Izhaja vsak nonrte
za tri ir. c \sak dar
1’osamez C. C.
Tclefou t
sc ne sj	jSM
kolone 67	ale
po 80 stot;
Komunizem ni nikakršno zboljšano krščanstvo. Slednjega so že dovolj skušali reformirati, pa niso z vsemi reformami izpremenili njegovega bistva, ki je nazadnjaško in despotično. Z reformami ne morem iz tigra napraviti ✓	ovce, iz ovce pa ne tigra.
rejemajo >eca. — ae štv. 3. a pisma osti ene i, vabila iprej. —
GLASILO SOCIJALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI
V TRSTU, sreda 26. januarja 1921
Po saciiaMfneni kongresu o Dvomu
Kongres italijanske socijalistične stranke, k: se je vršil v Livornu, je končal. Trajal je od 15. do 21. t. m.; torej sedem dni. V teh sed* mih dneh, dolgih, burnih m globokih teore* tičnih razprav, pa je utegnil rešiti kongres le eno izmed mnogih točk, ki so bile na dnev* nem redu m sicer točko o strankini taktiki in o razmerju stranke do Tretje internacijo* naJe.
Na kongresu so se bile med seboj tri po* gkvitne struje v stranki: komunisti, unitarci in centristi ali reformisti. Pri glasovanju so dobili absolutno večino unitarci; komunisti pa močno manjšino. Koj po glasovanju so izjavili komunisti', da izstopijo iz stranke in so, dosledni tej svoji izjavi, zapustili takoj zborovalne prostore. Podali so se v gledališče S. Marco, kjer so ustanovili, ob navzočnosti zastopnika Komunistične internacij onale in ob navzočnosti zastopnikov mnogih komunistič* nih strank, novo«, komunistično stranko v Italiji. Ta nova proletarska stranka je edina v Italiji, ki je sprejeta in priznana od Tretje intemacijonale.
Centristi, ali reformisti, so dobili na kon* gresu okrog 14 tisoč glasov. Po glasovanju ao izjavilCpotom Turatija, da ostane|o> še nadalje v socijalistični stranki skupno z uni* tarči in, da se podvržejo disciplinf Ih škle* pom večine.
Unitarci, ki so dobili na kongresu abso* lutno večino zastopanih glasov, niso zado* voljni. Nadejali so se, da dobe veMko več glasov m, da bodo dobili komunisti veliko manj nego so sicer dobili. Mi pa pravimo, da so dobili unitarci več glasov nego imajo v resnici pristašev. Za unitarce je glasovalo mnogo strankinih sekcij, ki so verjele, da hočejo združiti unitarci le vse komuniste v eno enotno komunistično stranko. Zgodilo se je ravno narobe. Unitarci, ki se tudi na* zivljejo komuniste, so hoteli ohraniti enotno staro socijaKstično stranko. Zato so bili proti temu. da bi se poslalo ven iz stranke pentriste ali reformiste. Še tekom razprave je izjavil zastopnik unitarcev, da bodo morah
f* j stranke vsi, ki ne bi sprejeli na kongresu 1 točk Tretje intemacijonale. Centristi jih niso sprejeli. Ali unitarci, ki so hoteli ohraniti stranko enotno in. ki pravijo, da so komu* nisti, so raje pustili, da je zapustilo stranko 58 tisoč komunistov kakor pa, da bi se ločili oni od centristov, ki so dobili le 14 tisoč gla* sov. Taka je unitarska enotnost stranke, tak je njihov komunizem.
Na kongresu v Livornu se je zgodilo Tretji internacij on ali nekaj povsem nevsakdanjega. Italijanska socijalistična stranka, ki je bila ena izmed prvih in izmed najupKvnejših članic Komunistične intemacijonale, je na tem kongresu izstopila iz te nove proletarske mednarodne organizacije. Unitarcem je bilo ljubše ločiti se od Tretje intemacijonale ka* kor pa, da bi se bili ločili od svojih reformi* stov. Domača enotnost in domače razvade so bile unitarcem bolj pri srcu od mednarod* ne enotnosti in od discipline, ki mora vladati v vsaki, torej tudi v proletarski mednarodni organizaciji. Formelno je torej doživela Tretja imtemacijonala na tem kongresu mal poraz. Toda le formelno. Dejansko je zrna* .gala Tretja (inljemacijonala in tijena mfisel tudi^ na tem kongresu. Unitard so mislili, da je Komunistična intemadjonala zveza bra* njevk, s katero bi bilo mogoče priti do naj* različnejših paktiranj in, da gleda ta inter* nacijonala samo ha število. Izvedeli so, da ni tako. Izvrševalni odbor Tretje internacijo* nafe ima, kakor vsak izvrševalni odbor, na* logo, da udejstvuje kongresne sklepe svoje organizacije. Kakor napram vsem drugim strankam, ki so hotele pristopiti Tretji inter* nadionali, tako je zagovarjal izvrševalni od* bor Tretje intemacijnale sklepe moskovskega mednarodnega kongresa tudi napram italijan* ski socijalistični stranki. In je zagovarjal imenovane sklepe tembolj energično čim je bil prepričan, da ima italijanska socijalistična stranka, ki ie bila zastopana s polno pravico na moskovskem kongresu, enostavno dolž* nost ravnati se no omenjenih sklepih. Tega pa italijanska socijalistična stranka ni storila in v tem tiči vsa n;cna krivda. M'o bi bil hotel in smel izvrševalni odbor Tretje internacijo* nale paktirati. tedaj bi bil ohranil v svojih vrstah tudi celotno italijansko socijalistično stranko. A 'i on ni mogel, ni hotel in ni smel paktirati. Zavedal se ie, da ie njegova naloga in njegova dolžnost braniti sklene moskov* skega kongresa. Branil jih je. Zato je raje pustil na cedilu italijansko socijalistično stranko kakor, da bi se bil pregrešil proti sklepom^ Komunistične intemacijonale. Na tak izvrševalni odbor je revolucijonami pro*
1 etariiat lahko ponosen. Zaradi enotnosti so se bali unitarci zameriti se reformistom., Iz* vrševalni odbor Tretje intemacijonale, ki ljubi duševno enotnost boli nego številke, se ni bal zameriti se niti unitarcem. Tretja inter* nacijonala ie sicer izgubila trenotno na šte* v? Pridobila pa je z ustanovitvijo Komu*
, nisfične stranke na energiji in homogenosti.
Bistveno se ni izpremenila italijanska so* cijalisfična stranka na tem kongresu ničesar. Zmagal je unitarizem. Unitarizem pa ie kon* fuzifonizem in neplodnost. Unitarci bodo tvorili v socijalistični stranki levico in bodo onemogočali reformistom vsako resno delo. Reformisti pa bodo onemogočali vsakršno akcijo unitarcem. Tretja intemadjonala ie hotela napraviti nekaj pametnega, in logič* ie’ da hi se ločili vsi komunisti j um- reformistov. Reformisti' bi bili tako dohi.4 možnost, da izvrše nemoteno svojo zgodovinsko nalogo. In morda bi bili naredili tudi kaj pametnega. Uniitarci pa so si dami* sijali, in si domišljajo še vedno, da so bolj pametni, pa so ločili en del komunistov od drugega deh in so obdržali en del komuni* stov z reformisti
Reformisti so izjavili, da se podvržejo disciplini in sklepom večine. Ne bodo smeli torej udejstvovati svojega reformdstičnega načrta. Zato pa bodo agitirali za svoj pro* gram med strankinimi pristaši. Delali bodo na to, da postanejo iz manjšine večina. Zato so tudi ostali v stranki. Ker je jasno, da so zatajili uniitarci program, ki je bil sklenjen deta 1919. v Boloniji in ker je jasno, da je naredila večina na kongresu v Livornu ko* rak nazaj proti reformizmu, imajo reformisti popolnoma prav ako upajo, da bo naredila stranka na prihodnjem kongresu še en korak nazaj in, da dobe oni, reformisti, stranko po* polnoma v svoje roke. Zato menimo, da smo precej blizu resnice, ako trdimo, da se bo bil v socijalistični stranki še naprej boj med ko* munističnimi in reformističnimi elementi in, da bo prihodnji socijalistični kongres ravno tako buren, kakor je bil oni v Livornu. Že* limo le, da bi prišel do bolj logičnih sklepov.
In še nekaj bi se lahko zgodilo, kar mo* ramo jemati prav resno v poštev. Unitarci niso veseli ker niso priznani od Tretje inter* nacijonale. Izjavili so že, da četudi Izven nje, bodo v duhu vedno z njo in, da bodo z delom pokazaK, da so vredni biti njeni člani. Gla* sila unitarcev govore, že sedaj, kakor so go* vorila dosedaj, o revoluciji o revolucijonamih pripravah m takih rečeh. In govore in pišejo unitarci o teh rečeh ravno tako frivolno in površno kakor so vedno govorili in pisali dosedaj. Bojimo se namreč, da ne bi prevla* dala v socijalistični stranki struja resničnih ekstremistov, ki bodo silili socijalistično stranko v kake ekstremistične nastope ne iz prepričanja, marveč iz demagoške konku* renče napram komunistični stranki. Takim demagoškhn, konkurenčnim eksperimentom, se bodo morali upreti komunisti z vso silo in odkloniti vsakršno odgovornost.
Tak je položaj v stari socijalistični stranki, kakor je bil vstvarjen vsled glasovanja na kongresu v Livornu.
Naša Komunistična stranka, ki je bila usta* povljena v Livornu dne 21. januarja-trd. pa stopa v svet kot priznana sekcija Komuni* stične intemacijonale in so nanjo obrnjene oči vsega revolucionarnega proletarijata. Mlada je, komaj porojena in polna upov in resne volje do najresnejšega dela. Izrekli bi laž, ako bi trdili, da je ta komaj ustanovljena Komunistična stranka to kar bi morala biti in taka kakršno bi si jo želeli mi. Tudi v njej je še marsikaj kar bo moralo iz nje izginiti. Vendar je storjen prvi korak. Komunisti bodo imeli sedaj priložnost, da izčistijo svoje vršite, da poglobe svoje znanje in, da izbi* striio svoje nazore. Priložnost bodo imeli tudi, da dokažejo kako so. jih slabo razumeli oni, ki so jih devali skuoaj s socijaKstičnimi ekstremisti in pučarji. Korak, ki so ga izvr* šili komunisti s tem, da so zapustili sočiiali* stični kongres, je bil popolnoma opravičen in pravilen. Hoteli so, da ostanejo zvesti Komunistični internaciionali in, da dajo re* vohjciionaraemu profetarijatu organizem enoten, ki ga ni imel več v stari socijalistični stranki. Naloga Komunistične stranke bo, da pripravi proletariiat duševno in tehnično in ga napravi sposobnega, da bo zamogel spre* jeti, ob dani uri, vajeti človeške družbe v svoje roke.
Ločitev komunistov od socijalistov ne bo škodovala proletarskemu gibanju. Razdvo* jitev dosedanje enotne proletarske politične organizacije v Italiji, je le naravna posledica razvoja in razvija j oče se ter udejstvujoče se proletarske sile. Razdvojitev proletarske po* litične organizacije ne pomeni razdvojit ve proletarijata. tudi ne razdvojitve proletar* skega gibanja, ki ostane, ako tudi ga vodijo različne proletarske struje, po naravnih za* konih enotno. Ločitev komunistov od soci* iahstov pomeni, da ie italijanski proletarijat tako bogat na številu svojih zavednih članov, tako bogat na eneržijah in, da ie etično in idejno tako razvit, da mu ena sama politična organizacija ne zadošča več. Vsako življenje si noišče v svojem razvoju vedno novih pri* pročkov v svrho svoie obrambne in napa* dalne sile. Zlasti še življenje, ki ne umira in ki hoče napadati. Buržuazija nima kak da bi se preveč veselila te razdvoiitve . Bolj bi se ie morala bati. Zlasti še, ker ne bo Ko* munistična stranka štedila z delom in ne dovolila, da p cas ukrade trenotek, v kate* rem ho poklicana, da izvrši nalogo, za katero je poklicana v zgodovini.
Slovenski proletariiat v Julijski Benečiji ne bo občutil te razdvojitve. Skoro vse naše dosedanje sekcije so oddale v Livornu svoje glasove za komunistično frakcijo in so bile zastopane na ustanovnem občnem zboru Ko* munisfične.stranke. Želimo, da bi ostalo tako. Vsaj mi bomo delali na to. da bi ostalo tako. Upamo, da ne bomo dobili pri nas ljudi, ki bi hoteli zanesti neslogo v naše vrste. Sicer na smo tudi mi tukaj, ki bomo pazila ih delali. Naše sekcije so bile ustanovljene v imenu Tretje intemacijonale in v načelih komu* niizma. One hočejo ostati članice Tretje inter* nacijonale. To na zamoreio biti le ako po* stanejo sekcije Komunistične stranke. Vemo prav dc<bro, da nam bodo očitali od vseh strani nacijonalni boljševizem. To nas ne bo motilo. Branili se bomo sami. Unitarci nas ne bodo branili. Obratno se bodo udeležili še sami gonje proti nam. Tudi to nas ne bo mo* til o. Ostali bomo kakršni smo bili dosedaj.
V Livornu se je zgodilo, kar se je že dolgo pripravljalo, kar je že dolgo dbzorevalo. Moralo ie priti do tega in pametno je, da ie prišlo. Kar se nas tiče bi želeli, da bi bilo kolikor mogoče manj polemik z unitarci in, dfi bi uporabljali svoje sile in svoje energije raje v čiščenje "svojih vrst, v bistrenje nazo* rov v naših vrstah in v izpopolnitev organi* zacije. Ako bomo storili to delo, bomo storili svoio dolžnost.
Prvo zborovanje 0.0. Komunistične stranke Italije
TURIN, 22. Osrednji odbor K. S. I., ki je bil izvoljen na prvem komunističnem kon* gresu v Livomu, tvorijo sledeči sodrugi: Re* possi, Belloni, Terracini, Fortichiari, Bordiga, Tarsia, Gramsci, Polano, Parodi, Gennari, Bombacci, Sessa, Grieco, Misiano in Mara* bini.
Izvrševalni odbor dvorijo sledeči sodrugi: Bordiga, Fortichiari, Terracini, Grieco in Re* possi. Sedež izvrševalnega odbora K. S. I. in uredništvo uradnega strankinega glasila »I Comunista«, ki izhaja dvakrat na teden, se nahajata v Milanu.
Bordiga je predložil osrednjemu stranki* nemu odboru resolucijo, katero so sklenili zastopniki komunistične frakcije na včeraj* šnjem zborovanju. — Vsebina resolucije je sledeča:
Zastopniki komunistične frakcije, zbrani v Livornu 21. januarja 1921, smatrajo komu* nistično frakcijo z današnjim dnem razpu* ščenim in to iz sledečih razlogov: Komunistična fralicija je bila poklicana k življenju, da reši zgodovinski problem usta* novitve Komunistične stranke Italije potom borb proti oportunističnim in reformističnim strujam.
Ta problem je bil rešen z izidom kongresa, v Livornu. Komunistična stranka Italije je ustanovljena. V njej ne smejo obstojati nika* ke avtonomne frakcije, marveč vladati mo* rata najtesnejša enovrstnost in disciplina.
Osrednji strankin odbor je sprejel ta sklep z naj večjim zadoščenjem. Imenoval je za* stopnikom Komunistične stranke Italije pri Tretji internacij onali sodruga Egidija Gen* narija. Osredji odbor izjavlja, da je Gennari edini postavni zastopnik proletarijata Italije ,pW' najvišjem organu Komunistične inter* nacijonale. Na podlagi statuta K. S. I. je ime* noval osrednji odbor sledeče sodruge v vo* dilni odbor komunistične parlamentarne sku* pline: Bombaccija, Marabinija, Salvatorija, Misiana in Roberta. Sklenilo se je tudi, da se prične pregovore z vodstvom Italijanske socijalistične stranke glede sorazmerne de* litve strankinega imetja.
Opozarja se komunistične sekcije in zveze, da obdržijo ves materija! in yfe fonde do končne rešitve tega vprašanja.
Sedež izvrševalnega odbora Komunistične stranke Italije se' nahaja v Milanu, ulica Visconti 14.	___________
Krvavi spopadi med s?cljal:$tl In failstf v Italiji
Dva mrtva in osem težko ranjenih v Modeni.
MODENA, 24. Danes popoldne se je vršil pogreb fašista in bivšega reškega legijonarja Marija Ruinia, ki je bil ubit preteklo soboto pri spnpadih med secijalisti in fašisti. Mo* denski fašisti, katerim so te pridružili tudi nacijonalci, so se odločili, da maščujejo svo* jega ubitega tovariša. Iz Bologne so naročili nekaj tovarišev fašistov, kateri naj bi jim po* magali pri izvrševanju maščevalnih činov. Ko se je premikal pogrebni sprevod skozi mesto proti pokopališču, je prišlo med fašisti in socijalis.ti do spopadov. Med množico, ki se je udeležila sprevoda, je nastala velika zmešnjava. Streli iz samokresa so povzročili tak strah, da so se udeležniki pogrebnega sprevoda nemudoma razšli.
Spopadi so zahtevali sledeče žrtve: en fašist in en nacijonalist ubita in osem socijalistov težko ranjenih.
Razjarjeni fašisti so udrli v stanovanje sociialističnega poslanca Fija Donatiia in uničili vse, kar jim je prišlo pod roko. Nato so se naperili k Delavski zbornici in jo za* pulili. Po dolgem gašenju sc je ognjegascem vendarle posrečilo omejiti ogenj.
BOLOGNA, 24. Okolu 22. ure raznesla se je danes tudi tukaj vest o modenskih dogod* kih. Prinesli so jo semkaj fašisti, ki so se s kamijonom vrnili nemoteno iz M odene. — Kmalu nato so se isti sestali v svojem sedežu, kjer so skovali. zločinski načrt. Napotili so se tudi takoj k Delavski zbornici, koje glav* na vrata so bila zaprta. Fašisti so jih razstre* lili z ročno granato m udrli v zbornico, kjer so zanetili ogenj. V par minutah se je naha* jala cela zbornica v plamenu. Ognjegasce so fašisti ovirali pri gašenju in tako je slednje prav malo izdalo.
SEŽIG KNJIGARNE »AVANTIJA«
V MILANU
MILAN, 25. S pretvezo, da protestira proti dogodkom v Modeni je danes okolu 16. ure udrla skupina fašistov in dijakov v knjigarno založniške družbe »Avantil«, v ul. Dogana 2 in jo popolnoma razrušila. Pribiti je treba, da se nahaja omenjena knjigama v središču mesta, 50 korakov od trga del Duomo.
Bilo je krog 15. ure, ko so se pred poslopjem politehniške visoke šole uvrstili dijaki in fa* šisti v sprevod ter se po ul. Manzoni in trgu della Scala pedali v ul. Dogana. Ta čas se je v knjigarni nahajak le razprodajalka knjig. Fašisti so z revolverji v roki vdrli v knjigar* no, kjer so vse razmetali in nazadnje zanetili lokal'. V kratkem času je stala vsa knjigama v plamenu.
Fašisti so se po svojem junaškem činu po* razgubili med množico, katere se je nabiralo zmeraj več. — DošMm ognjegascem se je po* srečilo, da so ogenj kmalu pogasili.
PRED SPLOŠNO STAVKO V TURINU
TURIN, 25. Peki in mlinarji cele turinske provincije so započeli iz solidarnosti s štraj* kujočimi občinskimi uslužbenci stavko. Pred* videva se, da bo izvrševalni odbor Delavske zbornice proglasil splošno stavko delavstva v Turinu.
Sporazum mefl Sovjetsko Rusijo In Poljsko dosežen
DUNAJ, 23. (L. W.) Iz Varšave poročajo uradno vest, glasom katere je bil med Sovjet* sko Rusijo in Poljsko dosežen popolen spora* zum glede mirovnih določb. Uradni krogi zatrjujejo, da bo pogodba podpisana tekom treh tednov.
PROTEST PROTI IZGONU MARTENSA IZ AMERIKE
LONDON, 24. Iz Washingtona javljajo, da je zveza ameriških žen poslala kongres* nemu predsedniku brzojavko, v kateri prote* stira proti izgonu Martensa, zastopnika Sov* jetske Rusije, iz Amerike.
KEMALISTI SO SI IZBRALI TRAPECUNT KOT POMORSKO OPIRALIŠČE PARIZ, 23. Iz Carigrada poročajo: Ke* malisti so začeli v Trapečim tu z mrzličnimi pripravami, da utrdijo pristanišče Trapecunt kot pomorsko opirališče in da vspostavijo na ta način zvezo s Sovjetsko Rusijo. Tu hočejo turški uporniki ustanoviti tudi po* morsko šolo. Obrate in šole zaveznikov so zaprli. Prizanesli so le ameriškim delavni* cam, koj ih proizvajanje bodo sami nadzo* rovali.	__________
ZA KOMUNIST. INTERNACIJONALO
PRAGA, 22. »Prager Tagblatt« poroča iz Bratislave: Kakor javlja tukajšnje komuni* stično glasilo, se je sklenilo na slovaškem komunističnem kongresu, na katerem je bilo zastopanih 242.000 delavcev po 142 delegatih, enoglasno, da sprejme kongres brezpogojno vseh 21 točk Komunistične internacijonale.
KOMUNISTIČNI TISK V FRANCIJI
PARIZ, 25. »L’ Humanite«, glavno glasilo francoskih komunistov, se tiska v 200.000 izvodih. Samo v Parizu se proda nad 40.000 izvodov.
KOMUNISTIČNI TISK V TURČIJI
ZOFIJA, 24. Iz Carigrada poročajo, da je izšla tamkaj prva številka komunističnega dnevnika, kateri je glasilo internacijonalnega delavskega udruženja. Dejstvo, da izhaja ta časopis postavnim potom, dokazuje, da je vpliv Kemala paše v Carigradu zadobil pre* cej tal.
KOMUNISTIČNA PROPAGANDA V PA* LESTINI
BERN, 24. (D. A.) Tudi v antantnemu pa* radižu Palestini dobiva komunizem dar.* zadnem veliko pristašev. Glasom neke vesti iz Kaira so angleške oblasti radi narastajoče komunistične propagande v velikih skrbeh. Angleški kapital je nameraval zgraditi ju* dovsko državo v Palestini kot najbolj udano orožje, toda tudi judovski proletarci so po* stali tako pametni, da so spoznali pravi na* men in značaj antantnega kapitalizma.
ŠPANSKI DELAVCI PLAČUJEJO MILO ZA DRAGO
MADRID, 23. Položaj se poostruje dan za dnevom. Bele organizacije, podpirane od zve* ze gospodarjev in varovane od državne oblasti, so upeljale beli teror. Včeraj sta bila v Barceloni ustreljena na ulici dva delavca s samokresom.
. Delavci, ki so združeni v sindikatih in se čutijo orepani svojih najelementamejših pravic in so. preganjani:, se branijo pred na* padi belih tolp po najboljših močeh. Ravno* kar je bila odkrita v Bilbau zarota ekstremi* stov. Aretiranih je bilo pri tej priliki 22 oseb. V Barceloni so izvršili delavci nekaj napadov proti ravnateljem predilniške tovarne, ki so zaprli obrate in s tem vrgli na cesto nad 1200 delavcev. _________
ANGLEŠKI TEROR PROTI IRSKI
LONDON, 24. Angleške čete sd'zasedle ve Ek del mesta Dublina. Prebivalci, ki so bi* vali v gornjih nadstropjih, so dobili 20 minut časa, da zapustijo stanovanja. Angleške čete so takoj nastavile po oknih -navedenih biva* lišč strojnice, ki obvladajo vse mesto. Tudi mesto Kork so zasedli Angleži. Nato so se ponoči odigrali srditi poulični spopadi. Civi* listi so sprejeli angleške patrulje, ki so ponoči opravljale varnostno službo po ulicah, s streljanjem iz oken; slednje so odgovorile s strojnicami. Angleži imajo nekaj mrtviih in ranjenih. Izgub sinfajnovcev ni mogoče na* vesti, ker domačini poskrijejo svoje ranjence in mrtve.	_________
MEDZAVEZNIŠKA KOMISIJA NA DU* NAJU V KRATKEM ODPRAVLJENA DUNAJ, 23. Brzojavka iz Pariza pravi, da I e konferenca medzavezniških poslanikov v Parizu svetovala maršalu Fochu, da se čim* prej razpusti medzavezniška nadzorovalna komisija na Dunaju. Dunajska medzavezni* ška komisija ni prejela dosedaj še nikakih tozadevnih obvestil, kljub temu je komisij* ski načelnik, general Zuccari, že pred dvema tednoma da! različnim sekcijam povelje, da pospešijo z delom, tako da bo komisija že* koncem meseca februarja zamogla skleniti svoje posle.
BRZOVLAKI MED DUjNAJEM IN TR* STOM ZAČASNO ODPRAVLJENI DUNAJ, 23. (L. W.) Časopisi prinašajo obvestilo, ki pravi, da se brzovlaki med Du* najem in Trstom začenši s tem torkom za* časno odpravijo vsled pomanjkanja premoga v skladiščih ravnateljstva državnih železnic v Beljaku.
UMOR V ŠT. ANDREŽU PRI GORICL GORICA, 25. Včeraj zvečer krog 9. ure je kmetovalec Jože Pauletič iz Št. Andreža pri Gorici ubil svojega lastnega sina. Zadal mu je močan udarec s palico v glavo. Mladi sin se je z razbito glavo zgrudil na tla in kmalu nato izdihnil. Takoj zatem je šel oče na karabinjerska postajo ter izjavil, da je v domačem prepiru ubil sina.
Umorjeni sin zapušča nosečo ženo ter sinčka v nežni mladosti. Žalostni čin je napravil na okolico zelo mučen vtis.
Inlernacijoniiina delavsko kriza
Anglija.
L©NDON, 22. Glasom lista »Westminster Gazette« narašča število brezposelnih vedno bolj. Resno znamenje žalostnega industrij* skega položaja se zrcali v splošnem zastoju j	premogokopih.	V	različnih
delih dežele, tako v okraju Swansea, je ostalo več tisoč rudarskih delavcev brez dela. Lord Gurdy je izjavil zastopnikom deliavske stran? ke, da vlada trenutno naj večja brezposelnost v Ameriki. Za to pridejo Anglija, Belgija, Ita* lija m Nemčija.
Belgija.
BRUSELJ, 21. Delavci novih kovinskih tovarn v Chateliineau so se branili zapustiti tovarne, ko jim je sporočil ravnatelj, da osta* nejo nekaj časa brez dela, vsled pomanjkanja naročil.
Španija.
BARCELONA, 211 Vsled gospodarske kri* ze je znižalo mnogo tovarn količino produk* cije, vsled česar je ostalo delavstvo brez za* služka. Varnostne ob lasti zapirajo neprestano sindikaliste, katere smatrajo vladni krogi nevarnim v sedanjem kritičnem položaju.
Ogrska.
DUNAJ, 21. Vsled velikega pomanjkanja premoga so tovarne železa in strojev morale ustaviti obratovanje. ;Na ta način je priza* detih 40.000 delavcev s svojimi družinami, torej približno 120.000 oseb.
IZ SOVJETSKE KOSIJE
(»Rosta-Wien«),
KUTURNO DELO.
Kljub blokadi, katera onemogočuje uvoz šolskih instrumentov, uspevajo v Rusiji številni znanstveni zavodi, ki so neizmernega pomena za vso Sovjetsko Rusijo in za ves žnamstveni svet. Komisarijat za ljudsko prosveto podpira vse znanstvene panoge z vsemi rapoložljivimi sredstvi. Posebno pažnjo pa se posveča razvoju tehnike. Višji gospodarski svet je poklical k življenju velike laboratorije, v katerih razvijajo svojo delavnost najzmož-nejši učenjaki, kemiki in fizijolegi. Samo v Moskvi deluje nad 200 profesorjev, 300 inženjerjev in 240 špecijalistov vseh znanstvenih panog na polju raziskovanja.
»Krasnaja Gazeta« piše: Kulturni napredek Sovjetske Rusije razvidimo iz tega, da, medtem ko je v letu 1911. odpadlo v Petrogradu na 100 prebivalcev le 6.52 dijakov, se je isto število danes zvišalo na 13.47. Potemtakem šteje danes Petrograd 94.296 oseb, ki se bavijo » študijami.
»Pravda« javlja: V Velikem Ustjugu eo bili otverjena za rdeče vojake garnizije gospodarski kurzi. Na postaji Možajsk iso organizirani tehnični kurzi za železniški promet.
IZDATKI ZA POBIJANJE ANALFABETSTVA.
Vseruska izvanredna komisija za pobijanje analfabet-stva je izdala v letu 1920. nad 4,500.000 rubljev. Od 600 okrajev je sporočilo komisiji 119 okrajev, da se ne nahaja v njihovem območju nikakega analfabeta več. Komisija si je stavila nalogo, da nauči še letos 3 miljone analfabetov čitanja in pisanja.
»Izvestja« poročajo: V januarju 1921. je bilo r Petrogradu otvorjenih 6 tečajev, v katerih se učijo kmetje, kako se uničuje poljske škodljivce.
STRPNOST SOVJETSKE RUSIJE NAPRAM VERSKEMU PREPRIČANJU. Protirevolucionarno glasilo »Golos Rosiji« piše: Glasom poročil lista »Izvestja« je izdal svet ljudskih komisarjev naredbo, na podlagi katere se uporabijo one o-sebe, ki se branijo radi svojega verskega prepričanja opravljati vojaško službo, v vojaških bolnišnicah in enakih zavodih.
ZRAKOPLOVNA POŠTA.
Gubernija Nižni-Novgorod je organizirala zrakoplovno pošto med Moskvo-Nižnim-Novgorodom, Kazanom in drugimi sosednimi gubernijami, kakor tudi v notranjosti gubernije Nižniga Novgoroda.
PRVI KREMATORIJ V SOVJETSKI RUSIJL »Izvestja« pišejo: V Petrogradu je bil otvorjen, krematorij. Upepeljenje mrliča se izvrši le z dovoljenjem sorodnikov.
LJUDSKI BLAGOR.
V Borisoglebsku je bil otvorjen vojaški dom za iz fronte se vračajoče rdeče vojake.
Deželni Kongres sindiHata MinsRiii delavcev za Julijsko Benečijo
Dne 30. in 31. januarja t. 1. se bo vršil v prostorih Delavske zbornice v Gorici Via Municipio št. 4
reden deželni kongres
sindikata Zveze stavbinskih delavcev za Julijsko Benečijo s sledečm dnevnim redom:
1. Volitev predsedstva in odseka za verificiranje mandatov.
2. Moralno in finančno poročilo sindikata od 1. januarja do 31. decembra 1920. (poroča sodr. Budin).
3. Deželna organizacija sindikata (poroča sodr. Bresatz).
4. Direktno poslovanje in obratni sveti (poroča sodr, Petejan).
5. a) Problem rekonstrukcije in brezposelnosti (poroča sodr. Giacometti).
b) Stanovanjsko vprašanje in javna dela (poroča sodr prof. Inwinkl).
6. Osemurno in akordno delo (poroča sodr. Košane).
7. Tehnična in strokovna izobrazba (poroča sodr. prof Oberdorfer).
8. Imenovanje novega deželnega vodstva sindikata. Vseh 46 sekcij našega sindikata poživljamo, da si na
svojih članskih zborovanjih izvolijo po enega delegata, katerega ime je sporočiti podpisanemu sindikatu.
Glasovanje na kongresu se bo vršilo na podlagi v preteklem letu 1920. prodanih znamk. To se pravi: vsak delegat bo glasoval le s številom znamk, katere je njegova sekcija odračunala sindikatu.
Vodstvo sindikata se obveže preskrbeti hrano in prenočišče za vse delegate, ki bodo naznanjeni do 23. t. m. Sekcijam se da možnost, da lahko pošljejo na lastne stroške še po enega delegata (poleg oficijelnega, za katerega plača stroške sindikat), kateri bo pa imel samo posvetovalen glas.
Vse sekcije kakor tudi vsi člani so naprošeni, da se za ta naš letošnji kongres zanimajo, da o njem debatirajo in da eventučlhe predloge k posameznim točkam dnevnega reda odpošljejo najkasneje do 23. t. m. na vodstvo sindikata v Trst Via Madonnina 15.
Vse sekcije se še enkrat obvešča, da naj čimprej zaključijo račune za leto 1920., katerim je dostaviti tudi število članov, ki jih sekcije imajo kakor tudi kakšne stroke da so, ter vse skupaj odpošljejo sindikatu, kateri mora pripraviti skupni obračun, da ga predloži deželnemu kongresu.
Sindikat zveze stavbinskih delavcev za Julijsko Benečijo.
DELO
Domna cestnik
Odkrit boj liberolo-klerikalce« prof! našemu zadružništvu
Vipavski dekan zlorablja ime župnika Maierhoferja
Vipavska Kmetsko-Delavska gospodarska zadruga ju imela v nedeljo, 23. t. m. svoj ustanovni občni zbor. Na občni zbor je vabil pripravljalni odbor člane in njene prijatelje. Vipavski klerikalo-liberalci pa so si mislili, da bo občni zbor javen in so zato razvili proti njemu živa. hno agitacijo. Delali so na vse pretege in po vseh kj^nj skim klerikalcem znanih metodah in vspeh njihovega dela — za nas namreč — je bil naravnost velikanski. Po nji hovi aktivni propagandi je bila vsa vipavska dolina opozorjena na ta občni zbor in tako se ga je udeležilo nad 300 naših članov in prijateljev.
Ni pa ibilo brez precejšnjega razburjenja med našimi zborovalci. Vzrok tega razburjenja so bili predvsem listki, ki jih ,je razposlala vipavska buržuazija in ki se glasijo tako-le:
Vsem zaupnikom in prijateljem političnega društva »E' dinost«!
V nedeljo 23. januarja ob 3. uri pop. imajo komunisti shod' v Vipavi. Pozivamo vse zaupnike in pristaše »Edinosti«, da se shoda udeleže. Obljubljeni so lini govorniki od političnega društva Edinost, ki hočejo komunistom na tem shodu štrene zmešati. Vdeležiba nujno potrebna. Pripeljete s seboj znance in prijatelje.
Za politično društvo »Edinost«:	Maierhofer	1.	r.
Ti listki so šli1 tudi na občnem zboru iz rok v roke in tako je razburjenje vidno naraščalo, ker so navzoči kmetovalci res mislili, da 'bi se kdo upal motiti zborovanje. In ko je ob treh popoldne sodr. Ferjančič v imenu pripravljalnega odbora otvoril občni zbor, so pričeli navzoči kmetovalci z burnimi protesti proti klerikalcem in liberalcem ter proti brezvestnemu poslovanju v njihovih zadrugah, ki so jih spravile v tolike gospodarske nesreče. Čuli so se vzkliki: požrli so nam denar, podpirali < našimi žulji vojno, podpisujejo italijanska vojna posojila, verižnike imajo v svoj-i sredi itd. Protesti so še bolj narasli, ko je sodr. Ferjančič prečital zgoraj navedeni letak političnega društva »Edinost« in ko je povedal kako je ravno dan prej ustavil neki 70 let star vipavski mož na trgu pred klerikalno zadrugo v navzočnosti prof. Dra-misa in ing. Gustinčiča vipavskega dekana ter ga nagovoril približno tako-le:	»Dober dan jim bog daj,
gonpod dekan! Hvala jim lepa, da so tako dobro spravili ves moj denar! Sedaj ga ne morem ne dvigniti, ne zapraviti. Lepe so vaše zadruge!« Tu se je oglasil neki vipavski klerikalec, ki se je bil slučajno pomešal med naše zborovalce. Toda moral .je takoj vtihniti.
Pomirjevalno je vplival sedr. Gustinčič s svojim strokovnim govorem o zadrugah. Opozoril je dotičnega klerikalca, da tu nismo na javnem političnem shodu, ter da imajc pravico govora samo navzoči člani in da občni zbor lahko zahteva, da se odstrani, ako ne bo miren. Nato so se zborovalci pomirili, toda kmalu pozneje se je bila raznesla zopet vest, da se je pripeljal poln avto tržaških govornikov in zopet so se slišali glasovi: samo sem naj pridejo! To pa mendia ni ibilo res, ker izvedeli smo, da so nekateri gospodje v Gorici res iskali avtomobil, da bi šli »mešati komunistom štrene«, a da ga menda niso dobili.
Ko so se zborovalci uverili, da klerikalo-liberalnih govornikov vendar-le ni, se je zborovanje mimo vršilo dalje in Kmetskc-Delavsika gospodarska zadruga je izvolila svoj prvi odbor in svoje nadzorstvo. Pristopilo je takoj tudi lepo število članov, ki nam dajajo garancijo, da bo ta naša gospodarska organizacija, ki bo imela vso podporo od mogočnih Delavskih Zadrug, tudi v kratkem lepo .poslovala!
Zanimivo pa je bilo
Srečanje z župnikom Maierhoierjem
po občnem zboru. Župnik Maierhofer je prišel okrog pol-šestih v Vipavo. Pred trgom ga sreča nekoliko naših so drugov s sodrugem Ferjančičem. Sodr. Ferjančič ga ustavi ter mu pokaže po njem podpisani letak, rekoč: »O-prestite g. župnik, kaj takega vendar nismo pričakovali od Vas! Da se boste vi kdaj tako ponižali in dali svoj' pedpis na tak-le zloben listič, tega bi si ne bili nikdar mislili! Kako je to vendar-le mogoče?«
Maierhofer je bil v veliki zadregi in je začel osramočen jecljati: »Oprostite, dovolite, da vam pojasnim predzgodovino tega lističa! Ta listič je bil prej napisan in podpisan, ko sem ga jaz videl. Prišel sem bil na sodnijo in tu mi je g. dekan rekel:
G. župnik, mi smo tu nekoliko zlorabili vaše ime
in pokazal mi je ta listič. Z vsebino se nisem vjemal, zlasti ne z onim pasusom, ki govori, da je treba komunistom zmešati štrene; toda listič je bil že hektografiran.«
Klerikalo-liberalci so torej s tem napovedali odkrit boj našemu zadružništvu. To so tisti klerikalo-liberalci, ki v zadnjem času toliko govore in pišejo o potrebi slovenskega zadružništva in njegovi koncentraciji! Sedaj vsaj vemo, kje 'smo — in mi se bomo tudi po tem ravnali, ali naj se nas potem ne obdolžuje, da smo mi pričeli ta boj!
Prometni delavci pripoznajo edinole Komunistično stranko
V nedeljo zjutraj je imela ta organizacija »voj splošni kongres. Tajnik organizacije sodr. Juraga otveri ob 10. un zborovanje in predstavi številno zbrani mnoižci .prometnih uslužbencev došle politične in sindikalne zastopnike ter zastopnike posameznih političnih sekcij. Pred sednikom je bil z vzklikom izvoljen sodr. Knailič nakat povzame zabesedo sodružica Martinuzzi, stara proletarska bojevnica, a navdahnjena z mladim navdušenjem za komunistično stvar.
Zatem vspodbujajo zastopniki: Delavske 'zbornice, železničarjev, tkalcev, kemičnih in stavbarskih delavcev državnih uslužbencev, kovinarjev, Zveze komunistične mladine ter izvrševalnega odbora novoustanovljene Komunistične stranke Italije v Trstu, sodruge prometne u-službence k največji oklenjenosti v razredni organizaciji. — Moralno poročilo eodr. Jurage je bilo sprejeto enoglasno; enako materijalno poročilo sodružice blagajničarke Biance Cogoi.
Preide se k izvoEtvi novega volilnega sveta, ki je sestavljen iz delavcev razHčnih skupin. Izvoljeni sodrugi zagotavljajo, da se bodo v največji meri zanimaU za občo korist vseh organiziranih prometnih delavcev.
Kongres sklene nekaj točk v zadevi podpor in dela voznikov ter težakov.
K sklepu povdari strokov, tajnik sodr. Juraga, da Zve' za uslužbencev prometnih in sorodnih strok (»Fiat«) .pristopom h Komunistični stranki, ne namerava izzvati nobenega razkola v strokovnih organizacijah. Mi komunisti — pravi' — moramo v strokovnih organizacijah vršiti komunistično propagando, da damo Splošni delavski zvezi (Confederazione generale del lavoro) bojevitejši značaj. Komunizem pomeni ujedinjenje vseh proletar- organizacij. S pristopom h Komunistični stranki se priporna va pravo delavsko stranko.
Zaključek govora sodr. Jurage je bil sprejet z odobra vanjem in kongres je glasoval svoj pristop h Tretji inter-nacijonaH in Komunistični stranki ItaEje, ki je v Italiji e-dina od III. internacijcnale pripoznana proletarska stranka.
Predsednik zaključi kongres s pozivom na sodruge, da kažejo v bodočnosti večje zanimanje do svoje lastne organizacije.
Sklep prometnih delavcev, da pripoznajo edinole Komunistično stranko ItaEje, kot svojo bojevnico za politične pravice ter voditeljico do velikega čina proletarska revolucije za osvojitev politične oblasti, pozdravljamo veseljem. Železničarjem, lesnim in prometnim delavcem, ki so že proglasih svoj pristop h Komunistični stranki morajo slediti vsi ostali razredno zavedni delavci.
Gospod dr. Engelbert Besednjak, najnovejii glavni u-rednik debutira v »Edinosti« od dne 23. t. m. — Nastopna disertacija se glasi »Komunistična politična kultura«. Naslov je lep, logika dela izborne »salte mortale« in zavijanje je še nekoliko spretnejše kakor Cotičevo. Mi smo dejali, da si je »Edinost« naročila sotrudnika ljubljanskega »Ccda del diavolo«, on pa bobna, da ni bil njegov urednik. Zelo sposoben mlad doktor! Želimo ipa, da nam pove ime onega komunista-zadrugarja, ki je napisal »Edinosti« članek o zadružništvu, ker dotlej vstrajamo pri svojih/trditvi, da je bil oni članek njegovih sposobnosti vredna mistifikacija. To — naš odgovori Pika.
»Kdor ima mnogo, temu bo še dodano, kdor malo ima, temu bo še odvzeto« tako nekako stoji zapisano v sv pismu. Tebi, delavec iz Opčin pri Trstu, ki se pritožujeS radi nepravičnega razdeljevanja božičnih daril med ljud-skošclske otroke, gotovo ni neznan gornji rek. In vendar *e pritežuješ. Zakaj? Zato ker ne veš dragi sodrug, da omenjene besede niso zapisane samo v evangeEju, temveč, da so zapisane tudi v knjigi zapovedij današnjega družabnega reda. Zato ker ne veš, da v današnji dobi vlade kapijala, v dobi izkoriščanja šibkejšega po močnejšem ne more niti biti drugače. In zato ker ne vidiš, da ao občina, magistrat, vlada, le izvršujoči organi dejanske, kapitalistične vlade in učitelji in učiteljice njim podrejeni delavd Tako je danes in tako bo dotlej, dokler ne bodo delavci nasilno zrušiE obstoječega državnega reda, — Ako bi učitelji ter učiteljice revnega otroka boljše obdariE(e) kakor bogatega bi bil to očiten punt proti oblasti. A med tem stanom delavcev je zelo malo puntarjev,... Tam pa, kjer učitelji in učiteljice kličejo u-bego ljudstvo na veselico, da se nabere, kaj darila za u-boge otroke, nimajo revni otroci mnogo pričakovati', ker njih delavski stariši plačajo le malo vstopnine — Naši ljudsko šolski otroci bodo hodiE zmeraj bosi v šolo, dokler se bodo njih stariši zanašaE na božično darilce od magistrata ali iz rok našega meščanstva, iz rok naših dobrosrčnih gospa in gospodov.... Vse pritožbe proti temu so zaman! Treba je velikega dejanja!
Imenovanje novih občinskih svetov. Izrednemu komi-s.rju občine Gabrije Viktoriu Uhelju je dodeljen občinski '.vet iz naslednjih svetovalcev: Fran Kos., Josip Pegan, J. Čehovin, Teofit Čehov!a; komisarjev namestnik:	Fran
Kos. — Izredu, kom! . občine Šmarje Albinu Gruntarju je dodeljen občin, svet iz naslednjih svet.: Filip Š tabel), Ludovik P i*ran Orel, Ignacij Gregorič; komisarjev namestnik F .-p Štubelj. — Izredn. karnis, občine Žeblje Viku.riu /; relju je dodeljen občin, svet iz naslednjih sv t.. Fran Vrtovec, Andrej Samec, Fran Benevol, Alojzij Palji komisarjev namestnik Franc Vrtovec. — Na mesto dosedanjega izredn. komis, občine Libušnje Simona Rutarja, ki je vsled bolezni odklonil svojo funkcijo, je i-menovan Ivan Berginc, kateremu je dodeljen občin, svet iz &:edečih svetovalcev:	Simon	Rutar, Mihael Ivančič,
* n ton Sovdat, Ivan Sokol, Fran Gabršček, Josip Sturm. —• Mesto izredn. komis, v Lokavcu Martina Lebana je i-menovan Jakob ŠuEgoj, kateremu je dodeljen občinski svet iz sledečih svetovalcev imenoma:	Ivan Pirih, Mi-
hael Humar, Ivan Šuligoj, Franc Brcmec; komisarjev namestnik Ivan Pirih.
Kako so se miljski delavci obranili fašistov. Včeraj
zjutraj so delavci' v ladjedelnici sv. Roka zahtevali odstranitev nekega fašista iz delavnice, ker je slednji kazal preveEko zadoščenje nad sežigom Delavskih zbornic Bologni in Medeni. Fašist je bil tudi premeščen drugam. Zdelo se je, da je slučaj s tem poravnan; temu pa ni bilo tako. Proti poldnevu so delavci zvedli, da nameru-jejo fašisti napraviti ekspedicijo v Milje s svojimi dobro-znanimi nameni. Delavci so bili takoj alarmrami, zapustiE so delo in se pod ah v Delavski dom, da ga ščitijo. V strahu, da pride do hujših incidentov so bili zaprti vsi javni lokali in prebivalstvo Milj je tako pričakovalo sledečih dogodkov. Ni dolgo čakalo, ko privozijo v mestece trije tovorni avtomobili plni bojevitih mladeničev. BiE so to fašisti. Žene in otroci so se takoj umaknile v svoja stanovanja, delavci pa so se postavili vsak na svoje me- J sto v obrambo svojega Delavskega doma. Fšisti ideč odločnost delavcev se niso dolgo pomišljali ter jo odkuriE tja, odkoder so prišli. — Miljski delavci so s tem svojim nastopom podali primer, kako naj delavci branijo svoje ustanove pred fašistovsko nevarnostjo.
Šolska prireditev v Lonjerju je izpadla vsestransko dobro. Premnogi niso mogli vdobiti prostora. Ponovi se na svečnico 2. februarja pri »Lovcu« v Gerdolovi dvorani, •kjer zopet nastopijo otroci' katinarske šole s srečno izbranim speredem v prid domači šolarski knjižnici.
Nošnja mask prepovedana. Kvestura naznanja, da se je odredbo z dne 14, t. m. v toliko izpremenilo, da je nošnja mask na plesih in prireditvah v gledališčih in zaprtih prc*torih absolutno prepovedana.
Iz dežele
Sr da, 26. januaija 1921 -   ....................
IDERSKO PRI KOBARIDU.
Naš dopis cd 12. t. m. je jako razburil kch>ar. kaplana in seveda tudi njegove pristaše v Iderskem. — Skrbi ga! kje in kdu je ta dopisnik. Za nas je glavna stvar, da je! dopis zadel v živo. Kaplan je torej ustanovil pevski zbor in na podlagi pravil že pred vojno usatn ovij enega bralnega društva, ki je bilo točasno p>oj>olnoina liberalno, namerava ustanoviti tudi nekako čitalnico, seveda popolnoma pod njegovim okriljem.
Seveda je pridobil veliko članov našega Ljudskega o-dra a to na jako nesramen način. S tem da laže, da so 'knjige naše knjižnice brezverske in protinarodne, katerih pa še niti videl ni. Zbegal je naše člane in v prvi vrsti njihove starše ter napravil velike prepire v družinah. — Nekaj članov, ki je že odstopalo od Ljudskega odra, se je že zopet vrnilo, ker so &e jim pač odprle oči in so sprevideli, s kakimi lumparijami delajo kaplan in njegovih par pristašev, posebno pa »gospod« študent.
Ko je bil Ljudski oder že ustanovljen, še le tačas ste se Vi drugi zdramili in ustanovili a voj e društvo, samo iz razloga, da napravite zgago in prepir med ljudstvom. Kako mor ete govoriti, da je naše društvo protin a rodno, če ima edino le slovenske knjige in časopise in če sc v istem le slovensko govori in uči? Kako morete tudi reči, da smo proti veri, ko se o veri niti ne govori, ker vera ! je pač stvar posameznika. Vsak lahko veruje, kolikor ! mu njegov zdrav razum zapoveduje. Torej vsega tega ni nič v našem društvu s čemur ljudi begate.
Sedaj je pač vsa stvar napravljena in v tiru. Ker ste že hoteE imeti prepir v vasi, imejte ga torej. Saj druzega ne znate! Mi bomo pa šli po naši začrtani poti naprej, ki edina vede do zmage!
KASTAV.
Štcvani druže urednice! Molim, da uvrstite u »Delo« ovih par redaka.
U na§oj opčini se dogadja mnogo stvari, o kojima nije vredno ni govoriti, aE ja ču opišati samo nekeje stvari, keje ne smiju po pravici ostati zabašurene.
Narod je sav bez rada. C ostari su več godinu dana odpušteni. Opčina ima veBku šumu, a radnici nemajuči zaslužka idu u šumu i seku drva a zatim jih prodavaju 1 to samo zato, da ne umiru od gladi.
Netom je opčina deznala cd špijuna, što rade siromašni radnici, koji si ne mogu pomoči, j er se za njih nitko ne brine, onda je cružala sa vojničkom opremom šumeke stražare. Ovi pak bezobrazno postupaju sa narodom, da nam nije opčina kriva, ako smo mi gladni, več — čujte! — komunizam. PomisEte ljudi ovakov izraz! Sve ono što je slabo, da su krivi komunisti i u onim stvarima, koje nisu njihove!... Opčina je ona, koja je zabranila ljudem seči drva sa šilom i koja nije dala radnicima zaslužka, j Sada još viče, da su krivi komunisti!... altrochi.
Sada dolazi pitanje: Što če sada narod učiniti, kad ve-! čina ne zna što če sutra jesti i cdkuda si nabaviti? No1 ovo pitanje neka reši opčina. Kad je sposobna za nasilja, mislimo, da može biti sposobna da reši i ovo pitanje.
Ovaj mesec su otvoreai plesovi: dva puta na tedan. Opčina Kastav ima okolo 30 plesnih salona. Za svaku do-! zvelu uzme 74 lira.
Odkuda če mladiči uzeti ovu svotu. Na žalost naši mla- j diči nisu naučeni, kad nema novaca, kod kuče čitati, jer: su pripravni čak i zločin prije učinki, nego se dati na čitanje vrednih knjiga i nevina.
Opcina Kastav, kao i druge občine, viče protiv sva-' keg zločina, a sama ga dancmšce čini i uvadja. Koliko novaca če samo izplesova uzeti i cguliti narod, i time
prouzrečiti mladež na razne zločine? A da se jih ide upkati za račune? Govorili bi nam o d u go v ima! — Eto to je u glavnom pohtika naše Kastavske buržuazije!
Kmterac.
TOLMIN.
Vojnim invalidom tolminskega okraja!
Daje se na znanje vsem cenj. voj. inv., udovam in sirotam, da se je ustanovila podružnica »Zveze voj. inv. udov in sirot v Tolminu za celi pol. okraj.
Namen podružnice je: braniti pravice vseh voj. inv. in jih zastopati v vsakem slučaju.
Mnogo teh nesrečnežev je brez vsake pokojnine in ne vedo kakšne ugodnosti si lahko izposlujejo od vlade, m kakšne dolžnosti ima država do njih.
Zatorej vabi imenovana podružnica vse voj. inv. in u-dove na glavno zborovanje ki se bo vršilo na praznik 2. svečana ob 1 uri pop. v dvorani obč. doma v Tolminu.
Prizadeti naj se udeleže zborovanja v obilnem številu.	Vodstvo.
AJDOVŠČINA
Občni zbor tekstilnih delavcev se vrši v nedeljo dne 30. t. m. Dnevni red: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. volitev novega odbora. — Glavno sekcijo tržaško bo zastopal tajnik sodrug Zaccaria in sodrug Lovko kot poroče* valeč. Tekstilni delavci Ajdovščine so dolžni udeležiti se tega zbora vsi do zadnjega v to*
PO SVETU
vami
ZA NAŠE KMETSKE DELAVCE NA PIVKI. DcznaE smo, da Uče uprava prestranskega posestva kmetske delavce.
Vsi brezposelni kmetski delavci na Pivki naj se javijo pri omenjeni upravi.
VSEM DOPISNIKOM IN SOTKUDN1KOM! Povdarjamo vnovič: Pišite skrbno in razločno. Nečedno pisani rokopisi provzročajo nam in tiskarskim slavcem veliko mukepolnega dela. Dopisov brez podpisa ne priobčujemo!
Popravek. V zadnji številki dar podružnice Ljudskega odra v Lokvi naj se čita, mesto L 27, L 72.	___________
Komunistično posojilo.
Pri naši upravi je podpisal Komunistično posojilo Andrej Velikonja, Spod. Idrija L 25*—
Tula vaiata na tržaškem trta
V Trstu, 25. januarja 1921.
Neprepečatene krone	5*-------6-50
avstrijsko-uemške krone	4-75— 5-25:
češkoslovaške krone	36'-------37-—	!
dinarji	75 50-	76-
leji	36------- 36-25
marke	46-25—	4675
tolarji	26------ 26-25
•rancoski franki	197------197-25
Švicarski franki	425-------430-—
angleški funti, papirnati	100------100 50
angleški funti, zlati	114------115’—
Znamenja n* steni. Francoski vojni minister Aadre Lefevre se je odpovedal. Resignacija sama na sebi ni ve-Ekega pomena, kajti vojni ministri so rezignirali pred Lefevrovc rezzgnacijo in bodo po nji, ako bi njegova rezignacija ne bila v zvezi z vojaško predlogo. Lefevre se je ujezil, ker je zbornica	vojaško	službo	od
dveh let na esemnajst mesecev. Nekateri sodijo, da se )w Lefevre bal, da znižajo vojaško službo samo na eno leto, kar bi nikakor ne moglo prenesti njegovo vrče. Ta pojav v Francij? je pravo znamenje na steni, ki pripoveduje s plamtečimi besedami, da tudi francosko ljudstvo postaja trezno, zelo trezno in da se je naveličalo miEtarističnih pustolovščin, ki stanejo lep denar, ljudstvu pa ne prinesejo nobenih koristi. — Polom francoske politike v Poljski in Levantu je kmalu pri studil militariste pri francoskem ljudstvu, kajti ljudstvo je spoznalo, da militaristična politika prinaša ljudstvu le nova bremena. — Dozdaj se militaristična politika ni nikjer obnesla. Povsod je ljudstvu prinesla nesrečo in povsod je ljudstvo le nazadnje spoznalo, da mu miEtaristična politika ne prinaša drugega kot nesrečo. Ljudstvo mora plačevati velik krv-ni davek, pa tudi drugi davki so tako veEki, da jih ljudstvo komaj nosi. Nekaj časa že prinašajo militaristične pustolovščine navidezne uspehe, nekega dne se pa ti navidezni uspehi spremene v prazen nič in polom militarizma je tukaj. In kaj takega se mogoče zgodi tudi v bližnji bodočnosti v Franciji, kajti znamenja so že tukaj, da je francoskemu ljudstvu pričela presedati politika mi-Etaristov in imperijalistov.
Upor v Kongu. Potniki, ki so prispeli iz Konga (Afrika), pripovedujejo, da je tamkaj izbruhnil upor. Ljudstvo se brani plačevati davke, katere mu nalaga belgijska u-takoj Prava- V Kcngo $o poslali radi tega Belgijci čete, da vzpostavijo red in čuvajo vladne urade.
Največja zvezda izmerjena. D. George EL Iery Hale, ravnatelj astronomskega observa« torija na Mount NVilsonu v Kaliforniji, piše, da je profesor A. A. Michelson iznašel pri* pomoček za merjenje najbolj oddaljenih solne, katerih velikost še ni bila znana. S po* močjo te iznajde je Michelson izmeril pre* mer zvezde Alfe v konstelaciji Orion; premer znaša tristo milijonov milj. To pomeni, da je premer omenjene zvezde več kakor tristokrat večji od premera našega solnca, kajti premer solnca je manj kot milijon milj. Hale piše, da je z omenjeno iznajdbo, ki se imenuje »interierometer«, nastopila nova doba v astronomiji.	________
Izdaja za Sodj. zvezo v Julijski Benečiji In odgovarja za uredništvo IVAN REGENT.
Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu.
I
Zalogo or In ziofcnioe ter delavnica
ALOJZIJ POVH
TeiefonH^
“I
to4oi izvedenec
Trst, Plozza G. Garibaldi 3 ta Barriera)
-tip "> - p " >■	tfft	5
ljudski oder
oder v Vižovljah sklicuje za 13. februarja t. 1. člane na prvi redlni občni zbor. Na dnevnem
Ljudski
vse svoje redu je:
1. Poročilo predsednika,
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. VoEtev novega odbora.
5. Poročilo tajnika osrednjega vodstva.
6. Slučajnosti.
Odbor poživlja vse člane naj se gotovo vdeleže občnega zberia, ter tudi pridobijo novih članov.
Ljudski'oder v Idriji. V torek dne 2. februarja se vrši v Idriji ustanovni občni zbor Ljudskega .odra. Dnevni red: 1.) 'nagovor in poročilo tajnika osrednjega vodstva; 2.) prečitanje in odobrenje društvenih pravil; 3.) volitev odbora; 4.) slučajnosti.
Ljudski oder v Sv. Križu, bo imel svoj redni občni zbor, dne 30. t. m. ob 9 v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je: Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, voEtev novega odbora in slučajnosti Vabijo se vsi člani, da se občnega zbora zanesljivo vdeleže.
»Ljudski oder« Bark ovije. V nedeljo, dne 30. januarja 1921. se vrši v prostorih »Ljudskega odra« (gostilna Scheimer) plesni venček, spojen s šaljivo pošto. Začetek ob 16. uri, konec ob 24. Priporočamo se vsem sodrugom, da nas obiščejo v velikem številu.
Mii Mia
m m n nun
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
Za Tiskovni sklad „Dela“ in „Radniike Straže”
Za „DeloM:
Nf brano o pril ki prireditve Dram. krožka bralnega društva „Solnca žar“ v Drenjah oziroma v Danah dne 9. januarja 1921.; Anton je ra klerikalce pozabil 1 L, Franc Douč radi ženine sitnosti 1 L. Na svojo željo osleparjeni krčmar Zvitega roga 14 L; brivec brez britve v žepu 1 L; Janezova hči 14 L; prijateljica oziraje se na „karijero“ proti Senožečam 2 L; Tine Joštov 2 L;
Pevec in pevka študentovske L 1*50;
Marica 1 L; Malči 1 L; Plešivski poštar L 2-50; Dva Jožeta Labric in Žnidar za kozico golaža 12 L; I. Štanjel 2 L; Pepca, začasna natakarica 2 L;
Tonetova hčerka 5 L; Mirko Ramontkar Franc Dolgopetnik 1 L; Malka, Česnova žena 2 L; Dvojčka Tončka Malka 1 L,
Tončka za podplate 1 L; Žnidar čita „Delo“ 1 L; Ivan Macarol 2 L; Imenovani Toni za uresničenje naših idej 1 L; Franc, se dolgo ženi 2 L; Franc grem spat 1 L; Pavla brez napitnine 1 L; Bičkarjev! 3 L; Karolina Čebula sita „fancljev“ 3 L; Jaz in Ti 2 L;
Prvi v društvu „Solnčnih žarkov" L 2-40.
— Skupaj ’..............................L
Črn iv iški fantje, dar katerega so dobili od ženina Bratine iz Ajdovščine . „
Skupaj . .
Prej izkazanih . ._______________
Skupaj ... L11882-— Skupaj za „Delo“ in „Rad. Stražo" L12226-30
87-40
25--
L 112-40 „ 11769-60
Naznanjamo članom, da sta sedaj odprti obe
Sil §• w« || v«|
kladisci oblačil
V onem, nahajajočem se v
uL Eaffineria St v. 3
so ostali odprti oddelki: pokrival, obuval in konfekcij z veliko izbiro izgotovljenih oblek za moške, dečke in otroke, površnikov, sukna domačega in angleškega izdelka-
Pri teh oddelkih se nahaja tudi krojačnica.
U novo skladišče na Trgu della
je bil preložen
ODDELEK M A i\ I FAKTUR.
Tam se nahajajo v prodaji sledeči predmeti: Cheviot, loden, škotsko sukno, sukno iz bombaževine, tennis navadni in tudi črtani,
baržun, astrahan, pogrinjala terliž črtani in damaskirani, za rjuhe, perilo za moške,
Spodnje hlače normal, jopiči, svlie ;ine,
za pohištvo, barhant beli in barvani, cefir za srajce, platno iz bombaževine ženske in otroke, pletenice (maje).
robci, šerpe, jopiči Comhinatlon, Manje iti iti
Obisk teh oddelkov Je dovoljen brez obveznosti do nakupe.