NijTečji tloTeruki dnevnik ▼ Združenih državah VeSja za tie leto ... $6.00 Za pot leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za ibozenutro celo leto $7.00 TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 40. — ŠTEV. 40T r Lisi slovenskih delavcev v AmerikL Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 The largest Slovenian Da3y ha the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. ?5,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 16, 1929. — SOBOTA, 16. FEBRUARJA 1929. VOLUME XXXVTI. — LETNIK XXXV1L Skrajna drznost čikaških banditov. OBLASTI NIMAJO NOBENEGA SLEDU 0 DRZNIH MORILCIH Banditske gange v Chicagu so se pripravile na vojno. — Boje se represalij za eksekucijo zaveznikov Al Capone. — Policija je odredila aretacijo vseh znanih "raketiriev", a le štirideset jih je bilo aretiranih. CHICAGO, 111., 15. feb. — Notorični banditski voditelji Chicaga so bili danes v svojih skrivališčih pripravljeni, da se branijo proti represalijam radi t ksekucije šestih gangsterje^ iz severnega dela me-.sta ter sedmega moža, ki je bii slučajno navzoč. Sedem ljudi je bilo zajetih in postreljenih v garaži na North Clark St., tekom najbolj grozovitega klanja, kar jih pozna dolga zgodovina banditskih umorov v Chicago. Policija je polovila štirideset osumljencev, ko je skušala spraviti morilce pred sodišče, vendar pa obstaja strah, da ni bila postava, temveč strah pred o-sveto gange, ki je začasno prekinil operacije s tihotapstvom piva ter raketiranje v mestu. Med o-nirni, ki so bili prijeti, ni nobenega vplivnega gang-sterja. Mesto je bilo prebujeno iz svoje letargije napram zločinom in nasiljem in oblasti so objavile vojno do konca napram gangsterjem. Voditelji zločinov pa so posvečali malo pozornosti pretnjam ter rapravili načrte, da organizirajo svoje sile proti onim postave. Eksekucija sedmih moških ali privržencev Geo. (Bugs) Morana, zaznanovana kot "masaker na dan sv. Valetina" je napovedovala smrt rivalskih gang-sterjev, ki bi si drznili iz svojih skrivališč. Sila "Scarface Al Capone" je bila izzvana in sile enega njegovih vernih privržencev, Dorana, so bile uničene. I ■ J/ f Ogenj strojnih pušk, obrnjen na sedem mož, ki so bili postavljeni k zidu, je pustil Morana dejanski nezavarovanega. Govore, da je bil on ranjen, a policija domneva, da je skoro nemogoče, da bi mogel kdo ujiti pripravljeni eksekuciji. Carone in njegov glavni, rival, Aiello, vladar Aiello gange, sta bila izven mesta. Posebna coronerjeva porota je bila sklicana, da preišče umore. Umori so bili najbolj značilni v dolgi zgodovini butlegarskih sporov v Chicagu« Drznost napadalcev človeka naravnost presene-. Se ana^zira povesti ljudi, ki so se nahajali v bližini pozorišča, nima poročilo o umorih nobene primere v policijskih analah glede drznosti. EVROPSKIM MESTOM MANJKA ŽIVLJENSKIH POTREBŠČIN Prezebajočim mestom Evrope manjka živil in kuriva. — Berlin, Dunaj, Beograd, in London vsi trpe. — Železniška služba je močno ohromlje-na. — Vse reke zamrznjene. LONDON, Anglija, 15. feb. — Pomanjkanje živil, kuriva in pitne vode v velikih evropskih mestih je postalo še bolj akutno danes, pod nadalj-nim pritiskom najbolj intenzivnega mraza, kar se jih je pojavilo v zadnjih stoletjih. LINDBERGH SE BO V JERSEY POROČIL Lindbergh se bo najbrž poročil v New Jersey.— Njegova zaročenka igra golf. — "Lone Eagle" pa je šel lovit ribe. . MEXICO CITY, Mehika, 15. februarja. — Dočim prihajajo še vedno čestitke v ameriško poslaništvo 'iz številnih delov .sveta oh priliki zaroke podanikove hčerke s polkovn,ikoni Charles Lind-beryhom, je preživela M ins Anna S. Morrow včerajšnji popoldan z i pranjem golfa v Count-;- klubu bližini glavnega mesta. Tekom jutra je odšla jahat konja z Miss Suzano Beck, hčerko nekega ameriškega trgovca. Obe sta dobri prijateljici ter ju je videti skupaj na jahališčih vsako jutro. Ana namerava nadaljevati s svojim mirnim življenjem v poslaništvu do svoje poroke. Kot v preteklosti, bo njeno glavno razvedrilo jahanje, golf ter peš-iz-leti. M.ss Mor tow jse ne bo udeležila Berlin, Dunaj, Beograd in London so v glavnem trpela in sicer slednji vsled pomanjkanja vode, katero i" postalo naravnost intenzivno. Zasneženi tovorni vlaki niso mogli spraviti živil in kuriva v Berlin in na Dunaj, kjer se je potrebovalo čez-tonažno množino premoga za boj proti strašni zimi, Beograjska vodna zaloga je zmrznila in ljudem primanjkuje kuriva. JUANITA ZASTRAŽENA Policija straži hčerko detektiva Jacksona. — Rice b o stavljen pred sodišče. — Malo vere i-majo v poslanico, katero je pustila vdova pred samomorom. WILLIMAXTIC, Con., 15. feb. Vitka 24-1 etna deklica, ki je postala sirota vsled umora in samomora. je bila dane« strogo zastražena, v zvezi z enim najbolj čudnih slučajev v kriminalni zgodovini Connect ieuta. Štirje detektivi so .dražili dom Vulliaiua K. -Tarksona, okrajnega detektiva, ki je bil umorjen. Mrs. Jackson si je sama pognala kroglo »ko^i sree, potem ko je pričala pri inkvewtu -lede smrti svojega moža. Juanita, edini preživeli član družine, ni bda aretirana in-nika-kih obtožb se ni dvignilo proti' njej, a bila je potrta in detektivi so bili navzoči bolj da ji jromaga-jo, kot da jo straži jo. Trenor Rice, obtožen umora de- Temza, Seine in Ren so zmrznile ! aktiva, je sedel v celici okrajne na gotovih mestih, kar se je zgodile prvikrat v letih, in sto ladij je bilo danes obdanrh od leda v baltiškem morju. Ladijski promet je resno oviran, kajti številne ladje nasedejo pred snežnimi viharji ob angleški obali. Železniška sMžba po i-elem kon- m t men tu je bila ustavljena ali pa vsaj močno ovirana. Vlaki med Dunajem in Budimpešto so bili račasno suspendirani radi snežne blokade. Volkovi in divji m r jase i }Kisegla v naš najbolj dragoceni zaklad in nam bo izzrealila najlepše bisere naše ljubezni, naše tu-ge in našega hrepenenja. Prihodnja nedelja bo velik praznik, ki ga moramo vsi newyorski Slovenci dostojno praznovati. To ho praznik slovenske pesmi, torej zares dogodek, in dogodki so vendar tako redki v našem takoimenova-2iem kulturnem življenju. \ewvorški Slovenci, tako bodimo kot smo bili vselej ob takih prilikah. Naša dolžnost je, da se bo gospa Lovšetova vedno z j s krenjm zadovoljstvom spominjala koncerta, ki ga j« na svoji prvi ameriški turneji priredila newvorskim Slo-veneem. DOGODKI V CHICAGU Izza lanskega poletja ima mesto Chicago policijsko administracijo, kateri upravlja reformator Russell. Ko je namreč Mr. Russell prevzel kontrolo nad po-lici jo, je napovedal takratnemu županu Thomsonu boj ter proglasil, da se v bodočnosti ne bodo mogli čikaškr liuthgarji in gangs ter ji veseliti nikake policijske zaščite — Z banditi bomo napravili kratek proces, — je bil tedaj možak moško izjavil. Kar se je pa v četrtek zgodilo, jasno dokazuje, da j-e je gospod Russell malo preveč zanesel na svojo policijo. Kaj se je zgodilo v garaži, ki je bila glavni stan gang-sterjev, se zamore samo domnevati. Dejstvo je le, da je vstopila skupina mož in zapove-dala vsem navzočim naj stopijo k steni. Par trenutkov pozneje so postali žrtev strojne puške. Ustreljenih je bilo šest banditov ter neki šofer, ki je bil slučajno navzoč. Dejstvo je. da sta bila dva morilca oblečena v policijsko uniformo. Napadalci so se pripeljali v avtomobilu, ki je bil podoben policijskemu avtomobilu in tudi tak rog je imel ko jih imajo policijski. Pomožni prohibieijski administrator pravi, da so bili morilci policisti. Hoteli so se maščevati, ker niso bili dovolj in redno plačani za protekcijo. To je več kot mogoče, kajti, da ima čikaška policija Jesne zveze z zločinskim svetom, je znana in dokazana stvar. *fl Kakšen izgovor bo našel Mr. Russell, ki se je ob svojem nastopu tako široknstil? V listih je čitati zgražanja nai divjo Mehiko ali nt^ civiliziranim Balkanom, če se v neobljudenili divjinah \\ kak umor ali rop. V tej deželi postavnosti se pa zamore sredi oblju. dela drugega največjega mesta zgoditi, d? je se- j strojnimi miškami usmrčenih in da I. GLAS NARODA, 16. FEB. 1929 ROKOBORBA MED SHARKEYEM IN STRIBLINGOM , i Kg wm m m - m, > Glefofišče-Glisba-Kiflfl Peter Zgaga KONCERT GOSPE PAVLE LOVŠETOVEV NEW YORKU. V BLAGOHOTNO SVARILO i i vsem tistim zakonskim možem, ki stresejo svojim boljšim polovicam po življenju. Slovenski slavcek, gotspa Pavla Lovšetova, operna in koncertna j TorPJ kot je v^raj. rečeno, s, pevka v Ljubljani in ena izmed | ^ Ml Korh. Poteein onesvestil. ta-najboljsih umetnic v Jugoslaviji. .se bo vršila v Miami. Fla., na ogromnem stadiju, v katerem je prostora za 40.«K)0 gledalcev." Zanimivosti iz Jugoslavije. m Tajinstvena smrt bogatega starca. Iz Sremske .Mi t rov ice poročajo, da mrt bogatt-ga starca, za katerega se ne ve. ali je bil umorjen ali je umrl naravne >mrti. Vdovec .Milan Abadžija je živel polna tri leta v divjem zakonu z lojeno Živa no Kovačevi«* v Vojki. Iz te zveze se je rodilo dvoje otrok, od katerih je eden že umrl. Pri triletnem skupnem življenju sta se Abadžija in Živ a tu r&zšla. Žavana .je odšla k svojemu 75-lfttnemu očetu Stevanu Zeko-viču. ki je pose«lova l 10 jntrov zemlje rn hišo ter precej denarja. Se živečega otroka je vzela seboj Zivana. Xjen o^e p:t otroka ni maral v hišo in mto ga^ je Zivana dala v rejo na kmete. Nekega dne je stari Stevan Zekovič nepričakovano umrl. Pokopali so ga dostojno. S*iri dni po pogrebu .ie pa Zivana prišla k svoji sestri v Deč in ji zaupala tiajno. da oče ni u-inr! naravne smrti, temveč da ga je zadavtil Milan Abadžija s ]>o-mo"-jo Stanka Xikoliea. Tasi; je Ztvano takoj odpeljal na policijo. kjer je Zivana izpovedala sledeče: Ko s«-m še živela z Milanom Abadžijo, lihi je večkrat očital, da bo inoj o»"-e še dolgo živel in da ne bom tako hitro dobila svojega dt h ža. Ko sva t>e ločila, sva si še vedno dopisovala. Pisma je prenašala neka ciganka Mica. Z Aba-džijo ^va se tudi sestajala in tedaj mi je prigovarjal, naj zastrupim svojega očeta. Ker se zato nisem mogki odločiti, mi je rekel, da g& bo sam zadavil, če ne boni nikomur povedala. Pretil mi je vedno tudri z nožem. Lani 10. junija mi je pisal, da pride v torek ali sredo in tla bo umoril mojega očeta. Pisal mi je, naj zgodaj ležem v posteljo, da oče ne bo niče->ar sumil. Oče se je s sosedi dolgo pogovarjal pred hišo, jaz sem p^a sva razburjena šla spat. Kmalu je prišel v spalnivo za menoj Čudi oče. Za njim sta prišla tudi Milan Abadžija (in Stanko Xiko-tin. Stanko je pnijel starea za roke, Abadžija ga je pa začel daviti z roko. 'ki jo je imel ovito z beio krpo. Slišala sem starea. kako je koinaj slišno hroped: Zivana, ŽA- vana! Abadžija je nato stopil k meni in mi z nožem v ro«ki za.po-vedal. naj mu pokažem, kje je skrit denar. Pokazala sem mu. Vzel je 13,000 dinarjev. Meni je da! 3000, Stanku pa tudi 3000. Ostanek je obdržal. Stanko je odšel, Abadiija me je pa prisilil, da sem se mu vdala. * časno na Usodne noči sem zanosila. Preden je Afbadžija odšel, mi je ukazal, naj takoj zjutraj povem so-sedniki izjavila, da nisem spoznala .moških, ki so ]>onoči vdrli v sobo in zadavili mojega o-<"era. Milan Abadžija je 37 !t»t star. Po zunanjosti je pravil tip kmet-skega Don Juana. Xe prizna groznega umora in se vsemu čndi. "Živana si je vse rzmislila. se je zagovarjal da bi preprečila mojo poroko z nekim dekletom iz St. Pazove. Dal bi ne vera koliko, da ne bi živel ž njo. Kako bi potem umoril njenega očeta zaradi nje-nega denarja.' Olrtoženec Stanko Xikolir je nemarno oblečen in priznava, da je kritičnega dne imel ti.TOČdinarski bankovec, ki ga je pa dobil za prodanega konja. Pri njem so videli še več bankovcev, za katere pa pravi, da bili ruski da je zapravil že vse svoj«* premoženje. Brata Milana Abadžija sta izjavila. Ja je bil Milan kritične noči doma. Priča Darinko Subo-tič je pa izjavila, da ji je Jelena Ostrie povedala, rla je slišala, kako sta Milanova brata pregovarjala Zivano, naj umakne svojo obtožbo in reši Abadžijo. za kar sta ji ]K)mijala visoko nagrado. Milan in Stanko sta tej priči baje priznala, da .-.»a umorila starega .S te vana. Dve priči sta izjavili, da jima je Zivana tožila, kako jo Milan nagovarja, naj umori svojega očeta. Priča Djoka Nikolin je izjavil obtožencem v prid, Zivana pa protestirala rekoč: "Ko je Xi-kolrn umoril svojega očeta, je Abadžija za njega krivo prisegel; sedaj pa X'ikolin prisega po krivem za Abadžijo. Po sodnih spisih so takoj ugotovili, da je Nikotin l|ta 1924 res umoril svojega očeta. Priča Anka Stefanovie je izjavila, da ji je Živana rekla, da Abadžija ni morilec njenega očeta. temveč a obtožuje tega zločina samo iz o svete. Živana odgovarja, da je Štefanovičeva hotela pred leti za 100 dinarjev zastrupiti nekega seljaka. Stražnik Šnajder izjavlja, da je slišal, kako je Abadžija prosil iz stranišča Živa no. naj «ra ne obremenjuje. Zdravnika* srta izjavila, da ni rz-ktljaičeno. da je bil strec Stevan bo v nedeljo' due 24. februarja med nami. Dne 28. t. m. pa se povrne v stari domovino po jako u- spešni trimesečni turneji širom Amerike. _\jen koncert bo posve-etn večinoma narodni pesmi, ki jih gospa Lovšetova zna podajati tako nedosegljivo. Radi tega se nndi newvorskim Slovencem izredna prilika uživanja domače u-mefnos-ti, kakršne morda ne bo | več nikoli. Xjen newyorski koncert- bo zadnji v Ameriki, njeno slovo od ameriških rojakov in zato je upati, da r,e rojaki prikažejo v obilnem številu, tako da mo- j re gospa Lovše«fova odnesti v do- i movino najiboljši vtis od nas. Koncert začne točno ob 4 in pol ! popoldne in se bo vršit v lepi dvo- i rani International Institute. 341 i East 17th Sltreet (meri 1. in 2. j Avenue). Vstopnice se že lahko sedaj dobivajo od g. Liij*>ha na 82 Cortlandt Street, od g. I. Hurleta ali pa. ako »telefonirate g. I?. F. Hla-ehtt, Algonquin f>440. ko strašno se je'bil ustrašil coper-nikovega razodetja. Ko mu je pa Oospidozzio kozarec vode pomolil pml nos se je koj zavedel in planil kvišku. X'okateri ljudje so že taki. da vode ne morejo prenesti. Oči si je zmeneal. trikrat zaporedoma potegnil sapo vase in ga vprašal: — Ali >p zvezde ne motijo? Ali zvezde ne lažejo! — Xikdar! Per dio mio! Sacro-faganza ! — se je prikrščil Cospi-dozzio. To je bila za wbogega Pote-eina JUGOSLAVIA IRREDENTA Dopis. Waukegan, 111. Kakor »znano, je .bila lansko spomlad v Slovenskem narodnem Domu v Wankegan-u, '111., veselica z obširnim programom v korist spomeniku Miroslava Vilhar-Prrzna tudi. da je kockar in ja. Kmalu po prireditvi je bilo i>o- ročano, je znašal čisti dobiček s še posebej poklonjenimi prispevki vred približno $400. Pred kratkim časom se je pa raznesla govorica, da omenjena prireditev sploh ni mela dobička. Da pridem stvari dn dna. sem te dni posetil "VVankegan in dobil pregled o val-ea. ki je vse »pregledal. Njegovo poročilo tukaj sledi : "Pregledal sem račune, potrdila in vse podrobnosti glede prireditve za V i Ih a rje v sj»omenik. — Skupnih dohodkov je bilo $714.95. skupnih stroškov $5f)8.81 in čisti prebitek znaša $116.14. AVauke-gan. 111., dne 10. februarja 1!>29. Paul Bartel''. Upam, da. -se odslej ne bo več nihče v Wau'keganu in Xorth Chi- "Ker so društveni odborniki politično nezanesljivi ljudje", je bilo razpuščeno te dni tržaško podl>oriK> društvo, ki je štelo približno še sto članov. Pred dvema letoma je bilo namreč razpuščeno delavsko podporno in tržaško podporno društvo. Pri likvidaeiji sta se društvi dogovorili, da bo tržaško podporno društvo delovalo dalje in skrbelo za zdravniško pomoč onim članom, za katere ni nikake zakonite zavarovalne obvez nosti. ŠolMki voditelj Andrej Čok. ki je predsednik društva, je dobil odlok z razpustom društva. Hudo »so zadeti siromašni upo kojenei. ki so dobivali od društva v bolezni zdravniško pomoč in denarno podyyoro. Istrski boksit. Istra je bogat na boksitu iz katerega se prideluje aluminij. V istrskem deželnem gospodarskem svetu so >e z začudenjem vpraševali, za'kaj se vendar ne odpravijo omejitve v produkciji boksita, ko ga je toliko, da bi se ž njim pokrila potreba za produkcijo aluminija za celo državo in še izvažal hi se lahko v inozemstvo. S to rudo se okoriščajo danes tujci. L. 1921 .je bila produkcija oživela in leta 1925 je dosegla svoj višek s približno 200.000 ton. Ves ta ma-terijal je šel kot surovina v inozemstvo in vračal se je kot alumi- eagu čutil prizadetega afi užalje- nij- Leta 192t> je vlada iz nera-nega, jaz pa obžalujem, ker so bi- zumljivih vzrokov omejila pro- la sumičenja. Xadalje pojasnim, da se je do danes nabral $650.00 za Vilharjev spomenik. Od časa do časa objavim nadaljne prispevke, ki vzvi-raj<# iz rodoljubnega dela v Wati-keganu in Nonth Chk*agu. Mat i.>a Pogorele. zadavljen, toda verjetna je tudi naravna smrt. Državni pravdmk dr. Rogulja vztraja pri obtožbi in zahteva za* \ise tri olbtoženee smrtno kazen. z« Veliko Noe Nakazila v dinarjih, lirah in dolarjih odpošiljamo vedno z najhitrejšimi parniki in preko najboljših zvez. Za pravočasno izplačilo se obrnite pravo- Sakser State Bank i . • * r. 82 Cortlandt Street New York City •v ' ' - < ^ *'"" ^ dukcijo, da se je pridelalo namesto pričakovanih 350.000 ton samo 80.000. Pri boksitnih ]>odjet-jih je -bilo zaposlenih 2000 delavcev. Tovarna za aluminij se otvo-ri najbrže v Margheri ]>ri Denet-kah in tja bodo vozili irstrski boksit. Slovenskim materam je govorila "Goriška Straža" lani za novo leto o novih dolžnostih. "Prišli smo v nove razmere. Zdaj gre za slovenske otroke. Kaj bo 8 b'totifcK)č slovenskih otrok, ki zahajajo v šolo, kjer se naš mili jezik ne glasi več? Ali bodo oestaii zvesti svojim materam? Ali bodo ljubili materni jezik in slovensko domačijo? Ali bo ta mTadi rod zra-stel v čvrsto, pošteno slovensko ljud«tvo?" Slišimo, .kako nam odgovarjajo naše dobre, zveste matere: "Srca slovenskih otrok «o naša in -božja. N Bkomur jih no damo. Učile bomo otroke doma pisati rn čitati slovensko. Iz naših otrok ne smejo zra-sti odpadniki. Hočemo da zrastejo naai dečki in detklice v vrle. zna'cajne. Bogu in narokiu zveste 1 judi" ... List radi tega ni .bil zaplenjen, ali očitalo se mu je hujskanje proti novi šoli, ko je bil ustavljen. Asimilacija ni v resnici taka. ka-'kor jo opisuje fašistični trsk. GAULOIS" PRENEHAL IZHAJATI Znano gladilo francoskih narta&atov "OaifloisV, ki je eden najstarejših francoskih stov, je prenelial izhajati. mo-bil najiftrašiiejša Jiovica, 'kar jih j« shšai v svojem življenju. V istem trenutku je postal copernik njegov največji sovražnik. — Tega praviš, da pa ne moreš dognati, s kom tse .bo vdova Potenci nka poročila.' — Na k, tega pa ue morem. — Ali jo poznaš? — 'Xalk. nisem še imel te čarrti. — C V greš z menoj, boš imel to čast. ' In odpravila sta se proti Pote-cinovemu domu. — Kar v kuhinji ostaniva. ona je v spalnici. — je rekel Poteein. — Bom stopil po kvart vina v klet. Iz spalni*?*' je prihajalo živahno govorjenje. — Torej tirna gorite, — je. pomislil Cospidozzi — prijateljice so pri nji. Ko se je vrnil Poteein z vinom, ga je vprašal: — Kdo pa .je v njeni 5 fgpp ■ f* - v NAftODtA, W. FEB. 1929 ZANIMIVI m KORISTNI PODATKI PORUON LANOUAOI INFORMATION MRVICI — iUOOlLAV TOBIM PROBLEMI PRISELJENCA. Frigid: Se-lirao \v,ak na svojem starem se narahlo spomnim že samega se-j Ne vera, kolikokrat sem prehodil mestu in imamo vsak .svoj četrt be: Zame je pa prav za prav vse^ našo ulico, gotovo sem jo tisoč in pr»-d .v"l>oj. Dokler >mo bili mladi, eno. ali pridem ali ne pridem, soln- . tisočkrat. V službo, domov, na miio tako radi pili skupaj in smo ce .sije. In potem si ne upam mi- izprehod, v gostilno in še marsi-vm na ta kal i iz litra; Takrat se je sliti ničesar več. j kam, zdaj-le se ne morem vsega še vsak zanesel nas»*. vsak je mislili In tako sedimo zaviti vsak v saj človek zmerom kam samo na .svojo pot pred s^boj; ta-(svoj molk. Daleč narazen smo _ Pa "se vrne gr(1- Hodil krat se se nihče ni bal. da bi kar mize so tu tako nerodno široke _^^ Po uLici in nikoli mi ni nič tako sr«di ljudi lahko utrnil v nič,'in strah nas je praznega prostora1 Pasflknega prišlo na misel. Bila in zato srno lahko bili tesno drug t med nami. Ne, to nam je čisto Je» Kakor so Pai~* ulice pri na.s: tlak z drugim dali smo Potem smo osiveli, ogle-^ vse eno, le naj prisede, če kdo zanemarjen in smeten, hiše se in nas je bilo groza; želi, izvolite, prosim, pravimo __nekam črnosive z zamolklo temni- nič se- ni bilo zgodilo, le naša srca nas skoraj ne more nihče več nio- n" — kaj hočemo, so izgubila v eno samo sivino, j1 iti. Toda zmerom je vsak čisto mora živeti, kolikor mu je zdavnaj nekoč smo ž*1 utonili v nič sam zase. prav nič skupnega ni- ^do naloženega. Mnogokdaj sem ni prav nič t^žko. Xu, da. samo mamo med seboj, kvečjemu to, da se OZI*l, če ne gre kak znanec za me- — stari ljudje smo. kakor da nas nihče izmed nas z nobenim člove- no.J> morda bi bila šla skupaj do1 ni. Toda. saj človek vam nikoli kom in z nobeno stvarjo nima ni- prvega vogla: ali pa sem šel sam! ne prizna, kako hudo je ž njim. J česar več skupnega. Mlad človek *sem spotoma mislil kake prav j Vsak popoldan prihajamo in m>- (Se zmerom z rokami in z mislijo neznatne stvari: — tri bo že, — damo na svoje prostore, natakari- ^dotika predmetov in ljudi, vse mu recimo, stopiti bom moral; ali pa: ca nam nosi vsakemu ]>o četrt, s j je dobro ali pa hudo, zmerom koga hvala Bogu, danes je pe zopet en starimi, blazinastimi rokami gre-.]jlt})i r>H ga nP Inara jn naj krat lep dan. — Nekoč pa sen sem jemo svoje kozarce, pijemo, pola-jzafej tako daleč, vse gre ž njim, stopil iz hiše in sem kakor po na- vse vesele in žalostne reči. Mi pa v*adi pogledal gor in dol. Ulica je smo vse izgubili, ne v nas ne okrog bila tiha in prazna, samo na lipi nas ni ničesar več. Huš, pravimo kraj eeste se je tisti hip utrnil in si manerao rol^e, to je mraz. In poslednji list. rahlo je parkrat se razgledujemo okrog sebe, več- udarjal ob vele veje in se je skozi krat pozabi kdo vrata zapreti, sivi jesenski zrak zazizbal na tla. morda bi bilo tr*ba v peč še malo Da, samo to bi se ne bilo smelo . naložiti — razburjamo se in si zgoditi, samo to — in vse bi bilo' Vsaj ko ,«.o pn Al i. ^ m dajpmo opraviti kaj malega.' dobro. Tedaj pa me je presunila zyamlo. vse je ostalo v «v»jem 1™- Totla na koneil ^ ^ ne izpreme- groza, naslonil sem se ob zid. O. UH ii.tt-m. na steaaj odprtem mol-|nj. y samf)ti nam j(i mrom tisoč in tisočkrat sem že šel in vse- •zorna. Čisto po malem sr»>bljemo in na koncu plačujemo vsak zase — o. že smo tu, še zmerom smo tu. Skozi okna pod obokanim stropom sijejo plameni sol ne a na pogrnjene mize. na stole, na tla. In mimogrede nekaj pade tudi .ia nib ku. O, mi smo že stari, mnogo iz-1 kušenj imamo in vemo, kako bre- mraz. Xaši otroci so zrastli, svo- Jej je malo mojega breznpja kani-jo pota in svoje misli imajo, mi se lo na tla, zdavnaj že ni bilo nobe- znmna so taka-le pričakovanja• N>,nimamo ni5esar vež pomeniti ž nega kamna več v tlaku in nobene. rečem, zvečer se že razmaje nekaj,. nafc. ^ so skoraj gp bo]j „a zrna v zidovih, fla ne bi bil življenja, pogosto so zgoraj tarp kakop mi 2ivdi smo dail malo črno od mojih korakov in od kaki mladi ljudje pridejo vsi raz greti in duškom a izpijejo par kozarcev — toda saj vse to ni nič. Da. pravim srm pri sebi, zamam. mladim ljudem ničesar ne dopoveš. In gledam, kako pada luč na mize. ki čakajo, in mislim: pa vso večnost ničesar ne bodo pričakali, ne ta prostor ne to solnce. Tn tedaj na dan smo roke pokladali na pa- mojih korakov in od mojih misli, pi rje in smo reševali zadeve, poslal i in zdaj, prav zdaj je bila ulica in mislili smo, akti so šli z oddel-( polna do vrha — jaz ne bom niko-ka na oddelek in nazadnje v ar- li več mogel tod. Tedaj je nekdo hiv, mi smo avansirali polagoma pristopil: Kaj pa je. gospod in smo se izpraznili cisto do dna in svetnik? — Hvala, sem rekel. Xič. zdaj smo tu. Razmišljam samega sebe in mi to mi je morda hudo. da zdaj ni nič več teže v meni, da tako ne-!smiselno lahko mi je. O. časih me Kako si izboljšati moč in krepkost. je neprestano bolelo v prsih, gle- dal sem v tlak pod seboj in sem sem si nenehoma prigovarjal: ne I.ju4*m katerim moč pojema ali imajo oslabele vitalne oreanr, kot posledica sla-b«gB tfdravja ali pa ostarelostl. je Nu-Ko-Ton* v veliko pomoč. k*r ono ureju-ilvce In prebavo, ojatfuje tek do jedi, por.t&jga pr,."' zape.ki. vnetju ledvic in mehurja, glavobolu in omotici ter povrne zdrnv. okrcpfujof- spanec, Nupa- Tone se s čudovitim uspe!.om rabi že „. zadnjih 40 let in Mr. James waiters ' «V ^e kakšna bolj tesna vez na Z1V raffM- M1; tzs?. t*«* m „a iju*. b*« > ^^ ni. Stopil sem po trotoarju in bilo mi je, kakor da ni nič. Zdaj sedim in mislim nazaj, pa ne morem domisliti, kako je vse to prišlo. Xajbrže se mi je malo prej kaj pripetilo, sam Bog ve kaj, lahko da mi je kdo segel v šel, šel, grizel sem si ustnice in' roko in mi je rekel adijo. Da. da, umaknem se, pa se ne umaknem. Marsikaj sem izkusil, pa ne vem, gotovo se mi je pripetilo kaj ina- "Nuita-Tone je čudovit. Predno sem ku jemal. Rem bil ismuč-en. t«>da sedaj spim dobro: moj Želridec deluje redno In *ju-traj, krv vstanem. Be počutim iacvrstno." S tako dobrim aredstvom pri roki je nepotrebno da bi ljudje fie nadalje trpeli. t>oskuirite Nujja-Tone le za par dni. In opazili boste čudovit u«peh. Pri«daja ne v trgovinah z zdravili ali na naroče za va» od zalairatetja z zdravili. (Adv ) lega. Xekdo zraven mene je sege] po časopis in je začel brati na zadnji strani. Samo podleči ji ne sme človek, da, | — Čujte, pravi, profesor Mera-samo podleči ji ne sme. Saj si je la je umrl. nihče ne meri sam in na marsiko ga pade toliko, da ne vzdrži. Jaz, — Profesor Meralaf Ej^', Toda take-le stvari nas nikoli bližno tako-le: KAPITALIZACIJA OBRESTI PO 4|% S 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na — . "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" od 4% na 4^4%. I K vlogam se bo pripisalo sedaj y2% več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno prioisanih povišanih obresti. Za primer navajamo cbrestovanje vloge od $100.—, da se vidi naraščanje vloge po 4% in po 4¥*% obresti: na primer, z menoj je bilo pri- ne ganejo, nikoli nam ne pride na misel, da bi se poglabljali sami i vase in bi se izpraševali s pridušenim gUsom: Kdo neki zdaj pride na vrsto? Ej, daleč nam je še smrt, črvste se še čutimo, na i dnu naših teles še skoraj zmerom dremlje nekaj mlade sile. Ali je to kaj, če umre človek? Jaz, ne primer, sem nekoč imel tiho, drobni upanje, pa mi je umrlo, to je nekaj čisto diugega. vloženo vloga z obrestmi v: H 5 letih 10 letih 15 letih 18 letih 4% $100.— $100.— $121.84, $124.78, 1148.40, 155.71, 180.80, 194.32, 203.54, 221-99. Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po 4^4% pa v lo letih. Kdor hoče podvojiti *voj denar, bo dosegei ta cilj 2 leti prej, ko ee mu obrestuje vloga po 4 Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša iniei jalova ta redno š teden je. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira ffyve vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost. SAKSER STATE BANK k, H, .«-' i — Potem molčimo, samo kaj malega še rečemo tu pa tam. — Mraz je, pravim, pa stopim do peči in pogledam. Čuden lokal, ne segreje se, pa se ne segreje. Potem sedem nazaj in si mislim: Moj Bog, saj bi se našlo še kam drugam. Kaj bomo zdaj kar do konca ždeli tu ? ! Včasih sem zmerom tako sedel, :da sem gledal skozi okn&. Vse je [zaman, človek ne neha upati, pa ne neha. Potem sem se presedel, da gledam v zid. Saj tako je se i lepše, zdaj bi me lahko iznenadilo, čisto na tihem bi prišlo in bi me potrepljalo po rami. Sieer pa, zdaj je to vseeno. Vsa okna so zastrle ledene rože. RADA BI IZVEDELA za mojega brata MARTIXA UDOV1Č, doma iz Lipnika, fara Trebnje, podomače Bučev. Nahaja se nekje v Detroit, Mich. Če kdo ve naj mi sporoči, ali naj se pa saun oglasi. — Louise Schnstar, 6116 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. (3x 15.16&18) Izguba državljanskega papirja. Vprašanje: — Sem nam r ali z i-lan državljan Združenih držav od leta 1923. Nedavno sem moral nekje pokazati svoj državljanski papir, pa ga ne morem nikjer najti. Bržkone sem ga izgubil. Ali morem dobiti prepis in kaki stroški so spojeni s tem? — R. S.. Chica-ILL Odgovor: — Ako kdo izgubi svoj državljanski papir (certificate of naturalization j in isto velja glede "prvega papirja" — more dobiti duplikat, ako se obrne na klerka istega sodišča, kjer j# bil natu-raJifziAm. Predpisane so v tem pogledu gotove formalnosti in treba dokazati, da je bil papir izgubljen. Klerk ima v to svr-ho na razpolago posebne formu-larje za prošnjo. -Stvar bo mnogo olajšana, ako se stranka, spominja datuma, ko je bil izdan državljanski papir — in še boljše — ako zna za številko državljanskega papirja. Za duplikat tie vedno zahteva neka pristojbina. Xa federalnih sodiščih enakomerna pristojbina znaša : 05 centov za duplikat "prvega i>apirja" in $1.90 za duplikat državljanskega papirja. Državna sodišča imajo razni* pristojbine za to. Kaj je Warrant? Vprašanje: — Prosim.-razložite mi. kaj je- 'Varant'" in kd>ij se rabi? — 1. A.. New York City. Odgovor: — "Warrant" je tod-mjski nalog, ki poobla-šča poiici.io ali slične organe, da smejo izvršiti aretacijo, liišno preiskavo, za-plenitev ali sploh katerisobodi drugo stvar v svrhn pravopiOosre-dovalnie dela: 116 N. Dearborn Street; 23*3 Milwaukee Ave.. 4713 S. ITa Iste ad Street, 417-419 Bast 35tli Street. 105 S. Jefferson Street (za neizurjene delavce). Inozemski dijaki morajo pohajati šolo ne dnevu. Vprašanje: — Pričakujem brata iz starega kraja, ki -ima priti izven kvote kot dijak. Ali je dovoljeno, da bi pohajal večerne tečaje na vseučilišču in delal podnevi? — B. F., Buffalo, N. Y. Odgovor: — Ne, to ni dovoljeno. Inozemec, ^časno pripuščen kot dijak, mona posvečati podnev-ni čas svojim študijam v zavodu, kjer je bil Atpisan. Postransko delo, da si zasluži svoj "board" ali stično, ako ga ne ovira pri rednih študijah, je že dovoljeno. Inozemski dijak pa sme delati tekom po-ertnie, kar mu je -drago. Glavna stvar je, da redno pohaja šolski tedaj po dnevu. Vsi^polski zavodi, ki so foil i o-dobreni od Secretary of Labor kot šole, M smejo pripustiti inozemske dijake, morajo posHjati . ' ■ ? -i departnientu za delo redna poro-čnla inozemskih dijakih, vpisanih v teh šolah. Poroči La se pošiljajo trikrat jia leto. Ako inozemski dijak dalje časa izostaje iz šole, treiba o tem ^poročati. Problem beguncev. Vprašanje: — Ali bi mogla dobiti informacije o tem, kako so evropske vlade in Liga narodov rešili problem beguncev? So ti begunci, nahajajoči «e v raznih državah. zadobili kak zakonski status? — D. K.. New York City. Odgovor: — Bnainpetdeset držav je sprejelo uredbo Lige narodov glede potnih listov v korist 1,300.000 ruskih beguncem in 38 držav je sprejelo isto uredbo glede armenskih beguncev. Mednarodna konferenca, ki se je vršila v Gene vi od 28. do 30. junija 1929 in katere so se udeležili zastopniki 15 držav, je doda-, ka nekatere predpise iHede identitet nih spričeval in civilnih pravic beguncev in raztegnila svoje delovanje tudi na grške, bolgarske, asirske in asiro-kaldejske ter turške begunce. Liga rrarodov izdaje beguncem ta kozva ne "mednarodne paspor-t^?t. Povrh tega je "Liga ukrenila mnogo flrugih stvari v korist begum-em. zl.isti onim v francoskih kolonijah. Število nezaposlenih beguncev je bilo znižano na približno 2f>0.000. — Dar $100.000 s strani ameriških organizacij je o-mogočil Ligi evakuacijo ostalih ruskh beguncev iz Carigrada, kajti turška vlada je dala rok ruskim beguncem, da morajo zapustiti Cnrrgrad do H. februarja 19>29. Prizadevajo se sedaj preseliti mnogo nezaposlenih beguncev v južno-ameriške dežele, zlasti v Argentino. Manjše število farmarjev ni zmanjšalo obsega obdelovane površine. Vprašanje: — Čitam, da odstotek farmskega prebivalstva v Zdr. državah stalno pada. Recite mi, da-Ii je to padanje imelo vpliv na obseg obdelovane površine in na količino pridelkov. — P. V., Du-luth, Minn. Odgovor: — Lota 1880 je farmsko prebivalstvo Združenih držav znašalo 71 odstotek vsega prebivalstva. Leta 1925 je bilo to razmerje le 45 odsto. Vendarle je sedaj 18 milijonov ljudi izven mest več kot jih je bilo pred 50 leti. Obseg pridelovane površine pa se je povečal od 536 milijonov akrov na 924 milijonov akmv. Vrednost farmske lastnine je skoraj -pefkrat večja kot leta 1880. Preti 50 leti je vrednost ameriških poljedelskih pridelkov znašala manj od 2250 milijonov dolarjev na leto, leta 1925 pa je vrednost teh pridelkov znašala čez 1,4000 milijonov dolarjev. Vrednost ameriške valute. Vprašanje: — Kako je tekoča vrednost ameriškega dolarja v takih evropskih državah, kot Fran-eija. Nemčija, Italija itd. Odgovor: — Vrednost ameriškega dolarja v razmerju z inozemskimi valutami se stalno menja. Skoraj vsi dnevniki prinašajo dnevne kvotaoije inozemskih valut. Dne 2. februarja 1929 je bil vreden: francoski frank 3.9 centov, italijanska lira 5.23 centov, nemška miarka 23.7 centov, avstrijski šilirtg 14 centov, čehoslo-vaška krona 2.9 centov, madžarski pengo 17.5 centov, poljski zlotv 11.2 centov, jugoslovanski dhiar 1.7 centov rtd. SKUPNA POTOVANJA v JUGOSLAVIJO in ITALIJO ki jih priredimo SPOMLADI in POLETI tekočega leta: 14. 5. 9. 25. 25. po Francoski črti preko Havre: MARCA, S. S. PA K IS, Velikonočni izlet APRILA. S. S. PARIS MAJA, S. 8. ILE DE FRANCE, Glavni pomladanski izlet JUNIJA. S. S. PARIS, Glavni poletni izlet JULIJA, S. S. ILE DE FRANCE 29. 22. 12. po Cosulich črti preko Trsta: MARCA, S. S. VULCANIA MAJA, S. S. PRESIDENTE WILSON JULIJA. S. S. VULCANIA po Holland-America črti preko Boulogne s ur Mer: 20. APRILA. S. S. STAT EN DAM Za fp izlete so nam dodeljene najboljše kabine. Za nadaljna pojasnila pišite na: SAKSER STATE BANK 32 Cortlandt Street New York, N. Y. Zaposlenost slepcev v industriji. RAD BI IZVEDEL za naslov IGNACA PRIMC, podomače Ponepški Nace iz fare Št. Vid, Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve, da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega. — Joseph Selan, Box 55, Gteasonton, Pa. (2x 16&16) Ljudje mislijo, da je treba vsa- ko d'*Io stalilo nadzirati z očmi. Tn vendar je mnogo poklicev, v katerih .se da vid nadomestiti s ti- pom. Slepci zelo spretno izdelu-jejo ščetk*\ košare in druge izdelke in .se tako pošteno jJreživljajo z delom svojih rok. K lor je iirn'1 priliko videti slepe obrtnik" pri delu. se je gotovo čudil, k;iko spretno operirajo z ostrim orod-J^m. ne da bi se ranili. Kakor v obrti, tako sp slepci z uspehom udejstvujejo tudi v tovarnah. Zanimiva je zgodovina slepcev v industrijskih podjetjih. Pijonir ideje zaposliti slepce v imlustrijskih podjetjih je bilo znano Simens - Sehukertovo podjetje v Berlinu. Ravnatelj ing. Perls je sprejel že leta 1915 nekaj slepih vojakov in jih zaposlil za preizkušnjo kot delavce pri strojih svojega podjetja. Poizkus se je obnesel, prve težko če so bile premagane in tako je začela uprava podjetja sistematično sprejemati slepce. Delo pri strojih ni nevarno, k^r so opremljeni z zaščitnimi mrežami in konstruirani tako, da roke med obratom ne morejo priti med kolesje. Slepci so pomešani med drugimi delavci, katerim pomagajo nasiti materijal in odnjišati izdelke. To je velikega pomena tndi zato. da se čutijo slepci enakovredne z zdravimi delavci. Kakor v Rimens - Schukertovem podjetj u, tako ravnajo s slepci tndi v drugih nemških tovarnah, kjer je zaposlenih že nad 2000 vojnih in civilnih slepcev. Nemška industrija zaposluje slepce večinoma v kamnoseški stroki, pri izdela- vi porcelana, jeklenih prožin, ko-vinastih gumbov, žarnic, ur. glasnih in optičnih instrumentov, mila, tekstilnega blaga, čokolade, sladkorja, tobaka, čevljev itd. Največ slepcev je zaposlenih v kovinski industriji. Za slepce je torej najprikladnejša taka zaposlitev, ki zahteva stalno enako delo. kakor zavijanje, štetje, skladanje merjenje itd. Nemška drfcavna nezgodna zavarovalnica je dovolila, da spremjmejo slepce v podjetja, v katerih po mnenju pristojnih nadzornih oblasti ni nevarnosti, da bi se ponesrečili. Tovarnarji so se pa kmalu tudi sami prepričali, da so slepci najopreznejsi delavci, kajti izguba vida je podvojila njihovo previdnost. Zaposlitev vojnih in civilnih slepcev v industriji pospešuje poseben zakon, s katerim je uvedena v Nemčiji obvezna zaposlitev težkih poškodovancev v tovarnah. Zakon določa da mora sprejeti vsak privatni podjetnik na 20 do 50 delavcev enega in na vsakih nadaljnih 50 delavcev še enega slepca odncsn o tožk»-«a invalida. Slepci in vojni invalidi iinajo posebne urade, ki vodijo točno evidenco vseli zasedenih in prostih mest fako, da je brezposelnost med temi siromaki minimalna. Ugodna poročila o rezultatih zaposlitve slepcev v nemški ameriški, angleški in francoski industriji je dala češkoslovaškemu osrednjemu zavodu za slepce vzpodbudo, da je pokrenil slično akcijo tudi na Češkoslovaškem, ki je 7.e v prvih letih pokazala, da se da slepce z<... t ■ : « * ' "..I ..t . HH^nHHHHn y. MmoBjn m GAUCHO •ROMAN Za Glas "Naroda priredil G. P. GLA5 NARODA, 16. FEB. 1929 1 0 mayerlinski tragediji. 7 i fj (Nadaljevanje.). Drugi mož pa je govoril s hrrpavim glasom: — Moj .^uri prijatelj, jaz sem čudno ginjen. Jaz upam, da bom m> žrvel, da vidim — 1o mesto čudežev. Jaz stem se norčeval iz teh govorie, a sedaj imam tudi jaz vero. Odvedel bom tivojo ženo tja- uaj. E ■ B 'SB iSlf ■ t-mt II J Mt-^to. kot laliko pričakuješ, se je zelo dzpremeuilo od svetega m< sta, kot je bilo nekoi-, — je rekel aaprej njegov tovariš, — Tam -so sedaj trgovci ter menjavalei denarja in na tisoče je tam takih, ki se norčujejo, kljub ozdravljenjem, ki se še vedno vrše za o-ne, lc» imajo resne no vero. — To je rerrnično čudo in lepo. — a vendar žalostno za zanič-Ijivee, po/resneze in *>e>biene novodošle, ki ogrožajo prostor še sedaj. Hej.ho, jaz x>m govoril y>rfremoženje, če bi mogel spraviti svojo ženo nazaj k zdravju in sreči. Mož je globoko vzdihnil. Očaranj^ je bilo zlomljeno, ko je Gaucho čul rezek smehljaj od neke druge mize, kjer je .sedelo več ser jorit in njih kavalirjev, ki so pričeU piti nekoliko preveč priprosto vina generalnega governera. Prižgal je sedaj svojo cigareto ter pričel prazniti svoj lastni 1 ozaree. Naenkrat pa je zapazil pokončno senco na zidu aikova, katere ni zapazil poprej. Obrnil se je počasi, da pogovora, a vendar dosti blizo, -da pozorno prisluškuje. Bil je> č«den j-zraz lakomnosti, ki se je kazal na grdem obrazu uradnika. Nervozno je vlekel Kvoje brke ter olmiil sedaj svoj o-hraz proti nrizi, kjer je .vdel (Jaueho. — Povsem slučajno sem sitša! besede glede Mesta Čudežev, — .-e je oglasi! Kuiz prijazno — .skrajno zanimiv prostor! Cul sem že iako pogusto o tem, da sem smatral to le praznoverno govoričenje priprostih ljudi z dežele. To je skrajna meja moje province. Nekega dne moram sam obiskati kraj ter se prepričati na lastne oči. — Presenečeni in razveseljeni boste, -r- je rekel odkritosrčno i ripo vedo valeč povesti. — To je povsem različno od vsega, kar sem kdaj videl. — In tako je to mer,to napredovalo . . . Darovi ozdravljenih so zelo velikodušni . . . sijajni dragulji in dosti zlata, domnevam? — Je vprašal generalni governer ter skušal j>rikriti svoje zanimanje za iipterijalne stvari. — Vesel sem, da je toliko pobožnih v naši provinci. — Svetišče je bogatejše kot katerokoli drugo klavno mesto v Evropi, — je odgovoril njegov gost. — Čudovite stvari pa so bile storjene za uboge . . . — Da, človek lahko vedno pričakuje, da bodo ubogi vedno v ospredju, kadar so darovi obilni. Oartri obraz Ruiza je postal onegaven z njegovim ciničnim u-smevom. — Osebno, jaz imam le malo zanimanja za revne. Jaz mislim, da jih je ireba Tia*rna.ti na delo ali pa v ječo. (iaueho je tedaj v<*»t-lo zasmejal in generalni governer je vrgel nanj jezen pogled. Kpavene poteze so postale rdeče, ko si je Caueiio nalil nadaljno č*iišo ter zrl pogumno v oči vsemogočnega v provinci. Kuiz je vrnil ]>ogled .s prikrito jezo. Njegoša jeza pa se je že poglobila, ko je Gaucho potisnil e^tol nazaj od mize ter se priklonil ! Je preživel noč od 27. na 28. fa d0 lepe Marije Vetsere ni bila' januarja na Dunaju z neko Mari-posredni vzrok njegovega samo- J0 Kaspar. To je bilo dan pred j mora, kajti prestolonaslednik je! sestankom z Vetsero na Maver-l imel že prej samomorilne namene.' lingu. Kaspar jeva je Rudolfa če-Kakor znano, je igrala v tej afe-jsto spremljala na vojaških poto-ri važno vlogo posredovalka grofi- .vanjih in v Mverlingu ji je napi-ca Larisch, ki je jeseni leta 1888 sal ginljivo poslovilno pismo, v Rudolfu .sporočila, kako hrepeni j katerem ji je zagotavljal večno po njem kontesa Vetsera. Rudolf zvestobo. Dvorni lovec pripovedu- je prosil za sestanek v Pratru, kamor se je pripeljala grofica s svo- je, da je Rudolf zadnji dan pred samomorom nestrpno pričakoval jo varovanko Vetsero. Mlada kom-j političnih vesti z Budimpešte. Ve-tesa namreč ni smela brez sprem- sti so bile skrajno neugodne in ko stva stopiti iz hišr. Tako sta se. je brzojavko prečital, jo je vrgel Vetsera in Rudolf prvič sestala. Kasnejp v novembru je grofica La- na mizo češ: "Mora pač biti!" Oba gosta, princ Filip Koburški riseh Marijo Vetsero tudi od ved- (in grof II ovos. ki ju je Rudolf pola na dvor k princu, toda tega ni j vabil na lov. nista imela pojma, da nikomur povedala. To je razvidno je na gradu tudi Vetsera. Lova tudi iz pisma, ki ga je pisala Vet-V Rudolf ni udeležil, mrveč je pre-sera neki stareji dami Hermini in živel večer v družbi grofice IIovos. jo prosila, naj tega nikar ne izda Čez dan sta on in Marija pisala njeni materi, kajti sicer mora iz- poslovilna pisma. vršiti samomor. Ilermina je kon- V enem teh pisem je Vetsera tesi prigovarjala, naj si princa iz- prosila svojo sestro, naj ji na dan bije iz glave, toda Vetsera ji je od- njene smrti in 13. januarja vsako govorila: Dve prijateljici imam, leto prinese rož na grob. Grofu vas in grofico Larisch. Vi skrbite Hovosu je pisala, naj pokliče sveža moj dušni blagor, grofica pa za cenika, da bo molil pri nji. 30. ja- nuarja ob zori je Rudolf ustrelil svojo ljubico v glavo, eno uro kas- moje ljubavne naslade. Grofica je morala odpotovati, . ti'1 kmalu pa je Marija pisala Hermi- lie-le se pa sam us^rr a. t- • i • v Ko so vdrli v njesrovo s ni: ' Umiram v hrepenenju, noe u J in dan mislim, kako priti ž njim našU prestolonaslednika mrtvega, r stik, toda brez Marije Larische- kra-i ^ leza a Vet*era ,z r° žami v laseh sn sklenjenih rok. Pozor, rojaki! Is naslova na listu, katerega prejemata, je razvidino, kdaj Vam jo naročnina posla. No čakajte to-raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naiih castopnikov: CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar. Ban Francisco, Jacob Latudn. COLORADO Benv-r, J. Schntte. Pueblo, Peter Culig, John Germ. Ft, Janesh. A. Saftlč. 8»n Irwin, Mike Pausbek. Johnstown, John Polanc, Martin Ka roahets. Krayn, Ant. TanleU Luzerne, Anton Osolnlfe. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlriot Midway, John 2ost Moon Bun, Fr. Podmlliek Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arb In U. Jakoblcb. J. Gem J. Pogača r. ^imante pajnwkgv .. Sl^iDpin^ Hm~n 21. februarja: Berlin, Bremen 22. februarja: Vulcania. Trat ' —• 23. februarja: Olympic, Cherbourg Hamburg Hamburg. Cherbourg Ryndam, Boulogne Sur iler. Rotterdam Republic. Cherbourg, Bremen 28. februarja: Leviathan. Cherbourg Stuttgart. Bremen 1. marca: Aqultania, Cherbourg 2. marca: lie de France. Havra America. Cherbourg Albert Ballin. Hamburg, Cherbourg Pennland, Cherbourg. Antwerpen Conte Biancamaco, Xapoll. Genova SKUPNI IZLET na novem in najbolj moderno opremljenem parniku STATENDAM HOLLAND-AMERICA LINE preko Francije, priredimo 26. APRILA 1929 DEVET DNI V JUGOSLAVIJO oziroma ITALIJO Izboma hrana — Vzorna postrežba Udobnost, Hitrost. Ugodne železniške zveze. \a razpolago so nam boljše kabine v sredini parnika.. Za vsa pojasnila se obrnite čim preje na: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St New York. N. Y. V In IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA X našimi znanim! parnlkl: Nenadkrlljiva postrežba In ku> hinja v vaeh razredih. —$ 198 — Is NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek 55 posebej) HITRO POŠILJANJE DENAP-JA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja in druge Info.-macije se obrnite na lokalnega agent« ali na — Hamburg-American Line SS BROADWAY. NEW TORE Presto, J. lJernsnar. Beading, J. Pesdlro. Bteelton. A. Hren. Cniftj Sta. ta »bnUc«, J. Skei^, Fi Schifrer. West Newton, Joeepb J oran. Wllloek. J. Petersen OTAB Helper, Fr. Kreta fflSCONSP« Milwaukee, Joaepb Tratnik In Jo* -torun Saelne in okolico. Frank Jelen« Sheboygan, John Zorman. West A lila. Frank Skok. WYOMING Koefa Springs, Jboulg Taoch«. Diamond v lile. A. Z. Arko. Vsak eaatopnlk isda potrdilo sa arc to, katero Je prejel. T^stopnlke roj* kom toplo priporočamo Naročnina sa "Glas Naroda*-Za eno leto «1.00; sa pol leta 93.00 sa »tiri mesce 92.00: sa fetrt let* 9LOO Narofinlna ss Srropa Je tf. sa sv* Ttulz se je ozrl na a j s sumoim v oooh. Smehljaj Gau-eha pa je bil tako naiven in njegovi rdeči ustnici sta bili tako mikavni, -da je izg-inii sleherni sum. Gaucho se mu je tesneje približal. — Tudi jaz sem čul pogovor o Mestu čudes, — je Tekel s pritajenim glasom. — Jaz pa nisem prisluškoval kot' vi! — Kako si drznete? — ga je nahivlulil Ruz. — Vi postajate preveč predrzen, za prijatelja ali tujca, v tej moji palači! Ne pozabite, da 60 stavljene meje moji dobri naravi! — To lahko domnevam, po vsem, kar sem čul o življenju, katero vodijo vaši vojaki, — se je glasil nagli odgovor Gaucha, ki je prijel medtem governerja za roko. — Poslušajte, vi boste še bolj dobrosrčni, ko boste izvedli svoj namen ter preiskali točo zlatnikov v daljnem kraju' praznovernib-darov, visoko v An-dah, ikaj ne, ekscelenca? Biia je pravcata nesramnost, moža, ki je držal za roko diktator province ter ga nežno potegnil za seboj! - Pojdiva v emo mirnejših sob v tej vaši krasni palači, da vam povem nekaj zelo važnega glede te zakladnice. Jaz sem bil ve-potnik v KordiSjerah ter poznaan gorske »teze tako dobro kot iin. Presenečeni boste nad mojim sporočilom. Jaz sem po-danea ponoči, da vam povem to. In ko boste poznali mo-ekocila vaša outva v«je kot najvišji vrn And! prihpdnpLl VSEBINA: Jacoslovanskl motiv Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pes Deset eksperimentov, ki m» pretresli svet Sovražniki Športa t starem veku Izrabljena Kolnmhlna Thomas Alva Edison Poganka Nov triomf doveSkeca ceni j a Soiivni vrt tekom poletja L e b Možje, Id kopljejo preme* Trideset let Mozamblqna Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granate iz ▼semirja Ford in njegovi delavci Mrtvi v vinograda Zakonsko pravo v Združenih državah Saj se ne is»2ažs CITAJ SlovrAmer. za leto 1929 CENA 50 CENTOV GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York VSEBINA: Iz zgodovine polarnih ekšpedicij Z letalom preko Severnega tečaja Nobilova blamaža Novel in papirnati denar % Združenih državah O dednem pravu in zapuščinskem davku Ivan Zo^nan Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemel in lovsko pravo Žena in mati v zgodovini Kftifgna razlika Potovanja v Evropo Cvetke z livade za mlade in M i NajviSja poslopja sveta Šaljivke In ftbadljlvke Koliko prednikov ima vsak človek 7. marca: Dresden. Bremen, Boulogne Sur Mer 8. marca: Berongarta Cherbourg 9. marca: Cleveland, Hamburg. Cherbourg New Amaterdam. Boulogn« Sur Mer, Rotterdam Roma, Na poli, Genova 13. marca: Preaident Harding, Cherbourg 14. marca: Muenchen, Bremen Paris, Havre (Velikonočni izlet) 15. marca: Olympic. Cherbourg 1«. marca: Arabic, Cherbourg. Antwerpen Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Conte Grande, Napoli. Genova 19. marca: Westphalia. Hamburg 20. marca: Leviathan, Cherbourg 21. marts: Presidents Wilson. Trat Berlin. Bremen 22. marca: Aqultania, Cherbourg 23 marca: Deutschland, Hamburg. Cherbourg Augustus, Napoli, Genova 26. marca: Columbus, Bremen Republic. Cherbourg, Bremen 28. marca: Stuttgart, Bremen, Boulogne Sur Mer Volendam, Boulogne Sur Me» Ilot-terdam 29. marca: lie de France, Havre BerencarlL Cherrx.tir* 30. marca: Vulcania. Trst Hamburg. Hamburg, Cherbourg Pennland .Cherbourg. Antwerpen Ryndam, Boulogne Bur Mer Rotterdam 26. junija: Paris, Havre (IZLET) 26. julija: He de France, Havre (IZLET) 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najtMlj ugodna pot ss potovanj« na ogromnih oarnlklh: He de France 1. mar.; 29. mar. Paris 14. marca; 5. aprila. (Ob polnoči.) Nijkrajia pot po ielesnld. Vsakdo jo v posebni kabini s vsemi modernimi ndobnostL — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nlsko Vyraftajta katarsaakoU »oofclaa««n*gaageata aU & FRENCH LINE 19 State Street, Hew York; W. T. Kako se potuje w stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi in drngili stvareh. Vsled naše dolgoletne ia-knšoje Vam ml zamoremo dati naj* boljfia pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstna brzopariike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit ia Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati pro&njo vsaj en mesec pred od potov an jem in to naravnost v Washington. D. na generalnega naselnlfekega komisarja. Glasom odredbo, ki Je stopila v veljavo Si. julija 1926 se nikomur reč ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora Iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnifikl u-rad ali pa ga dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven breo dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornoat. KAKO DOBITI SVOJCE IZ ŠTABE GA KRAJA Od prvega julija Je v veljavi nova ameriSka priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje ženo ln neporoCene otroke Izpod 21. leta ter ameriSke državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvota, Jugoslovanska kvota snaSa Be t». dno 871 priseljencev letno. Do polovice te kvote so opravičeni sta-rifil ameriSkib državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1928. leta poročili in po> Ijedelci, oziroma i^e in neporočeni otroci izpod 21. leta onih no-državljaoov, ki so bili postavno pripuSCenl v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti imajo prednost v kroti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea ▼sake prednosti v Isti, pa se aO sprejema nlksklh prošenj sa ama> rtkanaks vlaeje. STATE BANK