GEOLOŠKE RAZMERE V PODORNIH DVORANAH VZHODNEGA ROVA FREDJAME*
GEOLOGICAL SETTING OF COLLAPSED CHAMBERS IN VZHODNI ROV IN PREDJAMA CAVE*
STANKA ŠEBELA-J02E ČAR
ICTleček	UDK 551.442 (497.12)
Šebela.Stanka tt Car.Joie: Geoloike razmere ▼ podornih dvoranah Vzhodnega rova Predjame
Podorne dvorane v Vzhodnem rovu Predjame so nastale v Slräi Predjamskl prelomni coni, ki poteka v dinarski smeri NW-SE. Dve p>omembnejši prelomni ploskvi ožjega Severjevega preloma omejujeta notranjo prelomno cono, ki se p» zdrobljenosti menjava v vertikalni in horizontalni smeri do tektonske breCe in gline. Podorne dvorane so v območjih največje pretrtosti zgornjekrednega apnenca. Severno in Južno od notranje prelomne cone Je zunanja prelomna cona s porušeno in razjxiklinsko pretrtost-Jo. Severjev prelom, v širši prelomni coni Predjamskega preloma, seka starejše nariv-ne deformacije. Pretrte cone so bile do sedaj znane in opisane le na j)OvršJu, tokrat pa smo Jih prvič obravnavali tudi v kraškem pwxlzemlju.
Ključne besede: tektonika, pretrte cone (zdrobljene, porušene in razpoklinske), notranja In zunanja prelomna cona, podorne dvorane, litologija, Predjama, Slovenija.
Abstract	UDC 551.442 (497.12)
Šebela.Stanka & Čar.Jože.: Geological setting of collapsed chambers in Vzhodni rov in Predjama cave
Collapsed chambers in Vzhodni rov in Predjama cave are formed in broader Predjama fault zone in dlnarlc direction NW-SE. Two important fault planes within narrower area of Sever fault border Internal fault zone, alternating the crush in vertical and horizontal direction up to degree of tectonic breccia and clay. Collapsed chambers are in the most crushed zones of Upper Cretaceous limestone. North and south from the internal fault zone lies external fault zone with crushed and fissured zones. Sever fault, in wide Predjama fault zone, crosses older overthrust deformations. Till now the crushed zones were described from the surface only, now they are treated in karst underground for the first time.
Key words: tectonics, crushed zones (fissured, crushed and broken), internal and external fault zone, collapsed chambers, lithology, Predjama cave, Slovenia.
Naslov - Address Mag. Stanka Šebela
Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU
66230 Postojna, Titov trg 2
Slovenija
Dr. Jože Čar
RE, Rudnik živega srebra Idrija Kapetana Mihevca 15 65280 Idrija Slovenija
* Prispevek ni bil predstavljen na okrogli mizi in Je dodan k 20. številki Acta car-sologica
The contribution was not reported on the Round table and Is annexed to 20th volume of Acta carsologlca
PROBLEMATIKA
V zadnjem desetletju je bilo pri preučevanju kraškega reliefa vpeljano takoimenovano detajlno tektonsko-lltološko kartlranje apnenčevih kraških terenov v merilu 1:5.000 (J.ČAR,1982,1986; J.ČAR & R.GOSPODA-R1Č,1984). Glede na stopnjo tektonske pretrtostl kamnin so bile definirane zdrobljene, porušene in razpokllnske cone (J.ČAR,1982). Pri tem je bila ugotovljena odločujoča genetska povezanost med posameznimi conami in različnimi kraškimi morfološkimi oblikami (J.ČAR,1986). Prav tako je podrobno tektonsko-lltološko kartlranje pokazalo, da so na določene pretr-te cone vezani tudi požiralnl sistemi na obrobju Planinskega polja, kakor tudi udornice in vhodi v številne podzemske jame med Planinskim poljem in Pivško kotlino (J.CAR,1982;J.eAR & R.GOSPODARIČ,1984). Iz tega smo upravičeno domnevali tudi genetsko povezanost med različnimi pretr-tlmi conami ter oblikovanostjo in potekom podzemskih prostorov. Z željo, da bi to domnevo potrdili, smo se lotili podrobnega kartlranja podornlh dvoran v Vzhodnem rovu Predjamskega sistema z enakimi kriteriji, kot smo doslej geološko študirali različne pretrte cone na površini. V tem prispevku podajamo prve rezultate teh raziskav.
MORFOLOŠKI IN HIDROGRAFSKI ORIS PREDJAME
Predjama ali Jama pod gradom, kat.št. 734, je od Postojne oddaljena okrog 7 km zračne črte proti severozahodu (slika 1). Začenja se na kontaktu krednega apnenca in eocenskega fliša in je razvita v treh nadstropjih. Najvišja etaža je v nadmorski višini 539 m In jo sestavljata Fiženca (dolžina 280 m) in Erazmova luknja (20 m). Iz Fižence je strm dostop v srednje nadstropje, ki se začenja s Konjskim hlevom v nadmorski višini 490 m.Tia etaža je sestavljena Iz Stare jame. Vzhodnega In Zahodnega ter Hrušlškega rova (slika 1), njena dolžina je 6482 m (KATASTER JAM).
Najnižje nadstropje, do katerega je prav tako možen dostop iz višje etaže, se začenja s ponorno jamo Lokve v nadmorski višini 462 m (slika 1). Dolžina ponora Lokve do sifona je 158 m, potapljaško raziskani del za sifonom pa meri še 531 m. Skupna dolžina znanih rovov Predjame je 7571 m (KATASTER JAM).
SI. 1. Hidrografska skica srednjega in sp>odnJega nadstropja Predjanie ter Jame v grapi: 1-ponor, 2-8mer vodnega toka, 3-Jamski rovi, 4-strmo morfološko pobočje
Fig. 1. Hydrographical sketch of middle and lower level in Predjama and in Jama v grapi caves: 1-sinkhole, 2-dlrection of wather flow, 3-cave passages, 4-steep morphological slope.
V drugi polovici Vzhodnega rova se začno podorne dvorane, ki predstavljajo ene od največjih prostorov v Predjaml. Severjeva dvorana Je dolga 70 m. široka pa od 10 do 40 m. Najnižji del dvorane ima koto 456 m. V tem delu teče potoček, ki na vzhodni strani dvorane izvira, na zahodni pa ponika. Dolžina Kapniške dvorane je 130 m, pri čemer je upoštevan tudi severozahodni rov, ki je precej manjši od dvorane. Nadmorska višina v skrajnem severozahodnem delu je 474 m, v osrednjem dvoranskem prostoru pa 499 m. Širina Kapniške dvorane je 10 do 30 m. Dvorana cevčic je dolga 50 m in široka do 30 m. Višina te dvorane je 40 m (F.HABE,1970).
Od voda, ki pritekajo in so oblikovale podzemeljske prostore Predjame, Je potrebno omeniti rečico Lokvo, ki ponika pod 120 m visoko navpično apnenčasto steno v že omenjeno najnižje nadstropje Jame. Lokva priteka s flišnega površja in ima dva pomembnejša pritoka z juga in zahoda. Po približno 13 km prihaja voda na dan v izvirih Vipave. Že J.V. VALVASOR (1689) je vedel za povezavo Lokve z izviri Vipave, z barvanjem pa je bila dokazana šele leta 1961 (F.HABE, 1963).
Okrog 800 m proti vzhodu sta tudi potoka Ribnik in Mrzlenk, ki ponikata pod Bukovjem v slepi dolini v nadmorski višini 506 m (slika 1). Vode teh dveh potočkov pritekajo v Vzhodni rov. In sicer okrog 50 m vzhodno od Dvorane cevčic (F.HABE,1970). Prvi sifon na koncu Vzhodnega rova je v nadmorski višini 472 m in predstavlja pritočni sifon Bel-ščice, ki ponika okrog 1,5 km vzhodno od Lokve v Jamo v grapi, kat.št. 1017.(slika 1).
Če pogledamo širše področje Pivške kotline, vidimo, da predstavlja nadmorska višina ponora Lokve (462 m) najnižji odtok iz kotline. Po novejših ugotovitvah (P.HABIČ, 1989) se celo del kraške Pivke podzemeljsko odvodnjava pod flišem v izvire Vipave. Vzrok temu lahko iščemo v zapleteni tektonski zgradbi tega ozemlja, pa tudi v razliki med prepustnostjo fliša in karbonatnih plasti.
METODIKA DELA
S podrobnejšim kartiranjem tektonsko pretrtih con in litoloških značilnosti karbonatnih kamnin je možno deliti pretrta območja na zdrobljene, porušene in razpoklinske cone (J.ČAR,1982).
Zdrobljena cona je bolj ali manj širok pas tektonsko močno pretrtih kamnin. Ločimo notranji del zdrobljene cone, ki je omejena z mejnima prelomnima ploskvama in zunanji del s postopnimi prehodi v manj pretrte kamnine. Po notranji zdrobljeni coni vijuga glavna prelomna ploskev. V apnencih gradijo notranji del zdrobljene cone apnenčeve breče In miloniti, ki so slabo prepustni in predstavljajo lokalne hidrogeološke pregrade.
Za porušene cone je značilen gost sistem kaotično razporejenih krajših ali daljših prelomnih ploskev. Pretrt pas kamnin je razdeljen v centimetrske do več 10 metrske bloke, ki so nesprijeti ali delno kalcitizi-rani z inflltrirano terro rosso. Porušene cone so običajno dobro prepustne.
Razpokllnske cone Imenujemo tudi do več sto metrov široke bolj ali manj goste sisteme približno vzporednih razpok. Premiki so ob raz-poklinsklh conah neznatni, zato so vpadi in potek plasti enaki kot v širši okolici. Razpokllnske cone so odlično prepustne in predstavljajo pomembne hidrološke prevodnlce v kraških terenih.
Razdelitev prelomne cone na notranjo In zunanjo smo povzeli po L. PLACERJU (1982).
GEOLOŠKI PODATKI
Obravnavani del Predjamskega sistema Je v celoti v zgornjekre-dnem apnencu in sicer iz turonlja (Ka®) In senonija (K»®). Na geološki karti list Postojna so apnenci združeni v eno stratlgrafsko enoto sivega rudistnega apnenca s slabo določljivo radlolitno favno In neznačilno mikro-favno. Debelina zgornjekrednih apnencev je 1000 m (S.BUSER, K.GRAD & M.PLENIČAR. 1967).
Glede na širše področje predstavlja Predjama v tektonskem, hidrološkem pa tudi stratigrafskem smislu, zanimiv teren, ki ga lahko uvrščamo v širšo dinarsko prelomno cono Predjamskega preloma. Starejše narlvne deformacije so prekinjene z mlajšimi predvsem dinarsko usmerjenimi prelomnimi deformacijami.
Pojmovanje Predjamskega preloma je bilo v zgodovini različno. Tako je F. KOSSMAT (1905,1913) razlagal Nanos in Hrušico kot enoten blok, ki je na jugu narinjen na fllš Pivške kotline in na kredne sklade Postojnskega ravnika. Zanj je Predjamski prelom ta narivna ploskev. Tudi J.RUS (1925) in F.HABE (1970) imenujeta Predjamski prelom kontaktno ploskev mezozojskih kamnin in fliša.
Po Tolmaču lista Postojna (M.PLENIČAR,1970) pripada ozemlje okrog Predjame k tektonski enoti Javorniško-snežniških grud, na katere Je na severu narlnjena tektonska enota Hrušlce. Na jugu leži fllš Postojnske in Pivške kadunje, na zahodu pa Nanos, ki Je od Hrušlce ločen s Predjamskim prelomom. Ta pride iz doline Bele in poteka dalje proti jugovzhodu od Predjame pri Bukovju. M.PLENIČAR (1970) poudarja, da bi lahko sklepali, da se prelom nadaljuje proti Postojni nekje vzdolž meje med kredniml in eocensklml skladi.
Širše področje okrog Postojne uvršča U.PREMRU (1980) v furlansko cono, ki Je južni del Zunanjih Dinarldov Slovenije. V furlanski coni so še tri podcone, od katerih pripada ozemlje okrog Predjame k notranjski podconi.
U.PREMRU (1980) loči tudi narlvne tektonske deformacije. Snežniš-ko-hrušiškl nariv spada v alpsko-dinarski vmesni prostor. Snežniški nariv in Postojnska slnkllnala pa k Zunanjim Dinaridom. Pri tem se tektonske enote ne skladajo povsem z geoslnkllnalnimi strukturnimi enotami.
Narivanje v Zunanjih Dlnarldlh štejejo k ilirsko-pirenejskemu orogenetskemu ciklusu med srednjim eocenom in srednjim ollgocenom (U.PREMRU,B.OGORELEC & L.ŠRIBAR.1977).
L.PLACER (1981) združuje Nanos in Hrušico v skupen Hrušiški pokrov, ki ga sekata Predjamski prelom na zahodu in Idrijski na vzhodu. Prvi poteka po L.PLACERJU (1981) severozahodno od Predjame po že znani trasi. Nadaljuje se po severovzhodnem robu Pivške kadunje, mimo Postojne in naprej proti jugovzhodu. Pod neotektoniko, h kateri šteje tudi Predjamski in Idrijski prelom, razume L.PLACER (1981) strme prelome v smeri NW-SE, ki sekajo narivne strukture.
Med Hrušiškim pokrovom in Snežniško narivno grudo so še Suhovrška. Debelovrška in Bukovška vmesna luska (L.PLACER, 1981). S.BU-SER, K.DROBNE & R.GOSPODARIČ pa so (1976) te tri vmesne luske združili v samostojno narivno enoto.
Na ozemlju Predjame smo določali tektonsko litološke značilnosti zgornjekrednega apnenca in mlajše dinarsko usmerjene prelomne deformacije na primeru podornih dvoran Vzhodnega rova.
LITOLOŠKE ZNAČILNOSTI V OBMOČJU PODORNIH DVORAN
Vzhodni rov je razvit v krednem apnencu, ki je večinoma masiven ali debelejše plastnat. Plastnatost je slabo izražena in jo največkrat določimo le na podlagi sedimentoloških kriterijev.
Slika 2 prikazuje litološki stolpec celotnega Vzhodnega rova, še posebno pa je označen predel jame s podornimi dvoranami. V podornih dvoranah Vzhodnega rova je vpad plasti apnenca zelo konstanten, in sicer znaša 350/30-40°. V Severjevi dvorani je debelina plasti v povprečju 1 m, najdemo pa tudi plasti debele le 30 cm in več kot 1 m. Debelina belega apnenca do Ozkega rova je okrog 75 m.
Na začetku aktivnega dela rova. to Je pred Kapniško dvorano, lahko glede na položaj številnih ostankov rudistov, določimo smer vpada plasti 340/70. Kamnina je v tem delu Jame mnogo bolj sive barve zaradi organskih primesi, medtem ko je v podornih dvoranah bele barve.
Rov zahodno od Kapniške dvorane se konča z manjšim podorom. Opazne so tudi plasti debeline od 10 do več 10 cm. Mikroskopska analiza Je pokazala, da gre za dolomitiziran apnenec. Debelina apnenca v Kapniški dvorani je 70-150 cm. Apnenec je svetle, bele barve in vsebuje mnogo fosilnih ostankov rudistov s premerom okrog 2 cm.
Na severnem robu Dvorane cevčic je debelino plasti težko določiti, saj je Jasno vidna le ena lezika. Apnenec je sicer zelo kompakten in skoraj povsem bele barve.
V Ozkem rovu gre za neplastnat apnenec, ki vsebuje precej makroskopsko opaznih fosilnih ostankov rudistov. Meje med plastmi lahko določimo po stilolitnih šivih, ki so vzporedni tudi drugim strukturnim elementom, s katerimi določamo plastnatost, kot npr. z lumakelami. V spodnjem delu litološkega stolpca (slika 2), to je od pritočnega sifona do četrte podorne dvorane, je sprva bel apnenec debeline okrog 45 m, nato je okrog 15 m sivega apnenca, potem sledi v debelini 75 m bel in belosiv apnenec. V debelini 30 m je siv apnenec, potem pa sledi še bel apnenec, v katerem je že prej omenjena temnejša, tanjša plast sivega apnenca z
2t3
SI. 2. Litološki stolpec Vzhodnega rova Predjame. a-plastnat apnenec, b-debeloplast-nat apnenec, c-sedimentacijska breča, d-fosilni ostanki, e-strukturno ugotovljena plastnatost brez plasti, f- lltostratlgrafska lega podornlh dvoran.
Fig. 2. Lithological column of Vzhodni rov in Predjama cave: a-bedded limestone, b-thick-bedded limestone, c-sedimentary breccia,d-fossil remaines, e-structu-rally found beds without layers, f-lithostratigraphical possition of collapsed chambers.
SI. 3. Tektonske razmere v podornih dvoranah Vzhodnega rova Predjame:
l-neplastnat In plastnat zgornje kredni organogen apnenec, 2-zdrobljena cona, 3-porušena cona, 4-razpoklinska cona, 5-močna prelomna ploskev, 6-šlbka prelomna ploskev, 7-slemenitev in vpad prelomne ploskve, 8-slemenl-tev in vpad plasti, 9-slemenitev in vpad razpoklinske cone, 10-voda, ll-pri-točni sifon, 12-presek rova; razmerje tloris-presek Je 1:2, 13-lokaclJa in številka fotografskega posnetka.
Fig. 3. Tectonic setting in collapsed chambers in Vzhodni rov in Predjama cave:
1-not bedded and bedded Upper Cretaceous organogenic limestone, 2-broken zone, 3-crushed zone, 4-fissured zone, 5-strong fault zone, 6-weak fault zone, 7- strike and dip of fault plane, 8-strike and dip of beds, 9-strike and dip of fissured zone, 10-water, 11-inflow siphon, 12-cross section of channel; relation between ground-plane and cross section is 1:2, 13-location and number of photograph.
rudlsti. Smer vpada plasti Je proti severozahodu, vpadni kot pa znaša od 20 do 70°, povprečno pa okrog 50°.
Merljive plasti so zopet nekoliko pred sifonom. Njihova debelina Je več kot 1 m. Smer vpada plasti Je 340/30°.
TEKTONSKE ZNAČILNOSTI PODORNIH DVORAN
Obravnavani del Vzhodnega rova Je oblikovan v ožji In širši prelomni coni preloma, ki smo ga poimenovali Severjev prelom (slika 3),
SI. 4. Notranja prelomna cona v Dvorani cevčic Fig. 4. Internal fault zone in Dvorana cevčic
deloma pa v vmesni pretrti coni med Severjevim prelomom in vzporednim prelomom, ki poteka jugozahodno od tod in ga imenujemo Golobov prelom. Zaradi izredno zapletene zgradbe notranje in zunanje prelomne cone Severjevega preloma, ki je lepo vidna v živoskalnih rovih vzhodnega dela Predjame, bomo v naslednjih odstavkih opozorili le na najvažnejše in najzanimivejše tektonske elemente.
Severovzhodni del Severjeve dvorane je oblikovan v notranji prelomni coni Severjevega preloma z vpadom od 20/ 80-90° do 40/80-90° (slika 3; profil A-A). Glede na razmere jugovzhodno od tod sodimo, da severovzhodna mejna prelomna ploskev poteka po kamnini severovzhodne-je, v stropu dvorane vidna prelomna ploskev pa predstavlja jugozahodno mejno ploskev. V dvorani se odcepi značilna močna vezna zdrobljena in razpoklinska cona z vpadom 0/80-90°. Priključuje se na zdrobljeno -razpokllnsko cono Golobovega preloma Jugozahodno od Severjeve dvorane. V njem izginja voda, ki se pretaka skozi dvorano. Južni del dvorane preprezata zelo gosta, med seboj pravokotna, razpoklinska sistema.
Severozahodni podaljšek Kapniške dvorane je nastal delno v zdrobljeni notranji coni Severjevega preloma, delno pa v njegovi zdrobljeni in porušeni zunanji coni. Prelomne ploskve vpadajo od 80° do 90° proti severovzhodu.
Tektonske razmere v Kapniški dvorani so zapletene, kar smo prikazali na sliki 3, profil B-B' . Notranja prelomna cona Severjevega preloma, ki se proti jugovzhodu zožuje, poteka približno po sredini dvorane. Vidni sta obe mejni ploskvi s konstantno smerjo 50/90°. Le nekaj metrov široka notranja cona tektonske breče z vpadom 60/85° je lepo vidna v veznem rovu iz Kapniške dvorane v aktivni vodni rov. Razširitev rova na severovzhodni strani je nastala v zunanji prelomni coni v različno pretrtem apnencu. Izrazitejši Je le ozek porušen do razpoklinski sistem 70/90°. Zahodni del Kapniške dvorane je oblikovan v 60 m široki pretrti coni. V severozahodnem in osrednjem delu dvorane se cona kaže še kot zunanja pretrta cona Severjevega preloma. Proti jugovzhodu se postopno odmika od glavne zdrobljene cone Severjevega preloma in se oblikuje v spremljajoči ali vezni prelom. Ali gre za prvega ali drugega bi bilo seveda mogoče ugotoviti le, če bi prelomni coni lahko sledili proti Jugovzhodu, kar pa ni mogoče, saj v njej rovi niso razviti. Spremljajoči ali vezni prelom je razvit kot močna razpoklinska cona. Tu in tam opazujemo tudi brečaste vložke. Aktivni vodni rov se Je oblikoval v glavnem v porušeni coni. Slemenitev in vpad se v vzdolžni smeri nekoliko spreminja, prevladuje pa 70/80°.
Naslednja dvorana, to Je Dvorana cevčic, Je zelo ilustrativen primer vpliva različnih tektonskih elementov na potek in oblikovanje rovov. Severovzhodna stena rova je hkrati mejna prelomna ploskev notranje prelomne cone Severjevega preloma. Zdrobljena notranja cona Je tu široka le okrog 2 metra in Je zapolnjena s tektonsko glino in apnenečevo brečo (slika 4). Vodni del jame je oWikovan v porušeno - razpoklinski coni že omenjenega spremljajočega ali veznega preloma 70/80° in leži kar za 15 metrov niže od zgornjega dela dvorane, kjer je vidna zdrobljena cona Severjevega preloma (slika 3, profil C-C). Vmesna strma in nizka dvorana se Je oblikovala ob strmih veznih prelomnih ploskvah, ki vpadajo od
Severjevega preloma proti aktivnemu rovu pod kotom 50-60°. S SZ in
iin/^no''"! ^.^n^c^o'^fff dvorana omejena s prelomnima ploskvama 120/50 oziroma 140/55° (slika 5).
Podobne razmere vladajo tudi v zakapani četrti podorni dvorani, lu so krednl apnenci močno pretrtl v 15 m široki zdrobljeni coni Severjevega preloma. Vzporedna jugozahodna prelomna cona se očitno razširi in kamnma Je pretrta do močne razpoklinske cone 70/90°. Jamski pros-
Sl. 5. Prelomna ploskev, ki omejuje Dvorano cevčic Fig. 5. Fault plane bordering Dvorana cevčic
SI. 6. Porušena cona v Ozkem rovu Fig. 6. Crushed zone In Ozki rov
tori med obema prelomnima conama so razširjeni ob prelomu 230/40-50°.
Preostali del rova proti sifonu Je tektonsko manj izrazito definiran. Delno poteka po razpoklinsko pretrti kamnini s smerjo vpada 10/60°, delno pa vzporedno s slabo izraženo plastnatostjo apnenca s smerjo vpada 350/35°.
Aktivni rov se izpod Kapniške dvorane obrne proti severozahodu in se na drugi strani vzporedne prelomne cone združi z rovom, ki se vijuga iz Severjeve dvorane. Iz slike 3 vidimo, da Je vsak prevoj rova definiran z dinarsko usmerjenim prelomom. Golobov prelom pogojuje Jugozahodni prevoj, kjer se rov ostro obrne proti severozahodu in je oblikovan v 12-15 m široki močni porušeni in zdrobljeni coni. Rov do prvega preloma Je oblikovan ob veznem prelomu z vpadom 50°. Med 1. in 2. prelomom opazimo prelomno cono 160/40°, ki jo spremlja široka razpoklinska cona. Sledi odsek med drugim prelomom in Golobovim prelomom, kjer Je razvita močna razpoklinska cona. Značilno Je, da se rov obrne proti jugu tako, da poteka vzporedno z razpokami.
Podobne zakonitosti razberemo tudi iz razmer v rovu iz Severjeve dvorane. Prevoji rova so tudi v tem primeru vezani na mejne prelomne ploskve. Severni del rova Je oblikovan v razpoklinski coni. Le znotraj

H

'if '
w- - V ^
SI. 7. Porušena cona v Ozkem rovu Fig. 7. Crushed zone in Ozki rov
porušene cone rov ne sledi smeri cone, pač pa Jo prečka bolj all mani pravokotno na njen potek.
Ozki rov (slika 6 in 7) Je razvit v izredno lepo izraženi in za vodo dobro prepustni porušeni coni. Vodni tok Je večinoma vzporeden s porušeno cono, vendar pa zasledimo tudi primere, ko teče voda prečno na smer porušene cone 70/80-90° (slika 8).
SKLEP
Podorne dvorane Vzhodnega rova Predjame smo podrobno tekton-sko-litološko kartirali soglasno s kriteriji, ki so bili doslej uporabljeni pri kartlranju na površju (J.eAR,1982,I986; J.ČAR & R. GOSPODARIC, 1984,1988). Na površju je bilo kartlranje Izvedeno v merilu 1:5.000, v podzemlju Predjame pa v merilu 1:1.000. Pokazalo se Je, da Je določanje tektonsko pretrtih con (zdrobljenih, porušenih in razpoklinskih) v Jami še lažje kot na površju, saj so v Jami bolj vidne.
Podorne dvorane Vzhodnega rova Predjame so nastale v širši Predjamski prelomni coni. Severjev prelom predstavlja enega od prelomov, ki Je zgrajen iz notranje in zunanje prelomne cone dinarske smeri (slika 3). Širina te cone je od enega do več metrov. Zgornjekredni apnenec je
SI. 8. Meander v Ozkem rovu Fig. 8. Meander In Ozki rov
močno tektonsko spremenjen, tako da lahko zasledimo tektonsko brečo in glino.
Severno in južno od notranje prelomne cone je zunanja prelomna cona, ki je območje tektonsko manj pretrte kamnine. V tem delu nastopajo predvsem porušene in razpoklinske cone, ki so za vodo dobro
prepustne. Vode potočkov Mrzlenka in Ribnika ter Belščlce tečejo po izredno lepo izraženi porušeni coni v Ozkem rovu.
Ker Je zgornjekredni apnenec, ki gradi Vzhodni rov, v glavnem neplastnat ali debeloplastnat, je jama primerna za ugotavljanje vpliva tektonskih parametrov na obliko in potek rovov (slika 3), ne da bi nas motila stratifikaclja.
V predelu Vzhodnega rova, ki smo ga kartirali so v vseh rovih vidni različni genetski tektonski elementi. Glede na zelo različne velikosti podornih dvoran In aktivnega vodnega rova sklepamo, da je moral teči prvotni vodni tok po zdrobljeni coni Severjevega preloma. Ker je bila v tem delu kamnina najmočneje pretrta, jo je vodni tok lahko odnašal. Pri tem je prišlo tudi do podiranja in odnašanja materiala. Tako so nastali večji prostori - podorne dvorane. Današnji aktivni vodni rov poteka po nižji porušeni ali porušeno - razpoklinskl coni. Glede na mehanske značilnosti te cone se kamnina v aktivnih rovih ne ruši, ampak vodo le prevaja. Glavno pretakanje vode, in sicer proti severozahodu, pa je povezano z regionalnimi zakonitostmi. Gre za problem erozijskih baz in epi-rogenetskih dviganj ozemlja.
LITERATURA
BUSER,S., GRAD,K. & PLENIČAR.M. 1967: Osnovna geološka karta SFRJ Postojna 1:100000.- Zvezni geološki zavod, Beograd.
BUSER, S., DROBNE, K. & GOSPODARIC, R., 1976: Geology and hydrogeo-logy.- Underground water tracing. Investigations in Slovenija 1972-1975, 27-38, Institute of Karst Research. Ljubljana.
ČAR, J., 1982: Geološka zgradba požiralnega obrobja Planinskega polja.-Acta carsologlca SAZU 10 (1981), 75-105,LJublJana.
ČAR, J. & R. GOSPODARIC, 1984: O geologiji krasa med Postojno, Planino In Cerknico.- Acta Carsologlca SAZU 12 (1983), 91-106, LJubljana.
ČAR, J., 1986: Geološke osnove oblikovanja kraškega površja.- Acta carsologlca SAZU 14/15 (1985-86), 31-38, Ljubljana.
ČAR,J. & GOSPODARIC, R. 1988: Geološka zgradba in nekatere hidrološke značilnosti bruhalnlka Lijaka.- Acta Carsologlca SAZU 17 (1988),13-32, Ljubljana.
HABE, F., 1970: Predjamskl podzemeljski svet.- Acta Carsologlca SAZU 5, 7-94, Ljubljana.
HABE,F., 1963: Hidrološki proMemi severnega roba Pivške kotline.- Trečl Jugoslavenskl speleološkl kongres (1962), 77-84, Sarajevo.
HABiC, P., 1989: Kraška blfurkacija Pivke na jadransko in črnomorsko razvodje.- Acta carsologica SAZU 18, 233-264, Ljubljana.
KATASTER JAM INŠTITUTA ZA RAZISKOVANJE KRASA ZRC SAZU Postojna.
KOSSMAT, F., 1905: Erläuterungen zur geologischen Karte der Oesterr. -Ungar. Monarchie, Haidenschaft und Adelsberg, Wien.
KOSSMAT, F., 1913: Die adriatische Umrandung in der alpinen Falten-region.- Mltt. Geol. Ges., 61-165, Wien.
PLACER, L., 1981: Geološka zgradba Jugozahodne Slovenije.- Geologija 24/1, 27-60, Ljubljana.
PLACER, L., 1982: Tektonski razvoj idrijskega rudišča.- Geologija 25/1, 1-208, Ljubljana.
PLENIČAR, M., 1970: Tolmač Usta Postojna. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000.- Zvezni geološki zavod Beograd, 62 str., Beograd.
PREMRU, U., OGORELEC,B. & ŠR1BAR,L.. 1977: O geološki zgradbi južne Dolenjske.- Geologija 20, 167-192, Ljubljana.
PREMRU, U., 1980: Geološka zgradba osrednje Slovenije.- Geologija 23 (II), 227-278, Ljubljana.
RUS, J., 1925: Morfogenetske skice iz notranjskih strani.- Geogr. vestnik 1, 24-29, Ljubljana.
VALVASOR, J., V., 1689: Die Ehre des Hertzogthums Grain.- T. 4, 610 p.. Laibach.
GEOLOGICAL SETTING OF COLLAPSED CHAMBERS IN VZHODNI ROV IN PRED JAMA CAVE
Summary
Since the last ten years the so-called detailed tectonic-lithologic mapping of limestone karst areas in the scale 1:5000 was Introduced (J.ČAR, 1982,1986). According to degree of tectonlcally crushed rocks broken, crushed and fissured zones were defined (J.ČAR, 1982). Distinguishing the fault zone to Internal and external one was taken from L.PLACER (1982).
By the same criteria as for geological studies of crushed zones on the surface, we started with detailed mapping of collapsed chambers in Vzhodni rov in Predjama cave in the scale 1:1000. It became evident that determination of tectonic crushed zones in the cave is much easier than on the surface, because in the cave they are more visible.
Predjama cave lies about 7 km NW from Postojna (Fig.l) and is developed in three levels. The total denivellatlon of all known passages In Predjama cave is 7571 m. Collapsed chambers in Vzhodni rov are in the middle level of Predjama cave (Fig.l).
Under 120 m high, vertical limestone wall river Lokva sinks in lower level of Predjama cave. In the distance of about 13 km water comes out in springs of Vipava river and so belongs to Adriatic river basin.
Altitude of sinkhole Lokva (462 m) presents the lowest drain from Pivka
basin.
Studied part of Predjama cave is built by Upper Cretaceous limestone (Ka""^^). Fig. 2 presents lithological column of Vzhodni rov, with specially marked part of cave with collapsed chambers.
Because of not bedded or thick bedded limestone building Vzhodni rov, the cave is convenient for determination of tectonic parametres influence to size and direction of passages {Fig.3) without interruption of stratification.
Surrounding area of Predjama cave belongs to wide dlnaric NW-SE Predjama fault zone, which crosses older overthrust structures. Sever fault presents one of faults in this zone. It is built by internal and external fault zone and crosses collapsed chambers in Vzhodni rov (Fig.3).
NE part of northern collapsed chamber is formed in internal fault zone of Sever fault. In SE part of studied Vzhodni rov lies Golob fault representing broken -
fissured zone. Internal Sever fault zone crosses the second collapsed chamber Kapniška dvorana in the middle of it. There we can also find external fault zone with fissured and crushed zones. In the third collapsed chamber Dvorana cevčic the broken internal zone is 2 m wide with tectonic breccia and clay (Flg.5).
South from collapsed chambers active water channel Ozki rov lies in crushed to fissured zone (Fig.6 and 7). which is very well transmissive for water. Water flow is almost paraleli to crushed zone, but meanders can also be found (Fig.8).
In the mapped part of Vzhodni rov different genetical tectonic elements are visible in all passages. According to very different sizes of collapsed chambers and active water channel we assume that original water flow had to flow in broken zone of Sever fault. Because the rock in that part was the most intensivelly crushed, the material was easily collapsed and carried away. So bigger places -collapsed chambers were formed. Today active water channel passes lower crushed -fissured zone. According to mechanical properties, rocks in active channels are not destructed, but they drain the water. Principal water flow towards NW is connected with regional tendencies. That's the problem of erosional bases and eplrogenetical uplifting of the area.