Naš čas, 26. 6. 2014, barve: CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
9 , IUJJU
za konec tedna
V petek (12/24 0C), soboto (13/25 0C) in nedeljo (14/26 0C) bo delno oblačno. Možne plohe.
številka 26
četrtek, 10. julija 2014
1,80 EVR
IIAIMO
VELENJE
Volimo,
in to opravimo
odgovorno!
Mira Zakošek
Zadnja vest
Ljubljana, Velenje, sreda, 9. julija - Pogajalska skupina velenjskih rudarjev, ki so v sredo stavkali že deseti dan, je včeraj na nujni seji odbora za infrastrukturo in prostor v DZ predstavila aktualne razmere v Premogovniku Velenje. V torek rudarji namreč niso dočakali pisnih zagotovil pogajalcev druge strani glede njihovih stav-
kovnih zahtev. Stavka se je tako nadaljevala v vseh treh izmenah.
Pisna zagotovila so rudarji pričakovali od pogajalcev vodstev Premogovnika Velenje, Holdinga Slovenske elektrarne in Termoelektrarne Šoštanj (Teš) na v ponedeljek izrečene ustne obljube. Po besedah tiskovnega predstavnika stavkajočih Roberta Mencingerja je naloga omenjenih družb, da ponedeljkova ustna zagotovila spra-
vijo na papir. Po neuradnih informacijah pa naj bi dogovor vendarle sklenili in zapisali že včeraj (po zaključku naše redakcije), zato se pričakuje, da se bodo rudarji morda vrnili na delo že danes. So se pa ob stavki menda zaostrila nekatera nesoglasja med sindikatom v podjetju in stavkovnim odborom, ki jih nameravajo uspešno razrešiti.
V nedeljo finale, predčasno še danes
Ljubljana, 8. julija - V torek se je na sedežih okrajnih volilnih komisij začelo tridnevno predčasno glasovanje za državnozborske volitve 2014. Volišča (upravne eno-
te) so odprta samo še danes, v četrtek, 10. julija, od 7. do 19. ure.
Finale, splošno glasovanje, bo potekalo v nedeljo, 13. julija. Volišča se bodo odprla ob 7. uri in
zaprla ob 19. uri. V petek, 11. julija, opolnoči nastopi volilni molk, ki bo trajal vse do zaprtja volišč.
■ mkp
Velenje - Za še bolj vroče julijske dni, kot so običajno, so v Šaleški dolini poskrbeli rudarji in drugi zaposleni v Premogovniku, ki so zadnjega junija ob 22. uri spontano prekinili delo. Dovolj so imeli negotovosti in neupoštevanja kolektivne pogodbe. Odločeni so bili, da tokrat stvarem pridejo do dna. Vključno z določitvijo take cene premoga, ki jim bo zagotovila normalno poslovanje in izplačila, ki jim gredo po veljavni kolektivni pogodbi. Na korak nazaj niso bili pripravljeni, na odločen korak naprej so računali.	■ mkp
Slovenci se, kot samostojni gospodarji naše lepe deželice, nismo izkazali. Pravzaprav smo bili ti dve dobri desetletji, ko so nam mnogi napovedovali zgodbo o uspehu in smo jo tudi že začeli čutiti, pravzaprav neodgovorni in na koncu tudi neuspešni kvarto-pirci. Prav grozljivo je, kaj smo sebi in otrokom zaigrali! Še večja groza je, da tega pravzaprav nismo počeli sami, ampak so to v našem imenu zaigrali tisti, ki smo jim zaupali, ki bi nas morali voditi v lepše in boljše življenje. Zaigrali so naš vložek, ki smo jim ga zaupali (pa ne za kartanje) in ga podarili različnim še večjim bleferjem, kot so bili sami.
Ne mislim pred nedeljskimi volitvami razpredati, v kakšnem položaju je Slovenija, saj to vsakodnevno čutimo. Gospodarstvo, finance, odgovornost ... tonejo iz dneva v dan. Tone tudi morala - ko že zdravniki kradejo pacientom, pa človek ostane brez besed. Zato mislim, da je prav, da v teh dneh še bolj poglobljeno razmišljamo, kaj bi lahko tudi sami prispevali za naš boljši jutri. Marsikdo poreče, da ne more storiti ničesar, a prerad usmerja kritike levo in desno. Toda ni tako. Skupaj zmoremo veliko, le odločiti se moramo, da bomo to tudi naredili. To seveda pomeni, da ne bomo pogledali stran ali zamahnili z roko, ko bomo opazili kakšno lumparijo. To pomeni, da bomo na glas opozarjati na nepravilnosti, da bomo imeli enak obraz za vsa podobna dejanja in vse ljudi.
Imamo res radi svojo državo, ali pa nam je največje veselje izigravanje njenih pravil? Nekateri nam pripisujejo to drugo in to zato, ker smo bili skozi zgodovino majhni in podjarmljeni in nam je bilo največje zadovoljstvo, če smo lahko državo kdaj opetnajstili. Toda tudi, če to drži. Danes imamo svojo državo. Menda vendar ne bomo dovolili, da nas ob njo spravi peščica, ki ji je tako in tako vseeno, kje živi.
Tako malo nas je, da bi si lahko naredili pravila, pisana skoraj na našo kožo vseh in tako malo nas je, da bi morali držati skupaj.
Kaj torej lahko naredimo? Recimo. Dobro razmislimo pred nedeljskimi in vsakimi volitvami, kako bomo volili, potrudimo se malo in poglejmo, kaj nam kdo ponuja in kako poštena je videti njegova igra. Predvsem pa ne prepuščajmo te odločitve drugim. Postanimo čim bolj kreativni sooblikovalci naše lepe Slovenije. Naredimo jo takšno, da jo bomo imeli spet radi, takšno, da bomo nanjo ponosni. Takšno, da bo zagotavljala blaginjo tudi našim prihodnjim rodovom!
Poletne prireditve se vrstijo
V letošnjem poletju se nam, vsaj za zdaj, res ni treba bati suše. Toliko dežja in precej nizkih temperatur, ki jih v juliju ne pričakujemo, si verjetno v teh dneh ne želi skoraj nihče. Poletje je pač čas počitnic, dopustov in prireditev na prostem. To se ob lepem vremenu močno občuti tudi na velenjski
plaži, ki je letos še bolje sprejeta in obiskana kot lani. Zagotovo tudi zato, ker je vsako leto lepša. In ker je vsako leto tudi več Šalečanov, ki poletja preživljajo doma, v dolini. Ker si počitnic ob kakšni drugi plaži ne morejo več privoščiti .
■ bš
Na Koledo so Velenjčani že dolga leta ponosni, saj je pretekla desetletja mnogokrat ponesla ime mesta in celotne Slovenije v svet. Plesno glasbeno tradicijo uspešno tudi danes prenašajo na mlade rodove.
To nedeljo so v sklopu Poletnih kulturnih prireditev Festivala Velenje ljubiteljem ljudskih plesov pričarali res prijeten večer. Pred kulturnim domom so gledalci lahko občudovali spretne plesalce. Tokrat so predstavili plese od Istre do Goričkega. Predstavile so se vse sekci-
je s plesalci, starimi od treh pa vse do osemdesetih let.
V prihodnjih dneh bo Koleda, ki jo vodi Rok Vovk, gostovala na 42. folklornem festivalu v Franciji.
Festival Velenje je v minulih dneh privabil v Velenje tudi Neco Falk, v prihodnjih dneh pa se poleg drugih prireditev obetata še dva večja dogodka, in sicer danes koncert simfoničnega orkestra in zbora iz ZDA, v soboto pa koncert Vlada Kreslina, Beltinške bande in Malih bogov.	■ mz
m

9770350556014
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
2
OD SREDE DO TORKA
Men
1Q. julija 2Q14

lokalne novice
Arhitekturni kotiček do konca avgusta zaprt
Velenje - Mestna občina Velenje je v Galeriji Velenje oktobra lani odprla arhitekturni kotiček - informacijsko središče za arhitekturo, v katerem se lahko občanke in občani brezplačno posvetujejo s strokovnjaki za področje arhitekture in krajinske arhitekture. Arhitekturni kotiček bo do konca meseca avgusta, ko je čas dopustov in je veliko občanov zdoma, zaprt. Strokovnjaki bodo svetovanja nadaljevali septembra.
Na čelu rotarijcev Špegel
Velenje, 1. julija - Vodenje Rotary kluba Velenje je 1. julija od dotedanjega predsednika Davida Gerška prevzel Šoštanjčan Stojan Špegel. Klub je bil ustanovljen pred devetimi leti, deluje pa na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Klub je pobudnik in organizator številnih dobrodelnih akcij, kar je za rotarijce tudi osnovno poslanstvo.
Dve novi postaji v sistemu BICY
Velenje, 8. julija - Zaradi velikega zanimanja za izposojo mestnih koles in pozitivnih odzivov uporabnikov so se v MO Velenje odločili za novo razširitev avtomatiziranega sistema izposoje mestnih koles BICY. Sistem so nadgradili še z dvema postajama, in sicer na Gorici (Goriška cesta) ter na Selu (Šalek 110). Postaji so želeli namenu predati v sredo, a so dogodek zaradi slabega vremena prestavili. V Velenju bo sedaj 9 postaj, 72 stojal in 40 koles znamke Krpan. Ko je sistem septembra 2012 zaživel, je bilo sprva v njem 5 postaj. Mestna kolesa uporablja 1.230 oseb, ki so si kolesa izposodile že 30.020-krat.
Mestna kolesa tudi v Šoštanju
Občina Šoštanj se je odločila za vzpostavitev sistema mestnih koles. Eden od ciljev tega projekta je tudi medobčinsko povezovanje, zato so se odločili za vzpostavitev sistema, ki je povezan s sosednjimi občinami. V praksi to pomeni, da si bodo lahko obiskovalci izposodili kolo v Šoštanju in ga pustili na postaji v sosednji občini in seveda obratno.
Izposoja mestnih koles v Šoštanju bo mogoča še to jesen.
Kdo bo prenavljal Trg svobode?
To bo znano, ko se izteče javno naročilo, rok prijave pa je 18. julij.
Občina Šoštanj načrtuje prenovo trga v celoti - ureditev komunalne infrastrukture, prenovo javne razsvetljave in novo zasnovo trga, ki bo med drugim služil tudi kot prireditveni prostor.
Prenovo trga bodo začeli takoj po podpisu pogodbe, predvidoma sredi avgusta.
Garažna hiša bo sestavni del modrin con
Velenje - Garažna hiša na Trgu mladosti bo sestavni del modre cone B, kjer bo parkiranje možno s plačilom parkirnine, nakupom abonmajev oziroma letnimi kartami. Parkirni režim bo enak, kot drugod v modri coni B (parkiranje bo plačljivo ob delovnih dneh med 7. uro in 15. 30).
V odloku o ureditvi cestnega prometa in varstvu prometnih površin je na novo opredeljeno tudi parkiranje v modri coni D, ki bo veljala na območju naselja Gorica, saj se bodo z novo parkirno hišo spremenili pogoji parkiranja. Strokovne analize so pokazale, da bo v naselju potrebno parkiranje urediti s sistemom modrih con kot je urejeno na območjih Kardeljevega trga in Stantetove ceste. Režim modrih con bo veljal vse dni v letu, 24 ur na dan. Ob vikendih bo možno
brezplačno parkiranje do štirih ur, ob delovnih dneh pa do dveh ur.
■
Izbirajo prevoznike
Na portalu javnih naročil je objavljeno javno naročilo za izvajanje prevozov šolskih otrok za naslednji dve šolski leti. Občina Šoštanj je zelo razvejana, zato Osnovno šolo Karla Destovnika - Kajuha obiskuje veliko vozačev. Šolske poti so zaradi hribovitih predelov tudi zahtevne.
Občina Šoštanj je naročila izdelavo študije varnih šolskih poti in prevozov šolskih otrok, ki je skupaj s prometnovarnostnim načrtom priloga javnega naročila.
■
Razpis za sofinanciranje programov turizma
18. julija se izteče rok za oddajo prijav na javni razpis za sofinanciranje program turističnih društev in turistične zveze v občini Šoštanj. Na razpis se lahko prijavijo društva, ki imajo sedež v občini Šoštanj in delujejo vsaj eno leto ter izpolnjujejo še druge pogoje iz razpisa. Za programe turizma je Občina Šoštanj predvidela 34 tisoč evrov. Gre za sredstva, ki so odvisna od prihodka turistične takse. ■
Finančno stabilni, za velike projekte izjemno občutljivi
V Občini Šmartno ob Paki z ukrepi precej zmanjšali finančne obveznosti iz preteklih let - Dolgoročni ekološki kredit izključno za projekt oskrbe s pitno vodo
ekološkem skladu ter s proračunskimi sredstvi. Dolgoročni kredit so najeli izključno za omenjen projekt, poplačali pa ga bodo v naslednjih 20 letih iz najemnine za komunalno infrastrukturo. »To je sedaj edino zadolževanje, ki ga občina ima. Če-
Tatjana Podgoršek
Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je na nedavni otvoritvi kanalizacije Slatina-Paška vas izrazil zadovoljstvo, ker so največjo naložbo doslej v lokalni skupnosti tudi finančno končali, »kar je glede na krizo lep uspeh.«
Ko so se namreč odločali zanjo, je imela Občina, ko je prevzel župansko mesto, za blizu 450 tisoč evrov finančnih obveznosti do dobaviteljev oziroma izvajalcev storitev ter približno 170 tisoč evrov obveznosti do Komunalnega podjetja Velenje. Zaradi pomanjkanja denarja je za poravnavo tekočih obveznosti najemala premostitvene kredite. Ob uspeli prijavi na razpisu za izgradnjo kanalizacije pa je morala za vlaganja v čistejše okolje zagotoviti tudi lastni delež, za nameček pa je hkrati stekel še kohezijski projekt oskrba Šaleške doline s pitno vodo, za katerega je potrebno prav tako zagotoviti lastni delež. »Kar drzni smo bili pri odločitvi za izgradnjo kanalizacije. Danes pa jo uvrščamo med vzorčne primere uspešnega sodelovanja države z lokalno skupnostjo. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je svoje obveznosti poravnavalo tekoče, občina pa je z revolving krediti zagotovila svoj delež.«
Do konca leta plačila v predpisanem roku
Tehnično in finančno uspešno končana naložba pa ni edini razlog, zaradi katerega lahko optimistično zrejo naprej, zagotavlja Kopušar. S Komunalnim podjetjem Velenje so
za varstvo odraslih, vrtcev, v katerih so otroci iz naše občine).« Teh sicer v celoti do izteka koledarskega leta ne bodo mogli zapreti, predvidevajo pa, da bodo proti koncu leta vse druge obveznosti že poravnavali v predpisanem roku.
Blizu 800 tisoč evrov kredita ekološkega sklada je občina najela izključno za kohezijski vodooskrbni projekt. Odplačala ga bo v naslednjih 20 letih iz najemnine za komunalno infrastrukturo.
Janko Kopušar: »Finančne obveznosti iz preteklih let smo s skrbno pretehtanimi ukrepi zmanjšali na obvladljivo višino.«
se dogovorili za postopno odplačevanje obveznosti, s sprejetimi ukrepi in skrbnim tehtanjem vsakega trans-ferja pa so zapadle obveznosti iz preteklih let zmanjšali na »obvladljivo višino. Ostale so nam še manjše obveznosti predvsem v družbenih dejavnostih (do osnovne šole, doma
Edino zadolževanje je najem kredita pri eko skladu
Po Kopušarjevih besedah so za kohezijski projekt vodooskrbe zagotovili potreben lasten delež. Zagotovili so ga z najemom kredita v višini približno 800 tisoč evrov pri
prav je lokalna skupnost pri financah v tem trenutku stabilna, ne pomeni, da lahko odpiramo projekte na pamet. Smo majhna občina, ki je na večje projekte izjemno občutljiva. Dobro se zavedamo tudi tega, da je še najprej potrebno varčno ravnanje na vsakem koraku.«
Pestro poletje
Naslednji meseci bodo kljub počitnicam pestri, meni sogovornik. Kohezijski vodooskrbni projekt je v zaključni fazi, kar pomeni, da bodo gospodinjstvom v bližnji prihodnosti zagotovili nemoteno oskrbo s kakovostno pitno vodo. Zavzeto izvajajo vzdrževalna dela na občinskih cestah, še ta mesec naj bi dobila asfaltno prevleko dva odseka občinskih javnih poti (v Malem Vrhu in v Podgori). V Malem Vrhu in središču Šmartnega ob Paki urejajo ekološki otok, izvajajo še nekatera druga ureditvena in vzdrževalna dela v komunalni infrastrukturi. Stekle so aktivnosti za ureditev usmerjevalnih tabel, umeščajo sprehajalne, tematske pešpoti in kolesarske steze v občini.
Tudi v Sloveniji pred velikim finalom
V Braziliji in Sloveniji - Ljubljana, Velenje, Šoštanj - V Laškem se že ogrevajo -Rogaška ima nov center, Konjice dobijo nov hotel, Celje brv - Pozor, opazujejo nas!
Čaka nas velika nedelja! V svetovnem in državnem merilu. V svetovnem predvsem za vse ljubitelje nogometa, saj bo v Braziliji finalna tekma najboljših nogometnih reprezentanc, pri nas bo velika nedelja zato, ker bo ta dan finale (pred)volilnih priprav. Volili bomo nove poslance državnega zbora. V upanju seveda, da bomo zaokrožili najboljše, ki bodo potem v našem imenu zasukali našo deželico na novo pot. Seveda bo kdo porekel, da gre spet za »up brez upa zmage«. A veliko je odvisno od vseh, ki imajo v rokah volilno pravico, da na osnovi vsega, kar so slišali, izberejo svojo stranko s predstavniki, kijih bodo zastopali. Seveda je tudi pri tem vprašanje, če bomo zadeli žebljico na glavico in bodo v poslanske klopi res sedli taki, ki zmorejo in želijo. Ne le zase, za nas vse. Seveda se mi lahko nasmihate, saj na kaj takega mislimo ob vsakih volitvah. Vedno želimo izbrati najboljše, potem pa izpade, kot izpade. In po izkušnjah sodeč, že nekaj časa izpade zelo slabo. Tisti, ki nas vodijo, sicer zagotavljajo, da smo na pravi poti, mi, večina državljanov, se na tej poti močno spotikamo. In preveliko jih (od)pade. Zato je strah tudi ob teh predčasnih volitvah povsem na mestu. Prevečkrat smo že upali, a se opekli. V razmerah, v kakršnih smo, v ponudbi, kakršno imamo, je težko biti pameten. Še posebno, zato ker po navadi tisti, ki smo jim dali glas, potem sklepajo čudna zavezništva. In se znajdejo v druščini, kakršne si mi, ki smo jih podprli, ne želimo. A kaj hočemo: čudna so pota politike! Sicer pa je naš predvolilni čas zaznamovalo tudi dogajanje na relaciji Lju-bljana-Velenje-Šoštanj. Oziroma med HSE, Premogovnikom in Tešem. A o tem vročem in naelekttrenem problemu dovolj pišejo na ostalih straneh.
Na srečo pa so ponekod pri nas le bolj v pričakovanju veselih stvari. V Laškem so se že začeli ogrevati za največjo slovensko »veselico«, prireditev Pivo - Cvetje. V tamkajšnji Thermani so že pripravili Pivo fest s pivom na sto in en način, sama pivocvetna prireditev se začne v četrtek in bo trajala do nedelje. Pivovarji bodo slavili malo bolj optimistični, saj so od prodaje Mercatorja dobili lepe milijončke. Začeli so se že tudi resno ozirati po novem strateškem partnerju, da bi tako trdneje zastavili nadaljnjo razvojno pot. Pravijo, da je zanimanja kar precej.
V	Rogaški Slatini pa so že slavili. V petek so odprli »nov center« kraja. Na območju avtobusne postaje so zgradili še eno garažno hišo, da bi tako v tem zdraviliško-turističnem kraju kar največ pločevine spravili pod zemljo.
V	sestavi tega so odprli tudi pokrito tržnico, na vrhu pa uredili še razgledno ploščad: da se bodo ljudje lažje ozirali po pridobitvah, ki jih v tem kraju ni malo. V Slovenskih Konjicah pa se zadnji čas mnogi ozirajo proti nekdaj mogočnemu dvorcu Trebnik. Ta sicer ni v centru mesta, preurejen del pa naj bi pomenil nov »center« turizma. Dobršen del dvorca, kije zadnja leta močno propadal, so obnovili, zdaj upajo, da mu bodo kmalu tudi vdahnili dušo. To naj bi storil najemnik, kdo bo to, še ne vedo, izbira izvajalca pa že poteka. Tudi ta bo še moral globoko seči v žep, saj dvorec nima notranje opreme in bo zanjo moral poskrbeti najemnik sam.
In ko ponekod »centre« že odpirajo, bodo morali na otvoritev celjskega centra še malo počakati. Dela gredo sicer počasi h koncu, a pred jesenjo jih ne bodo sklenili. Nekaj so jim jo zagodli tudi njihovi predniki, saj so predvsem v Starem trgu naleteli na pomembne izkopanine. Če pridejo »žličkarji«, pa tako vemo, da je zamuda takoj tu. Zdaj naj bi vsaj njihova nova brv prek Savinje med novo knjižnico in mestnim parkom kmalu sprejela sprehajalce. Na zamudo se mnogi hudo jezijo, saj morajo do parka po dolgi »obhodnici«.
Pa še to: pazite, kaj delate, kako se obnašate. Vse nas ta čas budno spremljajo oči množice volilnih kandidatov. S panojev, izložbenih oken in drugih mest. Nekatere so obesili tudi na drevesa. Opazujejo nas, da bi jih opazili!	n k
L----------------------..			
iiflŠf^A^ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ^Jl» RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.	Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.	Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.	Tisk: TIskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
m

m


m
Naš čas, 17. 7. 2014, barve: CM K, stran 7
17. julija 2014
STAVKA
3
Od ponedeljka do naslednjega torka
»Najtežje je čakanje ... Veliko lažje je delati...,« so pripovedovali stavkajoči rudarji, ki so 30. junija ob 22. uri spontano prekinili delo odločeni, da vztrajajo do izpolnitve zahtev
Milena Krstič - Planinc
Ponedeljek, 30. junija - Velenjski rudarji so ob 22. uri spontano prekinili delo. Oblikovali so stavkovni odbor in svoje zahteve do uprave Premogovnika ter Holdinga Slovenske elektrarne strnili v osem točk: določitev vzdržne cene premoga (v njej morajo biti zajeti vsi stroški, ki nastanejo pri izkopu premoga ali zaradi njega), izplačilo zaostanka plač iz let 2012 in 2013 do konca letošnjega leta (dve leti so prejemali 5 odstotkov nižje plače) in zagotovilo izplačila plač po kolektivni pogodbi do 18. v mesecu ter nobenih sankcij za stavkajoče. Med stavkovnimi zahtevami so tudi spoštovanje in izvajanje sporazuma, podpisanega marca letos, med podjetniškim sindikatom ter upravama PV in HSE. Nasprotujejo tudi predlaganemu 10-odstotnemu znižanju plač in odvzemu treh dni dopusta.
Ne gre samo za Premogovnik. Ta je prvi v verigi, gre za TEŠ in celotno skupino HSE, je bilo večkrat slišati z »druge strani«.
Torek, 1. julija - Med prvimi se je na prekinitev dela odzval generalni direktor HSE Blaž Košorok: »Dejstvo je, da je PV v težki finančni in likvidnostni situaciji, ki je posledica napačnih odločitev in dejanj iz preteklosti, vnaprej določene cene premoga 2,25 evrov/GJ do ukvarjanja z dejavnostmi, ki niso povezane s kopanjem premoga in so PV skozi leta prinašale izgubo. Likvidnostne vrzeli ne bo mogoče pokrpa-ti brez kompromisov, odrekanj, prilagajanj. Če bodo pogajalska izhodišča nerealna in bodo, tako kot na včerajšnjem srečanju s socialnimi partnerji, namesto na dialogu
Obiskali so jih zasavski kolegi, številni upokojenci pa so jim dali podporo tako, da so prišli mednje v svečanih uniformah. Oblekli so jih tudi nekateri stavkajoči, številni pa so imeli v gumbnici ali v rokah rdeč nagelj. »Spominjam se lepih trenutkov praznika, veselih druženj ... Danes pa se moramo na-
Dva koraka pred stečajem?
Blaž Košorok, generalni direktor HSE: »Premogovnik je dva koraka pred stečajem. To je ena najslabših variant, ki bi se lahko zgodila glede na to, kakšna je likvidnostna situacija. Treba je odkrito povedati, doslej smo preveč molčali, razlagali in sadili rožice - možnost je tudi " ta. Ampak proti tej možnosti bomo naredili vse, da do tega ne bo prišlo, ker ne sme priti.«
Praznik je praznik. Poda se mu svečana uniforma.
horec je upal, da bo zaključek čim prej. A se je korakanje na mestu čez vikend nadaljevalo.
Sobota, 5. julija - Nič. Nobenega odziva. Neformalno se je s stavkovnim odborom sestal le predsednik uprave Premogovnika.
Nedelja, 6. julija - Zaradi neodzivno-sti so rudarji v nedeljo začeli zbirati podpise za zaostritev stavke, tako da bi dobavo
Blažu Košoroku so podarili kos premoga.
Robert Mencinger je kot tiskovni predstavnik pogajalske skupine medije sproti seznanjal z dogajanjem.

r-.a
- i^Ti ** ■ ■
J
BI	_
i mt^
Sh

tf; 1
Pozdrav pogajalske skupine rudarjem ob odhodu na enega od številnih
pogajanj.
tf i
k J:
g j,
temeljila na ultimatih in grožnjah, bo ogrožen ne le obstoj PV, temveč tudi TEŠ in trenutno največjega energetskega projekta v Sloveniji TEŠ 6, s tem pa posredno celotne skupine HSE.« Ivan Pohorec, predsednik uprave PV: »Zaposlenim pravice pripadajo. Teh jim nihče ne oporeka, enostranskih odločitev, vezanih na kolektivno pogodbo, ni mogoče jemati. Izhajamo pa iz tega, da bomo morali hkrati delati na prestrukturiranju. Za Premogovnik in njegove hčerinske družbe je zunanja institucija izdelala osnutek načrta finančnega in poslovnega prestrukturiranja celotne Skupine PV. V njem so razdelani potrebni ukrepi, ki zadevajo optimizacijo poslovanja, uprava pa jih mora s socialnimi partnerji še uskladiti oziroma izpogajati. Pri tem pričakujemo konstruktivno sodelovanje.«
Sreda, 2. julija - Na izredni seji so se sestali sveti vseh treh občin Šaleške doline, Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, in stavkajoče v zahtevah o spoštovanju ko-
lektivne pogodbe, ureditvi cene premoga in ureditvi razmer znotraj HSE soglasno podprli. Ob tem so poudarili, da brez PV in TEŠ zanesljive in stabilne oskrbe potrošnikov s cenovno konkurenčno energijo v Sloveniji ni mogoče udejanjiti, in menili, da cena premoga ne sme biti predmet odločanja v nestrokovnih krogih, ker je posledica načina odkopavanja, sanacije rudarske škode, zagotavljanja potrebnega visokega nivoja varnostnih standardov, huma-nizacije delovnih postopkov, zmanjšanja vplivov na okolje. Cena premoga mora omogočiti tudi postopno izvedbo prestrukturiranja Premogovnika in zagotavljanje nadomestnih delovnih mest. V sredo jih je stavkalo že več kot 1.400. »Preden sem šel na to izredno sejo, sem v prezivni-ci (prostor, kjer se rudarji zbirajo pred odhodom v jamo), kjer je bilo blizu 400 zaposlenih, med njimi še enkrat preveril, ali
Najtežje je bilo čakanje.
odstopamo od kakšne stavkovne zahteve. Odgovor v en glas je bil: NE!« je dejal Aleksander Kavčnik, član pogajalske skupine.
Četrtek, 3. julij - Stavkali so tudi na svoj praznik. Prejeli so številne čestitke in izraze podpore. Tradicionalna prireditev Skok čez kožo in druge povezane z njihovim stanovskim praznikom (rudarji praznujejo na tridnevno gladovno stavko zasavskih rudarjev leta 1934, ko so zahtevali plače, s katerimi bi lahko preživeli) so bile prestavljene na kasnejši čas. To se je v štiriinpetdesetih letih skokov zgodilo drugič (prvič leta 1991). Prestavljeno je bilo tudi napovedano nadaljevanje pogajanj, čeprav so v pogajalski skupini, kot je povedal Asmir Bečare-vic, z upravo Premogovnika glede sedmih stavkovnih zahtev nekoliko zbližali stališča.
mesto praznovanja boriti za svoje pravice,« je z grenkobo dejal eden od zbranih.«
Petek, 4. julija - Pogajanja z upravo PV in generalnim direktorjem HSE so se nadaljevala, a bila po slabih treh urah prekinjena. Blažu Košoroku, ki se je s Premogovnika odpravil na ministrstvo za finance, da jih seznani s položajem, so podarili kos premoga. Na vprašanje o tem, kako blizu so razpletu, pa: »'Bližina' še ni vzpostavljena, razen tega, da sedimo na dva metra bližine. Izmenjali smo si stališča, poglede. Dodatno so nam predstavili stavkovne zahteve, ki so zelo ostre. Upamo na pozitiven zaključek čim prej. Mi bomo naredili vse, da ne bomo v medijih spet brali o tem, da smo dva koraka pred stečajem, potem pa pika. Naredili bomo vse, da do stečaja ne bo prišlo. To je naša naloga in naloga uprave.« Nekaj optimizma je bilo, govora je bilo o koraku naprej. Tudi predsednik uprave PV Ivan Po-
premoga Termoelektrarni Šoštanj z deponije zmanjšali na 25 odstotkov. Na deponiji premoga je bilo naloženega 395.000 ton premoga.
Na zbiranje podpisov za zaostritev stavke so se odzvali v HSE. Poudarili so, da v tej stavki niso pogajalski partner, da je prva ključna stavkovna zahteva - povišanje cene premoga - vprašanje, ki ga lahko PV reši izključno v pogajanjih s svojim edinim kupcem TEŠ.
Ponedeljek, 7. julija - Tudi v Premogovniku so se odzvali s sporočilom za javnost, v katerem so zapisali, da povišanje cene zadeva tudi HSE, zato pričakujejo, da se bo ta v pogajanja še naprej aktivno vključeval.
Stavkovni odbor je o nameri zaostritve stavke, zbrali so več kot 2.000 podpisov, seznanil predsednika uprave PV Ivana Po-horca in direktorja TEŠ Petra Dermola. Uprava PV je predlagala prekinitev stavke in moratorij za tri mesece, da se zadeve v zvezi s ceno premoga in likvidnostjo družb v Skupini PV uredijo. Stavkajoči predloga niso sprejeli.
Čeprav so zbrali dovolj podpisov za zaostritev stavke, so se v ponedeljek po popoldanskih pogajanjih v Ljubljani, pred tem se je stavkovni odbor udeležil še seje predsedstva SED, odločili drugače. Pogajanja naj bi se naposled obrnila v pravo smer.
Torek, 8. julija - Ustna zagotovila, ki jih je pogajalska skupina dobila prejšnji dan v Ljubljani, v Velenju pa je stavkalo že več kot 2.000 zaposlenih v Premogovniku, so samo še čakala na zapis v obliki stavkovnega sporazuma, je povedal njihov tiskovni predstavnik Robert Mencinger. Čakali so tudi spontano stavkajoči, odločeni, da se ne vrnejo na delo, dokler obljub ne vidijo zapisanih in podpisanih črno na belem. Niso pa jih še razkrili. Računali so, da bi do podpisa sporazuma lahko prišlo v kratkem, obenem pa iz previdnosti dodali, da bodo v nasprotnem - če se to ne bo zgodilo, znova zaostrili stavko.

Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
4
GOSPODARSTVO

10. julija 2014
Tromesečje z dobičkom
Delničarji Gorenja so na skupščini imenovali nov nadzorni svet -Dividend tudi tokrat ne bodo delili - Letošnje leto z dobičkom
Mira Zakošek
Velenje, 4. julija - Na 21. skupščini delničarjev Gorenja, zastopanega je bilo slabih 66 odstotkov kapitala, so delničarji povečali število predstavnikov kapitala v nadzornem svetu s
strukturo Gorenja vstopili novi delničarji. To nalogo bodo opravljali Corinna Claudia Graf, Toshibumi Tanimoto, Marko Voljč ter Bachti-ar Djalil, Keith Charles Miles, Bernard Charles Pasquier in Uroš Sla-vinec. Seznanili so se tudi s štirimi
in Krešimir Martinjak.
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je delničarjem predstavil tudi načrt poslovanja v letu 2014 in dosežke
v prvem četr-	Gorenje je letos
pomembno povečalo dobiček, kar je rezultat optimizacije proizvodnih lokacij in drugih racionalizacij
bodo razdolžili in tako znižali razmerje med čistim finančnim dolgom in dobičkom pred amortizacijo ob koncu letošnjega leta na 3,6.
Ob četrtletju z dobičkom
V prvem četrtletju letošnjega leta je Skupina Gorenje ustvarila en milijon evrov čistega dobička, dobro pa kaže tudi v drugem četrtletju leta, čeprav so ti rezultati zaradi razmer v Ukrajini nižji, kot so pričakovali. Dobičkonosnost poslovanja se je v primerjavi z lanskim prvim
Selitve proizvodnje so pomembno vplivale na dobičkonosnost Gorenja, kjer po novem delajo
vrhunske aparate visokega cenovnega razreda
šest na sedem ter izvolili predstavnike kapitala za novo mandatno obdobje od 20. julija letos do 20. julija 2018. Za povečanje števila članov so se odločili, ker so v lastniško
predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu, ki jih je predhodno izvolil svet delavcev. To so dosedanji člani nadzornega odbora Peter Ko-bal, Jurij Slemenik, Drago Krenker
tletju. Letos Skupina Gorenje načrtuje 1,28 milijarde evrov prihodkov, dobiček iz poslovanja v višini 46,4 milijona evrov in 12,1 milijona evrov čistega dobička. Dodatno se
polletjem pomembno izboljšala, na to pa vsekakor vplivajo pozitivni učinki lanskih ukrepov, selitev proizvodnje, prestrukturiranja prodajne mreže in odprodaje proizvodnje pohištva. Ocenjujejo, da bodo tudi polletje sklenili z dobičkom. Seveda pa v tem obdobju še naprej na njihovo poslovanje v veliki meri vplivajo razmere v Ukrajini in Rusiji, ki sodita med največje Gorenjeve trge.
Bilančnega dobička ne bodo delili
Gorenje je lani sicer zaključilo z izgubo, a razpolaga z 1,36 milijona evrov bilančnega dobička. Delničarji so se odločili, da dividend ne bodo delili in da ostane dobiček nerazporejen.
50 let Gorenjeve tovarne kuhalnih aparatov
Velenje, 3. julija - Natančno pred 50 leti je Gorenje slavnostno odprlo svojo prvo tovarno kuhalnih aparatov v Velenju. Podjetje, ki se je v Velenje iz vasi Gorenje, po kateri je dobilo tudi ime, preselilo leta 1960, je pred tem štedilnike proizvajalo v najetih prostorih.
Štedilniki prvi izvozni artikel Gorenja
Štedilniki so bili Gorenjev prvi izvozni artikel, s katerim je podjetje, ki se danes uvršča med največje slovenske izvoznike, začelo osvajati tuje trge, ko je leta 1961 izvozilo prvih 200 aparatov v takratno Zahodno Nemčijo. Do danes je Gorenje v Velenju proizvedlo že več kot 30 milijonov štedilnikov, kuhalnih plošč in pečic, ki jih pod lastnimi blagovnimi znamkami največ proda v Rusiji, Nemčiji, Ukrajini, Avstriji, Sloveniji, Srbiji, Skandinaviji, na Nizozemskem, Hrvaškem, Češkem ... 40 odstotkov proizvodnje v velenjski tovarni kuhalnih aparatov predstavljajo vgradne pečice, 31 od-
Proizvodnja štedilnikov leta 1965
Takole pa je v velenjski tovarni kuhalnih aparatov danes
stotkov vgradne kuhalne plošče in 29 odstotkov štedilniki.
Nova generacija pečic
Od letos proizvaja Gorenje v velenjski tovarni tudi novo generacijo vgradnih pečic, ki je rezultat lastne-
Meh še 4 leta
Ljubljana - Pred tednom dni so se sešli na skupščino člani Obr-tno-podjetniške zbornice Slovenije. Bila je prva volilna skupščina po uvedbi prostovoljnega članstva, na njej pa so namesto dosedanjih dveh (predsednika zbornice in predsednika njenega upravnega odbora) volili le enega predsednika. Kandidata za to funkcijo sta bila mizar Branko Meh iz Velenja, ki je vodil zbornico od lanskega maja, in Milan Škapin. Udeleženci volitev so odločili, da bo naslednja štiri leta predsednik zbornice še naprej Velenjčan Branko Meh. Zmagal je prepričljivo, saj je v 92-članski skupščini dobil 65 od oddanih 85 glasov.
Meh tolikšno podporo jemlje kot pohvalo za dobro delo v letu vodenja zbornice ter
zaupanje v zastavljene njenih prednostnih ciljev v prihodnje. Kot je povedal, si bo prizadeval za povečanje števila članov zbornice ter njen še večji ugled. »Zbornica se vrača k svojim koreninam, k povezovanju članov in funkcionarjev. Zavzemal se bom za stabilizacijo razmer v zborničnem sistemu, nadaljevanje umnega poslovanja, tesnejše sodelovanje z ministri, političnimi strankami, za krepitev delovanja poklicnih sekcij in izkoriščanje prednosti zbornične mreže.« Napovedal je med drugim tudi nadgradnjo projekta Mozaik podjetnih ter prizadevanja za obnovitev dualnega sistema z vajeništvom.
■ tp
ga razvoja in oblikovanja. Najnovejše pečice so že na voljo kupcem v Franciji in na Nizozemskem, postopoma jih uvajajo tudi na druge trge.
Za potrebe proizvodnje nove generacije pečic je Gorenje lani investiralo v novo opremo za izdelavo oboda pečic in emajliranje polizdelkov ter montažni trak.
Poleg proizvodnje kuhalnih aparatov v Velenju ima Gorenje tudi tovarno kuhalnih aparatov na Češkem.
V premogovništvu povprečna plača 2231 evra
Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega po kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije je lani znašala 2.231 evra in je za 46,5 odstotka višja od slovenskega povprečja. V premogovništvu je bilo lani povprečno zaposlenih 1.603 delavcev, kar je 4,2 odstotka manj kot leto prej.
■
Cenejše telefoniranje na počitnicah
Ljubljana - 1. julija začenjajo v EU veljati nove cene gostovanja v mobilnih omrežjih. Osrednja novost je, da se bodo cene prenosa podatkov znižale za 55 odstotkov. Z novimi omejitvami cen pri mobilnem gostovanju bodo operaterji za megabajt prenosa lahko uporabnikom zaračunali največ 20 centov, pri mobilnem gostovanju bodo odhodni klici stali največ 19 centov na minuto + DDV.
■
Razpis za sofinanciranje
Šmartno ob Paki - V teh dneh bo v lokalni skupnosti izšel razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav. Namenjen bo gospodinjstvom v obstoječih objektih, ki živijo na razpršenih območjih in ne bodo priključena na javno kanalizacijsko omrežje, ki ga v občini pospešeno gradijo.
Delež sofinanciranja znaša 1000 evrov, zanj pa lahko zaprosijo gospodinjstva le, če imajo objekt zgrajen po predpisih. V razpisu bodo določene tudi tehnične karakteristike za malo čistilno napravo ter ostali pogoji za pridobitev nepovratnih sredstev.
V občinskem proračunu je za to predvidenih le 5.000 evrov, ker - pojasnjujejo na občinski upravi - projekt šele začenjajo. Hkrati zagotavljajo, da bo v prihodnjih letih v proračunu za to namenjenega bistveno več denarja.
■ Tp
■
nikoli samiJ^Q^ g
M
Gorenje med zaupanja vrednimi znamkami
Gorenje je že osmo leto zapored prejemnik nagrade Trusted Brand v Sloveniji v kategoriji gospodinjski aparati. Kar 67,5 odstotkov bralcev revije Reader's Digest, ki podeljuje znak zaupanja Trusted Brand, bi v Sloveniji med gospodinjskimi aparati izbralo Gorenje. Podeljeni znak zaupanja uvršča Gorenje med najbolj zaupanja vredne slovenske blagovne znamke.
Revija Reader's Digest je letos že osmič zapored izvedla anketo Trusted Brand med slovenskimi bralci, s katero preverjajo zaupanje evropskih potrošnikov tako v potrošne dobrine kot nacionalno politiko, poklice in osebnosti. Primerjavo zaupanja so v Sloveniji letos že četrtič zapored naredili tudi primerjalno med 20 enotnimi kategorijami znotraj 10 držav. Po vsej Evropi so
anketiranci imenovali več kot 67.000 različnih blagovnih znamk, ki jim zaupajo, v Sloveniji 7.571. Prvo anketo Trusted Brand so pri reviji Reader's Digest izvedli leta 2001.
Problematična brezposelnost med mladimi
Brezposelnost je še posebej problematična med mladostniki, ki se sicer tudi bolj drzno, kot drugi odločajo za odhod v tujino. Kljub temu je pri nas delež mladostnikov med 15. in 25. letom starosti brez zaposlitve narasel iz 10,3 % v letu 2008, na 18,4 % v letu 2011, danes pa je že vsak peti mladi Slovenec brez službe. Naravnost zastrašujoča številka, ki si jo še nekaj let nazaj ne bi znali niti predstavljati, bi pa ob njej vlada vsak teden morala iskati poti, da jo zmanjša. Se pa zdi, da
smo se na takšno žalostno sliko našega življenja kar privadili in se z njo ukvarja poleg Zavoda za zaposlovanje, le še statistika.
Revščina vse bolj trka na vrata
Varuhinja človekovih pravic je opozorila, da ni težava le nezaposlenost, ampak se nanjo obračajo tudi zaposleni in upokojenci, ki opozarjajo, da s tem, kar dobijo, ne morejo preživeti.
Tako je vsakomur že jasno, da v Sloveniji narašča stopnja tveganja revščine. Ta je že leta 2012 znašala 13,5 odstotka, kar pomeni, da je pod pragom tveganja revščine živelo približno 271.000 ljudi. Stopnja tveganja revščine je bila v obdobju od leta 2008 do 2012 v savinjski statistični regiji višja od slovenskega povprečja. Najvišja pa je bila v pomurski in podravski statistični
regiji, v pomurski statistični regiji je tedaj znašala 19,2 odstotka, v podravski pa 18,7 odstotka. Statistika le potrjuje tisto, kar državljani vidijo tudi sami. Na vzhodu države se živi precej slabše, kot na zahodu, vendar ni videti, da bi kakšna vlada temu problemu namenila večjo pozornost.
Strošek dela okoli 2000 evrov
Povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo v Sloveniji so za leto 2012 po začasnih podatkih statističnega urada znašali nekaj več kot 2000 evrov, povprečni stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro pa malenkost pod 15 evri. Največji delež, okoli 85 odstotkov,
v stroških dela predstavljajo prejemki zaposlenih oseb.
■
Naš čas, 17. 7. 2014, barve: CM K, stran 7
17. julija 2014
GOSPODARSTVO
5
Golte so se odele v poletno podobo
Stavijo na neokrnjeno naravo, lepe sprehajalne poti, adrenalinske športe in poslovni turizem - Stekle tudi že priprave na novo zimsko sezono
Mira Zakošek
Zadnja zima je tudi zimsko-letni turistični center Golte presenečala s svojo nepredvidljivostjo in naga-jivostjo. Bilo je vsega, tudi snega, včasih še preveč, a ne takrat, ko bi ga potrebovali. Zagotovo si jo bodo dobro zapomnili. Bila je ena slabših. Našteli so 114 smučarskih dni, 14 manj kot lani, in 54 tisoč smučarjev, dobrih sedem tisoč manj kot prejšnjo sezono.
Zimska sezona je sicer na Golteh nenehno »prisotna«. Vse leto opravljajo tehnična vzdrževalna dela. Ta so še posebej intenzivna v tem času, ko vse naprave temeljito pregledajo. Pri tem so še posebej pozorni, da so varne. Nekoliko večje posege načrtujejo na se-dežnicah Žekovec in Ročka, na katerih vzdrževalna dela prilagajajo evropski zakonodaji. Ta predvideva, da je treba starejše naprave dobesedno razstaviti, popraviti vse sklope in jih na novo sestaviti. Seveda bo-
Za ljubitelje adrenalina spust po 200 metrov dolgi jekleni vrvi nad prepadom
poletno sezono, ki se je začela pred prvomajskimi prazniki, ko so med drugim pripravili tradicionalno srečanje prebivalcev Zgornje Savinjske in Šaleške doline.
Vabi Alpski vrt
Še posebej so na Golteh ponosni na Alpski vrt, ki ga vsako leto obogatijo s kakšno novo rastlino, tako da je za obiskovalce vedno znova zanimiv. Zanimiv je vsekakor tudi zato, ker je njegova lega edinstvena, z njegovega pobočja je neverjeten pogled v dolino in po okoliškem hribovju.
Sicer pa bo na Golteh veselo in zanimivo preko celega poletja. »Skorajda vsak vikend bodo pri nas prireditve, ki so vse bolj obiskane. Radi bi turistično oživili naše
akumulacijsko jezero z nekaterimi vodnimi športnimi aktivnostmi, v okolici pa bomo uredili tudi prostore za piknike. Ob vikendih bo to območje povezano s sedežnico. Seveda bomo še naprej razvijali poho-dništvo in gorsko kolesarstvo, ki sta med našimi gosti zelo priljubljena. Razširili bomo tudi ponudbo naše zip linije - spuščanje med drevjem nad globokim previsom po jekleni vrvi je namreč še posebej med mladimi, željnimi adrenalina, zelo priljubljeno,« pravi direktor Ernest Kovač.
Ponujajo tudi vse oblike poslovnega turizma, saj imajo zanj odlične pogoje, prostorske in tehnične.
do skušali za to kar najbolj izkoristiti poletno vreme, tako da bo pred zimo vse nared.
Karte že naprodaj
Zelo pa si želijo nove šestsedežni-ce, ki bi jo lahko uresničili v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in nepovratnimi sredstvi, smučišču na Golteh pa bi dala povsem no-
vo dimenzijo. Pripravljajo potrebno dokumentacijo in upajo, da bodo uspeli.
Na novo zimsko sezono pa se pripravljajo tudi že poslovno, med drugim že prodajajo smučarske karte. Prvo predprodajo so že sklenili, prodali so 300 sezonskih kart (za med tednom), predprodaja pa bo potekala vse do zime, seveda pa se bodo popusti zmanjševali.
Poskusili smo in menimo, da nam uspeva
Turistična kmetija Vinotoč Fajfar v Slatinah vse bolj zanimiva tudi za tuje goste - Še več pozornosti promociji - Izziv: nadgradnja ponudbe
Tatjana Podgoršek
V turistično ponudbo občine Šmartno ob Paki se že nekaj let vključuje turistična kmetija - vino-toč Fajfar v Slatinah. Za gospodarja Mihaela, priznanega vinogradnika, pravijo, da nima več prostora za priznanja, ki jih prejema za svoja vina
med grozdjem. Fige namreč rastejo v vinogradu, med trsi,« je pojasnila sogovornica.
Zakaj ne bi poskusil še sam!
»Dopolnilna dejavnost je dejansko najin konjiček, ki vse bolj prerašča te okvire. Ideja zanjo? Težko
Mihael in Tatjana Fajfar: »Dopolnilna dejavnost na kmetiji je najin konjiček, ki ga poskušava opravljati v zadovoljstvo
gostov po najboljših močeh.«
na ocenjevanjih. Letos je k tem dodal še zlato priznanje, ki ga je prejel na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju za tolkec, gospodinja Tatjana pa za figovo marmelado. »To je bil izziv, kako izboljšati ponudbo na turistični kmetiji, hkrati pa ljudem povedati, kaj lahko zraste
rečem. Mogoče to, da sva na izletih, potovanjih razmišljala o tem: če tukaj dobro ješ in piješ, zakaj ne bi tega počel še sam, če imaš možnosti za to. Poskusili smo in menimo, da nam uspeva,« je povedal ob obisku Mihael, ki se je skupaj s Tatjano po kosilu pripravljal
za nadaljevanje začetega dela v vinogradu.
Tega obdelujeta oba. Imata jih pri Jakcu v Halozah ter na Kolovratu pri Mozirju. Pri negi in delu v kleteh je gospodar Mihael najraje sam. Gospodinja Tatjana se vključuje s pridnim delom, idejami, predvsem pa z okusno hrano. To pridelujejo sami, gostom pa ponudijo, kar najbolje sodi k degustaciji vin: suhome-snate izdelke in tudi kaj iz pečice. »Ker se ukvarjava s turizmom ob službi, je za obisk našega vinotoča potrebna predhodna prijava.«
Da ljudje vse bolj cenijo doma pridelano hrano in pijačo, zaznavata vsako leto bolj. Pohvalijo jih za njihov trud, radi se vračajo. Poleg domačih gostov bi želela več tujih. »Za promocijo morava še marsikaj narediti. Pred nedavnim so nas obiskali turisti iz Belgije, Anglije. Kar slabe volje smo bili, ker skoraj nič niso vedeli o Sloveniji, o naših odličnih vinih. Nad povedanim, pokazanim, predvsem pa okušenim so bili prijetno presenečeni,« smo izvedeli.
Volja, trud, ideje ...
Dopolnilna dejavnost na kmetiji, menita, ni nekaj, s čimer bi lahko obogatel. Potrebno je veliko volje, truda, novih idej. Ukvarjanje z vinogradništvom je eno težjih opravil, za nameček pa še slabo ovrednoteno. »Zato to jemljemo kot izziv, saj bi sicer kmetijske površine ostale neobdelane, zaraščene. O tem država takrat, ko jemlje v obliki davkov, žal ne razmišlja.«
Tatjana in Mihael načrtov, kaj in kako v prihodnje s turistično kmetijo, nimata podrobno izdelanih. V tem trenutku sta z mislimi bolj pri tem, kako nadgraditi obstoječo ponudbo, kako zadovoljiti svoja pričakovanja, predvsem pa goste. Prepričana sta, da se jima bo na kakšnem izletu še utrnila nova ideja in če bo primerna zanju ... »Zakaj ne bi, če lahko,« sta sklenila pogovor Mihael in Tatjana Fajfar.
Letos so po koncu sezone hotel za poldrugi mesec zaprli, saj je bil po treh letih in pol neprekinjenega obratovanja potreben manjše obnove - prepleskali in polepšali za
Vsak vikend kakšna prireditev
Skorajda vsak vikend se na Golteh kaj dogaja. Prejšnji teden je potekalo pri njih državno prvenstvo v kolesarskem vzponu, na katerem je sodelovalo 250 kolesarjev. Zdaj poteka tam v sodelovanju z velenjsko Zvezo prijateljev mladine Velenje Sončno mesto, avgusta bo raziskovalni tabor. Pripravljali bodo družinska srečanja, tradicionalno lovsko in gobarsko srečanje ... Pri njih pa se je že začela tudi gobarska sezona, sezona nabiranja gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč.
Delajo po kmečki logiki
Najbolj inovativna zadruga v Sloveniji - Z Ekodarom v Evropo -Jabolčno vino in balzamični kis
Tatjana Podgoršek
Po nekaterih podatkih je bila Kmetijska zadruga Šaleška dolina lani edina od petih zadrug v regiji Saša, ki je poslovala pozitivno. Vse kaže, da uspešno zgodbo nadaljuje. V letošnjih šestih mesecih namreč beleži 800 tisoč evrov več prometa kot v enakem lanskem obdobju. Je za zadrugo kriza izziv in priložnost? »Oboje. Delamo po zdravi kmečki logiki in za zdaj nam to speva,« pravi direktor zadruge Ivo Drev in dodaja, da sta ključ za uspeh inovativni pristop in premišljena poslovna politika. »Delovanje zadruge je vseskozi usmerjeno k njenim članom. Trudimo se jim biti dober servis. Prav tako ne iščemo velikih zgodb, ampak snujemo razvoj korak za korakom. Veliko vlagamo v razvoj in kadre.«
Zadružna zveza ' Slovenije je med 56 zadrugami izbrala KZ Šaleška dolina za najbolj inovativno zadrugo v Sloveniji
Projekta Ekodar in Slodar
Sogovornik je ob tem izrazil zadovoljstvo, ker je njihovo inovativnost opazila strokovna in tudi širša javnost. Biotehniška fakulteta v Mariboru je zadrugi podelila za njen projekt Ekodar - ekološko meso naziv najboljša slovenska blagovna znamka v zdravi prehrani. Na osnovi naziva sedaj z Ekodarom sodeluje tudi na izboru za najboljšo evropsko
Ivo Drev: »V prvi polovici leta smo ustvarili za 800 tisoč evrov več prometa kot v enakem lanskem
času.«
blagovno znamko v zdravi prehrani v Berlinu. Zadružna zveza Slovenije pa jo je pred dobrim tednom dni izbrala za najbolj inovativno kmetijsko zadrugo v Sloveniji. Ta laskavi naziv ji omogoča kandidaturo za pridobitev naziva najbolj inovativna evropska zadruga. »Naloga zadruge je oskrba njenih članov s kakovostnim repromaterialom po sprejemljivih cenah, hkrati pa biti na trgu tudi uspešen trgovec, katerega ponudba blaga naj bi zadovoljila tudi druge potrošnike.«
Po besedah Dreva pomenita lastni blagovni znamki Ekodar in Slo-dar veliko. Ne toliko finančno kot to, da z njima pridobivajo zaupanje pri domačih in tujih potrošnikih, da so ti posegli po kakovostnih izdelkih.
Širitev ponudbe
Tako kot ponudbo blaga, ki jo zadruga širi še zunaaj slovenskih meja, širi preko meja Šaleške doline svojo poslovno mrežo. »Kmetje, potrošniki nas želijo. Trg je prost, mi
pa se odzivamo na potrebe.« Rezultat tega je januarja letos odprt po-slovno-trgovski center Saša v Nazarjah. Ta posluje - zagotavlja Drev - dobro, čeprav vseh resursov še niso izkoristili. Za potrošnike pripravljajo v njem nove programe, predvsem gorsko mehanizacijo. Pred dobrim tednom so pripravili predstavitev te opreme v Šmihe-lu nad Mozirjem. Odziv je bil odličen.
Tega pa za zdaj še ne more trditi za prizadevanja pri odkupu ekološko pridelanega mleka v Zgornji Savinjski dolini. Tu, zagotavlja Drev, vidijo veliko priložnost za tamkajšnje kmete, zadrugo in za mlekarno v Arji vasi. Kmete za to že nagovarjajo. Idejo sprejemajo, hkrati pa izražajo manjšo negotovost.
Blagovna znamka Ekodar sodeluje tudi na izboru za najboljšo evropsko blagovno — znamko v zdravi prehrani
Jabolčno vino in balzamični kis
Med letošnjimi načrti je zadruga predvidela še širitev izdelkov blagovne znamke Ekodar. V tem trenutku je projekt še v razvoju. Na posestvu Turn v Hrastovcu pri Velenju morajo dokončati protitočno zaščito in namakalni sistem, trgu pa ponuditi nova izdelka: jabolčno vino in balzamični kis.


Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
6
UTRIP
10. julija 2014
OD SREDE DO TO
Sreda, 2. julija Petek, 4. julija
žabja
perspektiva
Varuhinja človekovih pravic je predsedniku republike predala poročilo, v katerem je ugotavljala, da država ni vedno v službi ljudi, zato je vse državne organe pozvala, naj pri svojem delu brezpogojno spoštujejo človekove pravice.
Nekaj se je kuhalo na vrhovnem sodišču. Dva vrhovna sodnika sta namreč protestirala zaradi ravnanja predsednika vrhovnega sodišča.
Vlada se je odločila, da bo ugovarjala državnim revizorjem glede predloga končnega računa državnega proračuna za leto 2013 in tako sklenila, da ne bo upoštevala nobenega popravka revizorja.
V vzhodnem Jeruzalemu je izraelska policija našla truplo palestinskega najstnika, ki je bil ugrabljen in ubit v domnevnem maščevanju za smrt treh izraelskih najstnikov.
Vrstili so se odzivi na odločitev vlade o zamrznitvi privatizacije. Združenje nadzornikov, Manager ter AmCham so dejali, da vlada z odločitvijo krši zakon in smernice OECD, njeno ravnanje pa pomeni politizacijo gospodarstva.
Poslanci so na izredni seji kljub nekaterim zapletom za novo informacijsko pooblaščenko le potrdili
Nova informacijska pooblaščenka
Grška vlada je ukazala delavcem javnega elektropodjetja, da se v soboto vrnejo na delo, in jim zagrozila z aretacijami, če bodo nadaljevali stavko.
Potem ko je bil v Nemčiji aretiran uslužbenec nemške obveščevalne službe zaradi sumov vohunjenja za ZDA, so nemške oblasti od ameriškega veleposlanika želele pojasnila.
Nedelja, 6. julija
Predsednica ZaAB Alenka Bratu-šek je pisala v Vatikan. V pismu je papeža vprašala, če se mu zdi dopustno, da se slovenska Cerkev vmešava v pravosodje.
V Libiji so izginili trije Evropejci, ki delajo za italijansko gradbeno podjetje. Italijan, Makedonec in državljan BiH naj bi bili ugrabljeni.
Še preden se je uradno začela predvolilna kampanja za jesenske predsedniške volitve na Hrvaškem, se je javnost že ukvarjala z afero, ki naj bi diskreditirala aktualnega predsednika Iva Josipovica.
V zahodni Afriki je izbruhnila ebola.
V Gani je potekalo krizno zasedanje Svetovne zdravstvene organizacije zaradi izbruha ebole v Zahodni Afriki, kjer se je število žrtev povzpelo na nekaj manj kot 500.
Četrtek, 3. julija
Vlada je na predlog Alenke Bra-tušek zamrznila postopke prodaje državnega premoženja do oblikovanja nove vlade. Medtem je bila prodaja državnih deležev Telekoma in Aerodroma v sklepni fazi. Izvedeli smo, da naj bi nezavezujoče ponudbe za nakup večinskega deleža v Telekomu Slovenija oddalo osem interesentov.
Mojco Prelesnik.
Vrhovno sodišče je kot neutemeljeno zavrnilo nadzorstveno pritožbo, ki jo je v imenu na dve leti zapora v aferi Patria obsojenega Janeza Janše vložil njegov odvetnik Franci Matoz.
V brazilskem mestu Belo Horizonte se je zrušil nadvoz in pod sabo zmečkal avtobus ter več vozil. Dva človeka sta umrla, 22 je bilo ranjenih.
Sobota, 5. julija
Mediji so poročalii, da je Agrokor, ki je prejšnji teden uspešno izpeljal prevzem večinskega deleža Merca-toija, ta teden objavil tudi prevzemno namero za odkup preostalih 47 odstotkov delnic podjetja.
Potem ko se je opolnoči iztekel
Í ■ - i- .-.
ts* ¡m* ;
IB
Vlada je zamrznila postopke prodaje državnega premoženja.
Nekatere so razburile besede Slovenske škofovske konference, v imenu katere je škof Glavan dejal, da je za vernike edina prava odločitev na volitvah pomladna opcija.
Z vrhovnega sodišča je prišla vest, da odgovora, ali bodo odločali o prekinitvi zaporne kazni Janezu Janši ali zgolj vsebinsko o zahtevi za varstvo zakonitosti, v tej fazi ne morejo podati.
Egiptovska Muslimanska bratovščina je ob prvi obletnici strmogla-vljenja islamističnega predsednika Mohameda Mursija pozvala k t. i. dnevu jeze.
Novi ukrajinski obrambni minister Valerij Geletej je napovedal, da bodo Ukrajinci znova zavzeli Krimski polotok in obnovili ozemeljsko celovitost države.
V.	' - I
. I
Hrvatje so se ukvarjali z afero že pred (uradnim) začetkom kampanje.
Izraelski policisti so pretepli palestinskega 15-letnika z ameriškim državljanstvom.
Okoli 220 tisoč inženirjev in kovinarjev iz največjega sindikata v Južnoafriški republiki je s stavko zahtevalo od 12 do 15 odstotkov višje plače.
Ponedeljek, 7. julija
Že zjutraj so na sodišče pripeljali Janeza Janšo, ki sta ga tega dne čakali kar dve obravnavi. V prvem primeru je soobtožen tudi njegov odvetnik Matoz, a je Janša vztrajal, da ga zastopa prav on. Sodnica se ni strinjala, zato je bila obravnava preložena. V drugem primeru pa so bili Janševi podporniki pregla-


^ ^ i«-
y ■
■Ífrf t S ¿ t \ A" "r
sni, tako da so obravnavo za kratek čas prekinili, nato pa preselili v drugo dvorano.
Mariborsko okrajno sodišče je še drugič zavrnilo prošnje nekdanjega mariborskega župana Franca Kan-glerja za alternativno prestajanje sedemmesečne zaporne kazni.
Izvedeli smo, da je junija število brezposelnih na mesečni ravni ponovno upadlo, in sicer na 117.352 oz. za 1,9 odstotka glede na maj.
Slovenski predsednik Borut Pahor je v Novi Gorici sprejel italijanskega kolega Giorgia Napolitana.
Bolivijske oblasti so sprejele novo zakonodajo, po kateri bodo lahko na trg delovne sile vstopili otroci od desetega leta starosti dalje.
Papež Frančišek se je v Vatikanu prvič srečal s skupino žrtev pedofil-skih duhovnikov.
V napadu izraelskih brezpilotnih letal na območje Gaze je bilo ubitih devet palestinskih borcev.
Torek, 8. julija
Slovenijo je obiskal ruski minister Sergej Lavrov. Dejal je, da je treba odstraniti vse umetne ovire na poti k uresničevanju projekta Južni tok in delovati v skladu s podpisanimi dogovori.
w
.iT*-..
Poljsko je pretresla grozljiva nesreča letala s padalci.
rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup 75-odstotnega deleža Aerodroma Ljubljana, so pristojni potrdili, da je bila oddana najmanj ena ponudba.
Na Poljskem se je kmalu po vzletu zgodila nesreča letala, na katerem je bilo enajst padalcev, ki so želeli skočiti v globino. Preživel je le en človek.
Talibanski uporniki so v bližini afganistanske prestolnice Kabul zažgali od 200 do 400 tovornjakov cistern z nafto, ki so bile namenjene oskrbi Natovih sil v državi.
Lavrov: Ruski plin bo tekel skozi Slovenijo.
Pozornost je skušal vzbuditi nekdanji veleposlanik Slovenije v Avstraliji Milan Balažic. Medijem je zatrdil, da ga je zunanji minister Karl Erjavec odpoklical s položaja zaradi predvolilnih špekulacij in pod pritiskom predsednika Boruta Pahorja.
Čeprav ni bila sveža, je mnoge razburila vest, da so nekdanjemu predsedniku uprave Luke Koper, Gašparju Gašparju Mišicu pred slabim mesecem vrnili vozniško dovoljenje, še bolj pa, da je menda postal direktor tamkajšnje Komunale.
Brazilija se je zavila v žalost. Njihovi nogometaši so na svetovnem nogometnem prvenstvu pri njih doma katastrofalno izgubili z Nemci s 7:1.
Izraelska vojska je na raketno obstreljevanje iz Gaze odgovorila z več deset letalskimi napadi na to območje.
Prebivalci Japonske so se pripravljali na prihod enega od največjih tajfunov v tem letu. Več kot pol milijona prebivalcem so svetovali evakuacijo.
O Odboru
Špela Kožar
»Mirno in dostojanstveno, vendar odločno in nepopustljivo«, je zapisano na spletni strani Odbora 2014, tistega parastrankarskega organa SDS-a, kije bil ustanovljen ob odhodu Janeza Janše v zapor. A nič kaj takega ni bilo mogoče zaznati v ponedeljek - nič mirnega in dostojanstvenega ni bilo v vpitju članov odbora pred stavbo RTV Slovenija.
Zakaj so prišli? To vprašanje je podobno tistemu: zakaj pred sodiščem prižigajo sveče? Ker niso zadovoljni z našim delom, tako kot niso zadovoljni z delom sodnikov, tako da ob njihovih treh alinejah, zakaj je ta Odbor potreben, kmalu pričakujem še četrto:
•	Sprejem takojšnje odločitve Vrhovnega sodišča o prekinitvi zaporne kazni za Janeza Janšo.
•	Odprava neustavne, nezakonite in nepravične sodbe v zadevi Patria.
•	Dejanska vzpostavitev vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter uveljavitev demokratične države.
•	Vzpostavitev medijske uravnoteženosti s poročanjem o delovanju Odbora.
Bi to šlo, »odborovci«? V informativnem programu TVS imamo že danes, ko na Kongresnem trgu organizirate shod, ponovno priložnost, da poročamo o verjetno edinem Odboru, ki ga resnično skrbi za demokratičnost in pravnost naše države. Ta bo namreč očitno »rešena«, ko bo Janez Janša ponovno na prostosti ... kaj pa medijska uravnoteženost?
Ivan Štuhec je na enem od shodov Odbora začel z besedami: »Spoštovani,
Ce bi bil urednik časopisa Dnevnik, bi vas pozdravil dragi psihiči in norci;
Ce bi bil urednik časopisa Večer, bi vas dal prešteti, ali vas je danes sto ali dvesto manj, ali več kot prvi dan;
Ce bi bil urednik Dela, bi se skril v Patrijin auspuh in molčal, dokler me Patria ne izpuhne.«
Da, takole je govoril tisti Ivan, ki se ima za vernega človeka. In ploskali so mu člani odbora, ki pišejo o človekovih pravicah. Zdaj smo novinarji že psihopati, še pred štirinajstimi dnevi smo bili enako vredni kot Judje - kolegica, ki je na Dobu spremljala kulturno-ume-tniški program, je povedala, kako so jo (oziroma celotno novinarsko srenjo) pošiljali v Dachau, ob oziroma po govoru Janeza Janše. Zato je težko dojeti zahteve Odbora, ki so jih posredovali varuhu gledalčevih in poslušalčevih pravic, češ da je RTV Slovenija dolžna spodbujati kulturo javnega dialoga. Je mar kultura javnega dialoga pošiljanje novinarjev v koncentracijsko taborišče ali v psihiatrično ustanovo? Kultura javnega dialoga se ne vzpostavlja s pritiski, grožnjami in vzkliki pred RTV-hišo ali pred sodiščem; česa takega namreč nisem videla še v nobeni drugi državi Evropske unije. Prav tako se ne vzpostavlja s kulturno-umetniškim programom ali častno stražo na Dobu. Drugje jo vzpostavljajo z izražanjem nasprotujočih si mnenj, a na miren in dostojanstven način - ja, tako kot so/ste zapisali na spletni strani Odbora. Morda pa je še upanje, da bodo/boste temu začeli tudi slediti.
Še en nasvet Odbora, namenjen varuhu, je bil - spoštovati načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma. Ne. Kolegica Eugenija Carl je na svojem facebookprofilu zapisala: »Večkrat, ko se upogneš, težje se je zravnati.« Zato še enkrat - Ne.
Zavoljo t. i. politične uravnoteženosti mediji klonemo. A ta t. i. politična uravnoteženost je nov besedni konstrukt, podobno kot politična korektnost. Nobena namreč ne obstaja. Cesar pa se mediji premalo zavedamo.
Obnovimo slovenske gozdove
Ljubljana, 7. julij - Prostovoljska akcija Obnovimo slovenske gozdove je nastala z namenom zmanjšanja škode, ki jo je v naših gozdovih povzročil letošnji žled. Slovenci se nastalega problema očitno dobro zavedajo, saj so poslali že skoraj 4.000 SMS sporočil, s katerimi so darovali 1 EUR za nakup sadik. Pobudnika akcije, Zveza tabornikov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, vabita k sodelovanju pri akciji vse posameznike in podjetja, ki se želijo pridružiti in pomagati pri obnovi naših najbolj ogroženih področij.
■
V podporo Janši so okoli sodišča sklenili živo verigo.
JÍÍJÍJIUU5JJ5jVJ"J>J
Pravi naslov za uspešno reklamni
■
Naš čas, 17. 7. 2014, barve: CM K, stran 7
17. julija 2014
POLITIKA
7
Še čistejše okolje in še boljši življenjski pogoji občanov
Občini Velenje in Šoštanj zgradili manjkajočo obvezno kanalizacijsko infrastrukturo - Za projekt, vreden dobre 3 milijone evrov, 80 odstotkov EU in država - 8 kilometrov nove kanalizacije, dodatno priključenih 616 občanov
Tatjana Podgoršek
Velenje, 4. julija - Minuli petek je bila v vili Bianca v Velenju novinarska konferenca ob zaključku projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Šaleški dolini. Projekt sta izvajali občini Velenje in Šoštanj, vreden je dobre 3 milijone evrov, od tega je 1,68 milijona evrov primaknil kohezijski sklad, 297 tisoč evrov država, lokalni skupnosti pa sta zagotovili dober milijon evrov. Zgrajeno je bilo črpališče in 8 kilometrov nove kanalizacije, po načrtih pa bo
nanjo priključenih dodatnih 616 občanov. Občina Šmartno ob Paki je izpadla iz projekta izgradnje javne kanalizacije na obveznih območjih, ker ni izpolnjevala razpisnega pogo-
ja glede števila priključkov v strnjenih naseljih.
Po besedah župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča je bilo razlogov za izvedbo projekta več - po-
leg zakonske zaveze in evropske direktive pri zahtevah za to področje še preobremenjenost voda z naselji in gospodarskimi objekti ter posledično izjemno krhko življenjsko rav-
O razlogih, ciljih in pomenu projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini, ki je v zaključni fazi, so na novinarski konferenci spregovorili (z leve proti desni): dr. Uroš
Rotnik, Bojan Kontič in Darko Menih.
notežje v reki Paki. »Vse te zahteve bomo sedaj izpolnili. Projekt je pomemben zato, ker bo naše okolje še čistejše, življenjski pogoji občanov pa še višji. Ne nazadnje želimo predati sbvojim zanamcem boljše okolje, kot smo ga prejeli mi.« Težav pri izvedbi projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda pa še ne bo konec. Na območju lokalne skupnosti so namreč območja, na katerih se gospodinjstva ne bodo mogla priključiti na javno kanalizacijsko omrežje, morajo pa do leta 2017 za to poskrbeti sama. Pri izpolnjevanju zakonskih obvez jim pomaga lokalna skupnost s 1000 evri za izgradnjo male čistilne naprave. Kontič je pozval občane, da se čim prej lotijo izgradnje in tako tudi ti poskrbijo za čistejše okolje.
Da so bila »ekološka« vlaganja s pomočjo kohezijskega denarja manj naporna za lokalno skupnost, je zatrdil tudi šoštanjski župan Darko Menih. Povedal je, da so z javno kanalizacijo opremili štiri območja, nanjo pa priključili 308 občanov. Tako kot v velenjski tudi v šoštanjski občini pomagajo občanom, ki morajo poskrbeti za odvajanje in čiščenje odpadnih voda z izgradnjo male čistilne naprave, s 1000 evri nepovratnih sredstev. V letošnjem
občinskem proračunu so za to zagotovili 50 tisoč evrov.
Projekt je koordiniralo Komunalno podjetje Velenje. Direktor podjetja dr. Uroš Rotnik je dejal, da segajo idejne zasnove v leto 2005, z izvedbo pa so izpolnili cilje, zapisane v odločbi iz kohezijske pogodbe. Do konca leta bodo priključili na zgrajeno manjkajoče kanaliza-
cijsko omrežje vsa po projektu predvidena gospodinjstva v omenjenih občinah. Z operacijo Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini je kanalizacijski sistem v celoti povezan in s tem preprečen neposreden iztok komunalnih odpadnih voda v reko Pako ter nekatere njene pritoke.
Projekt je vreden dobre * 3 milijone evrov, od tega je upravičenih stroškov ■ 2,46 milijona evrov. Denar so zagotovili ^H kohezijski sklad (68 odstotkov), 12 odstotkov država, manjkajočo razliko pa občini Velenje in Šoštanj.^^^^^^H
Z naložbami zaznamovano leto
Mestna občina Velenje udejanja letos s pomočjo nepovratnih evropskih in državnih sredstev za 35 milijonov evrov naložb
Mira Zakošek
Vodstvo Mestne občine Velenje ob koncu prvega polletja tradicionalno predstavi dosežke tega obdobja. Letos so jih s posebnim ponosom, saj je to leto polno presežkov in rekordov. Investicijski odhodki bodo letos za milijon 300 tisoč evrov višji, kot je predvideval prvotni proračun (tega so že dopolnili). Načrtovani so v višini skoraj 35 milijonov evrov, kar predstavlja kar 59 odstotkov proračuna. To je rekord, s kakršnim se doslej še niso mogli hvaliti. Če k temu prištejejo še stroške za odpravo posledic vodne ujme oziroma žledoloma, dosegajo naložbe celo 60 odstotkov proračuna.
Vse to bodo lahko uresničili, ker so zelo uspešno pridobili nepovratna evropska in državna sredstva. Teh je za skoraj 17 milijonov evrov.
Največji projekt je seveda kohezijski projekt vodooskrbe in kanalizacije, o katerem pišemo posebej. Stanovanja na Gorici bodo kmalu končana, promenada pa je praktično že. Zanjo so pridobili dva milijona evropskega denarja in 320 tisoč evrov državnega. Sami so dodali dobrih 900 tisočakov. Promenada je v celoti prenovljena, predvsem pa so obnovljeni vsi komunalni in telekomunikacijski vodi, zagotovljena pa je tudi poplavna varnost. Kmalu bo prenovljena tudi mala dvorana doma kulture, ki bo lahko sprejela 100 obiskovalcev. Veljala bo 359 tisočakov, od tega bo ministrstvo za kulturo prispevalo slabih 150 tisočakov. Pozimi bo znova obratovalo drsališče v Sončnem parku, ki so ga občani dobro sprejeli. Zanj zagotavlja občina 310 tisočakov, kmalu pa bo stekla tudi gradnja novega smučar-
sko skakalnega centra. Računajo, da bodo kmalu pridobili gradbeno dovoljenje, dela pa začeli na začetku prihodnjega meseca. Za pridobitev dokumentacije in večino del
letos pa so iz proračuna namenili 200 tisoč evrov. Dobrega pol milijona imajo predvidenega za izgradnjo športnega parka Konovo, milijon in 100 tisočakov za energetsko sanacijo Zdravstvenega doma, polepšali in osvetlili bodo pot na grad (41 tisoč evrov) in uredili pokrito tržnico na prostoru, kjer je že bila.
Milijon in 385 tisočakov za socialno kapico
Župan Bojan Kontič je poudaril, da občina ob vseh teh naložbah zagotavlja tudi številne nadstandardne programe, ki vsekakor lajšajo življenje tukajšnjim prebivalcem. To je denimo brezplačni potniški promet
(400 tisočakov), Velenje moje čisto mesto (počitniško delo - 100 tisoč evrov), zavetišče za brezdomce (50 tisoč evrov), prispevek za zdravstveno zavarovanje brezposelnih
450 tisoč evrov, program RK 55 tisoč evrov, enkratne denarne pomoči (70 tisoč evrov), javna kuhinja 47 tisoč evrov, subvencije najemnin 180 tisoč, kar pomeni skupaj
za socialno košarico dober milijon 385 tisoč evrov. Ob vsem tem seveda udejanjajo tudi vse zakonsko določene programe.
Nepovratna sredstva uspešno črpajo
Andreja Katič, direktorica občinske uprave, je poudarila, da nepovratna sredstva zagotovo tako uspe-
šno črpajo, ker vse postopke vodijo učinkovito in transparentno, in seveda tudi pravočasno predvidijo, katere so tiste naložbe, za katere je mogoče pridobiti nepovratna sredstva.
Ceste bodo obnovljene
Vodja Urada za javne komunalne službe Tone Brodnik je izrazil zadovoljstvo zaradi koncesije, ki so jo sklenili za desetletno obdobje. V tem trenutku imajo sicer veliko težav, saj koncesionar težko pridobiva kredite, a je vseeno prepričan,
da bodo vse ceste, ki so bile predvidene, obnovljene do konca leta. Prav tako bodo uresničili tudi vse ostale zastavljene naloge, med drugim bodo obnovili Jenkovo, most pri Mladosti, cesto na Gorico, cesto v Hrastovcu, komunalno opremili 17 gradbenih parcel v Škalah ...).
Obnavljajo šole, vrtce, kulturne objekte
Zadovoljen s potekom del na področju družbenih dejavnosti je tudi vodja tega urada Drago Martinšek. Do konca poletja bo zaključena več kot milijon evrov vredna energetska sanacija Zdravstvenega doma, digitalizirali so rentgen v Zdravstvenem
domu in kinodvorano, prenavljajo malo dvorano kulturnega doma. Projekt bo zaključen do oktobra, vreden pa je 500 tisočakov. Pripravljeno imajo vso dokumentacijo za energetsko sanacijo Galerije Velenje, ki pa jo bodo izvedli, če bodo dobili nepovratna sredstva, o katerih pa bo država odločala z žrebom. 450 tisočakov bodo namenili obnovam šol in vrtcev.
Štiri leta mestne blagajne
Od prvega julija 2010 deluje v Mestni občini Velenje brezplačna mestna blagajna, v kateri je mogoče plačevati položnice 27 javnih zavodov in drugih poslovnih subjektov. V prvem letu je bilo povprečno plačanih na mesec 10.782 položnic, lani že 16.596, letos pa celo 17.475, je z zadovoljstvom povedala Amra Kadrič, vodja urada za finance in splošne zadeve, povedala pa je tudi, da so letos preko javnih del omogočili delo 70 občanom.
Podjetniški center
Projekte Urada za razvoj in investicije je predstavila vodja Alenka Rednjak. Med drugim so pridobili 95 tisoč nepovratnih evrov za projekt Cul Energy Kids v okviru čez-mejnega sodelovanja, z njimi pa bodo postavili igrala v Sončnem parku. V Sončnem parku izvajajo še dva mednarodna projekta, v okviru katerih bodo energetsko obnovili Vilo Rožle, porušili objekt ob kotalkališču in uredili pokrito balinišče. Z 276 tisoč evri bodo nadgradili center ponovne uporabe, med drugim bodo kupili električni kombi, s pomočjo katerega bodo prevažali opremo, ki jim jo bodo poklonili občani. Poudariti velja tudi skoraj 900 tisočakov vreden podjetniški projekt, ki ga bodo prav tako uresničili, če bodo dobili nepovratna sredstva, urediti pa nameravajo podjetniški center v nekdanjem Standardu.
Največje naložbe v Mestni občini Velenje v tem letu	
Kohezijski program vodooskrbe	12,9 milijona €
Stanovanja na Gorici	2,5 milijona €
Prenova mestnega središča	2,3 milijona €
Naložbe v oskrbo s toplotno energijo	1,7 milijona €
Podjetniški center Standard	1,2 milijona €
Energetska sanacija Zdravstvenega doma	1,2 milijona €
Obnove cest po koncesiji	808 tisoč €
Energetska sanacija Galerije Velenje	713 tisoč €
Ureditev športnih igrišč	650 tisoč €
Vzdrževanje objektov Vrtca Velenje	520 tisoč €
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
8
POLITIKA
Men
10. julija 2014
Za lažjo odločitev
Predvolilna gesla strank in list, ki bodo nastopila na predčasnih državnozborskih volitvah v nedeljo, 13. julija, so kratka, jedrnata in zanimiva. Recimo: Pošteno (PS), Enotni zmagujemo (SDS), Dejanja (SD), Za sočutno in svobodomiselno Slovenijo (ZaAB), Odgovor za prihodnost (NSi), Vredni zaupanja (SLS), Vrnimo ljudem dostojanstvo (DeSUS), Modra Slovenija (SMC), Za spremembo politike, ne obrazov (ZL).
Za to, da se boste (morda) lažje odločili, smo v uredništvu Našega časa že pred štirinajstimi dnevi strankam in listam, ki se bodo v nedeljo soočile na volitvah, posredovali vprašalnik in jih zaprosili, da nam na kratko predstavijo svoja videnja zadev, ki se dotikajo Šaleške doline. Njihove odgovore, tiste, ki smo jih prejeli, objavljamo v takšnem zaporedju, kot so nam jih stranke vrnile.
Uredništvo Našega časa
Znak stranke
Glavne značilnosti volilnega programa
Stališče do težav v Premogovniku Velenje
Stališče do gradnje TEŠ 6
Stališče do gradnje tretje razvojne osi
iMsS
Program obsega ukrepe, katerih cilj je do leta 2025 uveljaviti Slovenijo kot blagovno znamko kakovosti življenja. Poleg spodbujanja gospodarske rasti in krepitve socialne varnosti daje poudarek ukrepom za ohranitev čistega okolja ter naravnih virov.
Pregledati bi morali obstoječe naložbe ter poiskati možnost za prodajo tistih, ki niso povezane z osnovno dejavnostjo, zbrana sredstva pa nameniti za racionalizacijo in modernizacijo poslovanja.
Naložbe v TEŠ6 po našem mnenju ni več mogoče ustaviti, ker so bila izdana državna poroštva in je gradnja že v teku. Potrebna pa bo racionalizacija celotnega poslovanja TEŠ.
Tretja razvojna os je izjemnega pomena za gospodarstvo, družbo in skladen razvoj Slovenije. Zagotoviti moramo pregledno umeščanje v prostor ter izgradnjo le-te v čim krajšem času.
DL
DRŽAVLJANSKA LISTA
Glavne prioritete so večja konkurenčnost gospodarstva za nova delovna mesta in blaginjo vseh, znižanje davčnega bremena, kakovostno in dostopno javno zdravstvo in dvig politične kulture. Program ima 113 konkretnih ukrepov.
Premogovnik Velenje je skupaj s TEŠ eden od stebrov slovenske energetike. Treba pa je zagotoviti učinkovito in uspešno poslovanje, v nasprotnem primeru pa za ustrezno prekvalifikacijo delavcev.
TEŠ 6 je v fazi, v kateri nimamo več možnosti izbire. Potrebno pa je narediti vse, da se odgovorne za ta, kakor kaže neracionalen projekt, kaznuje in s tem prepreči podobne projekte v prihodnje.
Podpiramo čimprejšnjo izvedbo. Glede na težko finančno stanje bi jo bilo smiselno financirati v javno--zasebnem partnerstvu in s čim večjo uporabo evropskih sredstev. Ne sme pa to uporabnikov postaviti v slabši položaj kot tam, kjer ga je v celoti financirala država.
Nižji davki, poenostavljeno življenje, možnost dela in razvoja ter sprostitev možnosti zaposlovanja, zagotovitev sonaravnega razvoja s prepovedjo GSO, večja svoboda, ukinitev policijske, sodne in davčne represije.
Lignit je nekvaliteten, zaloge so omejene, stopnja radioaktivnosti je precej visoka, smiselno bi bilo rudnik zapreti, v rove odložiti nizkoradioak-tivne odpadke, od države pa zagotoviti mesečne rente za vse prebivalce.
Gre za finančno, gospodarsko, ekološko in tehnološko zgrešen projekt, ki služi polnjenju žepov nekaterih. Prinašal bo približno 100 milijonov letne izgube in je najceneje, če se nadaljevanje projekta takoj neha.
Skrajni čas je, da se gradnja začne in čim prej konča. Navkljub stalnemu prizadevanju SNS, da bi se ta os izvedla, ji nobena vlada ni posvečala pozornosti. Brez te osi je del Slovenije obsojen na nazadovanje in izumiranje.

Zajema vsa vitalna področja v družbi z namenom pospešitve gospodarskega okrevanja za nova delovna mesta. Vanj na vseh ravneh vključujemo prepoznavne vrednote tovarištva, solidarnosti, enakosti, pravičnosti, svobode in miru v nameri, da prebudimo in uresničimo potenciale države in njenih ljudi.
Socialni demokrati podpiramo zahteve velenjskih rudarjev. Brez Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj dolgoročno zanesljive in stabilne oskrbe potrošnikov s cenovno konkurenčno električno energijo v Sloveniji ni mogoče udejanjiti.
Država je dolžna omogočiti dovolj količin stabilne, zanesljive in varne električne energije, ki mora biti v čim manjši meri odvisna od tujih virov. Brez TEŠ in bloka 6 bi morala Slovenija uvoziti 40 odstotkov danes potrebne električne energije.
Prebivalci in gospodarstvo potrebujejo za svoj razvoj sodobno cestno povezavo. Gorenje je med največjimi slovenskimi izvozniki. Ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest je odvisno tudi od cestnih povezav. Umestitev in terminski plan izgradnje morata biti zaradi nadaljnjega razvoja čim prej znana.
Ostati strateški partner gospodarstvu, delovna mesta so najboljši socialni ukrep, slovenska hrana, voda les - nacionalni interes, enakomerno razvita Slovenija, uporabnikom prijazna in učinkovita država, okrepljen boj proti korupciji in učinkovit pregon kriminala.
Umiriti strasti in skleniti dogovor, ki bo sledil zdravemu razvoju podjetja. Država naj postavi kredibilno vodstvo in konča kadrovanje po politični pripadnosti. Podjetje mora poslovati rentabilno, zato mora cena premoga pokriti stroške. Po več kot 120 letih sodelovanja med krajani Šaleške doline in PV so krajši konec potegnili kraji na obrobju. PV mora ob nadaljnjem obratovanju poravnati škodo kraja-
Za slovensko energetsko neodvisnost je strateškega pomena. Smotrnost sta potrdili banki EBDR in EIB. Projekt je pomemben zaradi delovnih mest. Vodenje in upravljanje mora izvajati kompetentno vodstvo. Temeljito je treba preveriti investicijske stroške, po zagonu pa zaposlene stimulirati za izvajanje inovacij in stroškovnih prihrankov po načelu bolje - hitreje - ceneje.
Za razvoj doline je nujno potrebna in najmanj 10 let prepozna. Razlog, da se vozimo po iztrošenih cestah, je treba iskati v pregrešno dragi gradnji avtocestnega križa in predolgem umeščanju trase v prostor. To naj določi stroka in ne politika in naj bo prednostna naloga naslednje vlade.
ZDRUZENA+LEVICA
Smo za pravično davčno reformo: razbremenitev revnih in srednjega sloja ter višje davke za bogate in kapital; obrambo javnega zdravstva, šolstva, socialne države, delavskih pravic; povišanje minimalne plače; naj vladajo ljudje, ne finančni trgi.
Velika krivica je storjena rudarjem, ker bi lahko ob posodobitvi obstoječih blokov TEŠ še vse do leta 2030 hodili ponosni na delo in bili primerno plačani, delovni pogoji pa varni.
Je ekonomsko in trajnostno energetsko zgrešen projekt, saj je ohranjanje energetike v Šaleški dolini in zagotavljanje pomembnega vira električne energije mogoče ohranjati do leta 2030 s projektom tehnološke posodobitve obstoječih blokov (4 in 5).
Po merilih trajnostne in nizkoo-gljične mobilnosti in ker gre zlasti za potrebe gospodarstva, moramo usposobiti železnico in izboljšati obstoječo cesto do Arje vasi.
Zavezništvo
Alenke Bratušek
Zavezništvo Alenke Bratušek se zavzema za stabilno gospodarsko rast in kakovostna nova delovna mesta, da bi lahko Slovenija razvijala močne javne službe in solidarno družbo. Tudi v prihodnje bomo vodili stabilizacijsko proračunsko politiko ter preganjali vse nezakonite odtujitve premoženja. Prav tako se bomo lotili reforme zdravstvenega sistema.
Premogovnik Velenje je talec izjemno slabo in negospodarsko vodenega projekta TEŠ 6. V Zavezništvu Alenke Bratušek si bomo prizadevali za zaščito delovnih mest v Premogovniku.
Praktično vsa dela so že skoraj plačana, zato je edina smiselna odločitev dokončanje investicije. Ob tem pa bomo vztrajali pri dokončanju kriminalistične preiskave in uveljavljanju odškodninske in kazenske odgovornosti za nastale nepravilnosti in astronomske podražitve projekta.
Med našimi prioritetnimi projekti je tudi 3. razvojna os (sprejeli bomo odločitev ter začeli izgradnjo). Prav tako bomo na prometnem področju pripravili Noveliran nacionalni program cestnega omrežja Slovenije vključno z upoštevanjem standarda vzdrževanja na letni ravni.
SDS
Stranka SDS ima jasno in natančno izdelan gospodarski in socialni program, ki vodi v izhod iz krize in ustvarjanje novih delovnih mest ter s tem zagotavljanje boljšega socialnega položaja ljudi. V programu se zavezujemo, da bomo ustvarjali pogoje za gospodarsko rast, pravičnost in nova delovna mesta.
Za težave v Premogovniku niso krivi rudarji, pač pa nesposobno nekdanje vodstvo z gospodom Medvedom (SD) na čelu, ki je očitno s funkcije sestopilo nekaj let prepozno. Upamo, da zaradi njegovega slabega vodenja v preteklosti cene ne bodo plačali nič krivi rudarji, in pričakujemo, da bodo odgovorni storili vse, da Premogovnik Velenje ne bo končal v stečaju.
Gradnja je v zaključni fazi. Leta 2009 je SDS opozorila, da so se okoliščine gradnje TEŠ 6 spremenile in bi bilo treba razmisliti o smiselnosti nadaljevanja projekta. Ta predlog je takratna vlada preslišala, projekt se je zato nerazumno podražil, zaradi spremenjenih okoliščin na energetskem trgu pa je vprašljiva tudi njegova dolgoročna rentabilnost.
V okviru našega programa se zavezujemo, da bodo do leta 2020 obnovljene državne ceste, prenovljena železniška infrastruktura na obeh prednostnih železniških koridorjih ter zgrajeni oziroma v gradnji manjkajoči odseki avtocest, torej tudi povezave v okviru tretje razvojne osi.
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
10. julija 2014
MiCftfl
POLITIKA
9
POZITIVNA SLOVENIJA
Vzpostavitev trajnega odnosa med javnim in zasebnim. Takojšnja zaustavitev razprodaje državnih podjetij. Prioritete v sociali, namenjeni mladim, starejšim in zdravstvu. Osnovna cilja sta 10.000 delovnih mest v letu 2015 in 3- do 4-odstotna gospodarska rast.
Premogovnik Velenje je zanesljivi člen v stalni oskrbi z električno energijo v RS, zato smo zgroženi nad nastalim položajem in od pristojnih zahtevamo, da ugotovijo razloge in odgovornost za takšno situacijo.
Obžalujemo zgrešeno in škodljivo vodenje naložbe. Treba je narediti revizijo investicije, identificirati odgovorne in jih v skladu z zakonodajo obravnavati. Nadaljevanje gradnje je trenutno edino smotrno.
Začetek gradnje 3. razvojne osi, ki je načrtovana kot povezava Koroške z Belo krajino z izgradnjo tunela med Trbovljami in avtocesto, je v našem programu predvidena v 12 mesecih.
SMC
Stranka
Mira Cerarja
Naš cilj je vzpostaviti družbo, v kateri bo človek spet imel neko dostojanstvo, ki ga bo lahko dosegel z delom, in sicer tako, da bomo družbo vzpostavili kot resnično delujočo pravno državo. Predvsem moramo vzpostaviti stabilno in predvidljivo poslovno okolje.
V enem najsodobnejših in najbolj varnih premogovnikov na svetu ne smemo opustiti proizvodnje. Rudarji, ki svoje delo opravljajo strokovno in kakovostno, pa morajo biti za svoje delo ustrezno plačani.
Zavzemamo se za neodvisno revizijo vseh postopkov in naložbe, sanacijo in racionalizacijo poslovanja, a ne na račun zdravja zaposlenih, varstva pri delu ter krepitve položaja družbe.
Izvedba takšnega infrastrukturne-ga projekta mora temeljiti na realnih potrebah. Kriterije in iz njih izhajajoče prioritete bo opredeljevala Resolucija o razvoju slovenske prometne infrastrukture.
N.Si
Program NSi predstavljajo trije cilji, ki jih moramo doseči, da bo Slovenija izšla iz krize: nizki davki, enostavni administrativni postopki in odprto gospodarstvo. Z nižjimi davki bomo razbremenili podjetja, ljudem pa omogočili večjo potrošnjo.
Težav Premogovnika Velenje se je potrebno lotiti z vso resnostjo in preučiti možnosti, ki so na voljo, da se zadeve čim prej uredijo. Pri tem je potreben dialog vseh vpletenih, rešitev pa mora biti dolgoročna.
V NSi se zavzemamo za čim večjo energetsko neodvisnost, v tem okviru pa se nam zdi pomemben predvsem hidroenergetski potencial Slovenije. Glede gradnje TEŠ 6 smo v javnosti večkrat izrazili nasprotovanje nepojasnjeni dražitvi projekta, ki na celotno zadevo meče slabo luč, in pozvali k preiskavi sumov korupcije.
Izgradnjo močno podpiramo, saj je pomembna za gospodarstvo, turizem. Za čimprejšnjo izgradnjo bi sredstva pridobili iz evropske finančne perspektive 2014-2020, z javno-zaseb-nim partnerstvom, za pospešitev pa z dolgoročnim posojilom po nizki obrestni meri pri EIB in EBDR.
Kulturno podobo Velenja bodo še dopolnili
Svetniki Mestne občine Velenje so (če se ne bo dogajalo še kaj posebnega) končali delo v tem mandatnem obdobju - Tudi tokrat odločitve potrjevali soglasno
Mira Zakošek
Prodajali bodo stavbna zemljišča
Direktorica uprave Mestne občine Velenje Andreja Katic je svetnikom predstavila dopolnitve ravnanja z nepremičnim premoženjem letos. Prihodki od prodaje zemljišč bodo od načrtovanih večji za 334.447,16 evra, skupaj bodo znašali 641.617,45 evra. Gre predvsem za prodajo stavbnih parcel na območju krajevne skupnosti Škale -Hrastovec. Trenutno gradijo tam komunalno infrastrukturo, ki zajema izgradnjo ceste, kanalizacije, vodovoda, optike, električnega omrežja in plina. Računajo, da bodo dela opravili do septembra. Investitorji bodo lahko na parcelah postavili tipsko projek-
Svetniki Mestne občine Velenje so v tem mandatu večino odločitev sprejemali soglasno.
tno hišo, ki jo bodo lahko prilagodili svojim potrebam.
Prihodki od prodaje stavb in delov stavb bodo višji za 336.698 evrov, skupaj pa jih bo za 836.042 evrov. Odprodali bodo nekaj občinskih stanovanj, za katerih nakup so zainteresirani najemniki.
Fišerjevo kapelo bodo prenovili
Svetniki so sprejeli sklep, s katerim so z dodatnimi sredstvi zagotovili prenovo Fišerjeve kapele, ki je razglašena za kulturni spomenik lo-
REKLI SO ...
Tone De Costa (SDS): »Izredno vesel sem promenade, vesel sem, da smo Pako končno približali občanom. Čestitam vsem, ki ste udejanjali ta projekt.«
Terezija Jaklič (SDS): »Moram pohvaliti odlično proslavo ob dnevu državnosti. Učenci Osnovne šole Mihe Pintarja To-leda so bili odlični, prav veselim se še drugih predstavitev osnovnošolcev.«
Mihael Letonje (samostojni): »Plaža ob velenjskem jezeru je odličen projekt, upamo, da bo občina z njim nadaljevala.«
Janez Podbornik, SDS: »Kljub obljubam, ki jih je dala svetniška skupina SD ob obisku Šentilja, s kanalizacijo v Ložnici še ni nič!«
Andrej Kuzman (NSi): »Ne ra-
zumem, kako je možno, da je po cesti proti Gorici dovoljen promet samo krajanom Gorice, razumljivo bi bilo, da bi pisalo, da je cesta za lokalni promet.«
Mag. Alenka Gortan (SDS): »Predlagam, da se število parkirnih mest pri Mladosti zmanjša in poveča pešpot.«
Dr. Franc Žerdin (SD): »Trideset let nismo imeli električnega mrka, neodgovorno ravnanje, ki smo mu priča v zadnjem času pa ga lahko povzroči.«
Mag. Jurij Terglav (SDS): »Taksisti so v Velenju vsekakor problem, predvsem kar se tiče tehnične ustreznosti vozil.«
Irma Furst (SDS): »Predlagam, da bi imeli v Velenju tudi kakšen Pikin taksi.«
kalnega pomena in je po strokovni oceni Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, enota Celje, primer redko ohranjene grobne kapele. Kapela stoji nad Tomšičevo cesto v Velenju. Obnova je nujna tudi zaradi poškodovane strehe, naložba pa bo veljala 16 tisoč evrov.
Velenjska knjižna fundacija v Starem Velenju
Dopolnili so tudi odlok o ustanovi Velenjska knjižna fundacija, ki so jo opredelili kot pravno osebo zasebnega prava. S spremembo ustanovitvenega akta so na novo opredelili sedež, saj se je ustanova preselila na novo lokacijo, spreminja pa se tudi število članov uprave ter vrednost premoženja, ki se je povečalo.
Potrdili letni program kulture do leta 2020
Na osnovi uspešne realizacije projekta Evropska prestolnica kulture 2012 in vseh njegovih pozitivnih učinkov se je Mestna občina Velenje v želji po ohranjanju in še izboljšanju dosežene ravni kulturne ponudbe lotila sistematičnega oblikovanja Lokalnega programa kulture. Gre za zajeten dokument, ki ga je svetnikom predstavil vodja urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek.
Lokalni program kulture strnjeno predstavlja strategijo celovitega razvoja kulture v mestni občini Velenje, obenem širše vpliva na kulturni utrip celotne Šaleške doline, medresorsko povezuje in predstavlja osno-
vo za doseganje širše zastavljenih ciljev lokalne skupnosti ter spodbuja odpiranje v mednarodni prostor. Na njegovi osnovi se bodo v enem letu po sprejemu pripravili vsi dokumenti taktične in operativne ravni, ki natančneje opredeljujejo posamezne cilje in konkretizirajo vse ukrepe.
V dokumentu opredeljujejo vizijo razvoja kulture v mestni občini Velenje. V njem poudarjajo vr-hunskost, raznolikost in široko dostopnost javnih kulturnih dobrin. Usmerjen je k udejanjanju širšega dosega kulture in izpostavljanju ustvarjalnosti kot skupnega komunikacijskega medija vseh področij družbenega delovanja. Kulturo izpostavlja kot temeljno substanco za razvoj duhovnega in socialnega kapitala posameznika in druž-
be, za kultiviranje okolja, gradnjo socialne kohezivnosti in povezovanje tako lokalnega, regionalnega, nacionalnega ter mednarodnega prostora kot medresorskega delovanja. Ustvarjalcem ter producen-tom zagotavlja podporo in izrazito poudarja javni interes v kulturi. Za njegovo uresničevanje in nadzor je pristojen Urad za družbene dejavnosti, ki bo v sodelovanju z vsemi udeleženci pripravil tudi spremljevalne dokumente, opredelil pa bo tudi cilje in kazalnike uspešnosti. Svetniki so program, ki ga je pripravila delovna skupina Drago Martin-šek, Darja Plaznik, Peter Groznik in Ana Godec, pohvalili in ga soglasno potrdili.
■
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
10
POLITIKA
Men
10. julija 2014
Dokument ni nastajal v sobanah
Cilji v socialnem varstvu do leta 2020 -Veliko lastnih projektov - Že več kot 1,3 milijona evrov za socialno šibke
Tatjana Podgoršek
V Mestni občini Velenje so v sodelovanju z mnogimi nevladnimi organizacijami in občinskimi ter državnimi javnimi zavodi izdelali Strategijo razvoja socialnega varstva v lokalni skupnosti za odboje 20142020. Kot se sliši, naj bi sodila med najboljše v tej dejavnosti v državi.
»To težko potrdim, ker primerljivih dokumentov za omenjeno obdobje lokalne skupnosti v Sloveniji nimajo izdelane v taki zasnovi, vsebini in obliki, predvsem pa z ukrepi, kot smo strategijo zastavili mi. Ob tem je potrebno poudariti, da dokument ni nastajal v sobanah Mestne občine, da strategije nismo izdelali na pamet in da smo vanjo
stopili pripravljeni, zato upravičeno predvidevamo, da bomo z njo lahko dosegali cilje v socialnem varstvu,« pravi Dragan Martinšek, vodja Urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje. Pojasnil je še, da je pri pripravi vsebine dokumenta sodelovalo veliko prostovoljcev, ki ga bodo kot prostovoljci pri izvajanju tudi spremljali.
Poleg obveznih tudi lastni programi
Martinšek je še dejal, da je bila že doslej Mestna občina Velenje v širšem prostoru poznana po tem, da poleg zakonskih obveznosti izvaja za blaženje socialnih stisk najbolj ranljivih skupin ukrepe iz svojih programov, kot so zavetišče za
Dragan Marinšek: »V prihodnje bomo cilje prilagajali tako, da bodo manj obremenjujoči za lokalno prebivalstvo in bolj učinkoviti za pomoči potrebne.«
brezdomce, javna kuhinja, dobrodelni sklad, brezplačna ambulanta ... Nazivov, kot so invalidom, starejšim in otrokom prijazno mesto,
Pred šestimi leti je šlo za socialno-varstvene ukrepe iz občinskega proračuna 500 tisoč evrov, iz lanskega že več kot 1,3 milijona evrov. »Če bo potrebno nameniti za izboljšanje socialne slike v lokalni skupnosti še več denarja, ga bomo v proračunu tudi našli. Pri naložbah na tem področju pa bomo zelo pozorni na evropska sredstva.«
pred šestimi »eti
lani že vec kot 1,5
milijona evrov
Ines Gričar Ločnikar: »Zajeli smo širok spekter vseh ranljivih skupin iz lokalne skupnosti, v kateri se kažejo potrebe. Dosedanje ukrepe želimo ohraniti in tudi nagraditi.«
niso dobili kar tako. O njenem posluhu za omenjeno govori podatek o količini denarja, ki ga občina namenja za izvajanje teh programov.
Strategija je živ dokument
Po besedah Ines Gričar Ločnikar,
višje svetovalke za zdravstvo in soci-alo v omenjenem uradu, so strategijo pripravili na osnovi analize obstoječega stanja, raziskav in potreb uporabnikov v tukajšnjem okolju ter nacionalnega programa socialnega varstva za omenjeno obdobje. Razdeljena je na pet poglavij, najpomembnejše pa je zadnje, v katerem so predstavljena področja, na katerih bo občina izvajala ukrepe ter aktivnosti socialnovarstvene politike s cilji, ukrepi in kazalniki.
Poseben poudarek je namenjen
stanovanjskim skupinam in namestitveni podpori ranljivim skupinam s podpornimi programi, svetovalnemu centru za otroke, mladostnike in družine, programom za demenco, pa za različne oblike zasvojenosti, razmišljajo o varovanih stanovanjih, načrtujejo reorganizacijo vseh mrež izvajalskih organizacij. Prav tako nameravajo do leta 2020 dvigniti kakovost oskrbe in bivanja v Domu za varstvo odraslih. Z manjšimi enotami, v katerih naj bi se izvajale različne dejavnosti, pa naj bi oblikovali lokalni medgene-racijski center, v katerem bi lahko izvajali tudi vsebine za predšolske otroke, mladino in odrasle. »Strategija je živ dokument, kar pomeni, da ga bomo prevetrili vsako leto in tako sproti sledili zastavljenim prizadevanjem,« je še dejala Ines Gričar Ločnikar.	■
Uspesni na
Od 181 uspešnih 165
dijakov
Velenje - Dijaki, ki so se odločili za opravljanje poklicne mature, že vedo, ali so jo opravili uspešno ali ne. Na štirih šolah Šolskega centra Velenje je poklicno maturo v junij-
Zlati maturantki Šole za storitvene dejanosti Kristina Bajcer in Teja Rednak
med vodstvom šole in Šolskega centra
Na elektro in računalniški šoli so bili v junijskem roku uspešni vsi dijaki.
skem roku opravljalo 181 dijakov, uspešnih je bilo 165.
Najbolj zadovoljni so bili na Elektro in računalniški šoli, kjer se je k poklicni maturi v junijskem roku
prijavilo 69 dijakov zaključnih letnikov, uspešni pa so bili prav vsi. Na Rudarski šoli je bilo od 37 uspešnih 33 dijakov, od 32 na Strojni 26, na Šoli za storitvene dejavnosti pa je
bilo od 43 dijakov uspešnih 37. Na slednji imajo tudi dve zlati maturantki, in sicer sta to Kristina Bajcer (program gastronomije in turizem) ter Tea Rednak (ekonomski tehnik).
Na rezultate splošne mature pa na velenjski gimnaziji še čakajo. Tu je v junijskem roku opravljajo maturo 88 dijakov. Če so bili uspešni, bodo izvedeli v ponedeljek, 14. ju-
lija. Slovesnost, na kateri bodo podelili maturitetna spričevala, bo isti dan ob 19. uri v velenjskem kulturnem domu.
■ Tp
Zakaj pa? Sam dobro vem, zakaj!
Črt Urbašek iz Velenja Naj prostovoljec Slovenije v starostni skupini nad 30 let - Zadovoljstvo ob besedi hvala
Tatjana Podgoršek
Mladinski svet Slovenije je pred nedavnim na prireditvi razglasil najboljše prostovoljce in prostovoljske projekte za leto 2013. V starostni skupini nad 30 let je naziv Naj prostovoljec podelil Črtu Urbašku iz Velenja. Na natečaj, na katerega je 134 različnih prijaviteljev prijavilo 187 posameznikov in 42 projektov, sta predlog zanj podala Zveze društev upokojencev Slovenije in Društvo upokojencev Velenje. Urbaško-va prizadevanja v prostovoljstvu so opazili tudi v Mestni občini Velenje in mu aprila letos za to v isti starostni skupini podelili naziv Naj prostovoljec za leto 2013 v lokalni skupnosti.
Zveza in društvo sta v obrazložitvi predloga med drugim zapisala, da je Črt Urbašek lani največ f časa namenil koordinatorstvu f v projektu Starejši za starej- i
še, v okviru katerega starostnikom omogočajo sprehode, branje, druženje, spremljanje k zdravniku, prevoz iz trgovine, na pokopališče, pomoč v gospodinjstvu, dostavo hrane, urejanje zadev na pošti. Prav tako so starejšim pomagali pri urejanju okolice hiš, vrtov ob hišah, odmetavanju snega. Črt pa vo- I di in izvaja ak- I tivnostih še pri drugih projektih oblike pomoči za starejše in socialno šib-
•v t
1
ke v mestni občini Velenje. »Vedno več je takih, pomoči zanje pa manj. Tudi tebi se stoži, ko te nekajletni »drobižek« ob dostavi paketa hrane pogleda z žalostnimi očmi in reče: A samo »tolk« je.«
Zakaj pomaga predvsem starejšim? Tudi sam, pojasnjuje, je že sivolas. Je invalid, invalidka je njegova žena, težave takih ljudi dobro pozna. Ne nazadnje že od malih nog tako ali drugače deluje v sociali. Ko se en, krat ali dvakrat odzoveš klicu na pomoč, dodaja, te potegne in si »njihov«.
Črt Urbašek: »Priznanje je priznanje za delo vseh v skupini, saj brez ostalih sodelavcev tega ne bi zmogel.«
Črt Urbašek meni, da je za pro-stovoljstvo v družbi premalo razumevanja. Večina ljudi ga sprašuje, ali je nor? Ali mu je to treba? Zakaj pa? Sam dobro ve, pravi, zakaj. Prostovoljcev primanjkuje, dodaja, prav tako dobrovoljcev, ki bi bili pripravljeni prisluhniti težavam drugih. »Pozivam ljudi dobre volje, naj se nam pridružijo. Lepo je delati kot prostovoljec. Včasih sicer malo naporno, a ne preveč. Boste videli, kako boste zadovoljni, ko vam bodo tisti, ki jim boste pomagali, hvaležni. Boste videli, kako blagodejno vpliva nate besedica: hvala in stisk tresoče roke, včasih pa še kakšna solza v očeh.«
Da je ponosen na prejeta naziva, ni težko spregledati. Pomenita mu nekaj, kar mu daje voljo za nadaljnje delo, kar dokazuje, da so na pravi poti in »da ti je tudi družba malo hvaležna za prostovoljstvo. »O pomenu priznanja govorim v množini, kajti brez ostalih v skupini kljub prizadevanjem sam tega bremena ne bi zmogel. Delim ga torej z njimi in verjamem, bomo tako zavzeto delovali pri nudenju pomoči potrebnim tudi v prihodnje,« je še dejal Črt Urbašek.

Naš čas, 26. 6. 2014, barve: CM K, stran 11
- 11
sredstev
26. junija 2014
POLITIKA
Velenje primer dobre prakse črpanja kohezijskih
Velenje bi imelo brez pridobitve nepovratnih sredstev v proračunu 35 milijonov evrov, tako pa jih ima 58 milijonov - 60 odstotkov namenja naložbam, med katerimi je največji projekt vodooskrbe in kanalizacije
Mira Zakošek
Velenje, 30. junija - Vodstvo Mestne občine Velenje je na novinarski konferenci predstavilo letošnji bogat naložbeni program, v katerem ima pomembno mesto kohe-zijski projekt vodooskrbe in kanalizacije. Predstavitve sta se udeležila tudi minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan in direktor Komunalnega podjetja Velenje dr. Uroš Rotnik.
Minister Židan je pohvalil Velenje, ki je odličen primer dobre pra-
kse tako pri črpanju evropskih sredstev kot tudi pri realizaciji projekta, ki je povsem skladen z načrti. Izrazil je zadovoljstvo, ker so »postali kohezijski projekti v zadnjem letu zgodba o uspehu. Še pred letom je bilo stanje popolnoma drugačno. V tem trenutku se po Sloveniji gradi za skoraj milijardo evrov različnih naložb (tudi zato imamo v Sloveniji 37-odstotno rast v gradbeništvu),« je dejal minister, ob tem pa poudaril tudi, da ti kohezijski projekti pomenijo, da bo v Sloveniji dobilo 400 tisoč ljudi stabilno, bolj kvalitetno
K- lt|
Dr. Uroš Rotnik, mag. Dejan
oskrbo z vodo, 600 tisoč pa jih bo imelo po novem priključek na kanalizacijo in čistilno napravo. Skoraj
33 tisoč jih bo dodatno zaščitenih pred visokimi vodami. Ob tem pa gradijo še centre za obdelavo od-
padkov, s čimer postajamo vse bolj družba, ki zna iz odpadkov narediti surovine.
Lani v tem času je bilo podpisanih zgolj za 200 milijonov evrov kohezijskih pogodb za evropska sredstva, letos že za 650 milijonov. Država je lani za te projekte dodatno namenila okoli 5 milijonov, letos že blizu 17 milijonov
Župan Bojan Kontič je poudaril, da je projekt »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini« ključnega pomena za prebivalce Šaleške doline. Z realizacijo projekta bodo pridobili kar 43,5 km vodovodnega omrežja, tri čistilne naprave za pitno vodo, hidravlične analize in daljinski nadzor vodooskrbnega sistema. Skupna vrednost znaša 41,4 milijona evrov. Projekt v višini 23,9 milijona evrov financira Evropska unija, 4,2 milijona evrov bo prispevala država, preostali delež v višini 13,3 milijona evrov pa občine, ki pri projektu sodelujejo.
■
SMC za več pravne države
Miro Cerar se je s kandidati stranke v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini ustavil tudi v Velenju
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 8. julija - Prvak stranke SMC, Miro Cerar, je v torek pozno popoldne s kandidati stranke v 6., 7. in 8. volilnem okraju, Francijem Lenartom, Sašo Tabakovičem in Vladi-
mirjem Lipovškom, obiskal Šaleško dolino. Med drugim so se ustavili na sedežu Šaleško-savinjske gospodarske zbornice, se sprehodili po središču Velenja in pot nadaljevali še v Šoštanj in naprej.
»Imamo program, imamo dobre kandidate in veliko volje, da Slovenijo spremenimo na bolje, ne samo z besedami, tudi dejanji,« je dejal v pogovoru z občani. »Slovenija ne more iziti iz krize brez temeljne spremembe v jedru državne politike. Danes ne more nikamor, ker imamo v jedru politike razklanost, nepotrebne ideološke in druge spo-
pade, revanšizme in korupcijo,« pravi.
Stranka Mira Cerarja se zavzema za pravno državo. »Prepričani smo, da če uspemo razkol preseči s povezovanjem na ključnih točkah, je pot iz krize Sloveniji že začrtana.« Njihov program sestavlja 25 področij. »Bistvo je, da je povezan, da je celota. Zavedamo se, da je treba na vseh področjih hkrati, tako na gospodarskem kot kulturnem, šolskem in znanstvenem, infrastruk-turnem ... in drugih delovati hkrati in povezano.«
Spregovoril je tudi o zavezništvih,
Miro Cerar: »Smo neobremenjena, nova, neodvisna stranka brez ozadij, botrov in lobijev. To je deviza, ki jo prinašamo v politiko. Prinašamo tudi višjo politično kulturo, ki jo izkazujemo tudi s tem, da se ne odzivamo na plehke neresnice.« Franci Lenart: »Z veseljem sem sprejel povabilo. Miro Cerar izkazuje zaupanje, obeta spremembe v slovenskem prostoru. Take, ki jih pravzaprav vsi pričakujemo že od uresničitve slovenske države naprej.«
Saša Tabakovič: »Kandidiram v Velenju, kjer živijo nekateri moji sorodniki in nekateri zelo dobri prijatelji še iz časa študija. Gre za državnozborske volitve, do vseh regij se želim opredeljevati enakopravno in pravično.« Vladimir Lipovšek: »Prihaja nov veter, nova stranka z novimi ljudmi, ki vsaj v večini niso bili strankarsko opredeljeni in niso okuženi z nečednimi posli. Izhodišče, da nisi nikomur nič dolžan, je najboljše.«
o čemer se zlasti v zadnjem tednu pred volitvami veliko govori. »O povezavah se bomo pogovarjali po volitvah. Primerjali bomo med seboj programe. Tam, kjer bo programska sorodnost, se bomo lažje pove-
zali. Pomembna nam je tudi sorodnost v načinu delovanja, politična kultura. Ne bomo pa se mogli povezovati z nobeno stranko, ki ne priznava institucij pravne države. To je v jedru našega programa. Ne
moremo pristati na sodelovanje s stranko, ki ta hip duši pravosodne institucije in spodbuja k ulici, namesto, da bi vztrajala na tem, da pravni postopki tečejo tako, kot je predvideno.«
NSi
7. volilni okraj (Velenje I)
Urška ŠPORIN
Rojena leta 1990
Absolventka na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani
Generalna sekretarka Mlade Slovenije podmladka NSi
Y 5 *
8. volilni okraj (Velenje II)
Marko BRVAR
Rojen leta 1970 Diplomirani sanitarni inženir Zaposlen na Ministrstvu za kmetijstvo Poročen, oče dveh otrok
ODGOVORI
za prihodnost USPEŠNA SLOVENIJA
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
12
KULTURA
Men
10. julija 2014
Zaključil se je festival Park s5 dogaja
S predstavitvijo kompilacije velenjskih glasbenih izvajalcev Lignit 3 v Letnem kinu se je tudi uradno zaključil festival Park s5 dogaja, ki je letos trajal kar petnajst dni.
Vodja festivala Matic Korošec je ob zaključku povedal: »Če potegnemo črto, se mi zdi, da je bil letošnji Park s5 dogaja odličen! Bili smo zelo
uigrana ekipa. Tudi obiskovalci so bili zelo zadovoljni, kar se mi zdi najpomembnejše. Največje razočaranje je bila odpoved skate tekmovanja in obmetavanja z vodnimi baloni zaradi slabega vremena. Pozitivno pa me je presenetilo število in energija obiskovalcev na metal koncertu, otvoritvi festivala in športnih igrah.«
Na lignitu 3 je zbranih 42 pesmi najrazličnejših zvrsti, na predstavitvi v Letnem kinu pa je nastopilo 21 velenjskih glasbenikov. Čarobno prizorišče se je tako ogrelo za Kunigundo, saj se ta začne z Beatboxom in Metamorfozo Staneta Špegla ter koncertom The Stroj, ki bo 23. avgusta ob 21.00.
Dijaška sekcija Šaleškega študentskega kluba bo zdaj malo počivala, a ne za dolgo, saj bodo tudi oni sodelovali pri izvedbi 17. Festivala mladih kultur Kunigunda, ki se začne 22. avgusta.
■ tf, vh
Ana Desetnica znova navdušila
Veliko obiskovalcev pride, ko vidijo, da se dogaja, številni pa si njen prihod že ob najavi zapišejo v opomnik
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 2. julija - Obljubila je, da pride, in prišla je. Trg svobode je v sredo na večer zasedla Ana Desetnica, festival uličnih gledališč, ki v Šoštanj na povabilo Zavoda za kulturo prihaja že vrsto let. Tudi tokrat je bila deležna množičnega in navdušenega sprejema obiskovalcev, ki so se že navadili, da morajo včasih v predstavah, da te uspejo, sodelovati tudi sami. Ni jim več ne nerodno ne neprijetno.
Tokrat so si imeli možnost ogledati tri predstave: Sanje, Oskar& Šturdl ter Kuhinjo. Navduševali so Avstrijci, Francozi in Švicarji.
Tanja Berložnik, ena tistih, ki so dogajanje spremljali, je bila navdušena. »Skoraj vsako leto pridem. Všeč mi je. S hčerko sva pred dvema letoma tudi sodelovali in to je bilo posebno doživetje.«
S kolesom se je iz Florjana pripeljal Matevž Štrigl. Lani si je Ano Desetnico pogledal prvič. »Najraje imam akrobate. Ti me posebej navdu-
Tanja Berložnik: »Če le utegnem, pridem.«

Matevž Strigl: »Najraje imam akrobate.«
šijo. Ampak tudi tole danes ni slabo. Sploh prva predstava Sanje mi je bila všeč, ker je bilo v njej veliko plesa.«
Z Ano Desetnico so v Šoštanju popestrili sredin večer, obiskovalcem je bil všeč. Še jo bodo povabili in spet jo bodo težko čakali.
Šmajs o življenju
Velenje. 4. julija - Vinko Šmajs, profesor, literat in kulturni delavec iz Velenja, rojen v Braslovčah je minuli petek v velenjski knjižnici praznoval svojih častitljivih 90. let. Tja sta ga povabila Knjižnica in Šaleško literarno društvo Hotenja, v priložnostnem programu je slavljencu zapel tudi Kvartet Svit. Vinko Šmajs je, kot literat, posegel v slovenski prostor s svojimi desetimi proznimi deli, v delo lokalne kulturne skupnosti pa se je vključeval na različnih nivojih. Slavljenca sta nagovorila Vlado Vrbič in Tatjana Vidmar, Peter Rezman, pisatelj in urednik pa mu je čestital kot dolgoletnemu članu šaleških literatov. Vinko Šmajs, ki se ga mnogi rodovi spominjajo kot pedagoga, ki je v mladih iskal predvsem znanje, je na svojem praznovanju prebiral zgodbe iz svoje zadnje knjige Posvetila dragemu očetu, v kratki črtici o Lepi nedelji pa je mojstrsko zaobjel krog življenja, ki se nadaljuje z vsakim novim rojstvom.
■ MBK, foto Matej Blagus
ALTERNATOR
Pojdimo v
Benetke!
Urban Novak
Po letu premora se v Benetke vrača beneški arhitekturni bienale. Gre za 14. festival arhitekture, ki ga vsaki dve leti priredijo v mestu na vodi. Nedvomno je ta številka velika, še posebej za arhitekturni bienale. Zakaj? Arhitektura in arhitekti bijemo večni boj, kako svoja dela, načine razmišljanja in nenazadnje tudi svoje vizije prihodnosti
predstaviti laični javnosti. Kako doseči najširši krog ljudi in jim svoje ideje predstaviti v njim razumljivem jeziku.
Arhitekturo je kot zvrst umetniškega udejstvova-nja izjemno težko predstaviti v galerijah ali na festivalih. Predstavitev posameznih del zajema namreč obilico podatkov, načrtov in razlag, ki so običajno razumljivi arhitektom. Ne pa tudi ciljni publiki, laikom. Zato je že pred leti na arhitekturnem bienalu v Benetkah pri predstavljanju arhitekture prišlo do zasuka. Namesto predstavljanja izvedenih, skoraj izvedenih ali pa neizvedenih objektov so se na bienalu začele pojavljati predstavitve idej in arhitekturnih vprašanj. Vpeljale so se do tedaj nevidene in nenavadne prakse predstavljanja izzivov pri snovanju arhitekture. Danes pa so del stalne prakse uporaba modernih medijev, internetne tehnologije, predstavitve skozi raziskave in še bi lahko naštevali. Vse našteto je festival arhitekture odmaknilo od dostikrat nerazumljenega jezika arhitektov in ga pomaknilo bližje širši javnosti. Obisk bienala je postal zanimiv dogodek za vse, ki so si želeli videti, kaj skriva prihodnost v snovanju prostora. Nenezadnje se je takšen trend potrdil tudi v letošnjem bienalu, saj v žiriji, ki podeljuje nagrado v obliki kipca leva, sedi le en arhitekt.
Zasluga za letošnjo vsebino beneškega bienala gre kontroverznemu Remu Koolhaasu, ki je za slogan letošnjega bienala izbral besedo »Fundamentals«. Bienale ima svoj podnaslov »Absorbing Modernity 1914-2014«, s katerim je Koolhaas želel spodbuditi sodelujoče države k prikazu razkroja nekoč pomembne nacionalne identitete na račun univerzalnega sprejemanja modernosti ter globalizacije. Kar dela letošnji bienale poseben, je odločitev, da ne bo predstavljanja velikih arhitekturnih imen. Namesto tega je fokus bienala na osnovnih gradnikih arhitekture, kot so na primer stene, tla, vrata, okna, kljuke, in načinu, kako so se ti gradniki spreminjali skozi zgodovino. In seveda, kako so jih arhitekti pri svojem delu uporabljali ter razvijali. Razstava se začne z začetkom moderne globalizacije, prvo svetovno vojno v letu 1914. Skozi zgodovinski pregled poskuša prikazati, kako se je arhitektura iz nacionalnih ponosov v100 letih spremenila v disciplino, ki govori univerzalen jezik in uporablja univerzalno estetiko.
Slovenija letos po dolgih letih seli svoj razstavni prostor iz Galerije A+A nazaj v Arzenal in se predstavlja z delom, ki ima svoje temelje v preteklosti, govori pa predvsem o še neosvojeni prihodnosti. Projekt z naslovom »Problem vožnje po vesolju - Supre:arhitektum« je delo Miha Turšiča in Dragana Živadinova ter ima svoje temelje v delu Hermana Potočnika Noordunga z naslovom Problem vožnje po vesolju - raketni motor iz leta 1928. Potočnikovo delo govori o nevarnosti bivanja v vesolju in problemih, s katerimi se bo človek pri reševanju izzivov osvajanja vesolja srečeval. Pionirsko delo, ki govori o tem, kako pomembni so osnovni gradniki arhitekture pri snovanju prostora. Slovenski projekt temelji na dejstvu, da je v vesolju v bližini naše zemlje že nekaj časa moč najti različne objekte, kot so sateliti ipd. Ti objekti so pravzaprav prva znamenja osvajanja vesolja ter tako kažejo arhitekturo tudi v vesolju. Potočnik je želel svoje znanje izkoristiti zato, da bi s pomočjo tehnologije pomagal ljudem omogočiti preživetje v vesolju. Danes je sicer vesoljska arhitektura vezana predvsem na znanstvene in tehnološke dosežke, nekoč pa se bo pri osvajanju vesolja prilagodila tudi načinu človeškega bivanja v vesolju.
S pomočjo treh konceptov slovenski projekt omogoča vpogled v No-ordungovo vesoljsko arhitekturo. Koncepti Supre:človek, Supre:živo in Supre:kompozit povezujejo in predstavljajo človeka, vesolje ter arhitekturo.
Če se v raziskovanju arhitekture, prostora ali vesolja ne počutite domače ali pa vas to sploh ne zanima, pa vseeno pojdite v Benetke. Če ne čisto nič drugega, je pitje kave ob Grande Canale prav poseben občutek. Če boste ob tem pogledali navzgor in se zamislili, kako bi bilo živeti v vesolju in kako bi naša bivališča izgledala tam, pa vas bo morebiti zamikal ogled bienala.
■

Naš čas, 26. 6. 2014, barve: CM K, stran 13
26. junija 2014
107,8 MHz
13

Znamo deliti tudi srečo
Čeprav je osnovna naloga Radia Velenje kot radia s posebnim statusom informiranje o aktualnih dogodkih na čim bolj verodostojen način, se trudimo pritegniti pozornost poslušalcev in poslušalk tudi s povabilom za sodelovanje v nagradnih igrah.
Eno takih je pripravila Kmetijska zadruga Šaleška dolina skupaj z zdraviliščem Terme Olimia. Trajala je od pomladi, iztekla pa se je na začetku tega tedna. V njej je sodeloval vsak kupec, ki je ob nakupu blaga v trgovinah zadruge prejel kupon. Odziv je bil odličen, saj je prispelo več kot 2.500 kuponov, s katerimi so se kupci potegovali za lepe nagrade. Najbolj privlačne so bile prve tri, dobitnike zanje pa smo izbrali na
javnem žrebanju v studiu naše radijske postaje. Vse so ostale v Šaleški dolini. Najbolj privlačno: 5-dnevni paket bivanja v apart-majskem naselju Podčetrtek -Lipa v Termah Olimia za 4 osebe je prejel kupec iz Velenja, ostali dve nagradi sta odšli v Šmartno ob Paki. Nagrajencem čestitamo in jim želimo lep dopust.
Tisti, ki tokrat niste imeli sreče, jo boste morda imeli v jesenski akciji Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Več o začetku in nagradah boste izvedeli ob poslušanju Radia Velenje. Že danes vas vabimo k sodelovanju v tej nagradni igri, prav tako pa vabimo druge zadruge, podjetja, trgovine k oglaševanju in seznanitvi kupcev s ponudbo tudi s
Na javnem žrebanju v studiu Radia Velenje so delili srečo: Ivo Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, pro-pagandistka Bernarda Matko ter moderatorka Karolina
Destovnik
pomočjo nagradnih iger.
Sicer pa znamo radijci Radia Velenje koga osrečiti še z vstopnicami za koncerte, kino predstavami, za obiske bazenov, savn,
fitnesov - zato imejte vaše radijske sprejemnike vedno naravnane na frekvenco 107,8 mega herca.
■ Tp
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
______-jV m
B l	¥ ™ i
I Ji^K^*
'l
W r Jt^P A
1 i
1.	KLAPA RISPET - Ne more vrime
2.	MARKO VOZELJ & MOJS3 - Ribic
3.	BE IGNACIO - Ayo, aye
Klapa Rišpet ponovno osvaja publiko s svojo novo pesmijo. Ne more vrime je naslov skladbe, ki so jo sicer pripravili za letošnji 54. Splitski festival. Za skladbo so posneli tudi videospot, v katerem nastopa nekdanja miss Hrvaške Fani Čapalija, posneli pa so ga v prelepem dalmatinskem mestu Trogir.

Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke

Na Melodijah morja in sonca slavil Rudi Bučar s Frčafelami
Zmagovalci letošnjega 34. festivala Melodije morja in sonca, ki je minulo nedeljo potekal v portoroškem Avditoriju, so Rudi Bučar in Frčafele z nekoliko etno obarvano skladbo Sen znala jes. Za veliko nagrado se je sicer potegovalo 14 izvajalcev. Prejemnika velike nagrade za leto 2014 je določil seštevek točk telefonskega glasovanja, glasovanja občinstva v amfiteatru, glasovanja izbranih radijskih postaj in glasovanja strokovne žirije. Žirija je poleg tega podelila še strokovne nagrade. Nagrado za najboljšo izvedbo je prejel izvajalec Easy, za najboljšo glasbo Sašo Fajon, za najboljši aranžma Bor Zuljan, za najboljše besedilo Marko Gregorič, nagrado Danila Kocjančiča za obetavnega debitanta oz. avtorja pa mlada Tonja Senčar.
Inmate na turnejo s Švedi
Velenjski metalci Inmate se podajajo na turnejo s švedsko skupino Sonic Syndicate. Velenj-čani bodo na ogrevanju občinstva pred nastopi svetovno znanih Švedov evropskemu občinstvu lahko predstavili nove skladbe, ki bodo izšle na njihovem novem albumu Tree Of Life. Nje-
gov izid napovedujejo za letošnjo jesen, ena od novih skladb Home pa je izšla tudi na kompilaciji Lignit 3, na kateri se predstavljajo različni velenjski glasbeniki. Inmate imajo za sabo že nastope v Nemčiji, Avstriji, Italiji ter na Hrvaškem, nastopili pa so tudi kot predskupina svetovno znane skupine Hatebreed. Predstavitveni koncert novega albuma Inmate načrtujejo po vrnitvi s turneje novembra v Velenju.
Jernejeva zadnja noč
Pevec Jernej Der-mota v teh vročih dneh ponuja novo skladbo, ki je ravno pravšnja za vroče poletje. Naslov skladbe je Zadnja noč, besedilo zanjo je napisal Igor Pir-kovič, glasbo pa je Jernej zaupal nadarjenemu glasbeniku Ninu. Z mladim glasbenikom sta že večkrat uspešno sodelovala tudi pri njegovih skladbah, s katerimi je nastopil na mednarodnih festivalih. Za mastering pesmi so tokrat angažirali ekipo iz Romunije, ki je v zadnjem času postregla s številnimi plesnimi uspešnicami, kakršna bi lahko postala tudi Jer-nejeva Zadnja noč.
■
Krajevni praznik in revija ansamblov
Letos ni bilo otvoritev kakšne pridobitve, a to ne pomeni, da so projekti zastali
V naši občini, gotovo pa tudi drugje, ob krajevnih praznovanjih predajajo namenu pomembne prireditve. Takšen 'običaj' je bil tudi v Cirkovcah, a se letos to ni zgodilo.
»Vendar to ne pomeni,« je poudaril predsednik Franc Kotnik, »da so projekti zastali. Prav nasprotno. Tudi letos se v Cirkovcah veliko dela. Obnavlja se odsek ceste Hra-stovec - Cirkovce, skoraj dokončan je vodovod Hrastovec - Cirkovce ... Posebej ponosni smo na šolo. Njena obnova se je začela takoj
naslednji dan po lanskem prazniku. Skoraj 98 odstotkov krajanov je sodelovalo z udarniškim delom ali prispevalo potreben material, finančna sredstva oziroma pomagalo pri njeni obnovi, kako drugače. Seveda bi bilo to premalo, če ne bi levjega deleža finančnih sredstev prispevala Mestna občina Vele-
LESTVICA
DO
GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1	SARA KOBOLD - Samo morje ve
2	3 ČELOS FEAT. KLEMEN BUNDERLA - Lepo je
3	DEMETRA MALALAN - Danes si tu
4	MI2 - Stara duša
5	ANJA BAŠ - Kaj je še bolje
6	FLORA & PARIS - To je plan
7	GAL GJURIN - Ikar
8	NANA MILČINSKI - Poletne impresije
9	KANONI - Gremo na morje
10	ROBERT JUKIČ & NINA VODOPIVEC - Bolj kot drugi
... več na www.radiovelenje.com
\ N N N N N N N N N N N N N N N N N N
J
1	rn^J	n	k^i
YLENIA ZOBEC	1 ... no kratko -J		
Primorska pevka predstavlja
novo skladbo z naslovom Dan kot iz sanj, ki je prvi plod sodelovnja švedsko-slovenske naveze. Avtorici skladbe Ylva in Linda Persson namreč prihajata iz Švedske, natančneje iz Stockholma, besedilo pa je napisala Ylenia sama.
FENS 2014
Tradicionalni festival mladih glasbenikov, ki ga vsako leto pripravijo v Kopru, je v času od 27. do 29. junija potekal že devet-najstič. Nagrade so podelili v treh otroških kategorijah, v kategoriji Nova scena, v kateri se predstavljajo obetavni mladi izvajalci, pa je slavila Sabrina Zavšek s pesmijo Te reči.
NEISHA
Neisha se je pridružila Karita-sovi akciji Bodi pozoren, bodi previden, ki javnost seznanja s problemom trgovine z ljudmi in prisilne prostitucije. S pesmijo (in videospotom) Gloria z aktualnega
albuma Za vesoljke in kavboje nagovarja in opozarja poslušalce na problem, ki je žal sestavni del naše družbe.
JACKSON
Mlada celjska skupina Jackson po dobrih odzivih na prvi single z naslovom Sova, ki je več tednov kraljeval na lestvicah nekaterih slovenskih radijskih postaj, predstavlja svojo drugo skladbo. Njen naslov je Izlet, trije prijatelji s celjske gimnazije Lava pa upajo na podoben uspeh, kot ga je dosegel prvi single.
MIŠO KONTREC
Nekdanji član skupine Langa Mišo Kontrec želi, da slovenska narečja ne gredo v pozabo. Najlažje jih je ljudem predstaviti v pesmi, ki je napolnjena s poletno energijo in hudomušnostjo, zato kot avtor besedila in glasbe na radijske valove v teh dneh pošilja že svojo drugo pesem s hudomušnim naslovom Kak tou pečej.
nje, za kar smo ji zelo hvaležni, in upam, da bodo naši otroci lahko še dolgo obiskovali našo šolo ...«
Že 28. praznika po vrsti se je med drugim udeležil tudi velenjski župan Bojan Kontič, ki je poudaril dobro sodelovanje te in drugih krajevnih skupnosti z občinskim vodstvom, seznanil pa jih je tudi
z naložbami, ki so v teku ali pa še bodo na območju celotne občine. Udeleženci praznika so podprli tudi prizadevanja rudarjev za uresničitev njihovih pravic. Uvodnemu delu je sledila 6. revija ansamblov, žal so nekateri udeležbo odpovedali. Nastopile so le tri mlade skupine iz okolice Velenja oziroma Slovenj Gradca: ansambel Knez, skupina Itak in ansambel Potepini. Na to so gotovo vplivali in vplivajo tudi
dopusti, zato bi morda veljalo v Cirkovcah razmisliti, da bi praznik slavili na kakšen ne tako zaseden vikend. Ob koncu prejšnjega tedna sta bili poleg srečanja preseljenih Škalčanov v okolici še dve veliki prireditvi. In tako je vselej v teh prvih julijskih dneh. Obiskovalci pa vendarle niso bili preveč prikrajšani. Saj je vsaka skupina zaigrala več skladb, kot bi jih sicer, in tudi navdušila.	■ S. Vovk
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
14
10. julija 2014
k k Janez Oštir - član pev-r r skega zbora Društva upokojencev Velenje, navdušen folklorist, ljubitelj avtodomov, sicer pa računalnikar, v druščino upokojencev še ne sodi, se pa v njej odlično počuti. Sploh kadar ob njem zapoje bivša »žlahtnica«, zborovodkinja številnih zborov v Velenju in učiteljica razrednega pouka na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju Metka Smirnov. Na srečanju upokojencev sta si »izborila« svoje minute in skupaj zapela. Kdo je bil bolj odločen? Po fotografiji sodeč Metka. Zakaj pa, ve najbolje Janez.
Ostati resen in videti zaskrbljen, ko se vsi drugi kro-.^k.hotajo in smejijo? Tak je bil Marjan Vrtačnik, ki se je pred leti v Šoštanju na veliko ukvarjal s politiko na občinski ravni, potem pa se povsem »izključil«, ob gledanju dveh klovnov iz predstav Ane Desetnice v Šoštanju. Najbrž je razmišljal, kakšen bo »vklop« na višjo raven. Poteguje se za predčasni vstop v državni parlament z Jelinčičem. Mogoče je pa razmišljal: »Lahko je tem, ki se igrajo tukaj, nasmejati publiko, težje jo bo onim, ki bodo prišli v parlament.«
^^Lučo Žgank, katerega AV studio že leta kuje zahtev-^^nejše oblikovalske projekte, postaja tudi vse bolj prepoznavna in seveda markantna turistična osebnost. Njegov Lucifer je postal priljubljeno zbirališče, čokolade z istim imenom pa so znane po vsej Sloveniji in tudi drugje, celo v Benetkah jih je mogoče kupiti. Z Luciferjem in dodanim Angelom je obogatil gostinsko ponudbo centra mesta in postal čisto ta pravi »birt«. Da bo tako uspešno krmaril še mnogo let, so mu na veliki »fešti« sredi mesta zaželeli tudi številni prijatelji.
Pa naj še kdo reče, da se z Luciferjem ni dobro družiti.
Klimatizirano mesto
Nič novega ni, da se v Dubaju lotevajo velikih projektov - njihove ideje so znova in znova osupljive. Te dni načrtujejo izgradnjo klimatiziranega mesta - torej mesta, v katerem bi lahko ves čas nadzorovali temperaturo. V njem bi bil največji nakupovalni center na svetu, notra-
lastnik podjetja, ki razvija idejo. Za zdaj še ni znano, kdaj naj bi se gradnja začela in kolikšni bi bili stroški.
Blatna olimpijada
V minulem tednu so na bregu reke Labe na severu Nemčije pripravili t. i. blatno olimpijado. Dogajanje je bilo postavljeno ob ustje reke, kjer se ob oseki Severnega morja voda umakne in za njo ostane bla-
nji park, hoteli, zdravilišča in gledališča. Kompleks bi obsegal 4,5 milijona kvadratnih metrov površine, zajemal pa tudi tematski park pod stekleno kupolo in sedem kilometrov dolgo promenado. »Naše ambicije so veliko večje od zgolj sezonskega turizma. Turizem je glavno gonilo našega gospodarstva in želimo si, da bi bilo mesto atraktivno vse leto,« je dejal šejk Mohammed bin Rashid al-Maktoum, ki je
tna obala. Organizatorji jo izkoristijo za poligon, udeleženci pa tako lahko tekmujejo v nogometu, rokometu, odbojki ali štafeti - vse to zakopani v blato. Tekmovanje ima dobrodelno noto: v zadnjem desetletju so zbrali okoli 200 tisočakov, ki so jih namenili za bolnike z rakom. Letos so skušali postaviti rekord v številu »blatnih angelčkov«, torej v številu ljudi, ki istočasno ležijo na hrbtu, mahajo z rokami in
nogami ter tako odtisnejo silhueto angelčka. Dogodka se je udeležilo 350 ljudi, ki jim je uspelo postaviti še en poseben rekord: vsa startna mesta za omenjeno olimpijado so bila namreč prek spleta rezervirana v 55 sekundah od objave razpisa.
IQ po državah
Na spletnem mestu iq-test.co.uk je mogoče najti rezultate testov inteligence, razvrščene po državah. Nekatere od teh meritev so sicer vprašljive, a to ljudi ne ovira, da ne bi poskušali krepiti časti svojih držav z doseganjem čim boljšega rezultata. Seveda je najbolj zanimivo vedeti, kje smo mi: slovenski kandidatje so dosegli povprečni inteligenčni kvocient 110, kar pomeni, da zaostajamo za Tajci, ki imajo povprečje 119, ter Albanci in Brazilci, ki so nas prekosili za dobre štiri oziroma tri točke. Med tistimi, ki so za nami, pa najdemo večino zahodnoevropskih držav, Republiko Južno
Afriko in ZDA. Vsekakor drži, da je treba rezultate jemati z rezervo, saj je zagotavljanje objektivnosti in nepristranskosti pri testih inteligence zelo zahtevna naloga, hkrati pa v tem primeru ni mogoče zaključiti, da so tisti, ki so reševali teste na posameznih spletnih straneh, ustvarili statistično reprezentativen vzorec.
Odkrili zdravilo proti staranju -za cvetje
Japonski znanstveniki trdijo, da so našli način, kako upočasniti proces staranja pri cvetlicah, in to kar za polovico. Odkrili so namreč gen, ki naj bi bil odgovoren za kratko življenje v japonskih sortah cvetlic iz družine slakovk.
Med slakovkami je sicer več sto vrst cvetočih rastlin, katerih cvetovi se po navadi razcvetijo zjutraj, do sončnega zahoda pa jih ni več.
Z odkritjem gena, imenovanega Ephemeral1, in njegovim zatiranjem pa se je življenjska doba vsake cvetlice skoraj podvojila, je povedal Keniči Šibuja, eden vodilnih raziskovalcev v tem projektu.
»Nemodificirane cvetlice začnejo veneti 13 ur po odprtju cvetov. Cvetlice, ki so bile genetsko modificirane, pa cvetijo po 24 ur,« je povedal Šibuja in dodal, da so prišli do sklepa, da je gen Ephemeral1 povezan s staranjem cvetov. Šibuja je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da bi lahko njihovo odkritje vodilo v razvoj metod za podaljševanje obstoja šopkov.
»Bilo bi nerealistično spreminjati gene vseh vrst cvetlic, a lahko poskušamo odkriti druge načine zatiranja ciljnega gena, na primer, da cvetlice absorbirajo raztopino, ki bi preprečila, da gen postane aktiven,« je še povedal Šibuja.
Molk
V soboto in nedeljo bo volilni molk. Nobene škode ne bi bilo, če bi trajal dalj časa. Saj mnogi kandidati nimajo česa povedati.
Osovraženi metuljček
Nekateri pravijo, da je med velenjskimi kna-pi že nekaj časa najbolj osovražena žival - metuljček.
Priprave
Dobro se pripravite na nedeljske volitve. Ne računajte na to, da bo »po-pravc« res kmalu.
Gorenje
Prav v dneh, ko se v šo-štanjskem nadomestnem bloku 6 pripravljajo na začetek kurjenja, so jim jo zakurili velenjski kna-pi. Tudi z grožnjo, da ne bo premoga za termoelektrarno. Ampak žerjavico so podtaknili nekje višje.
»Ležeči policaji«
Na naših cestah nam ni več treba graditi hitrostnih ovir. Saj so že same zverižene ceste en sam ležeči policaj.
Fleksibilnost
S fleksibilnostjo normativov rešujemo otroke v vrtcih. Čeprav bodo s tako fleksibilnostjo imeli otroci v oddelkih manj možnosti za svojo »fleksibilnost«.
Praznik
Velenjski rudarji so svoj stanovski praznik proslavili s stavko. Saj tudi praznujejo slovenski rudarji v spomin na stavko. V Zasavju. Nekateri v Velenju se bojijo simbolike: v Zasavju so ta praznik letos »proslavili« z zaprtjem premogovnika.
Polno in prazno
Ko bo blok na Gorici poln, bodo velenjske stanovanjske čakalne liste prazne. A brez strahu. Do naslednje večje stanovanjske gradnje se bodo gotovo že spet napolnile.
Na slabem glasu
Obeta se javna dražba za prodajo dvorca v Ravnah pri Šoštanju. Glede na to, kaj je v njem zadnjih veliko let bilo, se ga menda drži kaj slab sloves.
Naš čas, 26. 6. 2014, barve: CM K, stran 15
26. junija 2014
SREČANJE
Srečanje v znamenju volitev in stavke
15
Tudi na 33. srečanju upokojencev Šaleške doline pozornost zlatoporočencem - Upam, da bodo naši zanamci toliko ponosni na nas, kot smo mi na vas
Tatjana Podgoršek
Velenje, 5. julija - Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev je minulo soboto pod šotorom pri Restavraciji Jezero v Velenju pripravila 33. srečanje svojih članov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
»Bili smo v dvomih, ali ga organizirati ali ne. Po posvetovanju smo se odločili, da ga izpeljemo in na njem jasno povemo, da podpiramo velenjske rudarje v njihovih zahtevah,« je nagovoril zbrane predsednik omenjene zveze Drago Seme. Izrazil je zadovoljstvo nad obiskom, saj je srečanje priložnost za druženje, izmenjavo informacij, za veselje. »Se povezujemo, sodelujemo in tako bomo delovali tudi v prihodnje.« Tako kot na dosedanjih so tudi tokrat osrednjo pozornost namenili parom, ki letos praznujejo 50 in več let skupnega življenja. Takih je bilo tokrat 48.
Župan Občine Šoštanj Darko Menih in podžupan Občine Šmartno ob Paki Janko Avberšek sta med drugim dejala, da je na srečanju prisotne veliko pozitivne energije, ki je danes marsikje primanjkuje. Prav tako primanjkuje idej, zanosa »zato pa smo tam, kjer smo.« Po mnenju Darka Meniha nobena slovenska vlada doslej ni bila kos rešitvam, ki naj bi potegnile Slovenijo iz krize. Pozval je udeležence srečanja, naj gredo
Vrnitev izseljenih ptic
Že stari rek nam govori, da se izseljene ptice rade vračajo v svoje rodno gnezdo. Podobno je tudi z nami, izseljenimi Škalčani, ki smo bili pred več kot 50 leti prisiljeni zapustiti svoja rodna ognjišča zaradi posledic rudarjenja. Zato pa je toliko lepši občutek, da nas naši nekdanji sovaščani niso pozabili in nas vsako drugo leto povabijo medse. Pred 32 leti je ta lepa gesta zaživela na pobudo takratnega predsednika Športnega društva Škale - Hrastovec Hermana Arliča. Dandanašnji to lepo tradicijo nadaljujejo Krajevna skupnost Škale - Hrastovec, društvo REVIVAS Škale in Kulturno društvo Škale, ki so nas v soboto, 5. julija, povabili na naše že 16. srečanje.
Ob tej priložnosti je REVIVAS, društvo za oživitev in promocijo vasi Škale, pod vodstvom neumorne Verice Pogačar izdalo tudi zanimivo pesniško zbirko Pod vodo vas, nad vodo glas, v katero so poleg ostalih avtorjev prispevali svoje pesmi tudi izseljeni Škalčani. Vsem udeležencem našega 16. srečanja so organizatorji poklonili to pesniško zbirko, ki nam bo dragocen spomin na našo rodno vas. V imenu vseh bivših izseljenih Škalčanov se za to lepo gesto iskreno zahvaljujem.
Vsem prizadevnim organizatorjem našega srečanja svojim nekdanjim dragim sovaščanom pa v zahvalo namenjam naslednjo misel:
Vi Škalčani nikdar se niste uklonili, prelepe ste nove si Škale zgradili. Ponosni na vas smo vsi izseljeni, ko druž'mo se z vami, smo res počaščeni!
V	nadaljnjem razvoju želimo vam mnogo uspeha, naj zagnanost in volja vam nikdar ne upeha.
V	duši in srcu smo vaši vaščani,
lepo je, ko zopet med vami smo zbrani!
■ Jože Aristovnik, Rečica ob Paki
Posebne pozornosti so bili tudi letos deležni zlatoporočenci.
na volitve ter izberejo prave ljudi. Izrazil je podporo rudarjem in njihovim zahtevam. To je storila tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak. Ta je med drugim še dejala, da si Slovenci želimo sprememb, ter pozvala odgovorne v državi, naj na vodilna mesta kadrujejo strokovnjake, ne ljudi po strankarski pripadnosti.
»Ne damo premogovnika, ne damo Teša,« je bil v nagovoru odločen župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in požel velik aplavz. Velenje se - po njegovih besedah - razvija in z njim tudi Šaleška dolina. »Dobro bi bilo, če bi se v Ljubljani zavedali, da o usodi naše doline ne morejo odločati brez nas, ker je v preteklosti veliko žrtvovala za zagotavljanje električne energije. Zakaj bi naši knapi imeli izgubo zato, da bo nekdo drug koval dobiček na njen račun. Hvala vam, ker tvorite 43 tisoč ljudi velik Šaleški lobi, ki ne sme izgubiti bitke z veliko bolj pokvarjenimi in bogatejšimi lobiji
v Sloveniji.« Ob tej priložnosti se je Kontič dotaknil naložb, ki jih izvajajo v lokalni skupnosti. Gradijo stanovanja, posodabljajo promenado, ceste, širijo kanalizacijsko, vodovodno omrežje zato, da imajo delavci delo, sicer ne bo dodane vrednosti. Kljub temu niso prikrajšali proračunskih porabnikov, skrbijo za socialno ogrožene, negujejo nazive, s katerimi se kiti rudarsko mesto: Velenje prijazno invalidom, starejšim, otrokom ... Zahvalil se je upokojencem, ker lahko skupaj uživajo plodove njihovega dela. »Generacija, ki upravlja lokalne skupnosti, je dolžna nadaljevati vašo tradicijo. Upam, da bodo naši zanamci toliko ponosni na nas, kot smo mi na vas,« je še dejal Bojan Kontič.
Na srečanju so podelili tudi priznanja, plakete in pokale najboljšim ekipam za rezultate na tekmovanjih v različnih športnih panogah. Za kulturne trenutke so poskrbeli godbeniki Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, člani moškega pevskega zbora Dru-
REKLI SO ...
Majda Bez-jak: »Če bi ocenjevala položaj upokojencev, bi rekla, da je srednja reč. Vsaj zase lahko to trdim. Pokojnina ni bog ve kaj, mi pa veliko pomenijo druženja z drugimi, možnosti, ki jih imamo upokojenci v Šaleški dolini za šport, rekreacijo, kulturo. Žal naši člani vse to premalo izkoristijo. Na srečanjih, tudi takšnem, kot ga pripravi Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev, človek lažje pozabi na tegobe vsakdana.«
Boris Zajc: »Ne smem biti preglasen glede »penzije«, ker imam rudarsko pokojnino. Se pa kljub temu pridružujem tistim, ki menijo, da bi morali imeti ljudje po skoraj 40 letih dela dovolj visoko pokojnino za dostojno življenje. Državi so svoje že dali, sedaj pa bi bilo prav, da bi uživali sadove svojega dela. Sicer pa ocenjujem, da je za nas, naše športno, kulturno življenje v Šaleški dolini dobro poskrbljeno. Na voljo imamo kar precej dejavnosti, brezplačno pravno svetovanje, naša lokalna skupnost ima čut za socialno ogrožene občane. Upam, da bo tako še nekaj časa in da bo država kmalu iz krize.«
štva upokojencev Velenje, Vesele babice z Zdravkom iz Šmartnega ob Paki, folklorna skupina Oglarji iz Šoštanja, za veselo razpoloženje pa Podkrajski fantje.
■
Pod vodo vas, nad vodo glas
Na letošnjem tradicionalnem srečanju preseljenih Škalčanov predstavili zanimivo pesniško zbirko -Prireditelji verjamejo, da se bo tombola 'prijela'
V soboto, 5. julija, so se v Ška-lah znova zbrali nekdanji prebivalci vasi, ki so se morali preseliti zaradi izkopavanja premoga. Na tokratnem 16. srečanju so se jim pridružili še avtorji, ki so v zbirko Pod vodo vas, nad vodo glas prispevali svoje pesmi. V zbirki je kar 34 pesmi, seveda pa so jih avtorji prispevali veliko več in tudi te bodo morda kdaj natisnjene. Zbirko je domače društvo REVIVAS, ki je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Škale-Hrastovec in Kulturnim društvom Škale organiziralo to srečanje, posvetilo prav njim in prav na ta dan tudi prvič predstavilo javnosti. Nekaj pesmi preseljenim so predstavili kar avtorji sami po lepem sprejemu s kulturnim programom. V njem so zbrane vabljene pozdravili predsednik KS Božidar Repnik, župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič ter predsednica društva REVIVAS Vera Pogačar. V kulturnem programu so nastopili Ana Kontič, Sergej Lipnik, člana ansambla Žarek, pevka Ulrika Sla-
vinec in harmonikar Jure Knez. Karli Čretnik, dolgoletni kulturni ustvarjalec in član velenjskega amaterskega gledališča, pa je nastopil z odlomkom monodrame pisatelja in pesnika Ferija Lainščka Mišo frajer, Janko hajer; to je ljubezenska zgodba o ljubezni do temnega podzemlja.
Druženje so nadaljevali pred domom, kjer so se predstavili domači ponudniki izdelkov in dobrot, potekale pa so tudi ustvarjalne delavnice. Obiskovalcem sta bili na ogled dve razstavi fotografij, posebna atrakcija pa je bil rumeni fičo - nesojeni tombolski dobitek. Te igre na srečo so pred mnogimi leti zelo pogosto prirejali v Velenju, med
Skupni posnetek preseljenih krajanov in avtorjev pesmi
Sreča se je nasmehnila študentki Sari Friškovec. Na sliki skupaj s predsednico društva REVIVAS Vero Pogačar in Tomom Lipnikom
kale nekoč, kakšne so bile nagrade, kakšne težave so imeli z organizacijo zlasti prve, ki je bila - kot je povedal - v Gaberkah. Sobotno tombolo v Škalah pa so vodili Stane Vovk ter tričlanska komisija, ki ji je predsedoval
Tomo Lipnik. Veselilo se je deset dobitnikov kuhalnika turške kave, pet namiznega žara ter dobitniki tolažilnih dobitkov - modela fička. Napeto je bilo vse do konca. Da niso živci preveč trpeli, je skrbel ansambel Pvaninski abohi. Sreča je na koncu objela študentko Saro Friškovec iz Bevč, ki je prva na tom-bolskem lističu obkrožila vse izžrebane številke ter zadela 299 evrov.
Zanimivo in prijetno druženje
nekdanjih in sedanjih krajanov je žal nekoliko zasenčilo dejstvo, da vodstvo Premogovnika, ki je vsa leta podpiralo ta srečanja, povsem umaknilo in pustilo na cedilu tako preseljene Škalčane kot organizatorje.
■ V. P., vos Foto: S. Vovk
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
16
RAČUNOVODSTVO
Men
10. julija 2014
Zbornica računovodskih servisov strokovna podpora
Zbornica računovodskih servisov, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, je vseslovenska organizacija podjetij in samostojnih podjetnikov, ki opravljajo dejavnost računovodskih servisov. Trenutno imajo nekaj manj kot šeststo članov.
Poglavitne naloge so skrb za strokovnost in ugled računovodske dejavnosti, izobraževanje in mednarodno povezovanje članov ter zastopanje njihovih interesov tako do državnih institucij kot tudi v Evropski zvezi računovodij
Njihovi člani imajo dostop do različnih ugodnosti, kot so popusti za izobraževanja in literaturo. Ker je dobro imeti svoj posel zavarovan, so uredili ugodno zavarovanje poklicne odgovornosti. Člani vsak dan prejmejo elektronska obvestila o novostih v zakonodaji. Organizirajo strokovna in tudi zabavna druženja. Trenutno pa izbirajo Naj računovodski servis in

móñjRot ôuu
pripravljajo 16. kongres izvajalcev računovodskih storitev.
Zbornica si prizadeva zagotavljati kar najvišjo raven kakovosti računovodskih storitev, zato izdaja Katalog računovodskih servisov. V katalogu so tako navedeni tisti računovodski servisi, ki so registrirani za opravljanje računovodske dejavnosti in so opravili ustrezno usposabljanje.
Članom na zaprtih spletnih straneh nudijo tudi dokumente, ki jim služijo kot pomoč pri opravljanju njihove dejavnosti.
■
Poplava računovodskih servisov
Pogoji za odprtje računovodskih servisov so preohlapni
Julija letos je bilo na trgu delujočih 4.776 računovodskih servisov in število vztrajno raste. Do tega prihaja, ker so pogoji, pod katerimi lahko posameznik odpre računovodski servis, v tem trenutku preohlapni. Računovodski servis lahko odprejo osebe brez ustrezne formalne izobrazbe ali ustreznih funkcionalnih izobraževanj, brez potrebnega znanja in popolnoma brez izkušenj. Zaradi pomanjkanja izkušenj in znanja tovrstni računovodski servisi ne morejo kakovostno opravljati storitev računovodskega svetovanja, kar pa ima za poslovanje podjetij lahko zelo škodljive posledice, celo usodne, tako da se podjetja morajo tudi zapreti.
Servis lahko zavede podjetnika
Poglejmo primer gradbenega podjetja, ki je v obdobju od leta 2005 do 2008 gradilo nepremičnine za
trg. Po končani gradnji je začelo objekte prodajati ali pa oddajati v finančni najem. Vodstvo podjetja je naročilo revizijski pregled, ker je želelo optimizirati poslovanje. Revizorji so pri pregledu ugotovili nepravilnosti in zahtevali pojasnila od računovodskega servisa, teh pa ta ni uspel zagotoviti. Računovodski servis namreč ni znal prodaj in oddaj v operativni namen pravilno razknji-žiti in tudi nabavna vrednost zgradb ni bila pravilno vrednotena. Podjetnik tega ne more vedeti, zato potrebuje kakovosten računovodski servis. Lastnik je seveda zamenjal računovodski servis, nov servis je porabil 6 mesecev, da je uredil stanje, kar je tudi prineslo dodatni strošek.
Izobraževanje je zelo pomembno
Prvi pogoj, da računovodski servis opravlja svojo storitev kakovostno, je vlaganje v izobraževanje svojih kadrov, poznati mora zakonodajo in vlagati v dobre računovodske programe. Ponudbe, v kateri računovodski servis ponuja tudi 100 odstotkov popusta na zaključne bilance, niso realne. Prav tako niso realne tudi tiste, da bodo sto-
ritve opravljali za 40 evrov mesečno. Podjetnik, ki izbere takšno ponudbo, se lahko znajde v težavah, saj je prepustil vodenje svojih poslovnih knjig računovodskemu servisu, za katerega ne ve, ali pozna svoje delo, saj mu je bilo osnovno merilo pri izbiri cena.
Zaradi stanja na trgu v Zbornici računovodskih servisov oblikujejo slovenski standard izvajalcev računovodskih storitev, ki ga bodo predstavili letos. Ureditev dejavnosti v obliki standarda bo zaščitila uporabnike storitev računovodskih servisov oziroma podjetja. Naročniki računovodskih storitev nimajo znanja, da bi preverili, ali je
bila računovodska storitev opravljena kakovostno, pri čemer zastopniki oziroma direktorji podjetij nosijo zakonsko odgovornost za neustrezno pripravljene bilance stanja, iz-k a z e poslovnih izidov in pojasnil k izkazom pa nosijo zastopniki oziroma direktorji gospodarskih družb. Odgovornost računovodje je, da deluje po zakonih v odnosu do naročnika, računovodskega servisa in okolja.
RAČUNOVODSKO PODJETJE
VOGLAR d.O.O.
Splitska ulica 44 3320 Velenje +386 3 8972630 voglar.doo@siol.net
Prijazen, strokoven računovodski servis z 20 letno tradicijo, vpisan v katalog računovodskih servisov ZRS.
Opravljamo računovodske storitve za pravne osebe, samostojne podjetnike, društva in javne zavode.
SVETOVALNA PISARNA CENTRIH
Poleg vodenja poslovnih knjig za s. p., d. o. o. in zasebnike, nudimo tudi davčno^ svetovanje, obračune obresti in vse vrste izračunov iz področja delovnih razmerij.
t •
Igor CENTRIH s.p.
Stanetova cesta 2a, Velenje * 03 586$ 008 9
Dober računovodja Vam prihrani čas in denar!
Lidija Flego s.p.
Računovodski servis
Brezplačno svetovanje za nove podjetnike.
Info: 040 514 997 | Efenkova 6 | Velenje lidija_flego@t-2.net | www.fidijaflego.si
Kaj svetujejo malim podjetnikom?
Poleg neregulacije dejavnosti opažajo na trgu tudi zmanjšanje števila podjetij, zmanjšanje obsega aktivnosti določenih podjetij in plačilno nedisciplino. V zadnjem obdobju so mnogokrat uspešne stranke zašle v likvidnostne težave ali insol-venčnost, storitve računovodskega servisa pa seveda še vedno uporabljajo. Če računovodski servis verjame v dolgoročni obstoj in rešitev stranke, ki zaradi posledic krize začasno ni plačilno sposobna, se običajno odloči, da tako stranko obdrži in ji pomaga premagati krizno obdobje. Kakovosten računovodski servis pa stranki lahko dodatno pomaga tudi s pravočasnimi informacijami pri morebitni izbiri zapiranja podjetja ali stranki pomaga pri reprogramiranju kredita. Zato podjetnikom predlagajo, da pred odločitvijo, kateri računovodski servis bodo izbrali, preverijo, če ima pogoje, da je lahko njihov zanesljivi partner. Vprašanja in odgovore najdejo v brošuri z naslovom Kako izbrati kakovosten računovodski servis. Brošuro so izdali v Zbornici računovodskih servisov, dostopna pa je tudi na njihovi spletni strani.
Malim podjetnikom svetujejo, da se odločijo za celotno računovodsko storitev. To pomeni, da računovodski servis za njih opravi knjigo-
vodske, računovodske in svetovalne storitve. S svojim računovodskim servisom naj se dobivajo na rednih sestankih, na katerih servisu tudi povedo, kakšne načrte imajo v svojem poslovanju. Zakaj je to dobro, lahko orišemo s primerom podjetja z dvema zaposlenima, ki se je brez znanja računovodstva odločilo samostojno voditi knjige in je kupilo računovodski program. S pomočjo programa so sami obračunavali plače in knjižili poslovne dogodke. Pričakovali so, da bodo lahko s programom naredili zaključne bilance, vendar ni bilo tako. Potem so se obrnili na računovodski servis, ki je moral vse poslovne dogodke še enkrat poknjižiti. Ugotovili so številne napake, prispevki in DDV so bili napačno obračunani ... Na koncu so bili njihovi stroški z računovodstvom veliko večji kot bi bili, če bi že na začetku knjižil računovodski servis. S tem, ko mali podjetnik preda opravljanje računovodskih storitev zanesljivemu računovodskemu servisu, se lahko bolj posveti svoji dejavnosti.
■ Aleksander Štefanac, predsednik Zbornice računovodskih servisov pri GZS
Naš čas, 10. 7. 2014, barve: CM K, stran 17
10. julija 2014
RAČUNOVODSTVO
117
Dober računovodski servis bdi nad podjetjem
Sekcija
računovodskih servisov pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici nadaljuje prizadevanja o informiranju in osveščanju podjetnikov, obrtnikov - Še več izobraževanj in povezovanja
Tatjana Podgoršek
Sekcija računovodskih servisov pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici je lani organizirala odmevno srečanje s podjetniki ter obrtniki regije Saša, njegov namen pa je bil seznaniti jih o pomenu dobrega
Petra Pleterski: »Še zdaleč ni dober računovodski servis tisti, ki evidentira že opravljene poslovne dogodke in oddaja
poročila.«
računovodskega servisa. Tudi s to aktivnostjo so želele članice sekcije vplivati na zmanjšanje tako imenovanih »garažnih« servisov. Število teh se je po njihovi oceni povečalo preko vseh razumnih meja. Njihove
VSE VRSTE
•SSSSSSSS
Valida Muslimovic, s.p. | Prešernova 10, Velenje 031 455 160 | 0590 18 704 | info@racunovodstvo-mavas.si
storitve so pogosto dokaj nekakovo-stne, s cenami zanje pa jim povzročajo nelojalno konkurenco.
»Težko rečem, ali je dogodek dosegel svoj namen, kajti od enega srečanja ne moremo pričakovati želenih rezultatov. Stvari namreč niso od včeraj, zahtevajo celovitejšo obravnavo in večjo podporo tudi na državni ravni. Sem pa prepričana, da je kdo med obrtniki, podjetniki
vsaj začel razmišljati o tem, kakšen računovodski servis ima, kaj mu ponuja,« je dejala predsednica sekcije Petra Pleterski.
Poudarila je še, da je dober računovodski servis tisti, ki bdi nad podjetjem, dela v prid obrtnika, podjetnika, mu svetuje, da ta lažje sprejme pomembne odločitve. Prav tako mu svetuje, kako naj se odziva na zahteve v davčni zakonodaji, pri pridobivanju posojila. »Še zdaleč ni dober računovodski servis tisti, ki evidentira že opravljene poslovne dogodke in oddaja poročila.«
Zaradi nenehnih sprememb v računovodstvu, delovnopravni zakonodaji, financah ostaja informiranje, osveščanje obrtnikov in podjetnikov o novostih prednostna naloga sekcije tudi v prihodnje. Da bodo lahko vsemu sledili, bo sekcija organizirala več strokovnih predavanj, srečanje z vodstvom velenjskega davčnega urada, s katerim dobro sodeluje. V prid prizadevanjem po nadaljnjem osveščanju obrtnikov in podjetnikov, kaj pomeni dober računovodski servis, bo letošnjo jesen znova pripravila srečanje z njimi. Z velikim zadovoljstvom, pravi sogovornica, so sprejeli pobudo velenjskega društva kadrovskih delavcev o sodelovanju, tesnejše stike pa so že navezali še z Društvom računovodij, finančnikov ter revizorjev Zgornje Savinjske doline. Izkoristili jih bodo predvsem za izmenjavo dobrih praks in skupno organizacijo strokovnih predavanj.
■
Marjeta Terbovšek s.p.
Računovodske storitve, pomoč pri ustanavljanju podjetja, poslovno in davčno svetovanje
041 797 326
Izmenjava mnenj med člani vredna zlata
Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline: internetne informacije zadoščajo za kakovosten računovodski servis
Tatjana Podgoršek
Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline šteje blizu 200 članov.
Zdenka Presečnik Firšt, od nedavnega njegova predsednica, je povedala, da je ena od prednostnih nalog društva priti do ljudi, ki imajo izkušnje ali jih zanimajo vprašanja iz delovnopravne zakonodaje, davčnih predpisov, finančnih zakonov in spremljajočih izvedbenih predpisov. »Nenehne spremembe na omenjenih področjih so za računovodje, finančnike, revizorje izziv. Zato je izmenjava strokovnih mnenj med
člani vredna zlata. Vedno se pojavlja mnogo vprašanj v zvezi z razumevanjem zapleteno napisanih predpisov, informacija o različnih praktičnih rešitvah enakega osnovnega vprašanja je vsem zelo dobrodošla. Ne nazadnje tudi internetne informacije ne zadoščajo za kakovostno storitev.«
Poleg strokovnih predavanj o aktualnih temah, pomembnih zanje, jih poskušajo privabiti še z družabnimi aktivnostmi. Tako so ob letošnjem dnevu računovodskih delavcev pripravili pohod, organizirali so že nekaj spletnih srečanj, ki niso namenjena zgolj strokovnosti. So-
Računovodski servis NATJA d.o.o.,
zanesljiv ter izkušen partner za vaše
uspešno ter varno poslovanje, z vami
že 20 let. Specializirani smo za:
•	Celovite računovodske storitve (od A do Ž)
•	Celovite knjigovodske storitve
•	Davčno svetovanje za obstoječe stranke
•	Kadrovsko svetovanje (prijave, odjave, pogodbe, delovna dovoljenja)
•	Individualno svetovanje za vse stranke
•	Ostale visoko kvalitetne storitve s področja računovodstva, knjigovodstva ter davčnega svetovanja
•	Možnost prevzema dokumentacije na sedežu podjetja stranke
Računovodski servis NATJA, d. o. o.
Uriskova ulica 16, 3320 Velenje
T: 03/891 90 86 M: 041-372-908 F: 08/205 17 98 E: natja.javornik@siol.net
• Možnost dogovora izvajanja računovodstva na sedežu podjetja stranke Pri tem smo na trgu znani kot izkušen partner, ki išče najboljše zakonite rešitve za naše stranke!
Zakaj izbrati Računovodski servis NATJA?
Zanesljivost, izkušnje, visoka kvaliteta storitev, natančnost, ažurnost, vedno na voljo strankam, prilagodljivost individualnim potrebam stranke, maksimalno zadovoljstvo in udobje strank, 100% individualna obravnava, celovita rešitev na enem mestu.
Pokličite ali nam pišite! Z veseljem vam bomo pomagali!
jV_IX_TI
L_iX
JUX J\J1\^JU,J7,JÏJJ7A
naslov za uspešno reklamo!
Zdenka Presečnik Firšt: »Pomembno je, da se ljudje, ki so specialisti na svojem področju, srečujejo po strokovni in
družabni plati.«
govornica meni, da so prav neformalna druženja priložnost za izmenjavo primerov dobrih praks. Med drugim načrtujejo tvornejše sodelovanje s sekcijo računovodskih servisov pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici. Po eni strani zaradi možnosti za zmanjšanje stroškov strokovnih predavanj, po drugi pa si prav tako prizadevajo za osveščanje obrtnikov, podjetnikov o pomenu dobrih računovodskih, finančnih,
revizorskih storitev. Tudi v Zgornji Savinjski dolini namreč »garažni« servisi rastejo kot gobe po dežju. »Sama društva te težave ne bomo mogla rešiti. Lahko se vključujemo, javno kaj povemo, objavimo. Mislim, da bo to morala rešiti država. Smo pa ji pri tem pripravljeni pomagati po svojih najboljših močeh,«
je še dejala Zdenka Presečnik Firšt.
■
Naš čas, 26. 6. 2014, barve: CM K, stran 18
10. julija 2014
NAŠI KRAJI IN LJUDJE 18-
Gozdovi v regiji Saša bogati z divjadjo
Ko je škoda prevelika, je treba ukrepati - Dve lovsko upravljalski območji - V Šaleški dolini pet lovskih družin, največja je Smrekovec - Največ škode zaradi divjih prašičev in vran
Tatjana Podgoršek
»Velika skrb je mimo. Vsaj za nekaj časa, upamo, bo manj pogrešanih ovc, za katere kmetje po eni strani ne dobijo odškodnine, po drugi pa so zavezani imeti določeno čredo ovac,« je ob nedavnem uplenu medveda na območju Luč dejala Marija Kladnik, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo na Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje, in dodala, da so medveda spremljali tri leta, kar pomeni, da je na tem območju prespal tri zime. To, da se je zadržal na območju dlje časa, je spravljalo v obup lastnike drobnice na planinah na Solčavskem in v okolici Luč. »Povzročal je škodo. Nabralo se je je kar veliko. Ko je ta prevelika, je treba ukrepati. Odločitev o izrednem odstrelu je bila utemeljena.«
Poleg srnjadi tudi gamsi in dve neavtohtoni vrsti
Po besedah Marije Kladnik medved na Kamniško-savinjskem lovskem upravljalskem območju, ki obsega Zgornjo Savinjsko dolino, del Šaleške, Tuhinjsko do Domžal in Kamnika, je stalno prisoten, vendar je prehoden gost. Zadržuje se na območju koridorja, ki vodi iz osrednjega območja proti Avstriji. Ljudje so ga navajeni.
Sicer pa je omenjeno lovsko upra-
vljalsko območje bogato z divjadjo. Največ je srnjadi, jelenjadi, divjih prašičev, gamsov, tudi dve neavtohtoni vrsti, kot sta muflon v Solčavi ter damjak v okolici jezer v Šaleški dolini. Ne manjka še male divjadi.
Letni odstrel -blizu 2000 osebkov srnjadi, 100 jelenjadi ...
»Številk o tem, koliko divjadi premoremo na območju, nimamo. Znane pa so številke o načrtovanem letnem odstrelu. Zanje se dogovorimo skupaj z lovskimi družinami, ki imajo za upravljanje lovišč koncesijo. Vsako lovišče ima svoj načrt, ki pa mora biti usklajen z območnim letnim načrtom. Pri njegovi pripravi s pripombami lahko poleg lovcev sodeluje še vrsta drugih organizacij, lastniki zemljišč in širša javnost.«
Letošnji uplenitveni načrt je podoben dosedanjim. Številke se razlikujejo le pri divjih prašičih. Teh so lani lovci ustrelili malo zaradi nizkega prirastka. V mrzli in mokri pomladi so namreč poginjala cela legla. »Letos pričakujemo normalen prirastek, zato je načrt uplena višji od lanskega. Zaradi tega smo se z lovci kar težko uskladili.«
Na nekaj manj kot 70 tisoč hektarjev velikem Kamniško-Savinjskem lovskem upravljalskem območju vsako leto odvzamejo blizu 2.000 srnjadi, približno 100 jelenjadi,
160 do 170 gamsov, nekaj manj kot 3.000 divjih prašičev, približno 40 muflonov ter do 10 damjakov. To je samo velike, kar nekaj je še male divjadi.
Največ škode povzročajo divji prašiči
Eno od pomembnih meril za pripravo letnega načrta odvzema divjadi iz okolja je škoda, ki jo ta povzroča. Ugotavljajo, da je ta zadnja štiri leta precej nižja. Najvišja je bila leta 2008, lani je znašala 12 tisoč evrov. »To je škoda od divjadi, ki jo poravnajo lovske družine. Preostali dve (od zavarovanih vrst in od divjadi na nelovnih površinah) pa pokrije država.«
Že odkar izdelujejo upravljalske načrte, to je 20 let, povzročajo največ škode divji prašiči. Predvsem rijejo po travnikih, nekaj škode povzročijo tudi na kmetijskih kulturah. Jelenjad povzroča škodo v gozdovih, kjer olupijo skorjo dreves, ta pa so takšna bolj dojemljiva za bolezni, od male divjadi pa največ škode, ki je dokaj zanemarljiva, povzročajo kune, belice, jazbeci, v zadnjem času tudi vrane, ki delajo kmetom škodo na silažnih balah.
V Savinjsko-Kozjanskem območju prevladuje srnjad
V Šaleški dolini deluje pet lovskih družin (LD), od tega segata lovišči LD Velunja in Smrekovec na Kamniško-Savinjsko, LD Škale, Velenje in Oljka Šmartno ob Paki pa na Savinjsko-Kozjansko lovsko
upravljalsko območje. Peter Ter-glav, vodja Odseka za gozdne živali in lovstvo pri Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije Celje, je povedal, da na območju prevladuje srnjad, sledita ji gams in divji prašič. Severno od velenjskih jezer upravljajo z manjšim tropom jelena damjaka.
Dušan Gorenc:»Največ škode povzročajo divji prašiči. Pri tem bo treba nekaj spremeniti, predvsem pa sprostiti togo politiko odstrela.«
Za letos so uskladili načrt upravljanja z lovskimi družinami za večino vrst divjadi.
Evidentirane škode za 27 tisoč evrov
Lani so zabeležili 27 tisoč evrov škode ali dobro desetino manj kot leta 2012. Tudi na tem območju povzroča največ škode divji prašič, sledi mu srnjad, vpliv ostalih vrst
divjadi pa je zanemarljiv. V lovišču Škale občasno škodo povzroča damjak. »Upravljanje lovišč je v precejšnji meri odvisno od vpliva človeških dejavnikov v okolju. V zadnjih letih se močno povečuje vpliv infrastrukture na divjad -gostota cestnega omrežja, indu-strijsko-poslovne cone, intenzivno kmetijstvo. Ograjevanje površin za pašo drobnice ter govedo otežujejo življenjske razmere prostoživečih živali. V lovišču Velenje je zaradi tega veliko nenaravnih izgub div-
Marija Kladnik: »Za divjad v gozdovih skrbijo lovci, za usklajene upravljalske načrte pa gozdarji.«
jadi, posledično pa lovske družine vse težje zagotavljajo zakonsko predpisana določila upravljanja lovišč.«
Poleg zapisanega je Terglav v gozdovih Šaleške doline izpostavil vse bolj prisotno rekreacijsko turistično vlogo naravnega okolja. Zaradi povečane prisotnosti obiskovalcev v gozdovih občasno prihaja do konflikta interesov, kar pa lahko negativno vpliva tudi na naravne ekosisteme.
LD Smrekovec: težave zaradi nemira v lovišču
Tudi Dušan Gorenc, starešina LD Smrekovec, ki je največja v Šaleški dolini, pravi, da se krajina spreminja zaradi uporabnikov prostora. Poleg srnjadi, gamsov, jelenjadi, divjih prašičev, lisic, rac mlakaric, zajcev, kun zlatic in belic, vran, srak, šoj, krokarjev in kormoranov so v preteklosti zaznali še fazane, jerebice, velikega petelina, ruševca, belega zajca in svizca. Pozidave, melioracije, škropljenje v kmetijstvu v zadnjem času negativno vplivajo na razmere v lovišču. Prav tako nemir, ki pa povzročajo velike sečnje, vožnje s kolesi. Motorji, motorne sani. »Divjad trpi v tem ropotu in smradu po bencinskih hlapih. Zmanjšujejo se lovske površine, nekatere vrste divjadi so povsem izginile.«
Na nekaj manj kot 70 tisoč hektarjev velikem Kamniško- -Savinjskem lovskem upravljalskem območju vsako leto odvzamejo blizu 2000 osebkov srnjadi, približno 100 jelenjadi, 160 do 170
gamsov, nekaj manj kot 3000 divjih prašičev, približno 40 muflonov ter do 10 damjakov.
Lovska družina upravlja več kot 5.400 hektarjev veliko površino od zahodnega dela Šaleške doline, Velikega Vrha, Slemena do Smrekovca. Lovišče je srednje gorsko, saj sega od 358 v Šoštanju do 1577 metrov nadmorske višine na Smrekovcu. V letošnjem lovnem načrtu imajo za izven predvidenih 145 osebkov srnjadi, 6 jelenjadi, 11 gamsov, 10 divjih prašičev. Lansko škodo, ki so jo povzročili divji prašiči, so člani družine odpravili predvsem z udarniškim delom.
■
Lovske družine Škale, Velenje, Velenje in Oljka Šmartno ob Paki imajo v letošnjih načrtih predviden
odvzem 354 srn, 12 damjakov, 10 gamsov, 18 divjih prašičev, 74 sivih vran in 110 lisic.
Rajko Zaleznik ima Šoštanj v srcu
Rajko Zaleznik me je ob srečanju, dobila sva se na MIC-u, kjer kot učitelj praktičnega pouka letošnjega avgusta zaključuje delo z mladimi in odhaja v pokoj, presenetil s kar nekaj podatki. Dobila sva se zaradi Šoštanja - »mesta svetlobe«, kot je navrgel, v Velenju - »mestu priložnosti«. Slogana, ki sta mu blizu in sta, tako pravi, prava. Začel je kot učitelj praktičnega pouka na Strojni šoli, kasneje so dobili prostore na MIC-u. Povabil ga je Franci Mokina, pove. Nobena podrobnost mu ne uide.
Spomnil me je, da sva pred dvajsetimi leti v Šoštanju »utirala« pota novi občini. On je bil svetnik prve sestave sveta Občine Šoštanj, jaz sem spremljala delo sveta. »Jaz v politiki nisem več, vi pa še vedno poročate s teh sej,« mi je navrgel in dodal, da prav preko Našega časa zve veliko o tem, kaj se v Šoštanju dogaja. Naročnik je že več kot petdeset let. Časopis je naročila mama, danes že pokojna Lojzka Zaleznik. Presenetil me je, ko me je po sprehodu skozi prostore, kjer dela, peljal v zbornico. Na mizi je imel kup map, v njih pa izrezane članke. Največ jih je govorilo o Šoštanju. Ima ga res rad. Ne vem, ali Šoštanj to čuti? Še knjigo mu bo posvetil. Jo že piše. »V njem bodo zapisi o Šoštanju skozi moje spomine nanj.«
Ob tem sem se sama spomnila enega od srečanj z njim. Moralo je biti samo dan po tistem, ko je Mešani pevski zbor Svoboda posnel Pesem o Šoštanju, za katero je tekst prispeval Jani Napotik. »Saj jo boste kdaj zavrteli na Radiu Velenje, a ne?« me je zaprosil. Iskreno vesel. »Ponosen sem na to, da ima Šoštanj tako lepo pesem. Posebej
ponosen pa, ker odslikava vse tisto, zaradi česar je Šoštanj mesto svetlobe. To je slogan, ki ga je leta 1999 začela uporabljati krajevna skupnost pod takratnim vodstvom Cvetke Tinauer, ko so v mestu začeli obnavljati fasade in prekrivarti sivino. Rojen Šoštanjčan je. Dobesedno. Rodil se je v Ulici heroja Šercerja, tam zraven, kjer sta stanovali veliki šoštanjski mami. Po njunih sinovih sta dobili ime dve šoli - Karla Destovnika Kajuha in Bibe Roecka. Tudi na to je ponosen. Tako kot je neizmerno ponosen na svojo mamo. Samohranilka je bila, kije povila dva otroka, Rudija in njega. »Oče je živel samo streljaj stran, v Velenju, pa me nikoli ni povabil niti na sladoled. Njegovo ime je zapisano samo v mojem rojstnem listu.« Se je pa Raj-ko zato velikokrat spraševal, kakšen neki je.
»Moje otroštvo so zaznamovale Gorice. Zlasti pozimi. Poleti smo se kopali v Pečov-nici. Ko je Šoštanj dobil bazen, smo vsa poletja preživljali tam.« Dan, ko so ga začeli rušiti, mu je 'težko padel'. »Ne samo meni.«
Potem se spet vrne dvajset let nazaj. »Pokojni Matjaž Natek, človek, ki ga izjemno spoštujem in cenim in s katerim sva v krajevni skupnosti tako ali drugače sode-
lovala dve desetletji, me je zaradi moje takratne usmeritve pogosto pogledal postrani... Saj res ne vem, kaj mi j e
Rajko Zaleznik spravi vse, kar je povezano z mestom, v katerem je
odraščal in v katerem živi.
bilo, da sem se šel ... « pravi in doda, da ga zdaj stranke spet vabijo v svoje vrste. Vprašanje pa je, če ga bo katera prepričala. Večja verjetnost je, da bo v prihodnje, ko bo časa več, sodeloval s kakšnim društvom, zagotovo pa bo pogosto stopil v Medgene-racijsko središče, ki so ga v Šoštanju odprli letos. »Zadnje čase posebej rad zahajam v Muzej usnjarstva na Pomenkovanja Pod
Pustim gradom. Na njih je vedno dobra udeležba.«
Vrsto let je bil nadvse zagrizen član Turistično-olepševalnega društva Šoštanj, kakšnih pet let njegov predsednik. Že takrat so v tem društvu veliko razmišljali o oživitvi Pustega gradu, ki je Šoštanjčanom kot nekakšna svetinja (poleg »vrnjenega« kipa Marije na Trgu bratov Mravljakov in Napotikovega kipa Nimfa, ki bo krasil Trg svobode, ko bo ta prenovljen). »Zato sem vesel, da me je Krajevna skupnost Šoštanj predlagala v projektno skupino, ki bdi nad Pustim gradom. Tam sem že kot tabornik kuril krese, veliko smo se gibali tam naokoli.«
Že vnaprej, na zalogo, se veseli prenovljenega Trga svobode. »Veselil sem se že takrat, ko je krajevna skupnost pred časom zanj že naredila en projekt. V njem so bile načrtovane tudi fontane. Kar videl sem, kako bitja sodila naša Nimfa, na katero je bil Viktor Kojc prav čustveno navezan. Velikokrat jo je spominjal, pisal o njej. Za ta kip so zbrale denar občanke in občani in umetniku Ivanu Napotniku naročili, da ga izdela, da se bodo z njim, ko bo Šoštanj dobil vodo, zahvalili županu dr. Franu Mayerju. Kako bi bil Kojc vesel, ko bi lahko videl, da bo Nimfa tukaj!. Danilo Čebul, ki je izbiral lokacije zanjo, bi želel, da je kip pred galerijo. Vsekakor pa se moram predsednici sveta Vilmi Fece in vsem članom zahvaliti, da bodo to storili.«
Šoštanj se je spremenil, me potem spomni. »Od šestdesetih naprej, ko je bilo v
njem praktično ukinjeno vse, je zdaj kot prerojen. Tudi dogaja se veliko. Imamo 15 društev, si predstavljate? Imamo Muzej usnjarstva, Mayerjevo vilo, prelepo in svetlo knjižnico ... «
Potem pa se spet vrne dvajset let nazaj, k ustanavljanju Občine Šoštanj. Tokrat kritično. »Tile naši svetniki na sejah zelo malo govorijo o samem Šoštanju, o mestu. V tistem prvem obdobju pred dvema desetletjema smo veliko več govorili o njem. Včasih je kakšna stvar šla tudi čez rob, a treba se je bilo oglašati in zagovarjati interese mesta in meščanov. Danes pa skoraj ne slišim svetnika, ki bi rekel kakšno o Šoštanju. Govorijo le o okolici, o tisti, od koder so. Pa da ne bo pomote - vesel sem, da se v podeželje veliko vlaga, da ima urejeno infrastrukturo, ampak ob tem se je na mesto kar malo pozabilo. Pa vendar vsi od tam prihajajo v Šoštanj, na delo, v trgovino ... « Z zaskrbljenostjo pa zre še na nekaj. »Ko sem bil osnovnošolec v sedmem, osmem razredu, se spomnim, da smo se učili, da je v Šoštanju devet delovnih organizacij. In danes? TEŠ, Gorenje in že skoraj konec. Manjkajo nam podjetja, delovna mesta ...« Pa še do nečesa je kritičen. »V Šoštanju se dogaja. Ko pa pridem na kako prireditev, smo tam vedno isti. Nobenega novega. Peščica. Da o tem, da na njih šoštanjskega svetnika redko vidim, ne govorim.«
Ob koncu me je spet presenetil še enkrat. Podaril mi je spominek, ki ga ne more dobiti vsak, robota, izdelanega iz kovine, ki ga je izdelal sam ob pomoči svojih učencev.
■ Milena Krstič - Planinc
Naš čas, 26. 6. 2014, barve: CM K, stran 19
26. junija 2014
NASI KRAJI IN LJUDJE
19
V Belih Vodah čistili planinske poti
V sredo, 2. julija, je Kulturno športno društvo Vulkan organiziralo akcijo čiščenja planinskih poti v KS Bele Vode. Hribovit svet Belih Vod je predgorje Smrekovškega pogorja, kamor pot zanese številne pohodnike. Nad Belimi Vodami pa je sv. Križ, kjer stojita dve romarski cerkvi. Od tu je čudovit razgled na Šaleško in Savinjsko dolino, malo više pa se oko zaustavi na Uršlji gori, Peci, Smrekovcu, Golteh, Menini in še kje. Razlogov za obisk
tega prelepega hriba ne manjka. Smrekovec in sv. Križ tudi s svojo neokrnjeno naravo privabljata številne obiskovalce. Odločili smo se, da le tem ponudimo bolj tekoč korak. Na povabilo KŠD Vulkan se je odzvalo 25 članov. Zbrali smo se na Honecu in se razdelili v skupine. Očistili smo planinske poti, ki so najbolj obljudene: od sv. Križa do Kelnerja, od sv. Križa do Hone-ca, od Honeca do Podojstrška, od Honeca do Črnivška in od Luka do
spodnjega Berložnika. Delo smo pridno in vzorno opravili, energije pa nam še vedno ni zmanjkalo. Pred večerom smo očistili še okolico športnega igrišča, najbolj spretni pa so iz lesa izdelali klopi, ki bodo služile gledalcem naših športnih prireditev.
Akcija je uspela. Delali smo zagnano in zato tudi veliko naredili. Za okrepčilo po končanem delu je poskrbel svet KS Bele Vode.
■ KŠD Vulkan
Bil je pravi Živ Žav
Skorno, 29 junija - TD Skorno ne poskrbi le za svoje starejše člane, ampak tudi za najmlajše. To smo dokazali v nedeljo, ko smo izedli že tretji zaporedni Otroški Živ žav. Animatorke in animatorji smo poskrbeli, da je bilo športno
igrišče v Skornem to nedeljo polno otroškega smeha in zadovoljstva. V petih ustvarjalnih delavnicah so lahko otroci izdelovali iz odpadnega materiala, si s tatuji polepšali svoj del telesa ali se lepotičili v lepotil-nem kotičku. Da otroški trebuščki
ne bi ostali žalostni in prazni, smo poskrbeli s slastnimi čokoladnimi in marmeladnimi palačinkami. Več kot 30 otrok se je ob koncu razveselilo brezplačnega otroškega sreče-lova in seveda medalj za udeležbo, ki jih je podelil predsednik našega društva Matej Skornšek.
■ Jasmina Stropnik foto: Arhiv TD Skorno
50 let generacije
Jubileje je vredno praznovati, sploh če gre za okroglo obletnico generacije, kakršno so pred nedavnim praznovali udeleženci srečanja v Šmartnem ob Paki. Minulo je namreč 50 let od takrat, ko so se za njimi zaprla vrata tamkajšnje osnovne šole.
Od dobrih 40, ki so prejeli vabila zanj, se je srečanja udeležilo 31 nekdanjih sošolcev in sošolk. Življenjska pot jih je vodila po Sloveniji, Marijo - medicinsko sestro - pa je »odneslo« v Švico. Bila je z njimi, prav tako učiteljice razredničarke prvih treh razredov: Ivanka Prašnikar, Ana Glamočak in Karla Podvratnik.
Dobili so se pred osnovno šolo v Šmartnem ob Paki, obujanje spominov pa začeli po tem, ko so sedli
v šolske klopi približno tako kot pred 50 leti. Srečanje so nadaljevali v šmarški cerkvi, kjer je sošolec duhovnik Ferdinand Lukner daroval sveto mašo za pokojne sošolce in učitelje. Piko na i so dali srečanju v gostilni Malus, kjer ni manjkalo glasbe »v živo«. Zanjo so poskrbeli kar sami. Preden so se razšli, so si obljubili, da se bodo poslej pogosteje srečevali.
■ Tp
Na srečanje jih bo spominjala tudi skupinska fotografija.
Bo zaživelo Družmirsko kopališče?
Najbrž bo posebno mesto v programih list in strank na šoštanjskih lokalnih volitvah imela ureditev kopališča ob Šoštanjskem jezeru -Janko Zacirkovnik je prvič podal pobudo pred sedmimi leti
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - Dodobra je na zadnji seji sveta Občine Šoštanj s svojo vnovično pobudo za ureditev kopališča ob Družmirskem oziroma Šoštanjskem jezeru in prepričanjem, da bo na letošnjih županskih volitvah zmagal tisti, ki bo v svoj program dodal tudi njegovo idejo, razvnel razpravo svetnik Janko Zacirkovnik (SD).
Svetnika pa bo, kot pravi, najbolj veselilo, če bodo idejo v svoj program vnesli vsi, pa ne le vnesli, tudi izpeljali.
Prvič je pobudo podal pred sedmimi leti, ko je šoštanjski bazen ostal prazen, brez vode in s tem tudi brez kopalcev. V Krajevni skupnosti Šoštanj so takrat celo izdelali idejni projekt ureditve okolice jezera za sončenje in kopanje. »Opravljena je
Janko Zacirkovnik: »Generacije Šoštanjčanov bi se lahko družile in uživale. Tako kot so nekdaj na bazenu.«
bila analiza kakovosti vode v jezeru. Pokazala je, da je ta za kopanje povsem primerna. Od takrat se ni spremenilo nič razen tega, da bo bazen nekoč zgrajen v sklopu Športnega centra Široko,« je ob vnovični pobudi segel nazaj Zacirkovnik.
»Prosim vas, naredimo nekaj konkretnega. Vzemimo si za zgled Velenje, ki je lepo poskrbelo in uredilo kopališče ob čolnarni pri Velenjskem jezeru. Zakaj bi se morali naši krajani hodit namakat v Plevelovo jezero, ko pa imamo v Šoštanju veliko Družmirsko?«
Že vnaprej pa je odgovoril tudi tistim, ki bodo spraševali, kdo bo odgovarjal za varnost kopalcev. »Tudi v drugih jezerih in rekah se ljudje kopajo na lastno odgovornost.«
■
Oratorij v Šoštanju
Pod okriljem Župnije Šoštanj se je v prostorih OŠ Karla Destovnika Kajuha z naslovom »Na tvojo besedo« ves teden zbiralo 150 otrok, 28 animatorjev in dva voditelja. Začeli so v ponedeljek. Počitnicam navkljub je v prostore šoštanjske osnovne šole veselo vkorakalo 150 prijavljenih otrok, ki jih je sprejelo 28 mladih animatorjev pod vodstvom dveh voditeljev. Seznanili so se s pravili obnašanja, spoznali zgodbo, ki je ostala rdeča nit čez
ves teden prek vseh dejavnosti, se naučili aktualno oratorijsko himno, molili, se razdelili po skupinah in tam vsak dan najprej izvajali kateheze, nato delavnice. Slednje so bile letos posebej zanimive, saj se je vsak od otrok že prej odločil, kje želi sodelovati: nekateri so izbrali glasbo, drugi kuhanje, tretji umetnost, pa novinarstvo ali ples. T. i. veterani, torej učenci, ki so v tem letu zaključili 7. ali 8. razred, so imeli poseben program: že v
ponedeljek so se odpravili proti Sv. Križu, se tam urili v pometanju ceste in kmečkih opravilih, v četrtek pa podobno zgodbo ponovili še na gostovanju na kmetiji v Ravnah. Zanje je bila izkušnja bogata, nič manj obogateni pa niso bili ostali. Popoldneve so jim krajšale velike igre, posebna izkušnja pa je bil sredin izlet z vlakom v Celje. Dogajanje se je zaključilo s sv. mašo v petek in z obljubo, da se prihodnje leto oratorij v Šoštanju znova zgodi.
■ M. Š.
Počitnice, v šolski avli pa toliko otrok, da vseh sploh ni bilo mogoče stlačiti v fotografijo.
Muce v šoli
Tudi zadnje šolske dni so bili popoldnevi na Osnovni šoli Mihe Pintaija Toleda delovni, zabavni in raznoliki.
Učenci 4. b razreda so se skupaj s starši zbrali na kulturnem popoldnevu z naslovom Mačje zgodbe. Delavnicah so pod vodstvom mentoric Eme Hozjan, Klaudije Vidak in Katjuše Tisnikar Grčar prebirali Zgodbe o mucah avtorice Nade Horvat. Spoznali so muco Dobrovoljko, muco Požrešnico, muco Radovednico, muco Modri-janko, muco Sladkosnedko, muco Modrijanko, muco Popotnico in druge. V delavnicah so iz različnih materialov izdelovali lutke, oblikovali sceno in pripravljali uprizoritve zgodb. Ob zaključku so lutkovne predstave v avli šole zaigrali tudi ostalim
gledalcem. Po odru so se sprehajale muce različnih barv, velikosti in značajev.
■ Katjuša Tisnikar Grčar
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
20
SPORT
Men
10. julija 2014
Ob zmago v izdihljajih tekme
Nogometaši Rudarja ob zmago proti Lagiju ob izteku tekme - Popoldne povratna tekma v Albaniji (17.00)
Danes popoldne bo velenjski prvoligaš po tednu dni pred drugo pomembno mednarodno preizkušnjo. Na povratni tekmi prvega kroga kvalifikacij za evropsko ligo bodo gostovali na severozahodu Albanije v mestu Laiji pri istoimenskem tamkajšnjem članu prve lige. Oboji so bili na prejšnjem prvenstvu tretji. Na prvi tekmi v Celju je bil izid neodločen 1 : 1. Na tamkajšnji Areni Petrol so igrali, ker je bila za prejšnji četrtek ob stanovskem prazniku rudarjev predvidena prireditev s tradicionalnim skokom čez kožo. Zaradi stavke so jo v sredo
Rudar Velenje - Laci 1 : 1 (1 : 0)
Strelca: Denis Klinar 17.; Segum James Adeniyi 89 Rudar: Rozman, Bukšek, Rošer (od 75. Bolha), Krefl (od 60. Jahic), Knezovic, Stjepanovic (45. od Kocic), Črnčič, Tolimir, Klinar, Firer, Eterovic. Trener: Jernej Javornik
bil na tej tekmi tudi v vlogi kapetana moštva. Na koncu prvega polčasa se je poškodoval še Nemanja Stjepanovic. Odhod teh dveh igralcev z igrišča je vsekakor vplival na njihovo igro v drugem delu. Trener Jernej Javornik upa, da bosta danes lahko igrala vsaj en polčas. Prvič po februarski vrnitvi, potem ko je dve leti igral v tujini, pa je priložnost za igro dobil tudi Nikola Tolimir. Bodo pa močnejši za Daliborja Radujka, ki v prvi tekmi ni smel igrati. Kazen ga je doletela, ko je bil še nogometaš Olimpije.
Na povratno tekmo so včeraj odpotovali zelo optimistično razpoloženi, saj pravijo, da nimajo česa izgubiti. Poudarjali so, da so Albanci vendarle premagljivi, če bodo vseh devetdeset minut igrali tako kot prvi polčas na prvi tekmi.
Skupni zmagovalec prvega kroga bo v drugem igral z ukrajinsko Zor-jo Luhansk.
Ob koncu tega prispevka naj omenimo, da so nogometaši Rudarja v ponedeljek po dopoldanskem treningu obiskali stavkajoče velenjske rudarje. Odnesli so jim nekaj količin pitne vode ter jih podprli v njihovih prizadevanju za ureditev razmer.
Spasoje Bulajic, pomočnik trenerja: »Igralci se zavedajo, da je pred njimi nova težka naloga, vendar menimo, da lahko uspemo. Moramo pa seveda nasprotniku vsiliti svoj ritem igre, si ustvariti čim več priložnosti in kakšno seveda tudi spremenili v zadetek. Upamo, da bomo uspeli in se uvrstili v drugi krog.«
■ S. Vovk
-	kot so sporočili v premogovniku
-	preložili na primernejši datum, vodstvo nogometnega kluba pa je seveda imelo premalo časa, da bi jo prestavilo nazaj v Velenje, kjer bi imeli gotovo večjo podporo gledalcev, kot so jo imeli Celju.
Zelo dobro so igrali v prvem polčasu, v katerem so z golom Denisa Klinarja povedli. Poleg tega so imeli še nekaj obetajočih priložnosti za še kakšen zadetek. Vendar niso uspeli. To se jim je ob koncu tekme, ki jo je gruzijski sodnik podaljšal za tri minute, maščevalo. V drugem polčasu so zelo popustili oziroma
so jih z napadalno igro v podrejeni položaj prisilili gostje. Ko je že kazalo, da bodo namreč na povratno tekmo odšli s pomembno prednostjo, so Albanci minuto pred koncem izenačili.
Na tej tekmi je prvič za člansko moštvo zaigral mladi Alen Bukšek, in to na mestu osrednjega branilca, saj je na njem nastala vrzel po odhodu Christiana Bubalovica v Avstrijo. Prvič je na neki mednarodni tekmi igral tudi Klemen Bolha, ki je lani igral za šmarskega drugoli-gaša. V drugem polčasu je zamenjal poškodovanega Uroša Rošerja, ki je
Denis Klinar je s svojo hitrostjo povzročal veliko preglavic svojim čuvajem.
Velenjski triatlon premagan
Mateja Šimic prepričljivo ubranila naslov državne prvakinje v olimpijskem triatlonu - Jaroslav Kovačič z absolutno najboljšim časom postal državni prvak - David Pleše ni nastopil

■

* T K .

L- i
f : 1- :
% Air-*.
IBÎfeïâk Täs £ 1
- i
■



>--*- — rj* s
J	. „
— T^mV
Tina Felicijan
Pretekli vikend je Velenjsko jezero s prijetnimi 23 stopinjami Celzija privabilo mnogo kopalcev, ki so si med osvežilno sprostitvijo lahko ogledali še športni spektakel. Triatlon klub Velenje je namreč organiziral 6. Triatlon Velenje. Športne prireditve so potekale dva vikenda - pripravili so tudi kolesarski maraton in nočni tek, zaključile pa so se z državnim prvenstvom v olimpijskem triatlonu - 1500 m plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka.
Na najzahtevnejšo preizkušnjo pod žgočim soncem se je podalo 130 športnikov. Med ženskami so se najbolje odrezale Mateja Šimic, Nataša Nakrst in Maruša Klemene, med moškimi pa Jaroslav Kovačič, Dejan Patrčevic in Matija Meden.
Domačin David Pleše, ki je slavil na preteklih velenjskih triatlonih, pa se letošnjega ni udeležil, saj je nastopil na evropskem prvenstvu v Frankfurtu, kjer je v cilj pritekel šesti in tako dosegel še eno vrhunsko uvrstitev.
Mateja Šimic:
»Bilo je vroče kot lani, kar mi ne povzroča nobenih težav, tako da sem z lahkoto zmagala. S prvim delom sezone sem kar zadovoljna. Na svetovnem pokalu v Mehiki sem dosegla tretje mesto, na evropskem prvenstvu sem kljub padcu dosegla deseto, tako da trenutno izredno lepo kaže za uvrstitev na olimpijske igre,« je povedala po tekmi; te se
posebej rada udeležuje zaradi odličnega ambienta.
Jaroslav Kovačič je zadovoljen z letošnjo sezono. Na Ironmanu v Celovcu je dosegel osebni rekord. »Morda je pomagalo tudi to, da mi je David zaželel srečo.« Triatlon Velenje zagotovo sodi med najbolje organizirane prireditve v Sloveniji, pravi. »Žal mi je le, da ni več tekmovalcev. Če bi bil ta triatlon organiziran preko severne meje, bi se ga udeležilo vsaj tisoč ljudi. Velenjčani, pridite naslednje leto. To je kot droga - ko enkrat poskusiš, si vedno v tem,« je še povabil prvak.
■
Izkazali so se!
Tako organizatorji kot tekmovalci -Konjeniški vikend v Velenju - Zabeležili 334 startov - Tudi praktične nagrade za tekmovalce, kar je pri nas redkost
Vesna Glinšek Foto: Maja Lesar
Turnir, ki so ga člani Konjeniškega kluba Slovenj Gradec ta vikend pripravili pri svojih kolegih v Velenju, je po besedah predsednice Nuše Kamnik zares uspel. V dveh tekmovalnih dneh so zabeležili 334 startov tekmovalnih konj z
nagrade (poleg pokalov in rozet) za najboljše tekmovalce, kar je pri tovrstnih tekmovanjih v Sloveniji izjemna redkost. »Uspelo nam je pridobiti kar nekaj donatoijev, zato smo jim podelili uporabne praktične nagrade: od oglavnikov za konje, škatel za shranjevanje krtač, nasti-lja, bidonov, fotografij s tekmovanja, do energijske osteopatije za
vseh koncev Slovenije, nekaj so jih pripeljali tudi iz sosednje Avstrije. »Glede na to, da to ni bil pokalni turnir, je številka res visoka.« K uspehu je prispevalo več dejavnikov: odlično pripravljen tekmovalni prostor na prostorih velenjskega kluba, raznovrstnost tekmovalnih kategorij, srečelov za tekmovalce in obiskovalce ter tako simbolične kot tudi zelo bogate praktične
vh (Coridor) je na višini 105 cm dosegel 2. mesto, Nuša Kamnik (Don Kampo) na 110 cm 3. mesto in Robert Krajnc (Leonie) na najmočnejši tekmi turnirja, 130 cm, 5. mesto. Med Velenjčani sta ponovno izstopala predvsem brata Ska-za, ki se v Velenju zares ne dasta. V soboto je na najmočnejši tekmi zmagal Robi Skaza (Catarina), drugo mesto Tadej Skaza (Glinka de Lauzelle), tretja je bila tekmovalka iz ŠD Center Konjeniškega športa Celje Tajda Bosio (Lodonkor). Tudi v nedeljo je v najtežji kategoriji
konje. Veseli smo, da smo dobili nagrade, ki bodo tekmovalcem pri njihovih dejavnostih prišle še kako prav,« dodaja Kamnikova, ki je med drugim še poudarila, da je na svoje člane, ki so se pomerili z ostalimi tekmovalci, zelo ponosna. Veliko nastopov brez kazenskih točk so zabeležili že pri nižjih kategorijah, prav tako so bili uspešni tekmovalci na višjih zaprekah. Borut Kre-
zmaga ostala v Velenju - Tadeju Skazi (Glinka de Lauzelle). Drugi je bil Andrej Kučer (Jumbo an Inn, JK Maribor), tretji pa Uroš Kocbek (Paris, JK Maribor). Ta mesec se obeta še nekaj konjeniško obarvanih dni v Velenju - domači klub bo tridnevni turnir pripravil zadnji vikend v juliju.
■
Naš čas, 10. 7. 2014, barve: CM K, stran 21
1Q. julija 2Q14
SPORT IN REKREACIJA
21
Himna Zajelsniku
Heiligenstadt, 28. in 29. junija - V Nemčiji je bila avtomobilska gorska hitrostna dirka nemškega državnega prvenstva. Dirke se je udeležilo 115 dirkačev iz štirih držav, uspešno pa jo je končalo 110. Na 2050 m dolgi progi z višinsko razliko 200 m je bil najhitrejši član ekipe V-Racing Velenje Patrik Zajelšnik s prototipom Norma M20F V8, ki je bil najhitrejši tudi na sobotnih treningih. V tretji tekmovalni vožnji je postavil še novi rekord proge in s tem odlično zaključil nedeljski nastop. V čast zmagovalca je zaigrala slovenska himna, ki nam je še polepšala dogodek ter dodatno razveselila celotno ekipo.
Maribor - Na Rallyu Maribor, ki je potekal v petek, 4., in soboto, 5. julija, je nastopila tudi posadka V-Racing Velenje Janez Podlipnik - Matjaž Lesjak, Clio 1.4 16V. To je bil njun 2. letošnji reli, pred tem sta nastopila še v Velenju.
Proga v Mariboru jima je zelo ustrezala, saj sta iz
vožnje v vožnjo stopnjevala tempo in se vzpenjala po lestvici. Ob koncu, ko je dogajanje tudi malo popestril dež, sta dosegla celo prvi čas v diviziji 1400 ccm. Skupno sta na koncu v diviziji 1 dosegla tretje mesto in se ob prihodu na cilj veselila svojih prvih stopničk in prvega pokala na reliju sploh.
V Srebrenico s kolesom
Velenje, 5. julij - Proti Srebrenici sta s kolesom krenili dve skupini, ki se bosta po petih dneh potovanja udeležili spominske komemoraci-je. S Titovega trga so startali Mujo Nuhanovic, Drago Jotanovic in Viktor Slatinek, ki bodo s svojo potjo počastili spomin na 18 nekdanjih kameradov, ki so umrli v etničnem čiščenju.
Kolesarskega maratona v Srebrenico se bodo udeležili že tretjič, želijo pa si, da bi bila odprava iz Velenja v Bosno tradicionalna. »Lepo bi bilo, da bi organizacijo prevzeli mlajši, da bi mi le peljali,« pravi pobudnik Mujo. »Vozimo v etapah po 200 kilometrov. Vroče je, klanci so, tako da se moraš dobro
pripraviti, sicer ne gre.«
Najprej so kolesarili v Karlovac, od tam pa v Bihac, kjer so se pri-
ključili karavani tristo kolesarjev in se skupaj pripeljali v Srebrenico.
■
Na Gorenjskem je »fletno«
Za zaključni izlet šolskega leta smo si z druščino planincev UNI 3 izbrali Gorenjsko, kjer z izborom skoraj ne moreš zgrešiti. V sončno jutro smo izstopili v Prtovču nad Selško dolino in se za dober začetek podkrepili z razvajanji sester Elice in Marte.
Dobro razpoloženi smo krenili proti Razorju in se sprva vzpenjali v lepo jutro, pot pa nam je krasilo raznovrstno cvetje. Kmalu smo pri-
Krekovi koči, kjer je bogastvo razgledov vse tja do Triglava ter po bližnjem Škofjeloškem in cerkljanskem hribovju. Pravi raj, ki se nadaljuje vse tja do Soriške planine, ki je bila naša ciljna postojanka. Cvetoča pot je večinoma razgledna, vsake toliko časa pa so nas na grozote vojne opozorili bunkerji - pomniki človeške neomajne krutosti in pohlepa.
Na Soriški planini, ki je znana
jeseni, je bila rajsko lepa. Pravzaprav je vožnja ena sama pravljica: Zali Log, Železniki, Škofja Loka itd. Na območju slednje smo bili priča postavljanju slavolokov ob cesti. Zagotovo so bili namenjeni prireditvi »Dobrodošli doma«, ki jo že vrsto let pripravljajo za naše izseljence. Lepa pokrajina, s cvetjem okrašene hiše in njihova okolica, obdelana polja in pokošeni travniki, živina in drobnica, ki se pase ...
šli pod melišča Kosmatega vrha, enega od štirih vrhov Ratitovca. Na njem so se že pasle številne krave, ki dajejo svojevrsten čar poletnim podobam planin. Res pa je, da s svojo težo poškodujejo marsikatero lepo urejeno planinsko pot, da o uničenju planinskega cvetja ne govorim. Upam in želim, da pašne skupnosti z varuhi narave vsaj malo sodelujejo in prisluhnejo drug drugemu ...
Prvi postanek smo imeli ob
Lepote Soriške planine z Julijci v ozadju.
tudi po smučiščih, smo si ob planinski koči naredili zaključek ob bogato založeni mizi. Kaj vse se je poleg odličnega razpoloženja prisotnih skrivalo v avtobusu! Obudili smo spomine na naše prehojene poti v tem šolskem letu, ki jih je bilo dvajset. Lepa ogrlica spominov za »stare dni«, katerih tegob se otepamo, kolikor se da.
Vožnja proti domu preko obeh Soric, kjer se ne moremo izogniti mislim na čudovit film Cvetje v
Ena sama lepota vso pot domov, da res ne razumeš, kako je mogoče, da je v glavah glavnine politikov lahko takšna zmešnjava?! Brez tega dejstva bi bila Slovenija lahko vzor vsakemu, ki jo obišče, predvsem pa naš ponos.
Mi smo se predali občutju izseljencev, ki jo obiščejo in ni dvoma, da so nad njo očarani tako kot mi. - Srečno, Slovenija!
■ Marija Lesjak
MOJE ČUTENJE IN ZAVEZE
Smo tam, kjer ne bi smeli biti. Gremo pa tja, kamor ne bi smeli iti.
Razlogov za to je veliko. Osnovni razlog je vsekakor v grobem in drznem nemoralnem vedenju večine vrhov v državi v zadnjih dvajsetih letih: nebrzdan pohlep, prevare, manipuliranje, kraje, egoizem ... Preprosto ne prepoznamo več vrednostnega vzorca, na katerem temelji naša državna skupnost. Na takih osnovah ne moremo graditi poštene in pravične družbe.
Vrnimo se korak nazaj, da lahko naredimo dva koraka naprej
Nesporno je v naših preteklih triindvajsetih letih svetla točka osamosvojitev. To je bil korak z visokim soglasjem ljudi in jasno izpričano družbeno pogodbo. Od tod naprej se nam je dogajal nebrzdan pohlep, prevare, manipuliranje, kraje, egoizem pri graditvi države, njenega ustroja. Z vsakim letom je bilo vse več revnih ljudi. Prišli smo do točke, ko so eksistenčni strahovi pri vseh generacijah tako razdiralni, da se zaman išče smisel življenja.
Odkrito in pošteno povedano
Ne želimo živeti v prihodnosti niti v preteklosti. Želimo živeti dostojno življenje zdaj in tukaj, a s spoštovanjem preteklosti in skrbjo za prihodnost. Prepričan sem, da so to želje vseh generacij. Ni velika znanost, kako priti do tega. Potrebna je le poštena volja v politiki, državni upravi, sodstvu, gospodarstvu.
Preveč je krivic
Že sama krivica je veliko breme. Posledica krivice pa je še večje breme. Najbolj drastična je tista, ko se človeku odvzame prostost, svoboda, kot se je to zgodilo Janezu Janši. Toliko bolj boli, če krivice povzroča država, ki bi morala biti branik pravičnosti in poštenosti.
Država ni podjetje, država smo ljudje
Nikogar ne skrbi, kako živimo. Vsi se ukvarjajo s tem, kako napolniti proračun. Kako tej in oni kasti zagotoviti dovolj denarja. Zato kar naprej poslušamo davki, davki in še enkrat davki. Poslušamo, da v proračunu manjka toliko in toliko denarja. Ali smo ljudje v tej državi samo za to, da plačujemo davke in polnimo proračun?
Socialna država so kakovostne in dostopne javne službe in ne socialne podpore
Skrbnikov socialne države so polna usta socialne države, a z vsakim letom je socialne države manj. Kakšen paradoks. Naj še naprej verjamemo v njihovo skrb, vse dokler socialna država popolnoma ne izgine? Vse dokler ne bomo vsi na socialnih podporah!? Zdravstvo kot temelj socialne države nam razpada. V šolstvu se ukvarjajo z uniformami. Državne ceste so nevarne. Z vsako reformo je vse slabše.
Nočejo, ne znajo ali z nami manipulirajo, nam lažejo.
Šaleška dolina ni pripravljena za čas po energetiki
Zgrozim se nad idejo Mira Cerarja, da konzerviramo šaleško energetiko. Bilo bi smešno, če bi to izrekel nekdo za gostilniškim pultom. Tako pa je žalostno in skrajno neodgovorno, ker je ideja prvaka novonastale stranke. Ali naj konzerviramo tudi rudarje in njihove družine, ali naj konzerviramo tudi zaposlene v TEŠ in njihove družine? Take ideje, kot je Cerarjeva in ideje njegove stranke, so ideje, ki Slovenijo peljejo v še večji prepad. V hlapčevstvo. Tako kot ni države brez ozemlja, tako ni samostojnosti brez matere vseh energij, to pa je električna energija. Ne moreš biti svoj na svojem, če ničesar svojega nimaš. Sarkastično lahko samo dodam: Volite Cerarja in njegovo stranko, da nas bodo konzervirali kot testo in meso za kasnejšo rabo.
Premogovnik in TEŠ sijamska dvojčka: en obraz - dve osebi
Nič ni tako usodno gospodarsko povezano, kot je premogovnik in TEŠ. In nič ni tako stigmatizirano, kot je ta povezava. Enkrat je na udaru en od dvojčkov, drugič pa drugi - kot da bi bili dve spaki, dva siromaka, za katera bi bilo najbolje, da ne živita. Če je bilo karkoli narobe z denarjem pri gradnji TEŠ, naj se razišče in odgovorni naj odgovarjajo. Velenjčani in Šalečani bi morali odločno in v en glas sporočiti vsem, da obstaja šaleška energetika, ki je in bo v dobrobit Slovenije in njenih ljudi, za tajkunizacijo Slovenije ali kogar koli drugega pa šaleške energetike ne damo.
Hitra cesta iz vladnih kabinetov na teren h gradnji in brnenju strojev
Veseli in ponosno smo, da živimo v enemu od najlepših mest v Slovenski državi. Žal pa našo Šaleško dolino in celotno Koroško - torej celo regijo, povezuje lokalna cesta Dravograd-Slovenj Gradec-Velenje-Arja vas, ki bi ji lahko v sodobnem smislu rekli kolovoz ali safari. To povzroča velike težave v osebnem prometu ljudem, delavcem, uslužbencem, ki se dnevno vozijo v službo na delo v Velenje, Celje, Ljubljano, da ne govorim o težavah, ki jih povzroča ta nepropustnost lokalne ceste tovornemu prometu, ki posredno ogroža konkurenčnost proizvodnje v GORENJU in ostalih podjetij tega območja. Tu je politika tega območja v celoti padla na izpitu. V bodoče bo potrebno ogromno skupne sinergije, brez ideoloških pregrad in političnega preigravanja, podprto z najboljšimi strokovnimi rešitvami in argumenti; le tako je možno, da to pomembno in gospodarsko močno območje povežemo s sodobno avtocesto z imenom Tretja razvojno os, s slovenskim cestnim križem. S to sodobno avtocesto bomo ustvarili odlične pogoje za rast gospodarstva in povezanost tega območja s centralno Slovenijo in Srednjo Evropo in tako močno dvignili kvaliteto življenja ljudi in njihovo večjo možnost za zaposlovanje na širšem območju Slovenije in Srednje Evrope .
MIRO PETEK, KANDIDAT NA VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR V ŠOŠTANJU IN OKOLICI
Miro Petek, univerzitetni diplomirani novinar, je eno najbolj znanih imen slovenskega novinarstva. Pisal je za dnevnik Večer in tudi druge slovenske medije, v novinarski karieri pa je prejel obe osrednji slovenski novinarski nagradi. Z zahodnim novinar-
stvom se je za kratek čas srečal leta 2002 v Veliki Britaniji pri časopisu The Guardian. Posvečal se je preiskovalnemu novinarstvu in veliko pisal o nepravilnostih v času tranzicije in privatizacije. Leta 2001 je bil nanj izvršen poskus umora, naročniki in izvajalci pa niso bili nikoli kaznovani.
Dva mandata (od 2004 do 2011) je bil na listi SDS poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, za tem pa leto dni direktor Direktorata za medije na ministrstvu za kulturo. Doslej je napisal štiri knjige: Upanje v Dolini smrti (2008), V Sovinem gnezdu (2010), Hvala za besedo (2011) in Slovenska medijska puščava (2014).
POVZETEK IZ VOLILNEGA PROGRAMA
*	Vzpostavitev pogojev za takojšnjo gradnjo tretje razvojne osi.
*	Obnova državne ceste od Šoštanja proti Zavodnjam in dalje proti Črni na Koroškem.
*	Odškodninski sporazum med občino in HSE zaradi posledic delovanja rudnika in TEŠ v prihodnje nadomestiti s trajnejšo sistemsko rešitvijo v obliki rente.
*	Zagotovitev stabilnega gospodarskega in političnega okolja za poslovanje TEŠ in Premogovnika Velenje.
*	Bolnišnici Topolšica zagotoviti, da ostane del slovenske mreže bolnišnic z jasno vizijo razvoja.
*	Iz državnega proračuna zagotoviti denar za temeljito sanacijo plazov.
Miro Petek je eno najbolj znanih novinarskih imen v času samostojne Slovenije. Rojen je na Koroškem, je univerzitetno diplomiran novinar, dobitnik dveh slovenskih najvidnejših novinarskih nagrad (Consortium Veritatis in Jurčičeve nagrade) in hrvaške nagrade Gosje pero. Dva mandata je bil poslanec (SDS) v Državnem zboru Republike Slovenije in leto dni direktor Direktorata za medije na Ministrstvu za izobraževanje. Napisal je štiri knjige.
Njegova bogata novinarska, pisateljska in politična kariera je prav gotovo veliko zagotovilo, da bo aktivno zastopal želje in potrebe Šaleške doline. S svojim ostrim peresom vseskozi opozarja, da prav mediji ustvarjajo in gradijo ozračje nestrpnosti, da nekateri politiki gradijo svojo identiteto na brezmejnem sovraštvu do drugače mislečih.
Z izjemno širino znanja in izkušenj ter pripadnosti naši regiji je pravi kandidat za poslanca v Državni zbor.
Darko Menih, prof., župan Občine Šoštanj

Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
22
MODROBELA KRONIKA
10. julija 2014
Obeležili dan 151. helikopterske eskadrilje
V spomin na 28. junij 1991, ko sta pilot Jože Kalan in tehnik letalec Bogomir Šuštar na Golteh pristala kot vojaka takratne JLA s helikopterjem Gazela SA 341, smo se v organizaciji OZVVS Velenje ter OZSČ Velenje in 151. HEESK udeležili 2. tradicionalnega pohoda na Goro Oljko.
Med povabljenci srečanja so bili tudi vsi dobitniki spominskega znaka »Golte 91«. Na športnem srečanju so se nam pridružili tudi predstavniki lokalnih skupnosti Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki z županom Jankom Kopušarjem na čelu. Ob zaključku tekmovanja in pred končno razglasitvijo rezultatov je zbrane nagovoril predsednik OZVVS Velenje Zdenko Hriberšek, ki je
poudaril pomen junijskih dogodkov leta 1991. Na predlog lokalne skupnosti Šmartno ob Paki je OZVVS Velenje podelilo zahvalo veteranu Jožetu Volku za osebni prispevek v osamosvojitveni vojni. Priznanje mu je izročil župan Janko Kopušar. Prav tako so priznanja in zahvale prejeli pripadniki 151. HEESK, ki jim jih je vročil njihov poveljnik Branko Rek.
Malo manj kot 100 udeležencev športnega srečanja se je po dobri ponudbi skrbnika doma na Gori Oljki Uroša Možina, druženju in glasbi, odpravilo v dolino, zadovoljni in trdno odločeni, da se naslednje leto zopet srečajo.
■ Predsednik OZVVS Velenje Zdenko Hriberšek
Branko Rek z drugič osvojenim prehodnim pokalom - tretji z leve ob Zdenku Hriberšku, pilotu Jožetu Kalanu (prvi in drugi z leve) ter županu
Janku Kopušarju (na desni)
Drugi Pilihov memorial
Benjamim Strozak je dokazal, da dobro obvlada velikost Jaguarja XJ. (foto: E. Š.)
Šmartno ob Paki, 5. julija - V Martinovi vasi ob železniški postaji v Šmartnem ob Paki so člani tamkajšnje sekcije društva Ljudska tehnika - Ljubitelji starodobnih vozil pripravili 2. Pilihov memorial. Sicer pa je bilo to že 11. srečanje v organizaciji omenjenega društva.
Na njem se je zbralo 69 udeležencev s 34 vozili. Najprej so se odpravili na kratko panoramsko vožnjo proti Letušu in od tam na vrh Gorenjskega klanca, kjer so si privoščili malico. Po vrnitvi v Martinovo vas je bil na sporedu najzanimivejši del srečanja - spretnostna vožnja. Vozniki avtomobilov
so se pomerili v natančnem parkiranju v garažo (pre-denjsko in zadenjsko), z desnim prednjim kolesom so morali zapeljati v kovinski obroč, določiti pa so morali še širino vrat, skozi katera še lahko zapeljejo svojega železnega konjička. Motoristi pa so morali najprej zapeljali po ozki deski, ustaviti z zadnjim kolesom v kovinskem obroču, speljali osmico brez dotika tal in
se ustaviti kar se da blizu oviri.
Med avtomobilisti je zmagal domačin Emil Šterbenk pred Benjaminom Stroza-kom in Darkom Ocepkom. Najboljši med motoristi je bil Klemen Breznik, sledila pa sta mu Jože Završnik in Zoran Podkrižnik. Jože Završnik je prejel tudi pokal za najstarejše motorno kolo (Puch 200, letnik 1938). Najstarejši avtomobil na srečanju - Ford A Phaeton 1928 - je vozil Mirko Rems iz Medloga. Najstarejši voznik Albin Grušovnik (1930) se je iz Šentjurja pripeljal s skoraj 40 let mlajšim motociklom BMW R 45, najstarejša voznica pa je bila Tatjana Arčan, ki se je vozila z Golfom I Cabrio. Na srečanju je seveda tekla beseda še o obnovi vozil, najugodnejših dobaviteljih rezervnih delov, sredstvih za nego njihovih kovinskih ljubljenčkov in še marsičem. Organizatoiji zagotavljajo, da bodo prvo julijsko soboto prihodnje leto organizirali 3. Pilihov memorial.
■
Jože Zaveršnik je spretno prečkal »brv« in si z najstarejšim motociklom privozil 2. mesto v spretnostni vožnji. (foto: E. Š.)
Serija vlomov in nekaj kraj
Vlomilci iz Optike Fortuna odnesli kar sto očal, vrednih 20.000 evrov - Z ukradeno lestvijo v nove podvige?
Velenje, 2. julija - Minuli teden so območje v pristojnosti Policijske postaje Velenje zaznamovali vlomi. V sredo je bilo vlomljeno v optiko Fortuna na Šaleški cesti. Storilec je razbil izložbeno steklo in odnesel skoraj sto kosov sončnih ter korekcijskih očal različnih znamk, vrednih 20.000 evrov. Popoldan je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na območju
Florjana v občini Šoštanj. Vanjo je vlomilec prišel v času, ko so bili stanovalci na dopustu. Pregledal je notranjost, odnesel pa ni ničesar.
Dan za tem, v četrtek, 3. julija, je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Gorici na območju Velenja. Tudi ti stanovalci so bili v času vloma na dopustu. Odnesel jim je žensko ročno uro, dva starejša mobilna telefona ter nekaj drobiža.
V	petek, 4. julija, je bilo vlomljeno v drvarnico ob stanovanjski hiši v Zavodnjah na območju Šoštanja. Vlomilec je odnesel motorno kosilnico in kosilnico na nitko, motorno žago in kotni brusilni stroj ter lastniku povzročil za 700 evrov škode.
V	soboto, 5. julija, je bilo vlomljeno v kontejner pri (nekdanji) skakalnici v Velenju. Vlomilec je odnesel osem kosov zimskih pnevmatik.
Tudi brez kraj ni šlo. V petek je
pred Bolnišnico Topolšica ženski iz torbice padla denarnica. Preden jo je pogrešila, jo je nekdo že našel in zadržal. Policisti za kaznivim dejanjem zatajitev še poizvedujejo.
V	soboto, 5. julija, je z delovišča pri vrtcu Lučka na Kardeljevem trgu v Velenju izginilo 20 rol hidro-izolacije. Tat je zasebno podjetje oškodoval za kakšnih 1.500 evrov.
V	ponedeljek, 7. julija, pa je neznanec pri stanovanjski hiši v Topolšici storil sicer manjšo tatvino. Odnesel je aluminijasto lestev, ki je bila prislonjena ob hišo. Jo je odnesel, da si bo z njo pomagal pri kakšnem večjem podvigu?
Dva pobega
Enega voznika izsledili, za drugim še poizvedujejo
Velenje, 5. julija - Tokrat spet poročamo o dveh prometnih
Iz policijske
Žaljiv bivši
Velenje, 3. julija - V četrtek dopoldan se je na hodniku Okrajnega sodišča v Velenju do oškodovanke žaljivo in nesramno vedel bivši zunajzakonski partner. Policisti bodo kršitelju napisali plačilni nalog.
Znanec ga je
Velenje, 3. julija - V četrtek so v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma nudili zdravniško oskrbo poškodovanemu moškemu. Poškodbe je utrpel v lokalu eMCe plac na Šaleški cesti, z njimi pa ga je »oskrbel« 28-letni znanec. Zoper storilca bodo policisti podali kazensko ovadbo za nasilništvo.
Nesramen pred otrokom
Velenje, 3. julija - V četrtek ponoči so policisti posredovali v stanovanju na Stantetovi cesti, kjer se je doma zunajzakonski partner nesramno in žaljivo vedel do partnerke. Poleg plačilnega naloga, ki ga je prejel, bodo o dogodku obvestili
tudi center za socialno delo, saj mu je bil priča njun otrok.
Pretepenega odpeljali v bolnišnico
Velenje, 5. julija - V soboto zvečer so šli policisti na dvorišče Centra Hiša na Cesto Simona Blatnika, kjer je bil pretepen stanovalec tega centra. Poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali v dežurno ambulanto in nato naprej v Bolnišnico Celje, kjer so ugotovili, da so njegove poškodbe lažje narave. Policisti okoliščine kaznivega dejanja nasilništvo in samovoljnost, povezana s pretepenim moškim, še preverjajo.
Glasno na Tomšičevi in Efenkovi
Velenje, 5. julija - V soboto ponoči so policisti zaradi predvajanja glasne glasbe posredovali v stanovanju na Tomšičevi. Kršitelja so utišali s plačilnim nalogom. Noč za tem, v nedeljo, pa so zaradi predvajanja glasne glasbe posredovali na
parkirnem prostoru na Efenkovi. Vozniku osebnega avtomobila, ki si je dal duška, so tudi napisali plačilni nalog.
Marihuana v Škalah
Velenje, 6. julija - Policisti so v nedeljo popoldan v Škalah - pri gasilskem domu, pri postopku mlajšemu moškemu zasegli alu zavitek z marihuano.
Po prepiru jo je oče fizično napadel
Velenje, 7. julija - V ponedeljek zvečer so šli policisti v dežurno ambulanto, kjer so oskrbeli poškodovano mlajšo žensko. Na podlagi zbranih obvestil so ugotovili, da se je doma sprla z očetom, ki jo je fizično napadel. Pri tem je utrpela lahke telesne poškodbe. Očetu so policisti napisali plačilni nalog.
Vredno pohvale
V sredo, 2. julija, so se policisti na Policijski postaji Velenje srečali s tremi poštenimi, ki so jim prinesli najdene stva-
nesrečah, s kraja katerih so udeleženi vozniki pobegnili. Prva se je zgodila v soboto na lokalni cesti v Topolšici. Neznani voznik osebnega avtomobila je zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v drugega voznika osebnega avtomobila in odpeljal naprej. Policisti so povzročitelja trka izsledili in mu izdali plačilni nalog za dva prekrška. Ker je preizkus alkoholiziranosti pokazal več kot 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka, pa bodo zoper voznika podali tudi obdol-žilni predlog na sodišče, oddelek za prekrške.
V ponedeljek popoldan pa so prometno nesrečo s pobegom obravnavali na regionalni cesti v vasi Gorenje. Neznani voznik osebnega avtomobila sive barve je zaradi nepravilne strani ali smeri vožnje povzročil neposredno nevarnost nasproti vozečemu vozniku tovornega vozila. Ta je zapeljal na ban-
ri. Najprej z Velenjčanom, ki jim je izročil žensko torbico, najdeno pred blokom na Šercerjevi. Torbica je že pri lastnici. Za tem z občanom, ki jim je izročil mobilni telefon znamke Samsung, ki ga je našel v Nakupovalnem centru. Zdaj že zvoni pri lastnici. Še en telefon, Nokio, pa je pošten občan policistom izročil zvečer. Našel ga je na Kardeljevem trgu in tudi ta že zvoni pri otroku, ki ga je izgubil. Pohvala gre tudi občanu, ki jim je v nedeljo, 6. julija, izročil šop ključev. Našel jih je na parkirišču za glavno pošto v Velenju. Na njih je obesek s plišastim medvedkom. Lastnik ali lastnica lahko ključe dobi na Policijski postaji Velenje. Pohvalo si zasluži še občan, ki je policistom v ponedeljek, 7. julija, izročil najdeno vozniško dovoljenje in bankovec, oboje izgubljeno v prodajalni z oblačili v Velenjki. Policisti bodo vozniško dovoljenje vrnili lastnici iz Žalca, obenem pa preverili, če je tudi bankovec njen.
kino, trčil v obcestni stebriček ter poškodoval vozilo. Za pobeglim voznikom še poizvedujejo.
V Belih Vodah se je ponesrečil traktorist
Šoštanj, 4. julija - V petek popoldan se je v Belih Vodah pri delu ponesrečil krajan, ki je s traktorjem in obračalnikom obračal krmo.
Med delom mu je traktor ugasnil in nekontrolirano zdrsel po pobočju. Med prevračanjem je voznik padel iz kabine, traktor pa se je prevrnil čezenj in obstal v globeli.
Voznik traktorja je utrpel hude
telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v Bolnišnico Celje.
Voznik tricikla se je pri padcu poškodoval
Žalec, 7. julija - V Pondoiju se je v ponedeljek zvečer okoli 21.30 pri padcu poškodoval 76-letni voznik tricikla. Ko je z dvorišča zapeljal v garažo, so na triciklu popustile zavore. Vozilo je vozniku nogo stisnilo ob steber avtodvigala. Voznik si je v nesreči hudo poškodoval stegnenico.
Pijani (tudi) po avtocesti
Voznica povzročila celo prometno nesrečo
Šempeter, 1. in 2. julija - V torek okoli 22.30 so policisti Postaje prometne policije Celje ustavili 43-letnega avstrijskega voznika, ki je vozil iz smeri Šempetra proti Celju. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti so ga pridržali, dan za tem pa privedli k preiskovalni sodnici, ki mu je izrekla globo v višini 1.200 evrov, 170 evrov stroškov postopka in stransko sankcijo 18 kazenskih točk.
24 ur za tem, prav tako ob 22.30, pa so policisti v bližini izvoza Šempeter v smeri proti Celju obravnavali prometno nesrečo, ki jo je povzročila 21-letna voznica osebnega avtomobila. Zaradi neprilagojene hitrosti je trčila v dve vozili. Preizkus je pokazal, da je imela voznica 0,85 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti bodo voznico kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.
Na Policijski upravi Celje pravijo, da bodo glede na to, da so v zadnjem obdobju obravnavali več prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, problematiki alkohola v cestnem prometu v poletnih dneh namenjali veliko pozornosti.
V zadnjih petih mesecih letos je bila desetina povzročiteljev vseh prometnih nesreč pod vplivom alkohola. Pri prometnih nesrečah s hudimi in najhujšimi posledicami pa je odstotek alkoholiziranih povzročiteljev še dosti višji. »Pri hudih prometnih nesrečah se delež giblje okoli 30 odstotkov, najhuje pa je pri smrtnih prometnih nesrečah, kjer skoraj polovici vseh botruje alkohol,« pravi Milena Trbulin, predstavnica za odnose z javnostjo Policijske uprave Celje. ■
Naš čas, 26. 6. 2014, barve: CM K, stran 23
26. junija 2014
UTRIP
23
Nekateri čebelarji povsem ob pridelek medu
Čebelarji govorijo o naravni nesreči - Vremenske razmere neugodne za pašo, ugodne pa za čebelje bolezni
Tatjana Podgoršek
Tako kot marsikje po Sloveniji tudi čebelarji v Šaleški dolini bije-jo plat zvona. »Na posameznih mikro lokacijah bodo po kostanjevi in lipovi paši nekateri čebelarji še natočili nekaj malega medu, vsi ostali praktično nič. Letošnja letina bo v primerjavi z lansko manjša za 80, 90 odstotkov, ponekod tudi v celoti. Čebele čebelarji že krmimo,« je dejal podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šmerc.
Razloge za takšen izpad je pripisal neugodnim vremenskim razmeram. Obeti so bili dobri, kasneje pa sta si »šla« vegetacija in vreme preveč nasproti. »Vremenske razmere so bile takrat, ko se je ponujala paša v
naravi, zelo neugodne.« So pa bile ugodne za razvoj čebeljih bolezni, sploh varoje. Bolezen »prehiteva« za dober mesec, »napadla« pa je zelo močno. Pred dvema dnevoma je potekala v Šaleški dolini prodaja zdravil proti temu zajedalcu.
Čebelarje sedaj čaka zahtevna skrb za to, da bodo čebele zdrave
preživele jesen in zimo. Pomemben je tudi pravočasen začetek krmljenja. Če ne bodo storili vsega, bodo ostali tudi brez čebel. »Izguba teh ima zaradi opraševanja nepredstavljive posledice na pridelavo hrane, obstoj rastlin, ki so odvisne od opra-ševanja čebel Nenazadnje tudi na izgubo v EU zaščitenega slovenske-
ga medu z geografsko označbo in drugih čebeljih pridelkov. Ob tem ne smemo pozabiti, da se je naša avtohtona pasma kranjska čebela v tisočletjih najbolj prilagodila na pašne in klimatske razmere našega okolja in je sinonim za mirno in marljivo čebelo ter predstavlja neprecenljivo biološko vrednost.« Posledice, pravi Šmerc, bodo najbrž občutili še zaradi tega, ker ne bodo mogli oskrbeti potrošnikov s kakovostnim slovenskim medom. V osveščanje in potrošnjo tega pa so v minulih letih vložili veliko truda in nenazadnje tudi denarja.
Šmerc meni, da lahko govorijo o naravni nesreči, zato čebelarji pričakujejo, da jim bo pri premagovanju težav pomagala država z regresiranim nakupom sladkorja, z oprostitvijo davkov ter prispevkov vsaj tistim čebelarjem, ki od dejavnosti tudi živijo. Prav tako se zavzemajo za sistemsko ureditev posledic naravnih nesreč po vzoru kmetijske dejavnosti.
■
[1 Izlet na Krnsko jezero
>„ Vodstvu Kulturno-športnega društva iz Belih Vod nikoli ne zmanjka idej, kako bi njegovi ^člani pozabili na vsakdanje skrbi, se sprostili in naredili nekaj za svoje telo in dušo. Takšna priložnost se je ponudila v soboto, 5. julija. Vodstvo KŠD Vulkan je pripravilo pohod na naše največje visokogorsko jezero.
Planinsko opremljeni smo pri Razpodovniku v Belih Vodah stopili na avtobus. Po prevoženi Štajerski in Gorenjski in delu Italije smo se vrnili v Slovenijo. Med Trento in Bovcem smo pri vasi Soča zavili v Lepeno in pri domu dr. Klemen-ta Juga začeli pohod. V breg smo
»zagrizli« po široki stezi, ki se je vila po gozdnatem pobočju. Kljub gostim krošnjam, ki skrivajo pot pred soncem, nas je hoja precej ogrela. Vzpenjali smo se enakomerno, prehodili ovinek za ovinkom in bili veseli, da smo z vsakim prehojenim ovinkom bližje cilju. In
res, po slabih dveh urah hoje se je začelo nad nami svetlikati. Vedeli smo, da naš cilj ni več daleč. Prispeli smo do doma na Krnskih jezerih. Prislužili smo si suhe majice, malico in hladno pijačo. Sproščujoči pogovori, svež zrak, objem toplega sonca in še kaj. Toliko užitkov, da
bi lahko kar obsedeli. Kaj pa naš biser Krnskega pogorja? Dvignili smo se in pot nadaljevali mimo pastirske koče ter po nekaj minutah zagledali čudovito Krnsko jezero, ki ga obdajajo vabljivi travniki in ti pohodnike kar kličejo k počitku. Občudovali smo življenje v jezeru, ki je bilo bogato z ribami, paglavci in še čim. Travnike okrog jezera so krasili pisano obarvani cvetovi planinskega rastja, ki privablja poglede vsakega obiskovalca. Vse to leži v objemu mogočnih gora.
Nekdo je pogledal na uro. Ugotovili smo, da je že pozno in se moramo vrniti v dolino. Vračali smo se veseli in zadovoljni. Kljub vsemu pa ovinkov ni in ni zmanjkalo. Noge so postajale vedno težje, korak počasnejši, oči pa utrujene od gledanja, da se ti ne bi po robu postavil kakšen kamen, ki bi ga lahko dolžil za padec. K sreči se to nikomur ni zgodilo. Vrnili smo se do avtobusa. Po okrepčilu nas je šofer Edo po nekajurni vožnji varno pripeljal nazaj v Bele Vode.
Pozno zvečer je minil dan, poln nepozabnih razgledov in užitkov ob nedotaknjeni naravi in čistem zraku. Napolnili smo si baterije in z optimizmom čakamo na nove izzive.	■ KŠD Vulkan
Zgodilo se je ...
od 11. do 17. julija
-	11. julija 1981 je na svetovnem prvenstvu pihalnih godb na Nizozemskem Rudarska godba iz Velenja že drugič zapored osvojila zlato medaljo;
-	julija leta 1958 so izdelali načrte za izgradnjo sušilnice lignita v Velenju; s sušenjem naj bi njegovo kalorično vrednost s 3200 zvišali na 5200 kalorij, vse pa je ostalo le pri načrtih;
-	člani predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje so julija 1979 sprejeli sklep, da bodo novi velenjski stanovanjski center, imenovan Šalek II, poimenovali po Edvardu Kardelju;
-	13. julija 1999 je Velenje obiskala mednarodna komisija, ki je oce-
njevala urejenost mesta v tekmovanju Entente Florale; Velenje je s svojo urejenostjo doseglo prvo mesto v tem elitnem tekmovanju;
-	14. julija 1993 so začeli gradbena dela pri izgradnji čistilne naprave na četrtem bloku šoštanjske termoelektrarne;
-	15. julija 1952 se je v sindikalni sobi v Velenju zbrala skupina ljudi, ki je na tem zboru sprejela sklep o ustanovitvi rokometne sekcije v okviru Partizana Velenje; to je začetek ukvarjanja z rokometom v Šaleški dolini in začetek rokometnega kluba Gorenje (v Šoštanju so pri TVD Partizan ustanovili rokometni klub leta 1958, iz njega se je kasneje tudi razvil RK Gorenje);
-	najprej so nameravali preselitev
Gasilski dom v Družmirju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
občine na direkcijo Rudnika lignita Velenje opraviti 3. julija, zaradi zakasnitve pri urejanju stavbe pa so to preselitev izvedli v tednu od 8. do 12. julija 1963; v ponedeljek, 15. julija 1963, pa so v novih prostorih občine Velenje začeli sprejemati tudi prve stranke;
■ 15. julija 1975 je bil v prostorih družbene prehrane Tovarne
gospodinjske opreme Gorenje Velenje izbor za najlepšo Slovenko leta 1975;
-	16. julija 1978 so se družmirski gasilci ob praznovanju 70. obletnice društva zadnjič zbrali pred svojim gasilskim domom v Družmir-ju, saj so dom kmalu po slovesnosti zaradi ugrezanja tal podrli;
-	16. julija 1981 ob
10. uri je na Andrejevem domu na Slemenu in na dveh kmetijah v Šentvidu nad Zavodnjami zasvetila električna luč;
- 17. julija 1990 so na skupnem zasedanju zbori velenjske skupščine razveljavili sklep iz leta 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje in Velenje je ponovno postalo le Velenje.
■ Damijan Kljajič
hU
oros kop
Oven 21. 3. - 20. 4.
Bodite bolj brezskrbni, vaše življenje se bo v teh dneh začelo umirjati. Končno boste vse bolj mirni tudi vi. To ste res nujno potrebovali, zato si boste oddahnili. Ko bodo velike težave preteklost, pa boste sami poskrbeli, da pridejo male. Pri načrtih za dopust se namreč tisti, ki še ne veste, kje ga boste preživeli, ne boste mogli odločiti, kako naprej. Vse, kar se vam bo ponujalo, vam bo bolj malo všeč. Morda bo dovolj že, če ostanete doma, saj tudi tam uživate. Bolj verjetno je, da se bo rešitev našla tik pred zdajci. Kot kaže, bodo tudi neke uradne zadeve kmalu rešene v vašo korist, potem pa se lahko spet posvetite iskanju ljubezni. To ste kar malo zanemarili, kajne?
Bik 21. 4. - 20. 5.
Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti slabo voljni In zadlrčnl. Raje se poskusite sprostiti in pustite stvari, da se razrešijo same od sebe. Sreča bo vse do konca julija na vaši strani, tudi finančne težave se bodo končale. Predvsem zato, ker boste končno dobili plačilo za delo, ki ste ga že zdavnaj opravili. In ker boste vsak evro dvakrat obrnili. Še vedno pa nI čas za večje naložbe. Z njimi počakajte do jeseni, ko bo že bolj jasno, ali ste vsaj eno od njih zmožni izpeljati ali ne. Sedaj pa uživajte v poletju, ki bo prineslo tudi manj delovnih obveznosti. To pomeni, da si vzemite več časa za druženje z družino, pa tudi prijatelji. Kdaj ste se z njimi nazadnje dobili na pikniku? Morda je ta konec tedna čisto pravi čas zato. Povabite jih.
Dvojčka 21. 5. - 21. 6.
Za trenutek se boste ustavili in si priznali. Čas teče zelo hitro in zato res ni smiselno, da nenehno čakate na spodbudo drugih, sami pa nimate volje za nič, kar bi predstavljalo
N najmanjši napor. Neka oseba vam js že dlje časa všeč, vendar pa seji ne upate približati. Imate tisoč In en Izgovor zato, v resnici pa gre le zato, da sami niste zadovoljni s sabo In svojim videzom. Preprosto povedano - strah vas je zavrnitve, čeprav slutite, da do nje ne bi prišlo. Tako pa vaša simpatija sedaj vse skupaj jemlje kot naklonjenost In prijateljstvo, zato se tako tudi obnaša do vas. Priložnost, da to spremenite, bo že v soboto. Zberite pogum. Če ga boste, bo letošnje poletje eno najlepših v zadnjih letih. Tako podnevi kot ponoči.
Rak 22. 6. - 22. 7.
Partner bo vteh dneh tisti, ki vam bo jemal največ energija. Ima namreč velika pričakovanja, ki jih zadnje čase ne razumete povsem. Čeprav ga iskreno ljubite, si boste hoteli vzeti nekaj časa le zase. Pa tudi za prijatelje, ki ste jih letos močno zanemarjali, saj enostavno niste imeli časa za sproščeno druženje. Sedaj ga imate. A žal vas bo izdalo telo. Zaradi stresa, ki se počasi umirja, bo vaš imunski sistem še nekaj dni precej oslabljen, zato pazite nase. Letos ste resnično potrebni pravih počitnic, zato nikar ne razmišljajte, ali si jih sploh ne bi privoščiti. Četudi bodo dolge le nekaj dni, so nujne, saj morate »izklopiti«. Prav odklop od vsakodnevne rutine vam bo pomagal pozabiti na vse skrbi. Teh je bilo letos že preveč, zato si sedaj vzemite oddih tudi od njih.
Lev 23. 7. - 23. 8.
Odločiti se morata In začeti z akcijo. Kar morate storiti še pred odhodom na lepše, tudi storite. Ne glede na to, koliko energije in živcev vam bo to spilo v naslednjih dneh. Ne razmišljajte preveč, upoštevajte navodila in jih izpolnite. Če se boste preveč čustveno vpletali, boste vsak dan bolj nemirni. V teh dneh bo nestrpnost vaš najhujši sovražnik. Ko se boste sprijaznili, da ne morete dobiti vsega, kar si želite, bo vse lažje. Trma vas je v življenju že večkrat drago stala, zato jo sedaj raje potlačite. Saj veste, da vas vsako pretiravanje drago stane. Ljubezen? Nič novega, čeprav do nekoga niste več brezbrižni. Staro pa morate čim prej pozabiti, saj vas že predolgo zadržuje na mestu. Čas je, da se spret prepustite toku življenja.
Devica 24. 8. - 23. 9.
Nikar preveč razkošno ne načrtujte poletnih počitnic, saj vse kaže, da so na obzorju velike spremembe. Zato vam nekaj denarja v nogavicah ne bi škodilo. Če ne boste eksistenčno ogroženi, se boste tudi lažje odločili za spremembo. Ljubezen? Vse po starem, tako da ste lahko vsaj tu zelo zadovoljni. Vez med vami in partnerjem bo namreč vsak dan močnejša. Bolj, ko se bosta spoznala, bolj vama bo jasno, da sta res duši dvojčici. In če gre v ljubezni vse le navzgor, se to pozna tudi na drugih življenjskih področjih. Vsaj pri vas se bo. Polni boste idej, vedeli pa boste tudi, da za vse še ni prišel pravi čas. Ne govorite o njih, da vam jih kdo ne spelje. Najprej se krepko odpočijte, potem pa začnite načrtovati, kako boste ukrepali jeseni.
Tehtnica 24. 9. - 23. 10.
Zaradi poletja in osebne sreče boste v naslednjih dneh kar prekipevali od dobre volje in energije. Slabo obdobje bo čisto zares preteklost. Ker boste ves čas nasmejani in polni iskrivih besed, boste veliko med ljudmi, s katerimi boste govorili isti jezik. Ker boste večino obveznosti v teh dneh postavili na stranski tir, je sedaj res pravi čas za to, da nadomestite čas med letom, ko so vam dnevi veliko prekratki. V službi pa vseeno poskrbite, da bo vse teklo tako kot je treba. Nekdo vam ves čas gleda pod prste, zato previdnost ne bo odveč. A tokrat vam tudi to ne bo težko. Vse vam bo šlo od rok, tudi pomirjanje nevoščljivcev. Kljub temu se strahu ne boste mogli čisto otresti. Predvsem zato, ker si ne želite, da neka poslovna skrivnost ne bi bila več skrivnost.
Škorpijon 24. 10. - 22. 11.
Nekaj napetih dni je pred vami. Zvezde vam priporočajo, da se ukvarjate le s svojim življenjem, druge pa pustite na miru. Sploh tiste, ki čisto drugače mislijo in čutijo. Ne boste jih spreobrnili, zato bi lahko vaše besede povsem narobe razumeli. Tokrat bo res bolje, če se, tudi če boste zelo jezni, ugriznete v jezik in molčite. Konec koncev je poletje vaš letni čas, v njem uživate, kot v nobenem drugem. To si na glas povejte tudi, ko boste zelo jezni. In uživajte. Bližnji sorodniki bodo od vas pričakovali več kot jim lahko nudite. Ne pustite jih v negotovosti. Povejte jim, kaj si mislite in koliko jim boste pripravljeni pomagati. Nedelja bo vesela, vi pa tudi! Po dolgem času boste med ljudmi, ki jih imate iskreno rad.
Strelec 23. 11. - 21. 12.
Načrti za poletne počitnice se vam lepo uresničujejo. Kot kaže, bo letos res vse tako, kot ste želeli. Zadovoljni boste, ker boste tudi finančno odlično prišli skozi. Izkoristili boste priložnost, ki je bila malo tvegana. Izkazalo se bo, da se je tveganje tokrat res izplačalo, saj boste privarčevali, pa še veliko si boste privoščili. Srečni boste tudi, ker boste imeli več časa za branje in druge konjičke, ki vam vedno polepšajo življenje. Takrat znate biti tudi sami, kar sicer ni ravno vaša odlika. V naslednjih dneh vam ne bo preveč uspevalo, da bi se družili le sami s sabo, saj boste nenehno v družbi. Ker bo dobra, ne bo težav. Nekaj pa jih bo z zdravjem. Krivi ste sami, saj dobro veste, kje ste grešili. Upoštevajte navodila zdravnika, pa bo kmalu bolje.
Kozorog 22. 12. - 20. 1.
Zapletlo se bo in ne bo vam všeč. Z malo potrpežljivosti in sodelovanja s poslovnimi partnerji boste situacijo razrešili mirno in na koncu bodo vsi zadovoljni. Razen vašega partnerja. Ta postaja ravnodušen do vas, saj se mu zdi, da se je dovolj dolgo trudil za vašo pozornost. To boste vsak dan bolj občutili na svoji koži. In kmalu ugotovili, da vam vajin odnos ni všeč. Sploh, ker ljubezen nI umrla, le zaspala je. Predvsem po vaši krivdi. Letošnje poletje bo zagotovo krepka preizkušnja za vajino zvezo. Če se boste spremenili, se bo vse dobro izteklo. Partner namreč ne potrebuje veliko, da mu bo jasno, da je med vama še vedno vse dobro. A tokrat vam ne bo prišel nasproti. Vse boste morali storiti in mu pokazati, koliko vam pomeni. Tokrat to res ne bo lahko, s starimi triki ne boste uspeli. Bodite inovativni.
Vodnar 21. 1. - 20. 2.
Ko se boste že veselili odklopa, ko bi lahko pozabili na vse, kar vam jemlje energijo, se boste morali vrniti v resničnost. To ne bo čisto lahko, čeprav boste srečni, da boste spet doma. Odtujenost med vami in partnerjem bo v naslednjih dneh preteklost, težave vaju bodo spet močno povezale. S tem, da mu boste pokazali, da vam ni vseeno, se bo začelo vse vrteti v pravo smer. Brez skrbi, partner preveč dobro ve, kaj bi Izgubil, če Izgubi vas. Tisti, ki imate otroke, boste imeli v teh dneh polne roke dela z njimi. In to ne glede na njihovo starost. Postavite jim jasne meje in ne popuščajte. Gre namreč za zadevo, ki bo močno vplivala na njihovo in vašo prihodnost, zato je toliko bolj pomembno, da ste trdni kot skala. Zdravje? Odlično bo.
Ribi 21. 2. - 20. 3.
Zadnje čase se precej dolgočasite. Into kljub temu, da Imate veliko dela. Enostavno se boste še nekaj dni čutili nezaželene in prazne. A za to ste krivi sami. Prijatelji vas vabijo v svojo družbo, vi pa ste postali pravi samotar. Ker dobro veste, da to ni dobro za vašo psiho, se vzemite v roke in ukrepajte. Kaj, ko bi vse skupaj enostavno prepustili partnerju, ki dobro ve, kaj se dogaja z vami. Pripravljen vam bo priti nasproti in vam pomagati. Doslej mu niste pustili. Bo po koncu tega tedna, ko vam bo z majhnim dejanjem pokazal, koliko mu pomenite, vendarle drugače? Verjemite, da se zna pravilno določiti. Za oba. Če vas bo ob tem še pozitivno presenetil, še toliko bolje. Teden bo precej naporen, a najhuje bo mimo s ponedeljkom.
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
24
TV SPORED
Men
10. julija 2014
Četrtek,	1 Petek, 1	Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,	Sreda,
10. julija	H 11. julija H	12. julija	1	13. julija	1	14. julija	1	15. julija	1 16. julija
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.50	Poletna scena
07.15	Odmevi
08.00	Zakaj?, ris.
08.02	Mali kralj, ris.
08.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
08.10	Angelina balerina, ris.
08.20	Gospodič Jakob, ris.
08.25	Marcelino Kruh in vino, ris. nan.
08.45	Knjiga o džungli, ris.
08.55	Minuta v muzeju, ponov.
09.00	Metka in Zverinko Zver, ris.
09.05	Bukvožerček, odd. o knjigah
09.15	Male sive celice, kviz
09.55	Krila upanja, dok. film
10.40	Skriti kotički sveta: Tajpan -najbolj strupena kača na svetu, 2/10
12.00	O živalih in ljudeh, tv Maribor
12.25	Na vrtu, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Golica, zgodba o skladbi, dok. film
14.40	Slovenski utrinki
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Bela, ris.
15.50	Adi v morju, ris.
15.55	Vse o Rozi, ris.
16.05	Firbcologi, odd. za otroke
16.30	Veličastna Lilly, igrani film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Poletna scena, ponov.
17.45	Pozabljeno bogastvo vezenin,
dok. odd.
18.10	Moji, tvoji, najini, 29/35
18.35	Pipi in Melkijad, ris.
18.40	Bacek Jon, ris,
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Volitve 2014 - soočenje
22.00	Odmevi
22.30	Volitve 2014 - predstavitev liste
22.45	Vreme, šport
22.55	Poletna scena
23.25	Povesti in novele 19. stoletja:
Claude Gueux, 2/8
00.20	Dnevnik, ponov.
00.45	Slovenska kronika, vreme, šport
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Infokanal
TV SLO T
07.00 Otroški kanal 08.45 Zabavni kanal 14.15 Slovenski vodni krog: Mislinja 15.00 Kolesarstvo, dirka po Franciji,
vključ. v prenos 17.30 Nogomet, sp, polfinale, 2.
tekma, posn. 19.50 Žrebanje deteljice 19.55 Nogomet - sp, studijska oddaja 20.30 Vse za medaljo - Olimpijske
igre 1948, ang. film 22.00 Racija, franc. film 00.05 Zabavni kanal
pop
06.00	Spretni Manny, ris.
06.25	Moj mali poni, ris.
06.45	Skrivnostni ranč, ris.
07.05	Spuži Kvadratnik, ris.
07.30	Tara, ris.
07.50	Lego Ninjago, ris.
08.15	Pingvini z Madagaskarja, ris.
08.40	Hotel 13, nan.
08.55	Tv prodaja
09.10	Beverly Hills 90210, nan.
09.55	Tv prodaja
10.10	Želim te ljubiti, nan.
11.05	Tv prodaja
11.20	Sila, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Vrtinec življenja, nan.
13.25	Beverly Hills 90210, nan.
14.15	Sanjska ženska, am. ser.
15.10	Precej legalno, nan.
16.00	Želim te ljubiti, nan.
16.55	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nan.
18.00	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Volitve 2014
21.30	Poslednji klic, am. film
23.10	Precej legalno, nan.
00.00	Maščevanje, nan.
00.50	Sanjska ženska, am. ser.
01.35	24ur zvečer
02.35	Zvoki noči
12.
08.55 Napovedujemo 09.00 Čas za nas, tabornike: Čajanka 2013
09.30 Ustvarjalne iskrice : (76):
Obeski za smrečico 09.55 Oglasi
10.00 Predčasne volitve 2014: soočenje kandidatov 8. volilnega okraja (5. VE) Pop corn: Victory, Born to be Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Mojca in medvedek Jaka:
Barvita jesen 19.20 Ustvarjalne iskrice (77): Koledar 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Gana 21.00 Regionalne novice 21.05 Predčasne volitve 2014: soočenje kandidatov 7. volilnega okraja (5. VE) Naj viža: Ta pravi faloti, Rutina 23.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
22.05
07.15	Odmevi
08.00	Zakaj?, ris.
08.02	Mali kralj, ris.
08.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
08.10	Angelina balerina, ris.
08.20	Gospodič Jakob, ris.
08.25	Marcelino Kruh in vino, ris. nan.
08.45	Knjiga o džungli, ris.
08.55	Minuta v muzeju, ponov.
09.00	Metka in Zverinko Zver, ris.
09.05	Firbcologi, odd. za otroke
09.30	Trpljenje mladega Igorja, 3/4
10.00	Megabiti energije, dok. odd.
10.40	Marija in Andrej, dok. odd.
11.40	Trans Kanada: Toronto -
StJJohns, 2/2
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Volitve 2014 - soočenje,
ponov.
15.20	Mostovi Hidak
15.55	Mali kralj, ris.
16.00	Gregor in dinozavri, ris.
16.10	Aktivarorji: Junak Ferenc, ponov.
16.25	Moja soba: Neli, resn. odd.
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Poletna scena, ponov.
17.45	Sam sebastian: Šesti čut
18.05	Moji, tvoji, najini, 30/35
18.35	Mili in Moli, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Volitve 2014 - soočenje
22.00	Odmevi
22.30	Volitve 2014 - predstavitev liste
22.45	Vreme, šport
23.00	Poletna scena
23.25	Polnočni klub: Čopič pove vse
00.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.00	Infokanal
07.00	S soncem v očeh: Igrače
07.15	Zgodbe iz Školjke: Bine
07.35	Fračji dol, ris. nan.
08.00	Bine, čuvaj parka, ris. nan.
08.25	Juvi, aerobika za otroke, anim. ser.
08.35	Studio Kriškraš: Olimpijada
09.00	Ribič Pepe, ponov.
09.20	V boju s časom, 2/13
09.45	Male sive celice, tv kviz
10.30	Infodrom
10.35	Izziv, igrani film
10.55	Mulan, am. anim. film
12.20	Mladi Leonardo, 15/26
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.20	Tednik
14.25	Prava ideja!
14.50	Na lepše
15.15	Slovenski magazin
15.45	Na poti: z Mepijem kranjskih
gimnazijcev, dok. ser.
16.25	O živalih in ljudeh, tv Maribor
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Na vrtu, tv Maribor
17.40	Delo v najtežjih razmerah:
Reševalka v Gvatemali, 1/3
18.30	Ozare
18.40	Larina zvezdica, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Velika četverica, 2/5
21.35	Na poljih Flandrije, 2/10
22.25	Poročila, vreme, šport
23.00	Poletna scena
23.30	Wallander III., 2/3
01.00	Ozare
01.05	Dnevnik, ponov.
01.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.20	Infokanal
O 02.20 Infokanal
■P/SLOT
07.00 Otroški kanal
07.00 Otroški kanal Zabavni kanal 12.15 Čajna punčka, odlomki iz baleta
12.45 Na obisku: 50 let tržaške
popevke 13.55 Svet stav, dok. odd. 15.00 Kolesarstvo, dirka po Franciji,
vključ. v prenos 17.30 Tenis: ATP Challenge,
četrtfinale, prenos iz Portoroža 20.00 Nogomet - sp 2014, studijska oddaja
20.20 Odbojka, evrop. liga, Slovenija - Turčija (Ž), prenos iz Novega mesta
22.30 Protežiranec, hongkonški film 00.20 Zabavni kanal
08.00 Poletna scena 08.50 Slovenski utrinki, tv madžarska 08.30 Slovenski utrinki 09.30 Polnočni klub: Čopič pove vse 10.50 Kje s'pa ti doma?, 2/4 12.40 Melodije morja in sonca, posn. iz Portoroža 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, vključ. v prenos
17.30 Tenis, ATP Challenge, polfinale,
prenos iz Portoroža 20.45 Nogomet, sp 2014, studijska oddaja
21.50 Tekma za 3. mesto, prenos iz Brasilie .15 Zabavni kanal
uu. I J z_dljd vi II l\dlld
pop pop
) Soretni Mannv, ris.
06.00	Spretni Manny, ris
06.25	Moj mali poni, ris.
06.45	Skrivnostni ranč, ris.
07.05	Spuži Kvadratnik, ris.
07.30	Tara, ris.
07.50	Lego Ninjago, ris.
08.15	Pingvini z Madagaskarja, ris.
08.40	Hotel 13, nan.
08.55	Tv prodaja
09.10	Beverly Hills 90210, nan.
09.55	Tv prodaja
10.10	Želim te ljubiti, nan.
11.05	Tv prodaja
11.20	Sila, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Vrtinec življenja, nan.
13.25	Beverly Hills 90210, nan.
14.15	Sanjska ženska, am. ser.
15.10	Precej legalno, nan.
16.00	Želim te ljubiti, nan.
16.55	Sila, nan.
1 7.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nan.
18.00	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	V bogastvu in bedi, am. film
22.10	24ur zvečer
22.30	Roparice, am. film
23.05	Eurojackpot
23.10	Roparice, nad. filma
00.45	Neuslišane molitve, am. film
02.15	Zvoki noči
07.00	Oto čira čara
07.01	Chuggington, ris. 07.10	Rori, dirkalnik, ris. 07.20	Mojster Miha, ris. 07.30	Dežna kapljica, ris. 07.55	Kaja, ris.
08.10	Sabrinino skrivno življenje, ris.
08.30	Winx klub, ris.
08.55	Lego Chima, ris.
09.20	Jekleni Maks, ris.
09.40	Samuraj, ris.
10.05	Hotel 13, nan.
10.20	Nezlomljiva mama, am. film
12.00	Škandal, nan.
12.55	Tv prodaja
13.10	Kamp razvajencev, ang. ser.
14.10	Zmenki milijonarjev, am. ser.
15.05	Posel mojega življenja, am. ser.
16.00	Mojih 200 let, nem. film
18.20	Ljubezen skozi želodec
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Prehitri in predrzni, am. film
21.55	Marinec, am. film
00.10	Izganjalci duhov 2, am. film
02.10	24ur, ponov.
03.10	Zvoki noči
8.55 Napovedujemo 9.00 Dobro jutro, informativna
10.00 Oglasi
10.05 Mojca in medvedek Jaka:
Barvita jesen 10.50 Predčasne volitve 2014: soočenje kandidatov 7. volilnega okraja (5. VE) 11.50 Naj viža: Ta pravi faloti, Rutina 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Miš maš: Kako so živeli stari
Rimljani 19.15 Ustvarjalne iskrice (78):
Obešalnik za shranjevanje rutk in šalov 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Predčasne volitve 2014: Predstavitev kandidatk in kandidatov SD v 7. in 8. volilnem okraju 21.35 Dogodivščine dobrega vojaka Švejka, Poletno gledališče Studenec 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo
09.00 Miš maš: Kako so živeli Stari
Rimljani? 09.40 Ustvarjalne iskrice (79):
Obešalnik za shranjevanje rutk in šalov 10.00 Oglasi
10.05 Polž Vladimir gre na štop, gledališka predstava Vrtca Velenje
10.25 Popotniške razglednice: Gana
11.25 Napovedujemo
11.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.55 Videospot dneva
12.00 Videostrani, obvestila
18.25 Napovedujemo
18.30 Mojca in medvedek Jaka:
barvita jesen 19:15 Mura Raba TV 19.45 Videospot dneva 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.10 Ans. Spev: Po Slakovi poti, 1. del
22.20 Iz arhiva VTV: Sonce mojega življenja, (ob 90. letnici Vinka Šmajsa)
23:00 Billysi, posnetek nastopa 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila
07.00	Živ žav
sledi	Mali kralj, ris.
07.05	Nanigugu, ris.
07.10	Pravljice o zobnih miškah, ris.
07.15	Svet živali, ris.
07.20	Trala trali, ris.
07.25	Manja, ris.
07.30	Sončni mlin: Semena, ris.
07.35	Viki Vijak: Umazana okna
07.45	Poniji z Zvezdnega griča, ris.
07.55	Vse o Rozi, ris.
08.05	Živalski čira čara: Slon, ris.
08.10	Minuta v muzeju, ponov.
08.15	Larina zvezdica, ris.
08.20	Svetovalka Hana, ris.
08.30	Mucika, ris.
08.45	Mili in Moli, ris.
08.55	Adi v človeškem telesu: Zakaj sem poraščen z dlakami, ris.
09.00	Zoran in Žarko, ris.
09.10	Knjiga o džungli, ris.
09.20	Pokukajmo na Zemljo: Francija, ris.
09.25	Marcelino Kruh in vino, ris. nan.
09.45	Luka, ris.
09.50	Pujsa Pepa, ris.
09.55	Hura za Hopka, , ris. nan.
10.20	Minuta v muzeju: Ogledalo
10.30	Kapetan Sabljezobi, vladar
sedmih morij, 17/26
10.45	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Koper
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25 Avsenikovih 60 v M 14.50 Ljudje podeželja: Mož s konjem, dok. ser.
15.05 Najsrečnejše dekle na svetu,
romunski film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Komisar Rex (XI.), 6/12 18.10 Mucika, ris. 18.55 Dnevnik, vreme, šport 19.20 Parlamentarne volitve 2014 19.45 Sport
20.00 Volitve 2014 - volilni večer 22.10 Poročila, vreme, šport 22.35 Poletna scena 23.00 Slovenski magazin 23.30 Dnevnik, vreme, šport 00.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Infokanal
TV SLO T
07.30 Poletna scena 08.25 Slovenski magazin 09.00 Turbulenca: Kultura življenja v prometu
09.30 Ugriznimo znanost: Antibiotiki 09.50 Finale tekmovanja
harmonikarjev Evropske mreže orkestrov One: David Novak in Manca Dornik (Slovenija) 10.40 Slavko Osterc in Richard Strauss, opera in balet 11.30 Tanja Činč, koncert za klavir 13.00 Nogomet - sp: tekma za 3.
mesto, posn. 15.00 Kolesarstvo, dirka po Franciji,
vključitev v prenos 17.50 Veslanje, sp, posn. 19.00 Nogomet - sp 2014, studijska oddaja
19.15 Zaključna slovesnost, prenos iz
Rio de Janeira 19.35 Žrebanje Lota 19.40 Studijska oddaja 20.50 Finale, prenos iz Rio de Janeira 23.30 Zabavni kanal
pop
07.00	OTO čira čara
07.01	Chuggington, ris. 07.15	Rori, dirkalnik, ris. 07.20	Mojster Miha, ris. 07.30	Dežna kapljica, ris. 07.55	Van Dog, ris. 08.00	Kaja, ris.
08.15	Sabrinino skrivno življenje, ris.
08.40	Winx klub, ris.
09.05	Lego Chima, ris.
09.30	Samuraj, ris.
09.55	Povrnitev v plavo laguno, am. film
11.15	Skandal, nan.
12.40	Tv prodaja
12.55	Kamp razvajencev, ang. ser.
13.55	Zmenki milijonarjev, am. ser.
14.45	Posel mojega življenja, am. ser.
15.40	Harry Potter in svetinje smrti, 1.
del filma
18.10	Ljubezen skozi želodec
18.45	24ur vreme
18.50	24ur
20.00	Volitve 2014
22.15	Razglednice iz pekla, am. film
23.00	Volitve 2014 - vklop
23.05	Razglednice iz pekla, nad. filma
00.15	Ljubezen je zastonj, am. film
02.05	24ur, ponov.
03.05	Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Kako je nastalo bučno olje?
09.25 Ustvarjalne iskrice (80): Šal iz
puloverja 09.45 Pikin VTV studio (2/2013) 10:25 2220. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Vurberk 2013, posnetek 1. dela 12:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.50 Iz arhiva VTV: Sonce mojega življenja, (ob 90. letnici Vinka Šmajsa) 13.30 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Nanovo: Ponovna uporaba je IN 19.20 Pop corn: Victory, Born to be 20.20 Vabimo k ogledu 20.25 Jutranji pogovori 21.15 Naj viža: Ta pravi faloti, Rutina 22.25 Kmetijski razgledi 22:55 Strokovnjak svetuje: Matura in
učenje čez poletje 23.55 Videostrani, obvestila
07.00	Poletna scena
07.30	Zrcalo tedna
08.00	Zakaj?, ris.
08.02	Mali kralj, ris.
08.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
08.10	Angelina balerina, ris.
08.20	Gospodič Jakob, ris.
08.25	Marcelino Kruh invino, ris. nan.
08.45	Knjiga o džungli, ris.
08.55	Minuta v muzeju, ponov.
09.00	Metka in Zverinko Zver, ris.
09.10	Infodrom, poletje 2014
09.15	Moja soba: Neli
09.40	Enajsta šola: Bolnišnica, ponov.
10.25	V oblasti strojev, 2/3
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.50	Polnočni klub: Čopič pove vse
15.15	Dober dan, Koroška
15.45	Marcelino Kruh in vino, ris. nan.
16.10	Juvi, aerobika za otroke, anim. ser.
16.20	Studio Kriškraš: Olimpijada
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Poletna scena, ponov.
17.45	Zdravje Slovencev: Očesne bolezni
18.10	Moji, tvoji, najini, 31/35
18.35	Knjiga o džungli, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi
22.25	Poletna scena
23.20	Podoba podobe: Gabrijel
Stupica - retrospektiva
23.50	Slovenska jazz scena
00.25	Dnevnik, ponov.
01.05	Vreme, šport
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Infokanal
TV SLO T
07.15	Odmevi
08.00	Zakaj?, ris.
08.02	Mali kralj, ris.
08.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
08.10	Angelina balerina, ris.
08.20	Gospodič Jakob, ris.
08.25	Hura za Hopka, ris. nan.
08.45	Knjiga o džungli, ris.
08.55	Minuta v muzeju, ponov.
09.00	Metka in Zverinko Zver, ris.
09.05	Juvi, anim. ser.
09.15	Studio Kriškraš: Olimpijada
09.40	Vetrnica: Plepletene noči
09.45	Zgodbe iz školjke: Bine
10.05	Naučimo se pesmico z Melito
10.40	Kje s'pa ti doma?, 3/4
11.55	Festival Ljubljana
13.00	Poročila, vreme, šport
13.35	Studio city
14.30	Obzorja duha
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Musti, ris.
15.50	Larina zvezdica, ris.
16.05	Angelina balerina, ris.
16.15	Ribič Pepe
16.35	S soncem v očeh: Igrače, nan.
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Poletna scena, ponov.
17.45	Živali v mestu, dok. odd.
18.10	Moji, tvoji, najini, 32/35
18.40	Luka, ris.
18.45	Pujsa Pepa, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Paradiž (II.), 1/8
20.55	Mreža nepodkupljivih, dok. ser.
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.55	Poletna scena
23.20	Pričevalci: Lučka Jerman Kralj
00.25	Dnevnik, ponov.
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Infokanal
07.15	Odmevi
08.00	Zakaj?, ris.
08.02	Mali kralj, ris.
08.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
08.10	Angelina balerina, ris.
08.20	Gospodič Jakob, ris.
08.25	Marcelino Kruh in vino, ris. nan.
08.45	Knjiga o džungli, ris.
08.55	Minuta v muzeju, ponov.
09.00	Metka in Zverinko Zver, ris.
09.05	Firbcologi, odd. za otroke
09.30	Trpljenje mladega Igorja, 3/4
10.00	Megabiti energije, dok. odd.
10.40	Marija in Andrej, dok. odd.
11.40	Trans Kanada: Toronto -
St'Johns, 2/2
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Volitve 2014 - soočenje,
ponov.
15.20	Mostovi Hidak
15.55	Mali kralj, ris.
16.00	Gregor in dinozavri, ris.
16.10	Aktivarorji: Junak Ferenc, ponov.
16.25	Moja soba: Neli, resn. odd.
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Poletna scena, ponov.
17.45	Sam sebastian: Šesti čut
18.05	Moji, tvoji, najini, 30/35
18.35	Mili in Moli, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Volitve 2014 - soočenje
22.00	Odmevi
22.30	Volitve 2014 - predstavitev liste
22.45	Vreme, šport
23.00	Poletna scena
23.25	Polnočni klub: Čopič pove vse
00.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.00	Infokanal
TV SLO T TV SLO T
07.00	Otroški kanal	18.35
09.10	Zabavni kanal	18.30 19.20 19.25
15.00	Kolesarstvo, dirka po Franciji,	
	vključitev v prenos	
17.30	Nogomet, sp, finale, posn.	21.10 22.00
20.00	Nogomet, sp, studijska oddaja	
20.30	Gala koncert iz Ria	
22.00	Dediščina Evrope, dokum. odd.	
23.00	Občutljiv primer, 1/2	22.25
00.35	Točka, glasb. odd.	
01.20	Zabavni kanal	00.00 00.50
		
07.00	Otroški kanal
09.10	Zabavni kanal
16.40	Točka, glasb. odd.
17.35	Mostovi Hidak
Maribor, prenos iz Maribora
Katharina Hagopian in Irena Koblar
Ubil sem svojo mamo, kanad.
Točka, glasb. odd.
07.00 Otroški kanal 08.00 Zabavni kanal 12.15 Čajna punčka, odlomki iz baleta 12.45 Na obisku: 50 let tržaške
popevke 13.55 Svet stav, dok. odd. 15.00 Kolesarstvo, dirka po Franciji,
vključ. v prenos 17.30 Tenis: ATP Challenge,
četrtfinale, prenos iz Portoroža 20.00 Nogomet - sp 2014, studijska oddaja
20.20 Odbojka, evrop. liga, Slovenija - Turčija (Ž), prenos iz Novega mesta
22.30 Protežiranec, hongkonški film 20 Zabavni kanal
uu.au ¿aoavm Kanai	00.20 Zabavni kanal
pop pop □□□
ISpretni Manny, ris.	*	I"™-1 —
06.00	Spretni Manny, ris.
06.25	Moj mali poni, ris.
06.50	Skrivnostni ranč, ris.
07.15	Spuži Kvadratnik, ris.
07.40	Tara, ris.
08.05	Lego Ninjago, ris.
08.30	Hotel 13, nan.
08.45	Tv prodaja
09.00	Beverly Hills 90210, nan.
09.45	Tv prodaja
10.00	Želim te ljubiti, nan.
10.55	Tv prodaja
11.10	Sila, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Vrtinec življenja, nan.
13.15	Beverly Hills 90210, nan.
14.05	Razglednice iz pekla, am. film
16.00	Želim te ljubiti, nan.
16.55	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nan.
18.00	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Čez 30 in še pri tastarih, am. film
21.45	24ur zvečer
22.05	Precej legalno, nan.
22.55	Maščevanje, nan.
23.45	Na terapiji, nan.
00.15	Sanjska ženska, am. ser.
01.05	24ur, pon.
02.05	Zvoki noči
Spretni Manny, ris.
06.25	Moj mali poni, ris.
06.45	Skrivnostni ranč, ris.
07.05	Spuži Kvadratnik, ris.
07.30	Tara, ris.
07.50	Lego Ninjago, ris.
08.15	Pingvini z Madagaskarja, ris.
08.40	Hotel 13, nan.
08.55	Tv prodaja
09.10	Beverly Hills 90210, nan.
09.55	Tv prodaja
10.10	Želim te ljubiti, nan.
11.05	Tv prodaja
11.20	Sila, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Vrtinec življenja, nan.
13.25	Beverly Hills 90210, nan.
14.15	Sanjska ženska, am. ser.
15.10	Precej legalno, nan.
16.00	Želim te ljubiti, nan.
16.55	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nad. nan.
18.00	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
20.45	Trdoglavci, nan.
21.40	24ur zvečer
22.00	Precej legalno, nan.
22.50	Maščevanje, nan.
23.40	Na terapiji, nan.
00.10	Sanjska ženska, am. ser.
01.00	24ur
02.00	Zvoki noči
06.00	Spretni Manny, ris.
06.25	Moj mali poni, ris.
06.45	Skrivnostni ranč, ris.
07.05	Spuži Kvadratnik, ris.
07.30	Tara, ris.
07.50	Lego Ninjago, ris.
08.15	Pingvini z Madagaskarja, ris.
08.40	Hotel 13, nan.
08.55	Tv prodaja
09.10	Beverly Hills 90210, nan.
09.55	Tv prodaja
10.10	Želim te ljubiti, nan.
11.05	Tv prodaja
11.20	Sila, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Vrtinec življenja, nan.
13.25	Beverly Hills 90210, nan.
14.15	Sanjska ženska, am. ser.
15.10	Precej legalno, nan.
16.00	Želim te ljubiti, nan.
16.55	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nan.
18.00	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	V bogastvu in bedi, am. film
22.10	24ur zvečer
22.30	Roparice, am. film
23.05	Eurojackpot
23.10	Roparice, nad. filma
00.45	Neuslišane molitve, am. film
02.15	Zvoki noči
12
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.00 oglasi
10.05 Iz arhiva VTV: Miš maš: Kaj je
puberteta? 10.45 To bo moj poklic: Fizioterapevt, delovni terapevt (23. oddaja) 5 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 0 Videospot dneva 12.05 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Modri Jan: Poletje v družbi
Modrega Jana 18.50 Pika Nogavička v Angliji 19.15 Ustvarjalne iskrice: (81): Nakit
iz das mase 19:30 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 21.00 Regionalne novice 21.10 Župan z vami: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina
22.10 Velenje, mesto rocka: skupina AVE
23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo 09.00 Modri Jan: Poletje v družbi
Modrega Jana 09.15 Pika Nogavička v Angliji 09.40 Ustvarjalne iskrice: (81): Nakit
iz das mase 09.55 Oglasi
10.00 Župan z vami: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina
11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.20 Videospot dneva 11.25 Videostrani obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Nanovo: Predstavitev MSV, Mladi za Veleje
Ustvarjalne iskrice: Ustvarjalne iskrice (82) 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 20.00 Skrbimo za zdravje: Bolezni žil 21.00 Oglasu
21.05 2221. VTV magazin, regionalni
- informativni program 21.20 Kultura, informativna oddaja 21.25 To bo moj poklic: Voznik, (24. oddaja)
21.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.20 Ans. Spev: Po Slakovi poti, 2. del
23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
19.15
08.55 Napovedujemo
09.00 09.00Dobro jutro, informativna
oddaja 10.00 Oglasi
10.05 Nanovo: Predstavitev MSV,
Mladi za Veleje 10:55 2221. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Skrbimo za zdravje: Bolezni žil 12.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Videospot dneva 12.40 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Čas za nas, tabornike: Na
obisku v Šmartnem ob Paki 19.05 Ustvarjalne iskrice (83): Posteljica za hišnega ljubljenčka 19.30 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn: Momento, Omar Naber
22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Na obisku ... pri Karliju Čretniku,
ponovitev 23:30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
Naš čas, 26. 6. 2014, barve: CM K, stran 25
26. junija 2014
PRIREDITVE
25
Knjižne novosti
KASPARAVIČIUS, Kestutis: Podvodna zgodba
ml- Mladina / C -S - Cicibani -Slikanice
Sredi modrega morja, kjer je vode toliko, da se ti kar megli pred očmi, je živela jata osmih ribic. Po vsakem močnem neurju je v morju vladal velik nered in ribice so se morale zelo potruditi, da so morski svet vedno znova spravile v red. In ker so neurja divjala zelo pogosto, so imele ribice veliko dela in na prave počitnice si niso drznile niti pomisliti. Pomagale so parniku, ki je nasedel, jadrnicam, ki jih je močan veter zasukal, podmornicam, ki so se zapičile v katero od sipin, pomagale so tudi soncu, da ni padlo v morje ter oblakom, da niso točili dežja tam, kjer to ni bilo potrebno. Nekega dne so srečale hobotnico in ji pomagale sezuti čevlje, ta pa se jim je zahvalila tako, da je z vsako lovko nadomeščala eno od ribic. Tako so ribice po dolgem času lahko odšle na zaslužene počitnice. Duhovite kratke zgodbice, primerne ravno za prihajajoče počitnice, so delo litovskega pisatelja Kasparavičiusa, ki je prejel za svoja dela številne nagrade, leta 1993 in 2003 je bil nagrajen tudi na sejmu v Bologni. Knjigo je prevedel Klemen Pisk.
BRUNHOFF, Jean de: Zgodba o Babarju
ml - Mladina / C - Sz -Cicibani - Slikanice zaboji
Francoski pisatelj in ilustrator Jean de Brunhoff je napisal zgodbe o pogumnem slončku Babarju. Babarjeve dogodivščine so znane po vsem svetu, doživele so že vrsto ponatisov in so primerne za otroke vseh starosti. Zgodba o Babarju je prva iz zbirke slikanic, govori pa o malem slončku, ki je živel v velikem gozdu. Mama ga je imela zelo rada, ker je bil priden. Nekega dne je šel z mamo na sprehod in divji lovci so mu ustrelili mamo. Babar se je ves prestrašen pognal v beg, tekel je in tekel ter prispel v veliko mesto. Srečal je starejšo gospo, ki
je imela zelo rada male slone in živel je pri njej. Kljub vsemu udobju, ki ga je imel, pa Babar ni bil popolnoma srečen. Pogrešal je igro s svojimi bratranci in opičjimi prijatelji, sanjaril je o svojem otroštvu, pogrešal je mamo. Nekega dne je Babar med sprehodom po mestu zagledal dva slončka, ki sta tekla proti njemu. Bila sta njegova prijatelja iz gozda, Artur in Celestina. Bo Babar ostal v mestu ali pa se bo s prijatelji vrnil v gozd?
BROOKS, Kevin: iBoy
ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta dalje
Roman iBoy je sodoben znanstvenofantastični triler s primesjo ljubezenske zgodbe in je primeren za najstnike kot tudi za odrasle bralce.
Tom Harvey je šestnajstletni fant iz južnega
Londona, navaden mulc brez večjih težav, ki ima kot vsak najstnik svoje upe in sanje. Ena od teh sanj je bila punca Lucy Walker, v katero je bil Tom zaljubljen. Živi skupaj s svojo babico v blokovskem naselju. Njegovo življenje pa se v trenutku spremeni, ko mu iz trinajstega nadstropja z jasnega modrega neba bliskovito na glavo prileti mobilni telefon, iPhone in mu prebije lobanjo. Ko se po sedemnajstih dneh zbudi iz kome, ugotovi, da njegovo življenje ni več tako kot je bilo, saj mu kirurgi pri operaciji niso mogli odstraniti vseh drobcev iPhona. Zaradi teh še vedno funkcionalnih delcev, ki so ostali v možganih, dobi Tom nenavadne sposobnosti superjunaka. Odloči se, da bo odkril, kdo je tistega petka, ko mu je na glavo priletel telefon, posilil Lucy in pretepel njenega brata. Na piki ima tolpo iz njihovega blokovskega naselja in zaplete se v nevarno igro, ki se skoraj tragično konča.
ROBINSON, Rowan: Velika knjiga o konoplji
od - odrasli / 631 - Kmetijstvo
Konoplja je ena od najbolj izjemnih rastlin, kar jih pozna človek. Poznamo jo že več kot deset tisoč let in lahko rastlino, njene dele ali sestavine uporabimo za preko 50.000 izdelkov na skoraj vseh industrijskih področjih. Obenem pa je to rastlina, od katere del javnosti veliko pričakuje in ji pripisuje čudežno moč, drugi del javnosti pa jo napada. Konoplja je vsestransko uporabna, koristna, za pridelavo nezahtevna rastlina, ki raste skoraj po celem svetu, njen pridelek pa je v kratkem času zelo velik. Ta dolga leta zapostavljena rastlina, zaradi različnih lobijev, je uporabna tako kot gorivo, vlakna, tkanine, papir, plastika, zdravila ... Knjiga prinaša resnične podatke o tej rastlini, njeni uporabi v različne namene, razkriva pravo bogastvo večinoma zamolčanih dejstev o skoraj vseh s konopljo povezanih temah. Je popoln vodič po okoljski, komercialni, zdravstveni in duhovni rabi, kot je zapisano v podnaslovu knjige.
KALOPER, Urška: O mozoljih, ljubezni in drugih nadlogah
ml - Mladina / 613.95 - Otrok
Knjiga O mozoljih, ljubezni in drugih nadlogah je zasnovana po priljubljeni rubriki Ogledalo, ki izhaja že več let v reviji PIL. Hitra rast, mozolji, sprememba glasu, želja po spolnosti, prve ljubezni, ki jim sledijo razočaranja, vse to so težave, ki najstnikom grenijo življenje. Ana, Nina, Miha, Luka, Nika, Eva, Maja in Tina so glavni junaki knjige, ki imajo z odraščanjem cel kup težav, rešujejo pa jih na zabaven in poučen način. Knjiga je primerna za najstnike, da se bodo lažje spopadli s svojimi težavami, staršem pa bo v pomoč, da bodo lažje razumeli svoje odraščajoče otroke.
■ BL
CITY CENTER Celje
•	četrtek, 10.7., od 14.00 -19.00, Biotržnica
•	petek, 11.7., od 14.00 Kmečka tržnica
•	Nedelja, 13.7., ob 11.00 Pravljične urice, Prišel je samorog
•	Od torka, 15.7. do 15.8. Ustvarjalni natečaj in razstava OŠ Celje »Nogometno prvenstvo v Braziliji 2014
•	Vsak dan vabljeni na KARTING na vrhnje parkirišče!
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 10. julij
7.00 Restavracija pod Jakcem -Gorenje
Krvodajalska akcija 7.00 Kotalkališče v Sončnem parku in Vodni center ZOO station v avtokampu Jezero Kralji v Sončnem parku -Menserola počitnice 8.00 ob TRC Jezero in ob mestnem stadionu
Športni tabor Zmaga Kuštrina 9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 16.00 Kotalkališče Velenje in Mladinski center Velenje
Poletje na kotalkališču 4102 17.00 Letni kino ob Škalskem jezeru
Stari pisker, projekcija filma 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir: Razmigajte svoje možgane 20.00 Titov trg Velenje
American Music Abroad, koncert simfoničnega orkestra in zbora iz ZDA (30. PKP)
Petek, 11. julij
7.00 Restavracija pod Jakcem -Gorenje
Krvodajalska akcija 7.00 Kotalkališče v Sončnem parku in Vodni center ZOO station v avtokampu Jezero Kralji v Sončnem parku -Menserola počitnice 8.00 ob TRC Jezero in ob mestnem stadionu
Športni tabor Zmaga Kuštrina 9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 17.00 Pekarna v Starem Velenju
Rokodelavnica - Delavnica vezave
Pekarna dobi »novo« fasado
Velenje, 11. in 12. julija -
Jutri in v soboto se bo veliko dogajalo v Pekarni v Starem Velenju. Kulturno-umetniško društvo Koncentrat, ki združuje mlade umetnike iz Šaleške doline in širše, bo v petek ob 17. uri pripravilo prvo delavnico v sklopu Rokodelavnice. Na njej si bodo udeleženci lahko izdelali svojo skicirko. V soboto od 10. ure dalje pa vabijo mlade k sodelovanju pri poslikavi fasade Pekarne.	■ bš
skicirk 18.00 Velenjski grad
Prespimo v gradu - Grajske sanje 20.00 Havana bar
Poletje v Havana baru, Coctail party
Sobota, 12. julij
8.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: cirkuška predstava Sirkec, sirkec (30. PKP) 17.00 Pekarna v Starem Velenju Pekarna, penzl in rock'n'roll, barvanje fasade pekarne 21.00 Park pred Vilo Herberstein, Velenje
Vlado Kreslin, Beltinska banda in Mali bogovi, veliki poletni koncert (30. PKP)
Ponedeljek, 14. julij
7.00 Kotalkališče v Sončnem parku in Vodni center ZOO station v avtokampu Jezero Kralji v Sončnem parku -Menserola počitnice 9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroš. igrišču 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 16.00 Kotalkališče Velenje in Mladinski center Velenje
Poletje na kotalkališču 4102 17.00 Vila Bianca Velenje
Odprtje razstave Ota Gantarja 18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Bridge turnir: Razmigajte svoje možgane
21.30 pred Domom kulture Velenje Filmska projekcija: romantična komedija Prvo leto po poroki (Zvezde pod zvezdami 2014)
Torek, 15. julij
7.00 Kotalkališče v Sončnem parku in Vodni center ZOO station v avtokampu Jezero Kralji v Sončnem parku -Menserola počitnice 9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču
10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 Poletje na travniku - Torkove igrarije: Odpotujmo v Foitovo Afriko (30. PKP) 16.00 Kotalkališče Velenje in Mladinski center Velenje
Poletje na kotalkališču 4102 20.30 Pred Domom kulture Velenje Koncert Mef in
Narodnoosvobodilni band (30. PKP)
Sreda, 16. julij
7.00 Kotalkališče v Sončnem parku in Vodni center ZOO station v avtokampu Jezero Kralji v Sončnem parku -Menserola počitnice 10.00 Knjižnica Velenje
Zabavna sreda: Rastline in živali naših planin 9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 16.00 Kotalkališče Velenje in Mladinski center Velenje
Poletje na kotalkališču 4102 21.00 Galerija Velenje
Koncert glasbene skupine Bassless, Sašo Vrabič in prijatelji
ŠOŠTANJ
Sobota, 12. julij
X Odhod iz AP Šoštanj
Skupna akcija šaleških PD Dleskovška planota (izlet in turi)
Ponedeljek, 14. julij
8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje: Pohod do Sadnega gozda in predstavitev le-tega
Torek, 15. julij
9.00 Zbirno mesto pred MS Šoštanj Kolesarjenje/pohod v Gaberke in ogled 3D makete ter Mini gozdne učne poti
Sreda, 16. julij
9.00 Zbirno mesto pred MS Šoštanj Ogled gradu Komenda in proizvodnje Tovarne nogavic Polzela
12.30 Središče za samostojno učenje Šoštanj
Indijanski tabor ob Škalskem jezeru
Velenje, 8. julija - Od začetka julija velenjski Mladinski center na velenjskem kotalkališču izvaja različne aktivnosti za mlade. Aktivne in zabavne počitnice za otroke in mladostnike potekajo od ponedeljka do četrtka med 16. in 20. uro. Kadar je vreme slabo, dejavnosti preselijo v objekt ob kotalkališču. Prihodnji teden, od ponedeljka do petka, od 9. do 20. ure, se bo v Letnem kinu ob Škalskem jezeru odvijal še en počitniški projekt MC Velenje. Pripravljajo namreč otroško-mladinski projektni tabor, ki bo indijansko obarvan. Udeleženci od 6. leta starosti dalje se bodo družili v indijanskem šotoru z ognjiščem in ob spremljavi bobnov brali indijanske pravljice, izdelovali nakit, kuhali in se preizkušali v različnih športih.	■ bš
KINO VELENJE • SPORED
KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:
KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 2, 2D in 3D
How to Train Your Dragon 2 (ZDA) Animirana družinska pustolovščina, , sin-hronizirana v slovenščino, 105 minut. Režija: Dean DeBlois. Slovenski glasovi: Primož Forte, Urška Hlebec, Dani Bavec, Katja Ajster, Aljoša Kovačič, Gojmir Lešnjak, idr.
Petek,11. 7., ob 19.00 3D Sobota, 12. 7., ob 19.00 Nedelja, 13. 7., ob 16.00 3D - otroška matineja
Minilo je pet let, odkar sta mali neustrašni Viki in njegov zmaj Brezzobi poskrbela za mir med zmaji in Vikingi. Toda med tem, ko vaščani uživajo v zabavnih tekmah z zmaji, Viki s svojim letečim prijateljem raje raziskuje nova ozemlja. Viki odleti na dolgo potovanje, med katerim naleti na skrivnostno ledeno votlino s številnimi nepoznanimi zmaji in skrivnostnim Zmajevim jezdecem. Kar naenkrat se prijatelja znajdeta sredi boja za mir.
FIFA: ZDRUZENE STRASTI
United Passions (Francija) Drama, 110 minut. Režija: Frédéric Auburtin. Igrajo: Tim Roth, Sam Neill, Thomas Kretschmann, Karina Lombard, Gérard Depardieu, Fisher Stevens, idr.
Petek,11. 7., ob 21.00 Sobota, 12. 7., ob 23.15 Nedelja, 13. 7., ob 18.00
Letošnje svetovno nogometno prvenstvo sovpada s 110. obletnico ustanovitve FIFE, mednarodnega nogometnega združenja, ki je na začetku prejšnjega stoletja nastalo v Parizu. Kljub nasprotovanju Angležev se leta 1904 skupina strastnih nogometnih navdušencev odloči združiti nacionalne nogometne organizacije pod eno streho. Težavnim logističnim, finančnim in političnim začetkom navkljub FIFA počasi raste v globalno priznano organizacijo, ki mora kljubovati vojnam, ekonomskim izzivom in finančnim škandalom.
VEČNA LJUBIMCA
Only lovers Left Alive (VB, Nemčija, Grčija) Romantični triler, drama, 123 minut. Režija: Jim Jarmusch. Igrajo: Tilda Swin-ton, Tom Hiddleston, Mia Wasikowska,
John Hurt, idr.
Petek, 11. 7., ob 23.15 Sobota, 12. 7., ob 21.00 Nedelja, 13. 7., ob 20.15
Zgodba pripoveduje o Adamu in Evi, ranljivih in rahločutnih vampirjih, ki se ljubita že stoletja. Adam je samotarski glasbenik, ki skrit pred svetom med ruševinami sodobnega Detroita obupuje nad zatonom človeške civilizacije. Eva, razpeta med maroškim Tangerjem in svojim večnim ljubimcem, zgodovino človeštva spremlja že 3000 let in optimizem raje črpa iz narave. Oba sta omikana intelektualca, strastna ljubitelja glasbe, literature, znanosti, poslednja pripadnika stare šole. Svoj divji gon sta se naučila krotiti. Za preživetje ne ubijata. Toda zombiji - kot pravita ljudem - niso zastrupili le svojih zalog vode, temveč tudi lastno kri, ki ostaja pogoj za preživetje nesmrtnikov.
PRVO LETO PO POROKI
I Give It A Year (VB) Romantična komedija, 97 minut. Režija: Dan Mazer Igrajo: Anna Faris, Rose Byrne, Simon Baker, Rafe Spall, Minnie Driver, Jason Flemyng, idr.
Računalniška delavnica: Vodni žig na fotografiji
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 10. julij
7.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom za otroke
9.00 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru Tečaj rolanja
10.30 Marof - sejna soba Tečaj španščine
Petek, 11. julij
7.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom za otroke
9.00 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru Tečaj rolanja
10.30 Marof - sejna soba Tečaj španščine
20.00 Prireditveni prostor ob gasilskem domu v Paški vasi Gasilska veselica z ansamblom Glas in Preprosto črnimi
Sobota, 12. julij
17.00 Prireditveni prostor ob gasilskem domu v Paški vasi Tekmovanje starejših gasilcev s starimi motornimi ročnimi brizgalnami (liga SAŠA regije s SMRB)
20.00 Prireditveni prostor ob gasilskem domu v Paški vasi Podelitev pokalov in priznanj in družabno srečanje z Veselimi svati
22.00 Prireditveni prostor pod kozolcem Oglede tekme za tretje mesto SP v nogometu na velikem platnu
Nedelja, 13. julij
21.00 Prireditveni prostor pod kozolcem Finale SP v nogometu na velikem platnu
Ponedeljek, 14. julij
7.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom za otroke
Torek, 15. julij
7.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom za otroke
Sreda, 16. julij
7.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom za otroke
Lunine mene
Ponedeljek, 14. 7., ob 21.30 - Zvezde pod zvezdami pred domom kulture Velenje (če bo slabo vreme, v mali dvorani Kina Velenje)
Ustvarjalci romantičnih komedij Dnevnik Bridget Jones in Pravzaprav ljubezen predstavljajo zabavno zgodbo mladega para, ki se sooča s pastmi in ovirami prvega leta skupnega življenja. Poleg čudaških sorodnikov ju v negotovosti drži predrzna zakonska svetovalka, za dodatne težave pa poskrbi njegovo bivše dekle in njena nova stranka, ki poskrbita za nepričakovane ljubezenske skušnjave. Kljub iskreni ljubezni, se morata mladoporočenca ves čas truditi pri ohranjanju zakonske zaobljube, da bosta ostala skupaj v dobrem in slabem, kar povzroči obilico zabavnega kaosa.
Naslednji vikend, od 18. 7. do 21. 7. napovedujemo:
animirano pustolovščino AVIONI 2: V AKCIJI 2D in 3D, komedijo PA NE ŽE SPET TI, triler LOCKE, ter v Zvezdah pod zvezdami, v ponedeljek ob 21.30 ob Domu kulture, dramo OTOŽNA JASMINE.
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
26
OBVESCEVALEC
Men
10. julija 2014
Nagradna križanka Mobtel
PRIPRAVA
ZA ZAPIRAN. VRAT, OKEN
PRIJETEN VONJ
REBRIČAS-
TA VOLNENA TKANINA
JOSEF TISO
NORVEŠKI POLARNI RAZISKOV,-
ROALD (1872-1928)
«S
V
SLOVENSKA
TV-VODITELJ. (RoŠ)
ARABSKI PRAVLJIČNI POMORŠČAK
LOPATICA, PLEČNICA
ELEKTRO-KARDIO-GRAM
MESTO NA NIZOZEMSKEM
ULTTiA KRATKI VALOVI
TRIK, PREVARA
DIONIZOVA ŽENA V GiS. MITOLOG.
DRAŽEN PETROVIČ
KULTURNO DRUŠTVO
ARABSKO IME ZA OČETA
B
U
SKUPEK ENAKIH CELIC
V
TELESU
ARGENTINSKI
POLITIK. ROBERTO M.
ARGETINS-
O
IVAN SIVEC
GRŠKA BOGINJA PREPIRA
IVAN KOVAClČ
MESTO V ŠPANIJI
D
ODŽAGAN KOS DEBLA
LUKA V
IZRAELU
R
JAMA, V KATERI KOPLJEJO ILOVICO
AVSTRALSKI
MEDVEDEK VREČAR
VSE ^
SfSSSoDAiAH
Osvežite svoj o garderobo na knUh
velikih popustov!
TelekomSIovenije
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje Tel.: 03 587 63 76 GSM: 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje Tel.: 03 587 63 57 GSM: 041 703 699
Prodajalna MOBTEL Mozirje
Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) Tel.: 03 583 42 95 GSM: 051 303 003
Irscom Romeo Šalamon, s. p.
•sklepanje in podaljševanje naročnin
•prodaja akcijskih mobitelov
•prodaja Mobi paketov in Mobi kartic
•prosta prodaja mobilnih telefonov in dodatne opreme
*ne spreglejte: vsak mesec bogate _ nagradne igre na FB El profilu prodajalne mobtel!
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do
21. 7. 2014 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a,
3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.
Izžrebali bomo 3 lepe nagrade: mobilni telefon,
avtopolnilec in torbico za GSM. Nagrajenci
bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE »PENTLJA« na Koroški cesti v Šoštanju, objavljene v tedniku Naš čas 26junija so:
1. nakup v vrednosti 20,00 evr prejme: ROK TURINEK, Vodnikova
1.	Šoštanj
2.	nakup v vrednosti 15,00 evr prejme: ŠTEFKA VELER, Studence 13, Žalec
3.	nakup v vrednosti 10,00 evr prejme: TANJA CEROVŠEK, Mali vrh 28, Šmartno ob Paki
Nagrajenci naj se oglasijo z osebno izkaznico v Pentlji na Koroški cesti v Šoštanju, vsak dan med 7.30. in 18.uro /odmor od 11.30 do 12.30/, v soboto pa med 8. in 12. uro, kjer bodo prejeli nagrade.
P0VEÍ	AJTE
SIDOI z oglaševanjem v	IICEK naših medijih!
03898	1758

éí
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 10. julija
Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
PETEK, 11. julija
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
SOBOTA, 12. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 V imenu Sove (vmes ob 18.30 Poročila); 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 14. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 15. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30
Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 16. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rok Šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Naš čas, 26. 6. 2014, barve: CM K, stran 27
10. julija 2014
MiCftfl
OBVESCEVALEC
27

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
<j^TOPgozd
Prodaja DRV
Verjetno NAJCENEJŠA DRVA na ti gu Spravilo in odkup lesa
031 397 508 031 593 083
TOPgozd, Matic Luskar «.p.
frizerski studio >
Marko Hriberšek
Kidričeva cesta 2b 3320 Velenje, 031/594-451
« >CÄ rt « ^	
s	! S2
g C	P ÍX o
& J3	2
i ë	
C/O	
	I
ÏH1	1
SESKO d.o.o.
DLGECEÊSÉ) .

Vlečne naprave
Nosilci za kolesa >i
J prikolice ^kovai oprema zajkonje]
Hm nn^ Brigita Bučar s.p.,Prožinska vas 57, Štore
■fl I Nil Proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov
Ull« ■	www.streha-metalko.si
Streho zo več 9enerocij!^^^||ftT*Q4'jV622f385]
NOVOST 555
Izjemna ugodna strešna kritina -j y
od slemena do žleba venemikosU
I I r SPECiaiSTïA
STRtHtïtîOLtT.
107.8 MHÍ5a. ■
Velenje
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
do 60 let za resno vezo. Gsm: 070 803 708
KUPIM!
nudimUIII
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
KUPIM avto Citroen C4 Picasso in motor apn-6 ali skuter. Gsm: 040 202 181
pridelki
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 SIMPATIČEN pravnik, 58-letni, urejen, želi spoznati žensko staro od 50
PRODAM 100 kock sena.
Gsm: 040 976 311
JEČMEN za krmo živine prodamo.
Gsm: 041 317 434
REFOŠK, rose, savinon in muškat -
klet Čehovin, prodam.
Gsm: 031 749 671
JABOLČNIK, račja jajca, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
fZVAü
DVE mladi kozi za nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 547 337 BIKCA limuzin, težkega okoli 140 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931
KRAVO simentalko, staro 12 let, brejo osmega teleta, mirnega značaja, vajena paše, ročne in strojne molže, posebej sprejme brez problema tudi druga teleta, prodam za 1.200,00 evrov. Gsm: 031 727 606 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje prodam. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372 PUJSKE ali odojke, težke do 30 kg, bučno olje in domače ocvirke prodam. Gsm: 041 445 315
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih
03 896 44 90
03 896 44 91 24 ur na dan
Plačilo na obroke
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH P0DKRAJ IN ŠKALE NUDIMO P0GREDN0 POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
DEŽURSTVA
IZDVELENJE
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
SekarnSelenje
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je
organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
iZoloZDRlVNlKf
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 12. 7. in 13. 7. - Mojca Pusovnik, dr. dent. med.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas Ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 7.30 - 9.00 torek, četrtek 12.00 - 14.00 Delovni čas Ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek 7.30 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje POROKEl
Lekše Bojan Aleš, Šoštanj, Cesta Talcev 3 c, in Šterk Irena, Velenje, Ljubljanska cesta 51; Klinc Matic, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 29, in Šiljak Mirela, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 29; Potrč Elvis, Velenje, Šenbriška cesta 16,
in Pašic Nina, Velenje, Šenbriška cesta 16.
[SMRTlI
Mravljak Vincencij, roj. 1939, Velenje, Goriška c. 40; Štante Frančišek, roj.1939, Žalec, Podlog v Savinjski dolini 22; Strniša Marija, roj. 1926, Polzela, Glavni trg 11; Sešel Ivana, roj. 1930, Dravograd, Otiški vrh 28.
habit
nepremičnine
Hablt, d.o.o. Koroška 43, Velmje
Tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
2-SOBNO stanovanje, Velenje, Tomšičeva cesta, adaptirano 2005, 56 m2, etaža: 4/5. Cena: 55.000 EUR
1,5-SOBNO stanovanje, Velenje, Kidričeva, zgrajeno 1970, 48 m2, etaža: P/3. Cena: 50.000 EUR
3-SOBNO stanovanje, Velenje, Kardeljev trg, zgrajeno1982, 84 m2, etaža: 1213 Cena: 75.000 EUR
več na
www.habit.si
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Vse življenje trdo si garala, vse za dom, družino dala, sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Zato, draga mama, ostala je beseda Hvala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre
MARIJE KRK
iz Škal
7. 2. 1946 - 23. 6. 2014
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in tolažbo, darovano cvetje in sveče, sveto mašo in kakršnokoli drugo pomoč. Hvala pogrebni
službi, pevcem, g. župniku, govorcu, godbi, častni straži in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči: Andreja in Robert z družinama
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Vse življenje trdo si garal, sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Zato, dragi ate, počivaj v miru.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi ate in dedek
ANTON KOLŠEK
iz Podgore 44 a, Šmartno ob Paki 22. 5. 1949 - 3. 7. 2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Hvala gospodu dekanu Ivanu Napretu za opravljen pogreb, pevcem, pogrebcem, govornici
Zdenki Kolenc, Premogovniku Velenje in Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: Mojca in Mateja z družino, Marija, Viki z družino
Naš čas, 10
7. 2014, barve: CM K, stran 28
Morje, sonce in veselje - za zdravje
Čeprav je letos v koloniji v Poreču letovalo pol manj otrok kot lani, so uživali in krepili zdravje - V VIRC-u nikoli ni dolgčas, tudi ko dežuje, ne - V torek v Savudrijo potuje druga izmena
Velenje, 7. julija - Prvi dan letošnjih poletnih počitnic, na praznični dan državnosti, je proti Poreču v Vzgojno-izobraževalno-rekreacijski center (VIRC), ki je v lasti mari-
tokrat pa bomo poskušali pričarati morsko počitniško razpoloženje tistih, ki so se v soboto v Velenje vrnili nasmejani in srečni. Za njimi je bilo 10 prelepih, brezskrbnih
veliko rož, lepih grmičkov in vedno čistih poti, ki so polne življenja, ko so otroci v kompleksu. A to čez dan, če je vreme lepo, ni prav pogosto. Če dežuje, kar je bilo letos
zakorakali vanjo. Mnogi med njimi so namreč vedeli, da je treba čas dobro izkoristiti, ker letos morja ne bodo več videli. A tudi tisti, ki ga bodo, so skupaj z novimi prijatelji, ki so jih spoznali prav zaradi kolonije, uživali tako v vodi kot na kopnem. Dopoldnevi in popoldnevi so bili zapolnjeni s kopanjem, po kosilu so vsak dan ustvarjali v različnih kreativnih delavnicah in sodelovali v športnih igrah. Teh je
borske Zveze prijateljev mladine, odpotovalo 51 otrok in 6 vzgojiteljev iz Šaleške doline. Prva izmena letošnje kolonije, ki jo je tudi letos organizirala MZPM Velenje, je bila proti prejšnjim letom prepolovlje-na. Žal. Zakaj se naenkrat zdi, da v Šaleški dolini ni več bolnih otrok, ki bi jim morje več kot koristilo, bomo skušali razjasniti prihodnji teden,
dni. Zato so zagotovo zaslužni tudi vzgojitelji, ki so bili srečni, ker letos hujših zdravstvenih težav v času kolonije ni bilo.
VIRC je pravo malo naselje. V njem je več objektov s sobami za otroke, velika jedilnica, ki se v popoldanskem in večernem času prelevi tudi v prireditveni prostor, in številni športni objekti. V njem je
pogosteje kot prejšnja leta, pa je možnosti za ustvarjanje in druženje »pod streho« več kot dovolj.
Mladi Šalečani polni talentov
Letos morje še ni bilo prav toplo, kar je motilo le odrasle. Otroci so uživali v vodi, še dobro streslo jih ni, ko so takoj po prihodu na plažo
Velenjčanka, mlada pevka Anja Friškovec. Kar je ob dejstvu, da je bilo v prvi izmeni skoraj 300 otrok - poleg velenjskih so tudi letos tam letovali karateisti in Maribora in mladi preko mariborske MZPM, velik uspeh. Tik pred koncem smo dobili tudi mis in mistra VIRCA.
plavati. V desetih dneh so splavali!
Tisti, ki kolonijo doživijo enkrat, se ponavadi vračajo. Zato žalosti dejstvo, da bo v torek, 15. julija, v Savudrijo odpotovalo le okoli 77 otrok iz Šaleške doline. Prostih mest je bilo namreč enkrat več, prijave pa še vedno zbirajo. Pol
Velenjska MZPM ima veliko talentov. In veliko le-1 pih deklet. Anja Friškovec je zmagala na izboru talentov, Noemi Čop pa je postala mis VIRC-a.
bilo veliko tudi zvečer, saj mladi več kot uživajo v njih. Vsak večer se je končal s prireditvijo, ki je bila čisto drugačna od »včerajšnje«. Ne, v VIRCU se nič ne ponavlja, saj vzgojitelji poskrbijo, da otroci v desetih dneh doživijo čim več novega, drugačnega, vedno kratkočasnega. Tudi letos so lahko pokazali svoje talente in tudi letos je zmagala
Mis je bila spet »naša«, Noemi Čop je žirijo navdušila tako z videzom kot kreacijo, ki jo je ob pomoči vzgojiteljic izdelala sama ...
Ni vredno izgubljati besed, zakaj je pomembno, da otroci in tudi najstniki poleti čim več dni preživijo ob morju. Ne le zaradi zdravja, tudi zaradi druženja z vrstniki in navajanja na samostojnost je kolonija več kot pozitivna izkušnja. Tudi za tiste najmlajše, stare le 5 ali 6 let. Med njimi so bili štirje, ki niso znali
manj pa jih ni zato, ker ne bi želeli na letovanje, ampak zato, ker jih je premalo dobilo napotnico pediatra, ki jim omogoča letovanje v zdravstveni koloniji. Zgodba, ki se bo, upam, letos končala. In se prihodnje leto ne bo ponovila. V dobro otrok, na katerih nihče ne bi smel varčevati.
■ bš
Napeto je bilo do zadnjega
Na vaških igrah sodelovale ekipe vseh desetih vaških skupnosti -Zmagovalci Podgorčani
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 6. julija - Na
prostoru za Hišo mladih v Šmar-tnem ob Paki je tamkajšnje turistično društvo v sodelovanju s šmarški-mi gasilci pripravilo minulo nedeljo
soncu, dejala, da je namen iger druženje in tekmovanje. Sodelujoči so v treh spretnostnih igrah, še bolj pa v najbolj razburljivi - vleki vrvi - vrstni red obrnili. V igrah nogometno zbiranje točk, prenos ključev s kavljem na vrvici, podira-
nu so po tretjem potegu Rečičani le spravili na kolena mladce vaške skupnosti Skorno.
Napeto je bilo vse do zadnjega. Seštevek vseh točk je pokazal, da so jih največ zbrali tekmovalci in tekmovalka ekipe vaške skupnosti
tradicionalne vaške igre. Letošnje so bile 24. po vrsti. Po informacijah se je drugič v vsem tem času zgodilo, da so na njih nastopile ekipe vseh 10 vaških skupnosti v občini.
Predsednica Turističnega društva Šmartno ob Paki Boža Polak je v pozdravnem nagovoru tekmovalcem in tekmovalkam ter obiskovalcem, ki so vztrajali na žgočem
nje plastenk z gasilsko brentačo so vse ekipe nastopile tekmovalno in druženje prihranile za čas po igrah. Nekaterim je pri tem šlo bolje »od rok« oziroma »nog«, obiskovalce pa so najbolj dvignili na noge »Martini Krpani« pri vleki vrvi. Nekateri obiskovalci so imeli občutek, da bodo prej strgali debelo vrv, kot da bodo popustili. V finalnem obraču-
Podgora. Zbrali so 38 točk ali 9 točk več kot drugouvrščena ekipa Šmartnega ob Paki. Na tretje mesto se je zavihtela Rečica ob Paki.
Ne le pri igrah, tudi pri predstavitvah vaških skupnosti so bile nekatere ekipe zelo izvirne, za kar jih je treba prav tako pohvaliti.
■
Na Pristavi prižgali kopo
Šoštanj, 27. junija - V petek popoldan so na Pristavi slovesno prižgali kopo. Kuhanje oglja je dandanes skoraj izumrlo in le redki starejši mojstri se tega težavnega in dolgotrajnega dela še lotijo. Na Pristavi že vrsto let ohranjajo to lepo staro tradicijo. Včasih so oglje pridobivali izključno v posebnih kopah, ki so jih oglarji postavljali v gozdovih. Les je potrebno najprej posušiti, material nato prečno razžagajo, te kose razcepijo na primerno debelino in jih zložijo v pokončni stožec, ki ga obdajo z mokro zemljo. V tako postavljeno kopo naredijo dve odprtini - eno na vrhu in drugo ob vznožju. Na sredini kope nato prižgejo ogenj, ki ustvarja potrebno toploto, da les zogleni.
Kopo na Pristavi vsako leto

v
/Č
Kopo postavijo člani turističnega društva, letos jo je pomagal prižgati župan. (Foto: TD Pristava)
postavijo člani Turističnega društva Pristava, prižgal pa jo je tudi letos župan Občine Šoštanj Darko Menih. Župan se je ob tej priložnosti zahvalil članom domačega društva, ki tako skrbno ohranjajo staro
tradicijo in s tem skrbijo, da stari poklici ne gredo v pozabo. Uspeh pridobivanja oglja na star način je namreč v največji meri odvisen od usposobljenosti oglarja.
■