ZDRAVSTVO IN
VETERINARSTVO V OBČINI
ČRNOMELJ OD ZAČETKA 20.
STOLETJA DO LETA 1985
ANDREJ DULAR
 Na območju današnje belokranjske občine
Črnomelj je organizacija zdravstvene in živi-
nozdravstvene službe od začetka dvajsetega
stoletja do sredine osemdesetih let zanimiva z
vidika njenega razvoja in potreb prebivalstva.
Glede na število prebivalcev in razvitost ži-
vinoreje v čmomeljskem sodnem okraju v za-
četku 20. stoletja lahko sklepamo, da je bila
potreba po organizirani zdravstveni službi ve-
lika. Za okrog 15500 takratnih prebivalcev pa
je bila zdravstvena služba organizirana pred-
vsem v Črnomlju, kjer sta delala dva zdravni-
ka splošne prakse. Mesto je imelo še lekarno,
ki je preskrbovala prebivalce z najnujnejšimi
zdravili. Skromna je bila tudi živinozdravstve-
na služba. Celoten sodni okraj je imel le enega
živinozdravnika, ki je moral skrbeti za okrog
11400 glav goveje živine, i
Na območju današnje občine je bila pred
prvo svetovno vojno bolje organizirana babi-
ška služba. To je bilo tudi potrebno, saj je bila
vožnja porodnic z vozovi v novomeško ali
karlovško bolnišnico po slabih cestah za no-
sečnice predolgotrajna, predvsem pa prene-
varna. Tako so imeli v Črnomlju tri babice,
po eno pa v Dolenjcih pri Adlešičih, Dragatu-
šu, Kašči pri Semiču, na Preloki, Rodinah, Si-
njem vrhu ter v Tribušah in Vinici.2
Med obema vojnama je bila zdravstvena
služba organizirana po zdravstvenih območjih
oziroma banovinskih zdravnikih.3 Razen tega
so opravljali zdravniško prakso tudi zasebni
zdravniki. Tako so v Črnomlju ordinirali
zdravniki splošne prakse Božidar Kiissl, Josip
in Boris Malerič in Štefan Sober, njihove ordi-
nacije pa so bile v zasebnih hišah. Ti zdravni-
ki so svoje bolnike zdravih na njihovih domo-
vih. Vozili so se z lastnimi ali najetimi vozovi,
nemalokrat pa so jih prišh iskat z vozom tudi
bolnikovi svojci. Zdravnik Kiissl je uporabljal
za take priložnosti tudi svoj avtomobil. Bolni-
ke, ki so bili potrebni bolniške nege v bolnici
v Novem mestu, Ljubljani, na bolnikovo željo
tudi v Karlovcu, so prevažali z avtomobili ali
z vlakom.
Bolj kakor zdravnikov je v občini primanj-
kovalo zobozdravnikov. Zato ni čudno, da so
si hodili premožnejši popravljat zobe v hrva-
ški Karlovac. Revnejšim pa so zobobole lajša-
li kar domači zdravniki splošne prakse, ki so
bolniku bolan zob v skrajni sili tudi izdrli.
Šele tik pred drugo svetovno vojno so Čmo-
maljci dobili dentista Milana Perhavca in
Amalijo Anderluh, ki sta zbozdravstveno
prakso nadaljevala tudi v vojnem času.
Za zdravljenje živine je med vojnama skrbel
v Črnomlju okrajni vetennar, ki je imel tudi
privatno prakso.^
Med narodonosvobodilno vojno je bila or-
ganizirana redna ambulantna služba v Črno-
mlju, Dragatušu, Semiču, Starem trgu in Vini-
ci, pa tudi v^ civilni partizanski bolnici v Ka-
nižarici pri Črnomlju. V tej bolnici se je v letu
1944 zdravilo 540 bolnikov, opravljenih je
bilo okrog 2500 zdravniških pregledov in 345
operacij. Za civilno prebivalstvo je v Črno-
mlju zobozdravstveno službo opravljala parti-
zanska zbobozdravstvena ambulanta. 5
Za čas Avsto-Ogrske in stare Jugosjavije sta
bili na območju današnje občine Črnomelj
značilni še dve zdravstveni ustanovi. Prva je
bila lekarna, druga pa okrajna bolnišnica.
Iz pregledanih virov sicer ni bilo mogoče
ugotoviti nastanek prve lekarne v Črnomlju,
ustni viri pa govore, da je bil prvi črnomaljski
lekarnar mr. ph. Blažek, po rodu Čeh. Lekar-
no si je uredil v grajskem poslopju (danes Trg
osvoboditve 1), imela pa je eno samo sobo.
Drugi lekarnar, mr. ph. Hajka, ki je okrog leta
1880 prišel v Črnomelj, je bil prav tako češke-
ga rodu. Le-ta je vzel v najem prostore v eno-
nadstropni hiši v sedanji Ulici Staneta Roz-
mana št. 26 ter si v dveh sobah uredil lekarno.
Od Hajkove vdove je lekarno leta 1911 kupil
mr. ph. Spiro Vrankovič. Hišo, v kateri je bila
lekarna, je povečal in razširil poslovne prosto-
re. Lekarna se je imenovala Pri Materi Božji
in jo je Vrankovič vodil skoraj štirideset let.
Pri njem so v tem času službovali farmacevti:
Metod Rauch iz Pobežja pri Adlešičih od
1922-23, Luka Capič iz Makedonije okrog
leta 1930, Bela Steiner od 1936-38 in sin Da-
libor Vrankovič. V lekarni je Vrankoviču po-
magala še žena Marija. Lekarna je delovala
tudi med drugo svetovno vojno, po vojni pa so
jo po nalogu ministrstva za zdravstvo SR Slo-
venije 8. novembra 1949 nacionalizirali. Za
njenega prvega upravnika pa so imenovali mr.
ph. Milana Dujca.
Leta 1964 se je lekarna preselila v nove pro-
store, leta 1984 pa so bili v njej zaposleni
dva farmacevta, višji farmacevtski tehnik, štir-
je farmacevtski tehniki in lekarniški labo-
rant.6 Lekarna je poslovna enota združenja
dolenjskih lekarn.
Zaradi nalezljivih in kužnih bolezni, ki so
pretile prebivalstvu in tudi zaradi bližine av-
stro-ogrske meje na reki Kolpi, so v Črno-
mlju, tako kot v drugih mestih, imeli okrajno
bolnišnico (izolimico). Zgrajena je bila na ze-
mljišču, katerega la^stnik je bil od leta 1883 Jo-
han Schweiger iz Črnomlja, h. št. 44. To ze-
mljišče, ki je leta 1893 prešlo v last Jakoba
Majerla iz Otovca, h. št. 3, sta sestavljala vrt
65
in njiva. Majerle je 25. septembra 1902 oboje
grodal Zdravstevenmu okrožnemu zastopu v
Črnomlju za 1200 kron. Zdravstveni zastop je
začel na tem zemljišču zidati visokopritlično
stavbo okrajne bolnišnice. Le-ta je bila dogra-
jena leta 1907, ko je bila tudi vpisana v ze-
mljiško knjigo. Stala je na kraju sedanje zgrad-
be na Kolodvorski cesti h. št. 34J Črnomalj-
ska bolnišnica (izolimica) ni imela stalnega
zdravstvenega osebja, saj je delovala samo ob
raznih epidemičnih boleznih. Zdravnik in
strežno osebje so po potrebi prihajali iz novo-
meške bolnišnice usmiljenih bratov, medtem
ko je bil okrajni dezinfektor Kremar, ki je ob
epidemijah razkuževal hiše in tudi samo bol-
nišnico, doma iz Črnomlja.^ Ker pa večjih
epidemičnih bolezni vsaj med vojnama ni
bilo, je tako bolnišnica bolj ali manj pripra-
vljena samevala vse do druge vojne.
Po zadnji vojni se je zdravstvena služba
močneje razmahnila, saj so tudi v manjših
krajih začeli ustanavljati zdravstvene postaje.
Takšna postaja je bila leta 1953 odprta v Ad-
lešičih, zdravnik pa je enkrat na teden prihajal
tjakaj iz Črnomlja.^ Leta 1956 je dobil zdrav-
stveno postajo v starem šolskem poslopju tudi
Semič. 10 Leta 1958 so odprli ordinacijo v za-
sebni hiši v Vinici, zdravnik pa je prihajal
dvakrat tedensko iz Črnomlja. V Vinico so
hodili k zdravniku tudi ljudje s Hrvaškega.
Poljanci so iskali pomoč pri zdravniku v
Predgradu, ki spada danes v kočevsko občino.
Starotržci so sicer imeli opremljeno zobno
ambulanto, vendar je v njej zobozdravnik red-
ko ordiniral. Zato so ljudje hodili k zobo-
zdravniku tudi v hrvaško Bosiljevo in Ogulin.
Leta 1965 je bila v Vinici zgrajena zdrav-
stvena postaja. Tega leta je delalo v občini Čr-
nomelj pet zdravnikov. Štirje so bili v Črno-
mlju, en pa je stalno ordiniral v Semiču. Ra-
zen tega so imeli v Črnomlju dva zobozdrav-
nika, v Semiču pa dentista. Leta 1965 je prišlo
na enega zdravnika splošne prakse 3400 pre-
bivalcev črnomaljske občine.' •
Boljše in učinkovitejše zdravstveno varstvo
so potrebovali tudi v delovnih organizacijah,
zlasti tistih, v katerih je večkrat prihajalo do
delovnih poškodb. Zato so nastale obratne
ambulante v črnomaljski tovarni Belt, kani-
žarskem Rudniku rjavega premoga in v semi-
ški tovarni Iskra. Medtem ko prvi dve delovni
organizaciji v svojih ambulantah nista imeli
lastnega zdravnika (le-ti so prihajali iz zdrav-
stvenega doma Črnomelj vsak drugi dan), je
imela ambulanta semiške Iskre, ustanovljena
1963, od leta 1968 zdravnika, ki je bil zapo-
slen polovico delovnega časa.'2
Zdravstveni dom v Črnomlju in ambulanti
v Vinici in Semiču so delali v neprimernih in
pretesnih prostorih, kjer ni bilo velikih mož-
nosti za razširitev zdravstvene dejavnosti.
Zato je bila gradnja novih, sodobnih objektov
nujna. Nov zdravstveni dom v Črnomlju so
tako odprli 1977., leto kasneje v Semiču še
novo zdravstveno postajo. Tej seje 1981. pri-
družila tudi nova zdravstvena postaja v Vini-
ci.
V zdravstvenem domu v Črnomlju sta pro-
tituberkulozni dispanzer in ginekološki dis-
panzer, ambulanta za medicino dela, rentgen
in zobozdravstvena ambulanta, dispanzer za
predšolske in šolske otroke ter dispanzer za
zdravstveno varstvo borcev NOB.
Leta 1985 je bilo zdravstveno varstvo v ob-
čini organizirano v okviru regionalne in ob-
činske zdravstvene skupnosti, ^ storitve pa
opravljajo zdravstveni dom v Črnomlju ter
zdravstveni postaji v Semiču in Vinici.
Leta 1983 je bilo v občini deset stalnih
zdravnikov in honorarni ginekolog, 25 medi-
cinskih sester in dve babici. Zobozdravnikov
je bilo v občini sedem: po en v Semiču, Vinici
in na Srednji šoli v Črnomlju, štirje pa v
zdravstvenem domu v Črnomlju. En zdravnik
je bil stalno zaposlen tudi v Semiču, in sicer
pol delovnega časa v tovarniški ambulanti
Iskre, pol pa v semiški zdravstveni postaji. V
Vinico je prihajal zdravnik dvakrat tedensko
iz Črnomlja.
Ljudje iz Starega trga in Poljanske doline so
hodili k zdravniku v Črnomelj pa tudi v
Predgrad. ' 3 Stalno so v občini imeli zaposlene
tudi medicinske sestre, in sicer eno v Vinici,
dve v Semiču, tri v obratni ambulanti Iskre,
dve v tovarni Belt, eno v Rudniku Kanižarica
in šestnajst v zdravstvenem domu v Črnom-
lju. 14
Po drugi svetovni vojni se je v črnomaljski
občini uspešno razvijalo tudi živinozdravstvo.
Zasebna veterinarska praksa z enim veterinar-
jem je trajala vse do leta 1958, ko so zaposlili
še enega veterinarja. Leta 1959 so ustanovili v
Črnomlju veterinarsko postajo, leta 1975 pa
so zanjo zgradili novo stavbo. Ta ima labora-
torij in operacijski prostor. Postaja deluje od
leta 1978 kot delovna enota Dolenjskega vete-
rinarskega zavoda v Novem Mestu in posluje
na območju cele Bele krajine. Leta 1985 je
imela tri veterinarje v črnomaljski občini, dva
v metliški ter dva veterinarska tehnika. ' 5
OPOMBE
1. Leksikon občin za Kranjsko. Dunaj 1906. — 2.
Isto. — 3. Krajevni leksikon dravske banovine. Lju-
bljana 1937. — 4. Matija Weiss, r. J910, sodni us-
lužbenec v pokoju, Vodnikova 1, Črnomelj. — 5.
Razstavno gradivo, Belokranjski muzej, Metlika.
— 6. Milan Dujec, r. 1922, mr. ph., vodja lekarne v
Črnomlju, Vodnikova 12, Črnomelj. — 7. Podatki
iz Katastrskega urada v Črnomlju. — 8. Matija
Weiss, (kot op. 4). — 9. Časopis DELO, 20. — 10.
1965. 10. Jože Dular, Semič v Beli krajini, 1971.
—11. Časopis DELO, 16. 2. 1965. — 12. Jože Du-
lar, n. d. — 13. Alenka Strec, r. 1940, zdravnica
splošne medicine, Čardak, 5, Črnomelj. — 14. Ma-
rija Papež, nadzorna medic, sestra. Zdravstveni
dom Črnomelj. — 15. Podatki Veterinarske postaje
Črnomelj.
66