INFORMATICA 1/1984
PROGRAMSKI JEZIK PASCAL I
UDK: 519.682.8
MATJAŽGAMS(I),
IVAN BRATKO (2,1),
VLADIMIR BATAGELJ (3),
ROBERTREINHARDK1),
MARKMARTINEC(I),
MARJANŠPEGEL(I),
PETERTANCIG (1)
(1) INSTITUT,,JOŽEFSTEFAN"f UUBLJANA
(2) FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, UNIVERZA
EDVARDA KARDELJA, LJUBLJANA
(3) FAKULTETAZANAROSLOVJEINTEHNOLOGIJO,
UNIVERZA EDVARDA KARDEUA, LJUBLJANA
V flanku je ODisano mesto nrogPamskega jezika Pascnla ilede ns ostale
višje progpamske jezike. Opisani so značilni predstavniki najholi
Domembnih skupin nrooramskih iezikov in polebej alqoritmični jeziki*
kamor uvrščamo tudi (-ascal. Sledi kratek onis zgoriovine Pascnla in
zaključna r>ri"<erjava z ostaUmi jeziki. Skozi celoten članek jf
osnovno merUo enostavnost oz. zanletenost ppi orograifi panju s
stališča 4'loveka - uporabnika.
ppogpanming L»nguaqe Pascal I- (eompari si on
with other progpaiiming languages). Tne ppogpamming Isnguage Pascal is
eomoaPed to othep Mgh Level npogpnmming langunoss. Ppoqpam»if>a
language« are rtevided Into most important grouos and on# PepresentntIve
ot eaeh group is wery shortly riescpihed. Special eaPe is devoted to
"algopithmic" languages. Finally some conc lusions ape dpa«n.
Thpoughout the piner the emphasis 1s on the human engineeping side.
1. Uvod
Ppoqpan<ski iezik Pascal se v 9vetu iedaUe
oolj uveliavlja/ Jeppav ni miliencek nobene
velike računatniške firme* tako kot npr. 18«
poripira PI./1. V zadnjih letih pa se v
litePaturi poleg hval pojavlia prec#1 .kritik
Pascala. Harsikdai so te kpitike unpavičene.
Zato 1e »miselno zbreti te kpitike 1n jih
objektivno oceniti /25/. P*leg teh poaosto
dVobniakarskih kritik pa je notrehno oceniti
Pascal tudi v šipšem konte-kstu programskih
jezikov. Ppawa uveliavitev Pascala šele
pri haj a /1 /.
najboljSih
njegova usoda^ kot
predstavnikov
eneoa
skupine
(tudi "algori tmičnih"
ppocedupalnih) jezikov* pa
bodočnosti n«gotova.
postopkovni h/
je v
Tud1 drugi razlogi «o botrovaU nastanku teqa
ilanka. npp. zirotne trditve v Htepaturi/ da
)* Pascal ppimapen predvs#m za učenje^ ali
»apsikatera neutemslierta kritika v stpokovni
litepaturi. Po dpugi ttpani pa « nekatepih
okoliih prevladuje pretirano navdušenje ilede
Pascala. Pomembno je dtjttvo, da Pascat
(upravičeno) orevladuje v sloven<k«n solstvu
/2/.
Radi bi se zahvalHi v*«m, k\ to sodelovaU
ppi oopravljaniu ilanka^ ppedvsem pa : Janezu
Zerovniku/ MaPetu Bohancu» Henriku Krnecu/
Oamjanu Boiadiijevu in Iflorfu MozetUu.
2. Ppoqram»ki JezikH
Na kratko «e bomo ustaviU OPI znsCHnih
skupinah visokih programskih jeHkov (olej
sliko 1>. osnovno merilo zn pazdelitev je
naiin izraianfa oz. oblikovanja ideje v
delufoto kodo.
2.1. Skupine visokih progpamskiH
SKUPINA PREOST»VNI.K SKRAJuI OOMfTC*)
algoritmični j. FOPTRAN PL/1
PL/1
(i zvertenke?) matPični i.
funkeifsM j.
logični i.
vzorčni j.
objektrH j.
conoi
ALKOL-6U
PASCAL
BASIC
C
APL
LiSP
PROUH;
SNOOOL
SM4LLTALK
Slika 1. Skupine Droqran»kih iezikov.
(*)' Tudi r>onor» izvedenka* »trannot/
"black hole".
Pp< oeenievaniu uspe.Snosti npoopamikih
1eziko«» ki smo Jih oznaiiHI s "SKRAJNI
DOMET"/ so mnenja deliena. Wpp. Hoare v /3/
očita tovpstnim jezikom kopico ponanklHvpst1»
nekateri drueji avtopii pa jih zaaovarjaj°. 0
tej ppoblematiki bomo še oovopili v
nadaljevanju članka.
Vsako skupino iezikov smo poskusili
okarakteri zi Pat i samo z enim pridevni ko-n, ki
*ku$a onozoriti na stil oz. mičin
ppogramipanja/ ki ga jezik naibolj nof<oipa.
To ie.bilo tudi osnovno merilo za pszdelitev
fezikov v skupine. StiH programir«njs *o
opisani hkrati z opisoir »kupin. Skunine so v
veliki mtri ppivzete po /4/. Prf vsaki

23
skupinf 1e oeenjen na)boij značHen lezik in
primerjava s P»scalom. Veli« naslednje:
-Vsaka skupina jezikov je za določeno Dodročje
boti prinerna kot druqa skupina.
-V Pascalu lahko z nekaterfmi SDremembami
(naičešče s spremenbo stila proqramirania
in naboron podorogramov v knjižnjiCBh) dokaj
uspešno konkuriramo nekatePim jezikom.
2.2. Opis najbolj značHnih nealgoHtmiinih
jezi kov
APL <A Programninq Lanquaqe> temelji na
konverzaeiiski interakciji preko posebpega
terminala. Mastal j* okoU šestdpsetih let.
Je funkcijski jezik z obsežrcim naborom
uporabhih podprograno«/. APL ima goreče
nasprotnike in zaoovopnike. Zagovorniki
trdiio, da so bistveno boli produktivni/ kadar
uoorabliajo ta jezik /5/. Nasnrotriiki trdiio'
-i» je jezik popolnoma neprealerien. Po mnenju
nekaterih 9trokovnjakov )e mogoče podoupo
produktivnost doseči v večini 0Lqoritmičnih
jezikov^ če uoorabljamo knjiznjice z ustreznim
n^borom podprogramov. APL na i>ry1 pogled
ločimo od ostalih jezikov po nnoHci
nenavadnin znako«. Poqlejmo i\ priier
enostavneoa Btavka v ADLju:
NIO^ (A t •B)f? <> FM-^-FUN MIU
LISP (LlSt Processop) Jf nafboM Jiroko
'iporablian jezik utietne Intel ioence. Nastajal
1e okoli leta.1960 /6/. Pogleimo si primer
stavka v LlSPu« tj. telo rekurzfvne
procedure/ ki računa faktorielo:
(CONO ((ZERfiP N) 1)
K (TI.IES N (FACT (OIFFEPrNCE (N D))))
[
], X,X).
XllaU],r, [XIZ]> :- concdail,
poripira funkciisko ppogrami ranj e /?'•
ki pa qa po nažern mnenjulahko v velik^i merf
unorabljai"O tudi v Pascalu. Funkeijsko
oroarami ran je je stil oz. nač in . pronrarni ran j a
tako kut npr. strukturirano aM ooiektno
oroaraciranie. Zelo preprosto novedflnb je
funkcijs1"5 proqran>1 ranie tako, da prevladujeio
funkcije/ oziroma vrpdnotenje in ne
nrireditveni stavH kot v običajnem
post opkovnern nrogrami ran j u. Ponlpjmo s1 na
prenrostem .ppimeru stil funke1jskeoe
orogramiranj a:
IF HaRobnDospoa(letalo)
THEN Sopozionozorilo(letalo)
FLSE IF 7notPBjnoseoa(tpta lo) THfH
IT Uenajavljeno(letalo)
THEIi Sproz 1 A larm( letalo)
ELSe iF Neznanol pteceVozi lo< lr»talo)
THEM SproziPoizvefibo(stab)
ELSE cont inue;
Na tak nečin lahko nrogpamfrairn npecpj nodobno
kot M funkcijsHh Jezikih, kaP p» Pi»scal ni.
Ppav tako Pascal nimfl mnbžice uqodnih
tastnosH LlSPa* npp. ndobneoa procesipanja
seznaroov.
PR0L06 1e novejši iezik umetne <ntetiqence.
Omoqoča nam tudi nedeklarat\vno in logično
npoqpamiranje /8,9/, ki ie v Pnscalu često
težko 1z«edlj1«o. Na PROLOG Uhko glertnmo
tudi kot na prorlukc i i ak i sistem /10,11/, k<ip
ie ena izmed alternativ bodočnosti ppoqra»isk1h
Jezikov /1/. v Pa.scalu jp smisetno uporabiti
DPincipe ppodukci1skjh sistemov zlasti pri
stPukturiranju podnrogranov /11/. Poaleimo *i
Rrimep fleklarativneqa in nedeklapat<vneoa
načina proprami ranja na podppoqrnmih r.n
ZdPuževanie d«(>h sernamov.ln za upotavl Jani«
vsebovanosti elementa v »eznainu:
PROLOG
cone (
conc (
Pascal
orocedure Conc(x,y: tipSeznnn; var(itipSainaii)
8EGIN
IF x * pil THEN z :• y
ELSE
BEG1N ,
Corie(xf.next/ y, z);
Oodn)VSeznam(xt.vsebinx, z>
END • '
ENO;<*Conc*)
PROLOG
mewbep(X,Z) :- cone (L1, Jx |L2 ],Z) .
Pa*cal
FUNCTION Member(x: 11pE lement; z: tioSeznam) s
boolean;
IF z = nil THtN Membep := fntse
ELSE IF 1 > zf.v»ebina 1HE.N Kemhep := tpus
ELSE-hemher :« Mpmber<x,z4.n»xt)
PROLOGov stavek "oiembep" prebepe.no takole: '
Element "X" je član seznana "Z", kadar lnhko
zrlpuzimo nuk sp.znam "L1" in seznat«, ki )e
sestavlien 1z elementa "X" in.seznama "L<!"» v
seznam "7".
V Pascalu <!fno dokaj podobno kot v Proloo'i
pešiM nalrujb z zdPUJevan j en dveh sezn-imov.
Ppi nedekl arat i voi verziji iskania usehoviino-
sti pa vidimo , da tnk način proaramirania v
Pascalunimogoč.
SNOBOL (StPino Opiented Symboli,c LHnqu»(ji») ie
vzopčni iezik/12/. Nnstajal ie koncem
Sestdesetih iet. Noupjie vapinnte SNOROLa so
SPUHOI , Sirnoi. in FAS80L. Sfi'0'IOL omoaoča
asociativno in vtorcno • nroaraniranje,
Poqleimo si prineip vzorčneo« nroqra»iranja «
SNOHOLn:
U 'l' JPtAK('+,-') » "FIRST* : S(SEM) FCTJA)
Zqopn1i stavek nrebareno tckole i te ie
v sppemenl j i vk i "ti" (tipn niz) pojfivi vzorec,
ki se začnp s drko "Z" in mu sle'H ncliuhno
itevilo znakov do znaka "•" aU "-", eeloten
vzopec zameniano.z ni/om "FIHSf" 1n izvaianie
oadaljuiemo n» oznani "SKM". fe viorca v
spretentiivki "U" nc najrtemo, ie izvajanj'?
prenese nn "rjA".
S PascalsMm iipevaialnikom, ki 'i o n u š f ^
sppeoenljivo ^oliino polj <dinan>1fna polja),
npr. kot v novem 1S0 st<H!dar>lu/22/* lanko
dokai uso«»Sno konkupiramo SllOHOLu.
SMALLTALK je objektni jezik aU holie peieno
sistem. SMALLrAL" je del sistPma, ki je
nastal kbt roziskovslni ppoiekt osehnih
raiunalnikov (Dyn«book» /13/. Te pnziskava
imajo vclik vnl.1v na rnzvnj n4Jmoclepn«i$ih
osebnih računalniko«. Za VSP t<» sistenp je
znafilno, da so moino povezani s celotnim
proqra»skim okollt«/ k1 jp v Pascalu
pomank l j ivo. knj je t.o objektno
^poorami ran j ni Poileimo *\ naiprei paiUke <ie1
vreanostmi in noiekti. Vrednosti so
abstrakciie, zato jih ne mopeno sppemidiat1
»H ji1" nastavlti. vsebine -. so časovno
nesopemen l ji ve. Obiekti so č«iso«no
(ppemenj. j i vi , . imajo stanje, ki odao«srla
realnpmu svetu. Obiektom lahko spreminjamo
«sebino, ii*1 kreiramo ali briiemo, aM iim
damo 1»e. UpopahnHk veono viili objpkte 1* "od
zunai", v s i ohjekti so zani enaki (n i
Pazlfčnih tipov). ilporabnik pn^lje obiektu
spopočilo in objekt izvrii oppauHlo sem ali

24
tako/ ria rtpugim ohjektom pošlle sporoiila.
PoleT aktiunosti in komunikacije je Domembna
tastncst dedovanie o*. daljivost. NH primsp,
zemlia 1n po»>aranča sta okrnijli in imata
skupni vs« lastnosti, ki pMpadajo lastnosH
"ok roqlost".
Stil objektneqa ppooramiranja 1* la Paecal
orecei nepri mi>ren* čepra« imn vpUka veiina
lezikov vsaj nekai obiektne")a. Po /14/ je
proqramiranje objektno usmprjena matematika in
nateroatika vrednostno usraerjeno programiranje.
Pascalski zapis (record) ima nekai iBstnosti
objektov, vpndar ne podRira ob.jektnega
proora*!ranja. Okviri (frame) v LISPu 90
v/eliko hližje pojmu objekta.
2.3. Onis značilnih alqor i tn) £n i h jezikov
sf razvoj algor1tmičnih jezikov:
8ASIC (Meqinner's ALL-purpose Svmoolic
Instruction Code) so razvHi iPta 1965 kot
enostauen iezik za udenje proarami ran i.i ln kot
stopnUko do FOMTHANa \n AlfioLn. MASIC 1*8
klj"b svoji rclativni skromposti pomembno
vloqo v računalništv/u kot Ipzik za poqovorno
delo (intppok t i vnost) in v zaiinjih letih
zapadi svoje majhnostl 1n preprostostt kot
tezik za domnčp računaInike.
PL/1 (ppoqpamning Lannuaqe One) jp na«tajal v
letih 1V6U - 1965. Prvi pppvaintnik je postal
dostopon po letu 66. V t'L/1 »o upoštevane
izkuinje FORTRANa, AlbOLa/ COMOLa, itd., torei
je jezik s Sirokim podroijen upopabp ip tudi
primerno močnimi konstrukti. V PL/1 ie vse/
kar SP 6n razumeti/ tud1 dovoH*nOs zato
poskušn razuireti turii napske. PL/1 podpiP«
FOM in to ie uerjetpo todi eriep ori virokov za
precejSnjo razsirjepnst teqa lezikn.
ALGOL-60
ALG0L-A8
PASCAL
ADA
55-60 <S5 70
SUka i. Razvoj alqori tmični h jezikov.
80
Ha sliki
iez1kov.
razvoj alnoritmičnih
SUka je prevzet« pr«težno po /15/.
FO«TRAM <F0Rmula TKANu la 11 on) . FOIlTHAN 1e
nastajal okoM leta 1*55 kot proprtim za
orewaian1p matemntiČMh postopkov v
radunaln.<ške programe. Prvotno zelo enostavni
verziji so se kmalu pridruiite izpeljanku:
FOSTRAM II, III in IV. FOKTRAN je *e okoli
leta 1V60 postal zelo pazširlen (ezik. Leta
1VAA sta bil« sprei«ta rtva standarda za
FUHTRAN, ki pr-ibHino odoouarjata FOKTKAMu II
in FOMTRANu IV. V zaoniih letih so se
oo(awHi še FORrRAH V, FOHTUAN 77 in cela
vrsta "strukturiranih" FOHTRANov. FOKIRAN se
uporablia predvsem za reievanje znanstvenih in
tehnijnih problemov.
AL<50L (ALGOri tmie LaPouatje) je nastajal okoli
leta 1VA0. To je bil prvi jezik, ki je bH
tudi formalno opisan. Iz t«oa poskuaa ie
zrasla teorija topmalnih lezikov in
preva jalniko«. ISO standara za AL-fiOL ftu je
Pil izdan leta 1965. ALGOL 1e rno«no vplival
na nadaljni pazvoi pronramsk i h {PZUOV, vnndar
je ostat OPetezno evpopski jezik. v AmePiM
so ga iZDoririvaH Ieziki, zg tater<mi je stat.i
ameriška PačunalniSka
Izvedenka ALGOLa 6(J se )e
venosr se ni uveljavil.
SO bile ALGOL W, SI1ULA 1
industrija. <ot
ojrtvil ALGOL AK,
Uspešnej^e izuedenke
n PASCAL.
COBOL (COnmon RusineBS Opienteii Lanouane) je
nastal kot Jezik za postovne obdelave okoU
teta 1960. Standapizipan je bil leta 1968.
Za COHOL ie znaiilna te^nja, da oi bU Č1i>
bolj "naravffn" - portoben naraunemu jeziku
>. Ta lastnost naj bi omoqoJ«la
J »amodokumentiranost ppoopsmov 1n
tudi pr«v*pljivost s »tPani nepponramep)ew,
npr. vodstvenih delavcev. Co»»L in FOHTRAN
sts ie vedno naibolj uporabljana Rpo.iramska
iez i ka.
L je nastil« kot
Kmato )o je oadompstUa nrecei noli
rtOOULA-i /16,17/. KDCUl. A-»! i " . «»t nann« k i
iezik/ ki 1e pretvsem nnin»njen r*
\ mp t ement ac i i o sistevov na mi k roračuna lr>1 k i h .
Jezik je aefiniral N. wipth/ imnlementirap j«
bi l Letn 1Vdft.
AOA (Ada Aunusta l.ov/elar.p -
poiunalništva) ie jezik, katereo« iziielavo je
naroHl DOK (Pepartmpnt of 0<>tPnsp># to i«
ameriško obratrhno ministPStvo. AI>1 nai hi bil
torei n>ti ni h i l z»lo
vspm pri nump r i čn i h
iiroaraniranjij <n
programov v re^lnefl*
leziki) tp sodplouala
ki so skusaU v Al)!
"jezik vspn iezikou
šipoko uiioralj l j an»
nalon^h, sistfsken
parateLneiri 1zwr£pvaoiu
fssu. Cri snovnnju
množicn stPokovnjakov/
združiti dohre lastnosti vrstp JPZHOV, od
Pascala do HOOULe ali Concurrpnt PASCAla,
Eijclida ili CLIlja. ADA <<ia zplo močno irrnfen
koncept »odulov. Ktjub dolnolRtnlni
(od leta 75 dalje) še rianes ni n
preva)elnika» ki bi impLementiPSt VSP
lastnosti jezika. Zadnjn Ipta
poiavliaio podmnoiice AOF, npp.
/ 1 b / 1 o /.
naporom
tujočpoa
oOi»ann
na s e
JANIJS
Ocpna tmidnin 1p*ikov
FO»II*AN, CoHOL in dASK so si.losno razSirjen)
(eziki 1n ne ka?e, da borio v bliJnii
bodofnosti v večji meri ortstopili mpsto
druqfm, (cprav tnoljšim lezikor. Tn PPehod bo
kvediemu nostopen. FOHIRAH ie primeren ztasti
za numerične natogp la znanstvenp raziskaue.
COHOl se uporablia prertvsem za noilovne
apLikacije/ nASIf p=i za učenje in enostnvne
noslovnc aplikaeije. ln vse tri lezike je
značilno/ da se Pojavljoio Cednljp iioveis«
izpeljante teh jezikov/ ki v veliKi meri
jo konttpukte/ ki podpiraio

st ruktur i rano nrocjrami ranje kot v Pasc-lu. Ti
ieziki so prpcej enakovredni Pascalu/ čeprov
večina proqran>pri e»< ki so tiali časa
proaramirali v katerei" koli ompnjpnih treh
iezikov 1n Pascatu/ raisi proqraii1ra v
Pascalu. Pascal nitia tako obsežnega nabora
stapdardnih podproiranov kot FOMTHAM* vendar
ie v standardu določena možnost klicania
podDroqramov V FORTRANu. CORul ina pred
Pascalom to prednost/ da Ima datoteke z
direktnim d09eoon>/ indeksno sekvencialn«
dat.oteke in tepe možnosti f ormat i rani a zapisov
(1/0). Glavna prednost BAŠICA ie njepova
ooenostavljenost in interakt1vna usmerjenost.
7.ato nav/erienih noroank l ji vos 11 1e Paacal brez
rtodatkov qlede ha omenjpne jezike manj
orimeren za nekatore poslovne aplikadie in ta
•nanj vešže uporahnike.
Prvi jezik/ ki je bil narejen kot Tiočnejši
brat sorodneqa • jezik8/ pa je doživel rtoknj
žalostno usodo/ ie bil ALGOI.-68. Danes se
talo uporanli«/ čeprav se poiavlinjo znaM
ojivlianja. la jezik je nastal kot izpelinnka
AlGOLa-6l> tako/ dn je bil bistveno snnsobnejši
in 6wobodnej51 viiraianju. To na je vodHo v
zeto obseine in počasne orevaialnike/ v
neprealedfost in teiko čitliivott; proqramo«,
Odkrivanje napak j e b i I o oteikočeno in
nroduktivnost |e padla.
PL/1 j« nastnl kot naslertnik FUfTRANa/ COROLa
in A i. r, o l a 60 tiko« da je pohral večino
konstruktov iz teh jezikov in ie kaj. Je
tiočneiši od Pascala. Pačunalniški
strokov/niaki qa v rrecejSnji meri oceniuiejo
kot stranpot. Teiko jf v neksi besedah
i kje so snovalci teqa" iezika
li. Morde je ra2loa preobširnost
ki se kaie kot " obsežna nnožica mej
seho) ciostikrat t'j1ih konstruktov 1n preveUkd
svoboda i2raiania. dogofe so poqrešili
impl.etpeht ator j i jezlka/ ki so naoisnlf ielo
obsežen in pogosto neučinkovit prevajalnik.
Klfub vsemu se PL/1 precej uporablja.
Podobno Bituactio 8reču)<"mo tudi pri AOI. AOA
ima relati«no malo oopolnoma novih konceptov
Olede na ostale alaoMtmtčne jezike. Prsdvsem
MODDla-2 H te močno poriobna/ s«v na lahko
nrištejemo še USCD Pascal io mikroradunalnike,
Pascal PLUS ia atskretno simulacijo in
Concurrent Pascsl za anlikaciie v realnem
Jasu. 1e v/erzije Pascala so us»erjene na
Dodobna RoHroija kot APA/ standardni Pascal pa
lahko oboqatii"O s knjižnjicami porinroo r amov/ v
ibtrnem jeziku. ADA je vsepno ločnejša or)
onenjenih ieiikov, vendar )e ta njena "ol tudi
dvorezen mei/ saj j» u tako ir.očnih jeiiHh
oooosto r>i>pr1jetno proqran>1 ra t i <n se jih je
teije naučiti. Poleg teqa ie pre«njalnik
wedno obsežen 1n qa ie težko imp lemttnt 1 rot 1 .
Oebate o ABI «0 dokai ostre 1n d«liene» orawo
sodbo na bo dal šele fas. Pascal 1P DO avojih
'SDoaobnostih podmnoiica AOF. Podoona razmrrin
smo srečoli npr. ie v odnosu COHOt. - PL/1/
vendar nas zgodovina uči/ da močnejSi jezik
rudkokrta) zasenči svofe orerihodnikf« /.1,15»2U/,
Se z l s s t i/ kadar nima veliko nowih koncoptov.
Primerna podmnoiica AOt bi bU« podobna
M00ULI-2 in bi prav goto«o pomenila korak
nanrej .
i. Zgodovina in kratek opis Pascala
Pascal ie algoritmični proqramski j*zik
slgolskeqa tipa. Med neposrerine orpdhodnike
Pascala lahko Jtejemo Alpol AU in A tqo l w.
Psscal j* v celoti razvil prof. u. Wjrth/
tako id*jno kot Hmplementaci1sko. PrvV
prevajalnik je nastal Leta 1V69 / ?1 /. IzSlo
1e že nekaj oredlooov za standarizaciio
jezlka> vendar brez kon£ni>'ga"~ rezut tata /22/.
Naiteiiro nekaj dobrih lastnosti Psscala
/15/23/:
-majnen in prenoslii« pre«aja lnik» zato se
lahko uporablja na mini 1n imoolii«e14ih
mtkro rašunalnikih
-dobra/ enostavna in razumljiva literatura. o
Pascalu
-majhen in udoben jezik t malo rezeruiraniiM
besedami, malim številom sintaktičnih in
semant ifnih pravil in z malo izjernanii/
zatorpj čista in učinkovita knnilna
struktura/ k 1 H«i«» občutek zanes l i i vos 11 »
upor»bnik se lahko nauči in obdrži v spomiriu
vse znaiilnosti jeziki)
-dotare metoae ••» t rnktup 1 ran j a portatkov
-dovoli nočni kontrolni in podatkovni
kon9trukti» da owogočaio udobno in nitro
qi
-onionoča dobro nrpqtednost in razne stile
proqramirania (hpr. s strukturiraniem ali
brez/ i td.)
Nameni pačrtovalcev Pascala /15/23/:
-vetika učinkouitost nai bi bila dosezena 8
iimveč kontrola"! v dasu prevajanja in s^mo
nujoo potrebnimi v času izv/ajani<i
-Pasc.il nai bi onogočal s i s te"ia 11 čno
učenje pronramiranja
-dokazaM bi radi/ da se di jezik z honatimi
kontrolpini strukturami in 11eksini Inimi
pciat kovn imi tipi implement i r.i t i z
učinkovltim 1n ^aihnim preuaiBlnikon
-tako iezik kot prevaialnik nai bi bila lahko
čitljiva/ učinkov/ita in zanesliiva
-Paseal nai . bi b1l snlošno nnnensti ie?ik/
torej naj bi omoaodal udobno nrpnraniranje in
aplikacije na čimveč pooročjih.
4. Zak l Iučna ocpna
Paacal (to vplia tudi za njemu soroijne
npr. za MODULO-2 ali nekate^p insčice ADF!)
\* oo svoii.h lastnostih vurietr. o erten
najholjHh oredstavnikov BlooritmiJnili srlošno
nanpnskih jezikov. Nenlqoritni£ni ieziki so
težjp primer l i i v i s PHScalom/ W8n<)ar se tuii
tu ^ascsl dokai aobro odrp^e. Skornj n.i
vsakem oijem podroJiu lahko naiHemo jezike/ ki
90 bolisi kot Pascal in vsakn značilnn «kunina
iezikov ima svnjp načine izražanjas ki so v
Pascalu oepriiPtni. »;ljub tpmu pa lahko velik
del za onloiena orobtemska okolja značilnin
naloq v Pascalu r.ešimo oa skorai *?nakovreopn
najin/ r» naj pr i ii«r j amo COHOL pri noslovnih
aulikaciiaH jll SNOHOL nri orocesiraniu
tekstov. Poleq teqa ie učinkovitost nouejših
Pascalskih prevaialniKOV taKo alede ciolžine
qeneriran"j kode proqra"fl kot hitrosti
Izvajanja kode taka kot nri noveis^h
Fortranskin prevaj a Ini k i h /?.U/, torei obiiainu
precei boliša kot pri HASICn/ COPiil.ii ali Pl / 1
1n še bistveno boliša kot nri I.ISPii/ SMonOLu
ill PHOLOGii. Velika slabost Pasc^l.i ostnia
slabo nroonmersko okulje. l'avno to p a i e
nodročje/ kier Lahko v nast»i1njih Istin
pričakujpmo naivečje korake nanrei. "roaramer
veliko čas« oornbi za tflstiranie nroqf inov.
Jeziki (botj? rečeno oroorBdisko okolje)/ ki
omonočain ločeno ppevajnnip/ uspežno
testiranie (dehugger) in imajo interpreter in
prevajalnik, ter vse to intearirano i r»
istndasno rtostopnO/ so bistvpno noliie orodje
za raztfijanje proqra«ov/ kot pa jeziki br>»z
tph lastnoBti. Primprjajmo rccimo udobnost
PROLOGovpna debuqqprja ali I. ISPovo proor«m9ko
okolje » l i HASICovo interak 11 vno9 t in uirleli
bon^o/ da ima tu Pascal ie veliko
nei Jkor i Sčenih mojnosti. »aljrta bodočnost pa
bo vorjptno prinesl« kai nov<"ia/ veriftno
nekaj izupn »kurine a Iqor1 tmi t. i\i h jezikov.
•ooojf bo ta jezik w marsičem podobe"
t eme l inetno ipziku lanonske pete
račiinalnikov.

26
5. Literatura
1. A.I.w»sserman/S.Gutz : The Future of Pro-
qrammlnq/ CACM, Vol. 25/ Nom. 3/ ttr.
196 - 206/ mai 1982
2. R.Reinhapdt/V.Raikovič/I.lajovic,J.Vrečko :
Kritnriji za izbiro programirneqa jezika za
pouk PačunaIn14tva na srednji šoU/
simpozij INFOKMATICA 77/ 7 107/ 5 8tr./
Bled, 1977
5. C.A.R.Hoare : The Emoepor'« Old Clothes,
CACM, Vol. 24, Nutn. 2, .str. 75 - 8.3,
februnr 1981
4. Editorial/ ACM SIGPLAN NoticfS/ Vol. 19/
Nun>. 9* septerober 1962
5. On APL and Producti \M ty/ CACM Forum/ CACM,
Vol. 24/ Num. 7/ str. 478 - 479/ juUj
19B1
6. J.McCarthy, etc: LISP 1.5 Proqrammep'»
Manual/ |he 1.1.T. Press/ 19A2
7. H.Herifan : The Function of Faster
Proqrarp»1nq, New Sdfntist 25/ str. 512
- S1S/ nover>her 1982
B. T.Hratko/M.Gams : PROLDG : osnove in
princioi struktur1ranja nodntkov/
Inforn-atica k, str. 40 - 47/ 1<>80
9. R.Kowalskl : Alqorithu = Loqic' + Control«
C»CM/ yol. 22/ Nu». 7/ str. 572 - >9S/ 179?
10.o.A.waterman/F.Hayes-Roth : An 0werv1ew o(
Patt«rn-0irscted Inference Sy»tem»»
Academic Press/ 1V78
11.i1.Gams : Pomen 1n vloq« znanja v sistemU
za fnterdlfc-i jo z uporabnikom/ naqi8terskc
delo/ iunij 19U2
12.l».u.Maurer : Tie Proortminer' s (nt roituctfon
to SMOHOL/ American Elsevier Puolish. Como.*
1976
13.8.J.MacLennnn : values and Ohjects \n
Programnino Lan<iuaaes/ ACM SIGPLAN Notices/
Vol. 17/ Nui». 12/ str. 7H - 80, aecember 1982
14. T .Kent sch : Object Oplenteri Prnorniini rip, AC
SI6PLAU Notices / Vol. 17/ Num. 9/ «tr. 51
- 5H/ teoterbtr 1982
15.P.Coi l Mau : Hen to Avoid G»ttinq sCMt.ONKF.o
by Pascal/ ACM SFfiPLAN Motices/ Vol. 17/
Num. 12, str. 31 - 41, decen.hpr 1V3J
16.M.F.Sumner/ R.e.Gleaves : f^ociula-2 -- A
Solutfon to Psscafs Problems/ AC« SIGPLAiJ
Notices, Vot. 17, Ngm. '»/ stp. 2fl - 3A/
seotpmber 1982
17.R.Cai l liau • A Lett«>r to Efiitor/ Ac*" SIGPLA<\I
Notices, Vol. 17, Num. 12/ stp. 10 - 11/
decemher 1982
1".A.P.2el«znikaP : Proqramirani* v AOI 1/
Informatiea •(, str. 10 - Zi, 194 2
19. A .H. že l ezn i k sr : Proora"i ran je v Ai)T 11/
Informatica 4/ stp. 19 - M), 1982
20.H. F.l.edH»rn, A .Si nmr : Scalin-i l<o«n AOA (Or
rowarrts A Standard Ada Subset), CAC"<, Vot. 23,
Ninn. 2/ str. 121 - 125/ februar |9«2
ZI.N.kMrth : The Oesign of a 1'ascal Coimiter(
Sottwape Ppactice aod Expppii»nce/ 1/ stp.
3IIV - 3.M, 1971
22.Second nraft npoposal ISD/DP 7185
SDec i 11 cnt ion fop tne Computep PrO'irB*»in^
Lanpuane - "sical/ Pascal HewS/ nu». 2J/
dece»h«r 1980
2i.K. Jensen/iJ.Wi pth : Pascal,nser Hnnu^l an-i
Heoort, Sppingep Veplnq/ 1978
24.Penchirark test ns Ouicksortii/ Snecial Softuope
Limited/ Infopfiatica i, str. 77, I9o2
nee/M.Speijel/P.Taneio : PPnoraiisH iez<
II (noorobneHa inalita nomank l { t vos t <
Hascala)/ v pMnpavi