španija ne misli na nobeno vojno v, Maroku, ker ima doma dovolj opravka. L a r a š , 14. junija. S parnikom „Carlos Quinto“ je prišlo zopet 250 španskih vojakov v Laraš. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 15. junija. V razpravi o proračunu za pouk in bogočastje je imel župnik H v e k govor, ki je zbudil veliko po- lornosti. Svaril je pred zanašanjem verskih sporov in hujskarij v parlament in v javno življenje ter je polemiziral s Polonyijem, ki je bil trdil, da se pri ludimpeštanskem magistratu množi židovstvo. Potem je očital visoki duhovščini, da se ne briga za interese nižje duhovščine. Ce se opazuje propadanje katolicizma na Francoskem, v Italiji, na Portugalskem, se mora reči, da nima katolizem na Ogrskem nobenega povoda za pritožbe. Katoliška cerkev je na Ogrskem še vedno najmočnejša, ali visoka duhovščina je lahkoumna, misli le na svoje materialne interese in se ne briga za to, da bi bila tudi nižja duhovščina zadovoljna. Nova belgijska vlada. Bruselj, 15. junija. Nova vlada se je tako ustanovila: Predseduištvo in promet de Broquesville; pravosodje Carton de W i a x t; notranje zadeve B e r r y e r ; zunanje D a v i g n o n; kolonije P r e n k i n; javna dela Hubert; vojna H e 11 e b a u t; finance L e v i e ; pouk P o u 11 e t; poljedelstvo V andevy vere. Monarhistične spletke na Portngalskem. Pariz, 16. junija. Portugalska vlada je razkrila v Almeidi osrednje vodstvo monarhistične zarote, o kateri se je zadnje dni že javljalo. Prijeli so tajnika bivšega kralja Manuela, ki je bil že osem dni v Almeidi, kjer so delali že obširne priprave za vstajo. Zaprli so župana, več mestnih svetovalcev in dva visoka generala iz kraljevske dobe. Baje je bil sedmi polk v Oportu na tihem že pridobljen za prekucijo. Polkovnik je postavljen pred vojno sodišče, častniki eo suspendirani od službe. Na severnem Portugalskem je vse kakor v obsednem stanju. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Zahvala. Podpisani se tem potom vljudno zahvaljujem slavnemu „Godbenemu društvu1* v Idriji za priredbo koncerta dne 5. t m. na mojem posestvu na *Ihuptot|u“. Isto zahvalo izrekam tudi vsem drugim cenjenim izletnikom, ki so ob tej priliki s svojim obiskom in mnogobrojno udeležbo posetili mojo gostilno. Matevž Moravec, posestnik in gostilničar v Idriji. Tobakarne ozir. prodajalne „Zarje" v Trstu so: Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Magnolo, ulica Belvedere Kichel, ulica Montorsino. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boccacio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Caserma) Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo Raitinger, Eiva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Singer Mat., ulica San Sebastiano 3. Velecenjenim prijateljem in slavnemu občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem izstopil kot večletni poslovodja vinotoča tvrdke Br. Novakovič v Sodni ulici in se popolnoma preselil v v svojo hišo na Tabor 4 (na škofovem) kjer z največjo pozornostjo, dobro pijačo, kuhinjo in = prenočiščem = v postrezam cenjene goste. Za gg. „Cvič-karje“ imam starega pristnega dolenjca. čez ulico znižane cene. Z odličnim spoštovanjem se priporočam J. Bole, gostilničar in posestnik. BiSf ilSSS •"&<: IB pa&ižfc jjBfetgfe.jp]! . g* f 3 Sodrugi! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak so-drug bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“. B Laška kuhinja B B 1 Šelenburgova ul. 7 1 ^ nasproti glavne pošte. ' ■ B ' P. n. gostom se priporoča pristno ^ B na novo došlo vino Brioni. B B Vsak dan razne sveže morske B [j ribe. Danes sardelce, sipe, peresa g | in mornarski slaniki. (Risotto). g | Ravnateljstvo, g b ■ ■ is ■ ■■■ mm m mm n ■ Kupujte „Zarjo“ izvod samo 6 vinarjev. Leon se priporoča ter je navadno celo noč odprta. S spoštovanjem j p. Pogačnik. I Razglas \ Kmetska posojilnica ljublj. okolice S ima uradne ure ob sobotah in dneh pred praz- S niki od 8. dopoldne do 1. popoldne. Druge dni, fjA izvzemši nedelj in praznikov, pa od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 4. popoldne. ^ ™ Ravnateljstvo. ® — manufakturno trgovino — Janko Cesnik — v Ljubljani — Stritarjeva ul. — Lingarjeva ul. Nakupujoč oblačilno modno blago za dame in gospode blagovolite se ozirati na priporočljivo - Popolna oprema za neveste. - Velika zaloga vsakovrstnega belega perilnega blaga v bombažu in platno v poljubni širokosti. Različne preproge, linoleji, zastori i. t. d. Cene nizke. Strogo solidna postrežba. „Zarja‘ se prodaja v Ljubljani po 6 vin. v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Silbič, Miklošičeva cesta. Šenk, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, KdšPi*, »trav s, Škofja ulica Bizjak, Bahoričeva ulica. Reinžgai^ Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Tenente* Gradaška u ica. Državni kolodvo . Križaj in Kotnik, ^iška. Likar, Glince. I I I I | I Produkt, zadruga ljublj. mizarjev i. i registrovana zadruga z omejeno zavezo «.■—■ s sedežem v Ljubljani, Mar. Ter. c. 11 (Kolizej) = Zaloga pohištva = lastnega izdelka in Izvršuje vsa mizarska stavbna :---:—7ZZ---Ti dela. :: Lasta tovarna na tapetniškega blaga. Glincah pri Ljubljani. BBIDOBIIHEIBIIDIIIBIIIIBIBBBD , .. , .__. l .-Vi.. ■ - ■ • rl Konsnmno društvo za Ljubljano in okolico vpisana zadruga z omejeno zavezo ima dosedaj sledeče prodajalne: * I. v Šiški (v lastni hiši) Kolodvorska c., II. na Viču (Glince, Tržaška cesta), III. v Ljubljani, Vodmat, Bohoričeva ulica, IV. v Ljubljani, Kolodv. okraj, Sodna ul. 4, V. v Ljubljani, Trnovo-Krakovo, Krakovski nasip 10, VI. v Tržiču na Gor. (pot proti Bistrici), VII. na Savi na Gorenjskem, VIII. na Jesenicah na Gorenjskem. Pisarna je v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6 II. — Uradne uro za stranke od 8.'—1. ure popoldne. Članov ima 1474, podpisanega kapitala 44-220 K, vplačanega 3 .715 K> garancije 88 440 K - , Pristopi lahko vsak polnoleten konsument oz. konsumentinja; pristopnina 1 K, delež 30 K. ki se vplača lahko v obrokih. Pristopi se lahko v prodajalnah in v pisarni. Hranilne vloge se obrestujejo od dneva vložitve do dneva vzdiga po‘5 % — Dosedanje stanje hranilnih, vlog i .i 45.000 kron. Ceno v prodajalnah zmerne! V letu 1910 Blago sveže 4% dividende. U VA .»« » »I | v> v, ^ A 1» .T dsD .SIJ noU Ji! : ifrera - rotili S0c*L i- dliti