rod «povednim pečatom, roman. "Ameriški družinski koledar". Anton Šubelj bo pel v Girardu Listnica uredništva. Vščipci.
ŠTEV.—NO. 1098.	CHICAGO, ILL., 27. SEPTEMBRA, (SEPT. 27,) 1928.	LETO—VOL. XXIII.
Entered as second-class matter December 6, 1907, at the post office at Chicago, 111., under	\ct of Congress of March 8rd, >8.76.
Published by Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba (Jugoslav Workmen's Publishing Co.) Izhaja vsak četrtek. Published Every Thursday. Naročnina (Subscription Rates): United States and Canada za vse leto (per year) $3.00, pol leta (half year) 11.75; Foreign Countries, ca leto (per year) IS.50; pol leta (half year) (2.00.
Address: PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, 111. — Telephone: ROCKWELL 2864.
VSEBINA.
članki.
Francoska kontrola nad Nemčijo.
Delavski "nestrankarji" za kapitalistično politiko.
O razvoju socialne družine (Ivan Molek).
Jugoslavenski Prosvjetni Savez ostane sam zase.
Hibe ameriških unij. — "Whispering Campaign". (Chas. Pogorelec).
Ob novem grobu (Ivanu Kakerju v spomin Ivan Molek).
Pameten na*vet italijanskega konzula.
Milijoni za oglašanje Smitha in Hooverja.
Natolcevanja, ki izvirajo iz sovraštva ali zlobe.
IZ NAŠEGA GIBANJA.
Poziv na zborovanje ohijske konference JSZ.
Uspešen socialistični shod v Kansasu.
Predstava in kampanjski shod kluba JSZ. v Springfieldu.
Velika konferenca in shod v Syganu 30. septembra.
O pretepih v Pittsburghu in kdo jih je zakrivil.
Slovenska društva v "angleških" jednotah in
angleška v slovenskih. Seja in predavanje v klubu št. 1. Thomasov shod v Chicagu. Iz upravništva. Listu v podporo. Agitatorji na delu.
Tiskovni fond za angl. prilogo "Prolttarca". Priredbe klubov J. S. Z.
RAZNO.
;
TilMiTiifM
[iiftfrmriš
5348534853534823532353484823232353484823484848234823484853534853235323532348234853535348234823482348234823532323
00532353234823532353235323482353485323482353235353535353235323534823
Za zapadno Pennsylvanijo
I V nedeljo 30. septembra ob 10. dopoldne
i konferenca soc. klubov in društev :
i
i Izobraževalne akcije J. S. Z. j
I -—- |
| v dvorani društva "Bratstvo" št. 6 S. N. P. J.,
SYGAN, PA.
Popoldne v isti dvorani velik kampanjski shod soc. stranke.
Angleški in slovenski govorniki.
Zborovanje ohijske konference
-se vrsi-
v nedeljo 14. oktobra ob lO.dopoldne
V SLOVENSKEM DELAVSKEM DOMU, COLLINWOOD, O.
Večer pred zborovanjem, to je, v soboto 13. oktobra
KAMPANJSKI SHOD IN VESELICA
v Slovenskem Delavskem Domu.
IS
& bese-asa s asts a BeaHaai03BaaBBBiBBga«B»aa^	s m>as
Zborovanje zavednega slovenskega delavstva v Kansasu pod avspicijo konference J. S. Z. se vrši
v nedeljo 21. oktobra ob 2. popoldne
V ARMA MOOSE HALL,
ARMA, KANS.
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV—NO. 1098.	CHICAGO, ILL., 27. SEPTEMBRA, (SEPT. 27,) 1928.	LETO—VOL. XXIII.
UpravniStvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864
FRANCOSKA KONTROLA NAD NEMČIJO
ZA EVROPSKI MIR je potrebno med dru-	v tej deželi nastalo več tisoč novih milijonarjev
gim izravnanje vprašanja nemške vojne	in da so velike kompanije postale še bogatejše,
odškodnine, odpoklic zavezniških čet iz	Sedaj, ko bi bilo treba dolgove vračati, pravijo
okupiranih delov Nemčije in revizija versaillske	v Franciji: Če nam Nemčija plača, bomo mi
pogodbe. Med temi sta prvi dve točki najvaž-	vam plačali. Anglija in Italija pa sta že napra-
nejši. Stanje, v kakršnem drže Nemčijo med-	vili dogovor z ameriško vlado za poravnanje
vojni zavezniki, v prvi vrsti Francija, je ne-	svojih dolgov Zed. državam. Francija dolguje
vzdržljivo, kajti Nemci niso več "Huni". Zavez-	več kot misli da bi mogla vrniti, pa se naslanja
niki nič več ne trdijo, kot so s tako gotovostjo	na Nemčijo. Nemčija dolguje več kot zmore,
trdili v Versaillesu, da je bila kajzerjeva Nem-	pa čaka, da se ji briše štiri petine vojnih dolgov, čija edina povzročiteljica vojne. In če ni bila, Z versailsko pogodbo, ki je bila diktirana
čemu naj bo ravno ona dolžna plačati takore-	Nemčiji po porazu, si je Francija zaeno z dru-
koč vse vojne stroške? Nemci ne ugovarjajo,	gimi zavezniki vzela pravico diktirati Nemčiji,
da so dolžni plačati škodo, ki so jo povzročili	kako naj uravnava svoje gospodarstvo, kolik-
s svojim prodiranjem v Francijo in Belgijo, in	šna naj bo njena armada, kakšne municije nje-
jo plačujejo vsem, tudi Srbiji, oziroma Jugo-	ne tovarne ne smejo izdelovati itd. Nemčija je
slaviji. Toda vojni dolg, ki so ga naprtili Nem-	morala razdreti in uničiti mašinerijo v tovar-
čiji, je preogromen in ne bo zmagovala niti	nah, kjer so izdelovali orožje in municijo, mo-
obresti. V gotovih francoskih političnih kro-	rala je podreti svoje utrdbe in morala je storiti
gih še vedno zahtevajo, da mora Nemčija pla-	še marsikaj, kar dežela stori le pod pritiskom
čati vso vojno odškodnino, Ki znaša po njiho-	zmagovite neprijateljske sile. Ampak to je bilo.
vem računanju 132,000,000,000 zlatih mark	Nemčija si je polagoma, z velikim trudom, pri-
(okrog triintrideset milijard dolarjev). Po	dobila zopet vstop na svetovno pozornico. Če-
Dawesovem načrtu mora Nemčija plačevati 2,-	tudi nima armade in vojne mornarice, je zopet
500,000,000 zlatih mark na leto, kar pomeni sa-	smatrana za eno najvažnejših dežel na svetu,
mo dva in pol odstotka obresti od omenjene	bilo v industriji, tehniki, znanosti in kulturi,
vsote in dolg se pri tem nič ne znižuje. Od kon-	Sprejeli so jo v ligo narodov in v njen vrhovni
ca vojne dalje je Nemčija plačala v denarju in	svet. Tako je Nemčija zopet postala ena vodil-
blagu nad dvanajst milijard dolarjev na račun	nih svetovnih dežel.
vojne odškodnine, toda dolg je skoro enako vi- Velik kos njenega ozemlja je še vedno pod sok. Ekonomi v Franciji, Nemčiji, Angliji in	okupacijo zaveznikov kot garancija, da bo res Zedinjenih državah vedo, da je treba nemške	izvršila določbe, ki jih ji nalaga versaillska povojne obveznosti zmagovitim deželam znižati	godba. Nemčiji so okupacijske čete breme, kaj-najmanj 80 odstotkov. Temu pa se upira pred	ti stroške plačuje ona, ne zavezniki. Sedaj je vsem Francija, ki zahteva, da se mora istočas-	v nemškem Porenju še vedno 67,000 zavezniških no, ko se briše Nemčiji del vojnih dolgov,	vojakov, največ Francozov. Nemčija zatrjuje zmanjšati nji v enaki meri dolg Zedinjenim	svetu, da ni danes prav nobenega vzroka, da bi državam. Ameriška vlada je bila dosedaj gluha	ostale te čete še v nadalje na njenih tleh. Fran-na vse take sugestije, vzlic temu je vprašanje	coski listi, in tudi državniki, pa zatrjujejo, da nemške vojne odškodnine tesno zvezano z dol-	Francija ni še varna pred ponovitvijo tragedije govi zaveznikov tej deželi. Francoski dolgovi,	kakor jo je doživela v svetovni vojni, kajti Nem-so ogromni in Francija ne plačuje Zedinjenim	čija ni še pokazala, da je iztrebila iz svojega državam nanje niti obresti. Čaka, da se reši	državnega aparata kajzerjev duh. In Nemci po ves problem v celoti. Med vojno je ameriška	vsej pravici odgovarjajo, da tudi Francija ni še vlada zalagala zaveznike z municijo, živili, ob-	pokazala prave volje za spravo na podlagi ena-leko in drugimi vojnimi potrebščinami in poso-	kovrednosti. Sprava pod pritiskom bajonetov jevala jim je tudi denar. To je pripomoglo, da je	pa ni pot k prijateljstvu.
Nemčija ima triinšestdeset milijonov prebivalcev, Francija štirideset milijonov. Koliko časa še bo po prebivalstvu in še v marsikakšnem drugem oziru šibkejša Francija mogla držati Nemčijo k tlom? To je resno vprašanje, s katerim se v Parizu mnogo ukvarjajo. V uradu francoskega zunanjega ministerstva zagotavljajo svet, da se Nemčija pripravlja na vojno. Njenih sto tisoč mož deželne brambe pomeni sto tisoč oficirjev; v slučaju vojne bodo preko noči prevzeli vodstvo armade par milijonov mož, ki jo bo v stanju mobilizirati v par tednih. Njene tovarne se bodo nagloma pretvorjale v municijske — Francija pa noče vojne. Ker jo noče, hoče ohraniti kontrolo nad Nemčijo. Tako tolmačijo situacijo v Parizu. Večina nemškega in avstrijskega ljudstva želi združitev v eno državo. Francija in njene zaveznice jima to prepovedujejo. Koliko časa bodo v stanju
uspešno braniti strnitev teh dveh dežel v eno? Prvotno so Nemci le bolj skromno govorili o združenju, sedaj postajajo vedno glasnejši in francoski, odnosno zavezniški ugovor relativno peša. Po združenju bo najbrž sledil kak sporazum z Madžarsko v smislu carinske unije, h kateri bo skorogotovo iz ekonomskih razlogov pritegnjena tudi Češkoslovaška. Vse to bi bil naravni razvoj. Ampak Nemčija bi postala mogočna in danes vodilna Francija ne bi predstavljala nič več premoč na kontinentu kakor jo danes. To je glavni vzrok počasnega sprijaz-njevanja med Francijo in Nemčijo, toda spri-jaznjenje bo moralo priti, ako nočeta zopet v razmere, kakor so vladale 1. 1914. S temi problemi se je bavil tudi prošli kongres delavske socialistične internacionale v Bruslju, in socialistične stranke v teh deželah so gonilna sila, ki jih tirajo na mirnejša in varnejša pota.
ji j* .*
Delavski "nestrankarji" za kapitalistične stranke
NAJŽALOSTNEJŠI POJAV v ameriški politiki so "nestrankarji" na vodstvih unij. Njihovo nestrankarstvo je zapo-padeno v udinjanju unij republikanski in demokratski stranki. "Naše unije so nestrankarske," pravijo članstvu, medtem pa napeljujejo vodo na mlin politike, ki jo zastopajo razni Melloni, Raskobi, du Ponti, Woodini itd. To je politika kapitalističnih interesov. Republikanska in demokratska sta njihovi stranki. Kdor agitira za eno aH drugo, agitira tako kakor je prav denarni oligarhiji.
John L. Lewis, predsednik U. M. W. of A., je eden izmed onih, ki nam nudijo žalostne eksemplarje "delavskega voditelja" v službi kapitalistične politike.
Leta 1924, ko so se skoro vsi drugi vodilni unijski odborniki udali moralnemu pritisku članstva ter agitirali za LaFolletta, je ostal John L Lewis zvest "nestrankar" ter agitiral na vso moč za republikansko stranko ter hvalil njenega predsedniškega kandidata Coolidga. Ta Lewis se ni v štirih letih prav nič naučil, kajti sedaj agitira za Hooverja in republikanska stranka mu je še vedno najljubša. Ali si je mogoče misliti večjo ironijo? Republikanska stranka je na krmilu Pennsylvanije. Federalna sodišča so pod kontrolo republikanske stranke. In če so sodišča nastopala kje posebno arogantno ter tiransko proti delavcem, so prav gotovo nastopala tekom sedaj.že zbite stavke premo-garjev v Pennsylvaniji. Kaj je storila republikanska stranka v Penni, da pomaga rudarjem v njihovem pravičnem boju? Storila je vse, da se jih čimprej porazi! Kaj je storil "molčeči" Coolidge, da pomaga uniji premogarjev, katere
predsednik je agitiral zanj s tolikšno vnemo? Molčal je, in če so tu in tam silili v njega naj pove kaj misli, je molčal naprej, ls kak uradnik njegove administracije je namigaval, da predsednik ne more storiti ničesar, ker mu zakoni ne dajejo moči posredovati. Kdo drugi pa je še bolj odkrito pojasnil, da smatrajo v beli hiši ta boj za "notranjo zadevo" premogarjev ter operatorjev. U. M. W. of A. ni dobila za svoje "nestrankarstvo" prav nobene opore.
In je ne more dobiti, kajti stranka Pittsburgh Coal kompanije, stranka Mellona in drugih denarnih knezov ne more biti naklonjena delavstvu, pač pa svoj politični aparat porabi proti njemu. Isto velja za stranko Raskoba, du Ponta, Jamesa, Rea, Woodina in drugih in-dustrialnih magnatov. Voditelji amer'ških unij zastopajo v politiki taktiko SKEBSTVA najgrše vrste. Izjema so samo tisti, ki zastopajo DELAVSKO po'itiko.
Velekapitalist, multimilijonar, sovražnik organiziranega delavstva John J. Raskob, je v kampanjskem odboru demokratske stranke ustanovil "delavski biro",t katerega naloga je dokazovati, da je demokratska stranka progresivna, da se bori za de'avce, in da je sveta dolžnost vsakega delavca glasovat^ za Smitha. Njegov načelnik je G. L. Berry, predsednik unije Printing Pressmen; Berry je v politiki demokrat, v uniji pa je "nestrankar". On to razume tako, da mora unija "indorsirati" demokrate in da morajo člani unije glasovati za Smitha.
Stranka Mellona in poglavarjev Wall Streeta je istotako ustanovila delavski kampanjski biro, ki se uradno imenuje "Hoover for President Labor Council". Na oni strani je
Berry, na repub'ikanski je Lewis. Demokratje imajo krdelo unijskih voditeljev, imajo jih tudi republikanci. In vsi ti pomagajo plutokraciji metati delavstvu pesek v oči, da se tepe eden za republikansko in drugi za demokratsko stranko. Delavska raja pa hodi na shode, kriči po ulicah in se navdušuje za "delavskega prijatelja" Hooverja in za "delavskega prijatelja" Smitha.
Ljudje v "delavskem" agitacijskem odboru demokratske stranke in v "delavskem" agitacijskem odboru republikanske stranke so za svojo "nestrankarsko" pomoč PLAČANI. Oglašajo vam Hooverja in Smitha, ker se jim izplača, in ker bodo najpridnejši izmed njih dobili po izvolitvi enega ali drugega federalne službe.
Delavec, ki ni slep, bi moral videti: Na premogovnih poljih, v Kenoshi in New Bed-fordu, Passaicu in New Yorku, v Chicagu in Los Angelesu, v Atlanti in Houstonu, sta proti njemu republikanska kakor demokratska stranka. Ko so pred par tedni zagrozili godbeniki v čikaških kino-glediščih, da se bodo poslužili stavke, ako družbe ne bodo spolnjevale pogodbe ter prenehale z odstavljanjem godcev, se je takoj dobil federalni sodnik, ki je na zahtevo prizadetih kompanij prepovedal vodstvu unije proglasiti stavko. Pa pride Lewis in poln svetega navdušenja javka, kako rdečkarji izpod-kopavajo ameriške institucije!
Vse evropsko delavstvo se čudi ameriškemu, kako more še vedno po tolikih letih bridkih izkušenj verjeti, da so največji izkoriščevalci delavstva v resnici njegovi največji prijatelji. To je seveda bunk, in milijone jih je, ki mu verjamejo tudi letos, če bi lisica vabila kokoši v svoj brlog, češ, da jih bo protektirala, bi ji rekle, da laže. Ako bi lev zagotavljal bežeče živali, da jim ni nevaren, da naj ga počakajo ker jim želi dobro, bi rekle, da je blufar. Če bi mačka zatrjevala mišim, da jim ni treba švigati v luknje, ker ne bo storila nobeni nič ža-lega, bi se ji smejale in bi bežale toliko bolj.
Če pa vrše to igro razni predstavniki velikih premogovniških, avtomobilskih, jeklarskih, železiških in drugih trustjanskih korporacij, delavci verjamejo in puste, da jih požira "nestrankarska" politika. Kapitalistični interesi vsled tega vidoma debele, delavci pa imajo ,manj in manj civilnih svobodščin, spremlja jih na lovu za službami črna lista, ko dopolnijo 40. leto so že smatrani za "izrabljeno blago", ki se ga zavrže, negotovost jim zija nasproti iz vseh kotov, in namesto da bi nastopali kakor zahteva njihov interes, počno natančno to, kar hočejo njihovi izkoriščevalci. Koliko časa še?
Socialistični stranki služijo volilne kampanje za vzgajanje delavcev. Sodelujte, kajti pripraviti delavstvo na pot pravega političnega spoznanja, je njena naloga — in njena pomeni vaša!
j 0 RAZVOJU SOCIALNE DRUŽ NE I
■ __ ■
j	PREDAVAL IVAN MOLEK
j	v Milwaukeeju, Wis., dne 25. marca, 1928	\
<■■'■■'«»■»■■■■■..........rt........................„^
(Nadaljevanje.)
Tako so nove življenske razmere rodile nove potrebe — in glavna potreba v poljedelski državi je bila močna družina, socialna enota države. Poljedelski narodi so potrebovali dosti naraščaja za delo, ki je bilo izključno ročno, in za zaščito zemlje, torej za vojne. Iz te kardinal-ne potrebe se je razvilo moralno pravo, ki je za-bičevalo, da je družina nedotakljiva in sveta institucija, da mora biti žena možu podložna in mu roditi toliko otrok, kolikor jih "Bog da" in vsako oviranje oploditve in poroda je zločin, ki nima para. To moralno pravo je v tistih časih popolnoma odgovarjalo ekonomskim razmeram — in odgovarja še danes tam, kjer obstoje take primitivne razmere. Kjer družina direktno sama proizvaja svoj kruh, izdeluje svojo obleko in gradi svoja stanovanja, tam so otroci pravi blagoslov. Ne stanejo nič, ko pa odrastejo, so delavci in bojevniki. Navada je.bila, da se možje ženijo mladi in dekleta udajajo čim mlaj še, da bodo imele čim več otrok, kajti za postaranje ni bilo časa. Bili pa so še drugi vzroki, ki so zahtevali plodovito zakonsko zvezo in obilno družino v primitivni družbi. Nalezljive bolezni so bile običajna in vsakdanja "božja kazen" za greh. Pred nekaj tedni ste lahko či-tali v časopisih, kako so v Palestini koze pomorile čez dvesto oseb v enem samem mestu v par dnevih. In kaj so storili domačini? Vrhovni judovski rabinec je razglasil, da se morajo vsi prebivalci dva dni postiti in moliti. V tem ozi-fu so Judje še vedno tam, kjer so bili pred dva-tisoč leti. Ker so torej na ta način "pobijali" kužne bolezni, ni čuda, če so take epidemije po-davile na tisoče in tisoče oseb v enem samem valu. Bolezni so bile vsakdanja prikazen, in vsak čas so ljudje, posebno otroci, cepali kot muhe. Bile so tudi pogoste vojne in druge nesreče. Ker je torej bila življenska sigurnost zelo nizka, je bilo vsekakor potrebno, da se izgube pokrijejo z obilim naraščajem. Žene so bile prisiljene roditi veliko število otrok — kajti človeški naraščaj je bil, kakor živalski ali rastlinski, slepo podvržen prirodnemu zakonu ohrane najsposobnejših. Če je ženska porodila deset otrok, jih je odrastlo morda komaj polovica. Bilo je tako — in deloma je še danes — kakor če po-seješ solato in jo potem prepuliš ali zredčiš, ako hočeš, da bo solata lepo na široko rastla-Bavno tako dela natura; naplodi dosti življenja, potem pa puli slabejše in ohranjuje sposobnejše posameznike.
Zdaj pa poglejmo današnje razmere, razmere v ameriških industrijskih mestih. Ali so to
razmere primitivnega poljedelca? Absolutno ne. In vendar hočejo nazadnjaki, da se družinsko življenje in moralno pravo iz primitivne poljedelske dobe prilagoditi tem razmeram! Posledica? Družinska kriza. Morala je priti. Kako, prosim vas, naj bo drugače? Delavec ne potrebuje velike družine, ker je nima za kaj porabiti. Dočim je bila kopa otrok blagoslov za primitivnega poljedelca in obrtnika, ker je imel delavce zastonj, je to za modernega delavca katastrofa. Tudi moderni farmar lahko izhaja brez lastne družine, ker dela s stroji in najame delavce cenejše kot ga pa stane vzgoja sinov. V primitivni družbi niso otroci stali nič. Hrano jim je proizvajal sam, obleko jim je naredil sam, v šolo jih ni pošiljal, ker je ni bilo in kar jih je sam učil, ga ni spet stalo nič, a kadar je kateri zboJel, je bil on sam "zdravnik", ki je daroval božanstvu in "panal" hudiča. Vse to ga ni stalo nič. Kako pa je danes? Delavska družina — vsaka družina, ki nima stalnih dohodkov od' vloženega kapitala, je delavska, pa naj bo do-tičnik profesor, uradnik, umetnik, mehanik ali navadni kopač grabnov — mora kupiti vse: živež, oblačilo in stan s tem, kar zasluži v industriji ali kjerkoli. Navadno je tako, da delavec sam ne mere toliko zaslužiti, da bi mogel nakupiti vse potrebščine, zato mora iti tudi njegova žena v tovarno ali prodajalnico ali pisarno. To je prva ovira. Kako more žena delati, če vzgaja otroke, in kako more vzgajati otroke, če hodi na delo? Kjerkoli je kmalu toliko otrok, da žena ne more iti na delo, mož pa malo zasluži, tam je neizogibno kriza v družini. Mora biti. Dalje: moderna država je tudi toliko napredovala, da zahteva več od ljudi kot je zahtevala primitivna država. Primitivna vlada je zahtevala le davek in vojake. Današnja pa zahteva poleg davka in vojakov tudi šolsko izobrazbo in odgovornost za red, snago in zdravje. Ako ima delavec otroke, jih mora dati v šolo. To pomeni, da jih mora dostojno obleči in v mnogih slučajih jim mora sam kupiti knjige in druge šolske potrebščine; ako hoče poslati otrntp v višip šole, jim mora plačati šolnino ali vsaj stanovanje in hrano. Če je otrok podhranjen ali drugače nenormalen, ga pošljejo domov in ti zapovejo, da ga moraš hraniti in najeti zdravnika. Moderna družba je s pomočjo moderne znanosti zatrla kužne bolezni, tako da je umrljivost de-ce veliko manjša, je pa izdatek toliko večji. Vsak prihod zdravnika v hišo, ki znači ohranitev zdravja, stane denar; vsaka operacija, ki pomeni rešitev življenja, stane majhno premoženje. Porod, ki ni nekoč stal nič, razen bolečin, stane danes poleg bolečin od 50 do sto dolarjev. Smrt v družini te bankrotira, če nisi dobro zavarovan, a tudi zavarovan ne moreš biti, če ne plačuješ in plačuješ. Ogromna je odgovornost očeta in matere. Vzgoja dece stane tisočake, predno so na nogah. Moderna družba je poskrbela za višjo kulturo in mnogo prilik za fizično
in mentalno razvedrilo. Na vsakem voglu je ki-nogledališče, so časopisi, so knjige, opera, radio, avtomobil — skratka: življenje zahteva danes veliko več kot je zahtevalo nekoč, ali za vse to moraš spet šteti in šteti. In ko otroci odrastejo, ko si s težko muko spravil svoje sinove in hčere na noge — kaj sledi? Otroci gredo od tebe po svetu, vsak za svojimi ambicijami, ti pa o-staneš sam. Dvajset let si morda garal za otroke in zagaral si vse, tudi svoje zdravje, garala je tvoja žena, potem pa, ko so otroci veliki in misliš, da bodo oni tebi pomagali, ti obrnejo hrbet in ti zdaj garaj dalje, če moreš, da boš živel, ali pa berači pri otrocih, ako se te usmilijo. V primitivni družbi so otroci ostali doma in oče je bil na stara leta vladar v svojem kotu, danes pa sta oče in mati berača svojih otrok. Ne rečem, da niso izjeme, toda v večini slučajev je tako.
Ali se je potem čuditi, da je prišla kriza? Mar je čudno, če propada družina za družino, ako so na dnevnem redu zakonske ločitve, prepiri in celo uboji in druge družinske tragedije? Ali je kaj čudnega, če se delavci vpričo takih razmer branijo otrok in se zatekajo k porodni kontroli in kriminalnim aborcijam? Kako se naj zgražamo, da so zapori polni mladine, da je toliko mladih zločincev, da so ceste polne gangežev in brezposelnih delavcev? Industrije jemljejo vedno manj in manj delavcev, ker je vedno več in več strojev.
Kdor je spoznal, se ne zgraža. Zgražajo se samo hipokriti. ki zahtevajo, da mora primitivno družinsko življenje ostati v modernih industrijskih razmerah, kar je nemogoče. Zahtevajo, da odraščen mož še vedno nosi hlačice iz svojih otroških let. Zato je kriza.
Kriza je zato, ker se je pridobivanje življen-skih potrebščin vsled silnega napredka v tehniki in drugih znanostih dvignilo hitreje kot pa splošno naziranie o življenju. Ljudje žive v dvajsetem stoTetju in si svetijo z elektriko, mislijo pa v veliki prooorciji še vedno tako kakor so mislili pred tisoč leti. Konflikt je med dejanskim življenjem in zarjavelimi tradicijami. Konflikt je med razmerami, kakršne so, in vero v razmere, katerih ni več.
(Dalje prihodnjič.)
I^i
PAMETEN NASVET ITALIJANSKEGA KONZULA.
Italijanski generalni konzul je oblastnim organom v Chicagu svetoval: Če hočete napraviti konec mafiji, tedaj morate udariti po voditeljih, ne po onih, ki izvršujejo povelja. To pa je v Chicagu težka stvar, kajti milijonarski zločinski trust sega prav gori v županov kabinet in v urad državnega pravdnika. Zupan in državni pravdnik pa ne bosta dala zapreti samega sebe.
CHAS. POGORELEC:
HIBE AMERIŠKIH UNIJ
"Whispering Campaigns"
Glavni vzrok za počasnost ameriškega unionizma v napredovanju je pomankanje idealizma v njih. Povečini so skrajno konservativne, in v skoro vsaki se je posebno slednja leta pojavilo tudi ekstremistično "levo" gibanje, ki noče, ali pa ne zna razumeti, kaj je konstruktivna taktika. Taki boji se pojavijo posebno v gotovih slučajih, kot npr. pred par leti v I.L.G.W. in sedaj že nad leto v U. M. W, of A. Oba elementa se borita med seboj na življenje in smrt, ne glede na pogubne posledice za unijo in skupne interese delavstva.
Kompanijam ni ljuba ne konservativna, ne radikalna unija. Bore se proti strokovno organiziranemu delavstvu, in če se jim prilika ponudi unijo uničiti, se je poslužijo nemudoma.
Amerika je velika dežela. Delavcev jfe mnogo, kapitalistov malo. Kapitalisti se svojih razrednih interesov zavedajo veliko bolj kakor delavci svojih. Kapitalisti imajo na svoji strani oblast, kupljene talente, časopisje, cerkve, radio, filme in denarno moč. Delavci so v velikih slučajih nepoučeni, težko pojmujejo probleme, strategijo, njihovo obzorje dostikrat ne sega daleč preko ozkega kroga, v katerem se gibljejo. V stavkah trpe samo delavci in njihove družine. Kom-panije so v njih lahko začasno ob profit, toda kompa-nist vsled tega ni v pomankanju. Ni mu treba pike-tirati, nihče ga ne izganja iz stanovanja, nihče mu ne odreka kredita. Delavec pa mora takoj prvi teden stavke premišljevati, kaj bo, če bo trajala dolgo. In ako živi v kompanijskih hišah, ga izženejo iz stanovanja. Mali trgovci, ki sanii nimajo dosti, mu odrečejo kredit. Kompanijske trgovine mu ga dajo edino če dela. Delavec v stavkah plača visok davek. In šele v njih spozna, da-je oblast popolnoma na strani delodajalcev.
Ker pa je kompanijam veliko ležeče, da razpolagajo s svojimi delavci svobodno, so v povojnih letih uničile že mnogo unij in A. F. of L. je izgubila okrog dva milij.ona članov. Kjer se unija pojavlja, potrošijo neglede koliko, samo da jo zatro v kali, predno jim more postati nevarna. In če pride do stavke, tedaj izrabijo delavsko nesolidarnost, delavčevo nezaupanje, ter začno s podtikavanji, z dualno unijo, s preganjanji, odslavljanji, črno listo in drugimi intimidacijami. Tako delavce zbegajo, da ne vedo pri čem so, da po porazu vedo samo to, da ne bodo nikoli nikomur ničesar verjeli. Pa so vendar verjeli — kompanijskim agentom! V svoji neukosti so jim šli na lim v marsi-kakšnem večjem ali manjšem boju. V organizatoričnih kampanjah se je le prerado dogajalo, da so začeli blatiti poštne organizatorje, ker so jih v to pripravili kompanijski agentje z raznimi metodami. V sedanji volilni agitaciji se mnogo govori o zavratni kampanji (whispering campaign), ki znači metode, kakršnih se odgovorni ljudje javno ne poslužujejo. "Whispering campaign" je po naše opravljanje, kraja časti, obrekovanje, a prijeti ne moreš nikogar, ker je to pač "šepetajoča kampanja". Ta je povedal onemu, da je slišal od onga to in to, onga pa je tudi slišal nekje, da je nekdo videl, kako je ta in ta nekaj storil — pa se plete to šepetanje vse križem. V tej volilni kampanji očita Smith republikancem, da so organizirali "whispering campaign", republikanci pa odgovarjajo Smithu,
da trdi neresnico, da take kampanje niso podvzeli, in če se vrši, zanjo niso odgovorni, nato pa dostavljajo, da se je poslužujejo tudi demokratje. "Whispering campaign" ima vedno namen apelirati na nevednost ljudstva, na njegove instinkte in predsodke.
Kadar se kaka unija zavzame, da organizira gotovo stroko delavcev v gotovem podjetju, takoj so na delu kompanijski agentje in organizirajo "šepetajočo kampanjo". Organizatorje, katere vzame kompanija na piko, se črni, seveda šepetaje; podtika se jim razne slabe lastnosti in v marsikakem slučaju kompanija poskrbi za "dokaze". Ce nastopiš proti njim, bo kompanijski advokat vljudno sporočil, da so stvari ponarejene in da kompanija ne more biti odgovorna. Ampak "whispering campaign" je v teku. V oddelku kompanije, katerega edina naloga je boj proti uniji, proti društvom in klubom, ki delavstvo izobražujejo, ipa si poglavar mane roke in računa na "povišanje plače", kajti pred svojimi višjimi se bo lahko pohvalil, da se mu je strategija posrečila. "Whispering campaign" je vzela organizatoričnemu gibanju življenski zamah, cilj trustjanske špionaže je vsaj začasno dosežen.
Za začetek se poslužujejo dveh glavnih metod: Očrniti organizatorje in odslavljanja delavcev, ki so na sumu, da so člani unije. Bilo bi nesmiselno trditi, da je kompanijam težko dobiti judeže. Poglejte v stavkah! Kompanije dobe sodnike, ki so morda sinovi delavskih staršev, dobe "slugerje", vojake, kozake, "watch-mane", skebe in pa mevže, ki v svoji naivnosti povedo basom vse, kar jih vprašajo, kadar so prijazni z njimi. Še nikdar ni bil noben organizator v stanju dobiti v unija samo stoprocentno zanesljive ljudi. Kompaniji je veliko na tem, da pristopajo njeni zaupniki. Recimo, dobiš enega, in bo čez teden ali dva svoje agitacije odslovljen. Čemu? Zato ker je član unije. Kompanija je izvedela, pravi, ampak on bo delal še bolj goreče za unijo. Dogodilo pa se je često-krat, da je bil tak navdušen unijaš treniran kompanijski špijon. In nihče ga ni sumil, pač pa bi bili prisegli, da je nedolžen. Največkrat se je dognala resnica o njem šele, ko je dobil po zlomljeni kampanji ali stavki boljše delo kakor ga je imel prej, ali pa je bil poslan na enak posel kam v drugi kraj.
Špijonom se je nemogoče ogniti. Ruthenberg in Foster sta skrila svojo konvencijo v neki michiganski šumi. Justični department je vedel natančno o vsem in ko se je dodobro organizirala in zborovala kak dan, je navalil nanjo. Eden "revolucionarjev" med delegati je pričal potem proti, kajti bil je špijon. Morda jih je bilo več, a oblast je razkrila samo enega. Kompanije kakor drugi, ki se poslužujejo v svojem boju provokatorjev ter špijonov, imajo en cilj: Uničiti gotovo gibanje in očrniti one, ki so mu na čelu! To bi morali delavci razumeti, pa ne bi nasedali "šepeta-jočim kampanjam".
e^®
VEC MILIJONOV ZA OGLAŠANJE SMITHA IN HOOVERJA.
Ameriški listi, ki v člankih, v oglasih ali na kakršenkoli drug način oglašajo Smitha ali Hooverja, so deležni velikega plačila. Tudi ne-angleški listi imajo žetev. Od republikanskega oglaševalnega odbora, so dobili povabilo, da naj pošljejo vse članke, ki so jih priobčili v prilog Hooverja, pa jim bodo všteti k dobremu pri oglašanju.
HANS KIRCHSTEIGER:
POD SPOVEDNIM PEČATOM
(Rjman, poslovenil E. K.)
SINOPSIS.
Roman "Pod «povednim pečatom" smo začeli pri-dfcčevati prošli teden. — Kaplan Hercog, duhovnik idealist, ter župnik materijalist v Gospojni sta pri večerji. Kuharica, ki ne more tega kaplana, stori kolikor je v njeni moči, da mu ogreni službo. Kuharica je tukaj vrhovna oblast. Dvajset kaplanov je že jedlo iz njene sklede v tem župnišču. Ko sta župnik in kaplan pove-čerjala, je dala kaplanu migliaj, ki ga je ta že dobro razumel, da zanj sedaj ni več mesta v jedilni; vstal je in zaželel obema lahko noč. Župnik mu ni niti ozdravil, kuharica pa mu je milostno vrnila pozdrav. Nato je poslušala, kako je izginil po hodniku ter zaprl vrata za seboi. Vesela, da bo sama z župnikom, mu je sporočila: "Odšel je v svojo sobo."
Nadaljevanje.
"S časom postane že še pameten", je odgovoril župnik. "Po noči še po cele ure moliti v cerkvi, to bi mi bila povsem nova navada, ki je ne morem trpeti."
"No prečastiti gospod bi prišel pri ljudeh na lep glas, ako bi hodil kaplan še v cerkev, kadar ni ma-ševanja, pa bi tam molil po cele ure. Saj bi ljudje rekli, da je kaplan svetejši, kakor gospod župnik."
"Zaradi mene se pač ne more nihče pritoževati; vsak dan berem svojo mašo pa ne vem, kje naj bi vzel časa, da bi hodil še molit v cerkev. Seveda, takemu kaplanu je lepo; saj ima vsak dan praznik. Ali šestdeset oralov zemlje, kakor jih imam jaz, pa 20 krav in štirje konji — da, kaj pa je s prašno svinjo?"
V tem je kuharica zaprla okna in jih je zastrla z rdečimi progastimi zavesami, dasiravno je bil zrak, ki je prihajal od zunaj, toplejši kakor med mrzlim zi-dovjem, kajti velika starinska peč že ni bila zakurjena od sv. Jožefa. Na vprašanje o prašiči je kuharica prav kratko odgovorila: "To povem pozneje, prečastiti gospod." Odšla je, a kmalu se je vrnila s steklenico vina, iz stare široke omare za posodo z vloženimi vrati, stoječe na starinski komodi, je vzela dva kozarca, postavila je vse na mizo, pa je sedla na stol, ki ga je bil kaplan šele pred kratkim zapustil.
Mesto da prisluškujemo pogovoru izmed župnika in kuharice, ki je zadeval kmetijstvo, posle in ljudi po vasi, pohvalimo rajši gospoda župnika, ki je tako obziren, da popije svojo steklenico vina šele tedaj, kadar odide kaplan iz obedovalnice; sicer bi moral pomočnik gledati, kako pije župnik. Kajti kaplan ima pravico do četrtinke vina samo opoldan ob visokih praznikih. Župnik daje svojim kaplanom vedno, kar pravica zahteva. Nobeden se ne sme pritoževati, da bi stradal, in vrhutega dobiva še vsako nedeljo opoldan dva goldinarja tedenske plače. To je gotovo lep denar, ako se ima poleg tega dobro hrano in sobo od župnika. In gospod župnik Šuster je lahko ponosen na svojo točnost; kajti on pozna marsikaterega duhovnega brata, ki ostane svojemu kaplanu po pol leta in še dalje dolžan tedensko plačo. Tega on ne mara. Seveda sta dva goldinarja na teden preveč za kaplana in prav dobro se še spominja na blagopokojnega škofa Tomaža, ki je dejal, da ne more razumeti, kaj počne kaplan s tako svoto denarja. Pa je že tako, da je treba skrbeti, da se kaplanu dobro vodi. No, njegova župnija že nese. Sam je umen gospodar, ki pozna po-
ljedelstvo, kuharica pa je vzorna gospodinja. Tukaj, v Gospojni si je prihranil že nad osemdeset tisoč goldinarjev; lahko je torej plemenit ter izplačuje kaplanu točno njegovo tedensko plačo.
V	tem, ko se je gospod župnik Šuster tako pogovarjal, je kaplan klečal gori v svoji sobi in molil. Po sobi se je razširjal slab duh; lojena sveča je bila smrkava in kaplan ni mislil, da bi moral vzeti pri vsakem gloria patri utrinjalo v roko. Končno je bil gotov z oficijem za drugi dan. Z usekačem je tako nerodno obdelaval poogljeni stenj, da je ugasnil luč. Ni je več prižigal, temveč odprl je edino okno in dolgo je gledal ven. Doli leži v globokem pokoju pokopališče z železnimi in lesenimi križi. Na nasprotni strani so na cerkveni zid naslonjeni veliki nagrobni kamni domačih družin bogatih kosarjev. Tako sosedstvo mrličev in grobov ne bi bilo komu drugemu ravno prijetno. Ali duhovniku ni pokopališče mesto strahu, tudi sredi noči ne. Saj so oni, ki leže tam doli pod travo, ravno tako njegovi prijatelji, kakor živahna mladini v šoli. Njegova lastna roka jih je blagoslovila za večnost, ko so jih pogreznili v zemljo. In kakor se kmet ne boji njive, ki je z lastno roko posejal semenja vanjo, tako se sprijazni duhovnik z bližino mrličev, ki jim je stal ob smrtni postelji in ki še vedno moli zanje vsaki dan. Od srca zadovoljen je vzel Hercog dolgo pipo, ki je imela svoje stalno mesto poleg postelje, tako da jo je tudi v temi lahko našel. In ko je nabasal vanjo komisnega tobaka, ki ga dobi vselej od postaje-vodje orožnikov, se nasloni na okno, tako da visi kadeča se pipa ven. Kakor se izgubljajo oblaki dima v temi, hite njegove misli daleč proč iz gorovja, v ljubljeno hišo staršev, v lepo izbico, kjer je vzrastel in kjer moli mati zanj.
Kakšno veselje je imela dobra mati, ko jo je prvikrat blagoslovil novo posvečeni duhovnik, njen sin. In vsaki dan se ponavlja v materinem srcu sreča, da ima sina duhovnika. Da bi le še kmalu dosegel župnijo, da bi imel lahko mater vedno pri sebi! Kako je blažen, da sme biti duhovnik! Nikomur ne more opisati te sreče; a tam gori je eden, ki jo pozna.
Pipa mu je ugasnila v teh sanjarijah. Postavi jo na navadni prostor in upre pogled v svetla cerkvena okna.
Kakšni dnevi so bili pač, ko je po večerji lahko posvetil nekoliko ur popolnoma sam pobožnosti v sveti tišini cerkve pred podobo v oltarju!
Ali opaziti je moral, da take reči niso bile všeč župniku. Ni mu sicer ničesar naravnost prepovedal, ali kaplan je moral slišati dosti zbadljivih besed od svojega predpostavljenega, še več pa od kuharice. Enkrat ni bilo najti cerkvenega ključa, drugič se je reklo, da so hišna vrata zaprta. Duhovniku pa mora biti volja predpostavljenega sveta in zato ostaja sedaj zvečer sam v svoji sobi. Saj je tudi tukaj cerkvi tako blizu, da vidi skozi okno lahko na oltar in tja pošilja lahko svojo zahvalno duhovniško molitev.
Dolgo je klečal. Končno vstane. Noč se je spustila v dolino, zrak se je ohladil.
Kaplan Hercog je že legel v posteljo. Okno ostane odprto celo noč. Žabe v jarkih po trati in tisoč cvrč-kov mu poje pesem uspavanko. V daljavi zalaja pes-Težki koraki pridejo po stopnicah, kmalu se zapro sosedna vrata. Gospod župnik je izpil svoj večerni delež.
II.
V	novi krasoti je napočilo novo jutro. Solnce se skriva sicer še globoko za gorami, ali zlato ožarjeni
PROLETAREC
't
oblaki rose svetlo roso dol na Gospojno. Krave se že oglašajo za hrano, petelini so zamenjali nočnega čuvaja in razglašajo jutranjo uro čez hiše in ulice. Hlapci z zaspanimi obrazi, ki se komaj vidi oči v njih, prihajajo na dvorišče k vodnjaku, iz katerega izliva lesen žleb svežo gorsko vodo, pa se umivajo. S težkimi koraki tava stari cerkovnik preko pokopališča. Zarjavela ključavnica na vratih zvonika se škripaje u-makne velikemu ključu, gori na zvoniku stoka in praska glasneje in glasneje, končno zvok zvona, potem dva, zopet udarec—ali se zvon še ni naspal, ali ne cerkovnik, ki vleče mehanično, nemarno za vrv? Končno se zvon vendar zave svoje dolžnosti. Sedaj kliče glasno in jasno čez vas in dolino: Hvalite Boga! Zdrava Marija! — in vse roke, ki so se ravnokar polotile dnevnega dela, se sklenejo v kratko molitev.
Ali n«š kaplan ne sliši kikerikanja mladih kuha-ričinih ljubljencev, zaprtih po dvanajst in dvanajst v maloštevilnih kletkah in dobro hranjenih; on ne sliši vrabcev pred oknom, ki smelo zahtevajo svoj zajutrk; saj ne sliši niti zvona z bližnjega zvonika, dasiravno je okno odprto!	,
Ali komaj je umolknil zadnji glas zvona, pa se strese glas vsled poka iz možnarja. Jeka meče zvok od gore do gore in še ni dosegel tal v dolini, ko poči drugi strel in takoj mu sledi tretji, da pač nihče ne pozabi, da ima danes mlinarjeva Cenka svatbo s Pepetom kmeta bogatina.
V vasi in v celi župniji je danes praznik, ki veseli stare in mlade. Seveda ne zaradi ponosne mlinarjeve Genke, tudi ne zaradi bogatega kmetovega Pepeta, ki ga tukaj niti ne poznajo, ker prihaja iz štiri ure oddaljene župnije, pač , pa ker počiva danes delo radi ¡bogate svatbe po vseh hišah, ker se bode mladina lahko nagledala do sitega, a starina bo videla nekaj novega in bo imela zopet govoriti o čem.
Streli so zbudili tudi kaplana iz spanja pravičnega; hitro je vstal ter odšel z brevirjem v vrt, da prouči predmet, o katerem bo danes predaval v šoli; tam izmoli pripravljalne molitve za sveto mašo, tam se vda prvemu vsakdanjemu razmotrivanju — in dasiravno danes menda nihče ne bo mislil na izpoved, odide ob polu sedmih v cerkev ter sede v spovednico. Po maši in po gratiarium actio zajtrkuje, prižge si smot-ko pa odide na kratek izprehod, župnikov psiček pa ga spremlja. Za vasjo zavije počasi po ozkih stezah v žitno polje; njegovo suknjo zadeva zdaj z desne, zdaj z leve klasje in siplje sivi cvetni prah po njej. Po daljših potih se nameri k šoli in pet minut preden bije devet, stoji pred mrežo malega sprednjega vrta, za katerim se dviguje staro šolsko poslopje s svojim sivim zidovjem in s svojo iztrošeno streho.
Seveda je postava pred kratkim tudi tukaj vpeljala novodobno šolo; ali njen duh še ni našel poti skozi ta nizka okna.
Kaplan otrese cvetni prah z dolge črne obleke, potegne še nekolikokrat hitro slastni dim iz smotke in ga odpuhne v gostih oblakih, ko pa udari parkrat kladivo na cerkveni uri, vrže smotko proč in odhiti v šolsko hišo.
Župnikov psiček pa obsedi mirno, vedoč, da se gospod čez eno uro zopet povrne. V malo sobo sme samo z gospodom župnikom samim, kaplan ne mara takega spremstva. Njemu je šola svetišče, ki ne spada noben pes tja, da bi povrh vsega še otroke motil v paznosti.
Danes pa ni kaplan prav nič zadovoljen z otroci; svatba jih je čisto zmešala, tako da pazijo veliko bolj na drdranje prihajajočih vozov in na vriskanje mla-
dih svatbenikov, kakor na učiteljeve besede. Ko pa začno še godci gosti pozdrav prišlemu ženinu, je mir popolnoma pri kraju in Hercog zato za danes zaključi pouk. Stari šomašter mora itak sedeti pri orgijah, mladi podučitelj, ki mu pa splošno pravijo kantor, pa mora v zakristijo obleči župniku mašno oblačilo.
Otroci so tako urno pohiteli ven na trg, da so peresne škatljice in knjige v šolskih torbah kar klopo-tale. Stiskali so se med ljudmi, ki so se že sestavili v špalir, gost in močan, kakor zid in so rinili naprej.
Samo psiček je sedel mirno, dokler ni prišel zadnji tudi gospod iz šole. Z glasnim lajanjem pohiti naprej pa se vsak hip obrne, kakor da bi rad tekel še daleč, daleč in kar nič ni zadovoljen, da se vrača gospod že sedaj v župnišče.
(Dalje prihodnjič.) ^
IVAN MOLEK:
OB NOVEM GROBU
Ivanu Kakerju v spomin
Čim starejša je generacija pijonirjev, ki so prva leta tega stoletja orali ledino in sejali seme svobodne misli in socializma med delavci slovenske narodnosti v Ameriki, tem bolj se množe grobovi naših prvobor-cev in tem pogostejše je treba pisati take bridke vrstice. Vsako leto se kdo poslovi od nas in utrujen zaspi v Večnem snu. Zadnje dni je 'JProsveta" poročala, da je umrl Ivan Kaker v Milvvaukeeju. V kratkem je bilo povedano, kdo je bil ta mož, kaj je storil in kaj je njegovo delo pomenilo in še pomeni za nas. Rečeno je bilo, da novejši prišleci v to deželo in mlajša generacija sploh ni poznala Kakerja; le starejši naseljenci se ga morda še spominjajo.
Res je. Ivan Kaker, ki je prišel v Ameriko pred dvaindvajsetimi leti, je samo prvih pet let živel v javnosti, samo pet let se je udejstvoval s peresom kot delavski časnikar in prevajalec poljudnih znanstvenih spisov ter leposlovnih del. V teh petih letih je bil morda le par let naš sodrug, organiziran socialist. Kolikor se spominjam, je bil član socialističnega lokala v stari 10. wardi v Chieagu, pri katerem so bili večinoma Nemci. To je bilo leta 1907.
Kljub temu je bil — naš pijonir. Ne glede na to, da se je v letu 1911 popolnoma umaknil iz naše javnosti in da je bil vseh zadnjih sedemnajst let mrtev za naše javno življenje, je Kaker v onih par letih, ko je bil aktiven, storil veliko. Izvršil je delo, za katero zasluži trajno priznanje. V veliki stavbi naše samostojne udejstitve — politične, kulturne in fraternalistične — v stavbi naših organizacij in naše proletarske literature so tudi Kakerjevi rezani kamni, ki jih je entu-ziastično prispeval in položil v stavbo.
O Kakerju je treba pribiti eno svetlo fesnico:*on ni bil navadni kruhoborec, ki bi bil prodajal svoje delo, kar bi bil kdo hotel, samo radi svojega osebnega dobička. Ne! Kaker je predvsem prevajal dobre stvari iz ljubezni do ideje, iz prepričanja. Kar je on storil za javnost, je storil z željo, da koristi slovenskim delavcem v Ameriki. To je pokazal dovolj takrat, ko je pisal in prevajal za "Proletarca" v dobi največje krize tega lista, ko je dobro vedel, da ne more dobiti nobenega plačila. Vsakdo, ki je takrat — leta 1908 — delal za "Proletarca", je delal iz prepričanja, iz veselja do socialistične misli.
Kaker pa ni bil samo delavec, temveč je tudi —
PROLETAREC
__________
trpel za svoje prepričanje. Delavci, ki vztrajajo v boju do skrajnosti, pripravljeni na vse žrtve — in takih žrtev ni dosti, kadar pride ogenj preizkušnje — pokažejo s tem dovolj svojo iskrenost. Kakerja so vlačili iz ječe v ječo spomladi leta 1907, dasi je bil ves njegov "zločin" samo v tem, ker je bil urednik lista in ker kot novinec v ameriškem časnikarstvu še ni poznal zakonov. Procesiran in zaprt je bil samo radi tega, ker je povedal vso resnico o nekaterih duhovniških hinavcih. Še več, Kaker ni v najhujšem momentu preganjanja poznal nobenega umika! Ko so njegovi "sokrivci" podpisali neki "preklic", ki so ga zahtevali trije slovenski župniki v juniju 1907 in ki je bil potem objavljen v jolietskem "Amerikanskem Slovencu", ni bilo pod tistim "preklicem" Kakerjevega podpisa, dasi je bil predložen tudi njemu v podpis. Dejal je, da ne prekliče nobene svoje besede!
Toliko iz one dobe," da se pribije dejstvo, da Ivan Kaker ni nikoli onečastil svojih načel. Dokler je bil v boju, se je bojeval kot mož. In da se je kmalu naveličal boja, ni bil tega kriv sam; — precej krivde je bilo no strani drugih. Nehvaležnost je plačilo sveta!
Dobro se še spominjam dneva, ko je Kaker prišel iz stare domovine v Chicago. Bilo je v avgustu 1906. Slučajno sem bil takrat na obisku v Chicagu, ko sem še urejeval "Glasnik" v Calumetu, Mich. Mudil sem se pri pokojnem Martinu Kondu. Bilo je zvečer, ko je Konda pripeljal s kolodvora domov mladega, a že nekoliko plešastega moža in mi ga predstavil: "To je gošpod Ivan Kaker, ki bo zdaj naš novi urednik". Takrat mu je bilo 31 let. Z njim vred je prišla tndi. njegova soproga Josipina in triletna hčerka Tončka. Mož je bil zelo vesel, ves navdušen za Ameriko, in govoril je, s kako radostjo bo delal za svobodomiselno in delavsko stvar v deželi svobode. Čez dobrega pol leta sem se spet sešel z njim, ko sem se preseill v Chicago — in pritožil se mi je, da ni vse tako idejalno v Ameriki kot si je slikal, toda njegovo upanje je še-veliko.
Kaj je potem doživel in pretrpel z nami vred v naslednjih treh letih, bi treba napisati knjigo. V teh vrsticah je nemogoče povedati. Progoni, ječa, intrige, pomanjkanje, stradanje, požrtvovanje in delo in delo s peresom pri "Glasu Svobode" in "Proletarcu" in izdajanje lastne revije "Izobraževalne knjižnice" — vse to- in še veliko drugega je natlačeno v onih treh letih. Druga polovica slovenskega prevoda Upton Sin-clairjevega slovitega romana "Jungle" je njegovo delo. Prevel je tudi nekaj kratkih satir. Njegovi prevodi in izvirni članki, kar jih je pisal za liste, niso površna pač pa globoko zamišljena in popolna dela. Velike vrednosti je bil prevod Haecklovih "Svetovnih ugank", katerega pa je, žal, objavil le štiri poglavja. Njegovo delce "Kako so nastale vere in bogovi" zasluži, da se ponatisne in ponovno izda v brošuri. Jaz sem se baš takrat loteval pisanja in Kaker mi je bil dober učitelj. Priznati moram, da sem se marsikaj naučil od njega. Imel je bogato znanje, dobro slovenščino in dobro je poznal moderno literaturo in znanost.
Kadar — in Če se bo pisala zgodovina pijonirske dobe našega pokreta v Ameriki, mora Ivan Kaker dobiti odlično mesto kot naš kulturni delavec, ki je pomagal orati ledino. Njegova člela so ohranjena v do-tičnih letnikih "Glasa Svobode", "Proletarca", štirih zvezkih "Izobraževalne knjižnice" in v par samostojnih knjigah. Sugestija, da "Proletarec" ponatisne nekatere njegove krajše aforizme, ne bo odveč.
Svetal ti spomin, prijatelj, dokler bo živela naša misel in beseda v Ameriki! —
Jugoslavenski Prosvjetni Savez ostane sam zase
Konvencija Jugoslavenskog Prosvjetnog Saveza, ki se je vršila 2.—3. septembra v Detroitu, je imela pred seboj med drugimi pismo eksekutive JSZ., v katerem ji je bilo pojasnjeno, da je VII. redni kongres JSZ., zborujoč 19,—20.—21. maja 1928 v Chicagu, sprejel resolucijo, s katero nalaga eksekutivi, da naj podvzame v tem letu vse mogoče korake za organiziranje močne hrvatsko-srbske sekcije Jugoslovanske Socialistične Zveze, in je nadalje eksekutivo delegiral, naj se obrne s tem namenom na Jugoslavenski Prosvjetni Savez. To se je zgodilo ob priliki omenjene konvencije v Detroitu. Iz "Novog Svijeta", ki je glasilo J.P.S., povzemamo, da je bilo pismo konvenciji predloženo, delegacija pa je zaključila, da ostane J.PjS. po svojem sestavu i v nadalje nespremenjen, to je, samostojen. Omenjeni list z dne 13. septembra piše:
"O stališču J.P.S. napram drugim organizacijam je bil podan poseben referat, a bila so prečitana tudi pisma raznih društev in političnih struj, v katerih se Jugoslavenski Prosvjetni Savez poziva na sodelovanje. Eno je bilo od Proletarian Party, drugo od glavnega odbora Jugoslovanske Socialistične Zveze in tretje od strani jugoslovanske sekcije Delavske (Komunistične) stranke. Prva dva pozivata J.P.S. na stalno sodelovanje, a tretje samo v kolikor se tiče Hrvatske Bratske Zajednice.
V razpravi o tej stvari je sodelovalo več delegatov, končno je bilo soglasno zaključeno, da ostane Jugoslavenski Prosvjetni Savez — kakor je bil dosedaj —c popolnoma samostojen ter se ne bo vezal ne začasno, in še manj za stalno, z nobeno drugo organizacijo, bjla ona političnega, prosvetnega ali kulturnega značaja."
Poročevalec nadalje izvaja, da bo J. P. S. kot doslej tudi v bodoče pripravljen delovati v prid vsake dobre akcije bilo na podpornem, političnem ali na kulturnem polju, v prilog delavstva, in v ta namen je pripravljen ohraniti prijateljske stike z, vsemi organizacijami, ki delujejo iskreno v smislu idej, katere zastopa.
Vzrok, da se je J.S.Z. obrnila nanj je, ker je potreba po organiziranju hrvatsko-srbske sekcije velika in nujna; v svojih referatih na prošlem zboru JSZ. sta posebno srbska člana Peter Kotovich in Geo. Maslach naglašala, da je reorganizacija take sekcije mogoča in ji je uspeh zagotovljen posebno, če se ji pridružijo ljudje, ki se danes zbirajo v J. P. S. Pred vojno in med vojno so že bili člani JSZ. Po vojni so sledili komunističnemu valu, toda radi demagogije in provokacij so se pozneje umaknili, ker niso odobravali taktike ljudi, ki so z dopustnimi in nedopustnimi metodami okupirali vodstvo nad hrvatsko sekcijo Delavske (komunistične) stranke. Voditelja disi-dentov sta bila Teodor Cvetkov ter Geo. Kutuzovič. Prva večja skupina je odstopila v prvi polovici leta 1923; dne 1. avgusta istega leta je začela izdajati svoje glasilo "Novi Svijet" dvakrat mesečno, leto pozneje pa je postal tednik. Jugoslavenski Prosvjetni Savez je bil ustanovljen 27. novembra 1924 na konferenci v Pitts-burghu, ki je sprejel "Novi Svijet" za svoje glasilo in ga pozneje prevzel tudi v lastništvo. ,
Po našem mnenju bi J.P.S. vršil svoje naloge lahko mnogo bolje in uspešnejše, če se bi združil z delavstvom v J.S.Z., kakor pa, če deluje samostojno, brei prave odrejenosti in se ravna le po okolščinah in razmerah kakor se pojavljajo.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
_
POZIV ZA ZBOROVANJE OHIJSKE KONFERENCE J.S.Z.
CLEVELAND, 0. — Socialističnim klubom in društvam Izob. akcije JSZ. ki spadajo pod okrožje Ohijske konference (severne) se naznanja, da se vrši prihodnje zborovanje v nedeljo 14. oktobra v Collin-woodu. Pričetek ob deveti uri dopoldan v Slov. delavskem domu; na predvečer se vrši shod in potem običajna zabava.
Ker je čas bolj kratek, naj veljajo te vrstice za "oficijelno" naznanilo, in funkcijonarje soc. klubov in društev Iz. akcije se prosi, da ukrenejo vse potrebno, da bodo njih organizacije tudi na tem zborovanju re-prezentirane. In ker se zborovanje ne vrši za zaprtimi vrati in imajo vsi člani dostop na sejo, urgiramo vse, de se je udeleže.
Ker se bo zborovanje vršilo sredi kampanje, se bomo bavili tudi o nji; in ker vlada med precejšnjim številom delavstva neko mistično mnenje, da je demokratska stranka bolj "delavska", to je da je bolj naklonjena delavstvu kot pa republikanska, bo nji posvečen poseben referat iz katerega bo razvidno kaj je bila ta stranka v preteklosti in koliko je "delavska". Zadnji zbor JSZ. je sprejel tudi gotove resolucije v katerih so navodila za posamezne kluibe in člane in o katerih se be razpravljalo.
Naj to toraj velja, organizacijam, sodrugom in somišljenikom za vabilo, da se udeleže prihodnjega zborovanja in gotovo tudi priredbe, katera se bo vršila na predvečer. — Anton Garden, tajnik konference.
MILWAUŠKA SLOVENSKA PODPORNA DRUŠTVA PODPIRAJO ŽUPANA HOANA.
MILWAUKEE, WIS. — Kadar odstopi ali umre v tem mestu kak alderman, ima župan pravico, da na izpraznjeno mesto imenuje novega za nepotečen termin. Večina v mestnem svetu, ki jo tvorijo takozvani "nestrankarji", mu skuša to pravico odvzeti in je enkrat že sprejela tozadevni sklep, ki pa ga je župan Hoan vetiral. Proti sklepu večine so se izrekle skoro vse važnejše organizacije v tem mestu, med njimi tudi naša napredna slovenska podporna društva in glavni odbor J.P.Z. "Sloga". Župana so v njegovem vetu podprla celo trgovska društva, in to vsled sledečih razlogov; Ako je bil umrli alderman socialist, je župan Hoan imenoval na njegovo mesto socialista. Če je bil nestrankar, je imenoval nestrankarja, pri tem pa je pazil, da je bil v vsakem slučaju imenovan pošten in sposoben človek. Izbera je bila sicer slaba pred nekaj leti v petem okraju, ali župan je imenoval osebo, ki jo je priporočal pred svojo smrtjo prejšnji alderman. Če pa bi imenoval na izpraznjena mesta aldermane mestni odbor, oziroma njegova večina, je nevarnost, da bi se ustvarila politična mašina graftarjev, kakor jih ima npr. Chicago, čikaških metod v politiki pa mihvauško mesto noče.
Z ozirom na sklep naših naprednih podpornih društev je klub št. 37 JSZ. na svoji redni seji dne 13. septembra sprejel sledečo resolucijo:
Ker so organizacije J. P. Z. "Sloga" in društva, katera pripadajo k Federaciji S. N. P. J. v Milwaukee poslala proteste vsem mestnim aldermanom, tikajoče se njihovega namena, odvzeti mestnemu županu Dan Hoanu pravico nastavljati nove odbornike na mesta in urade, kateri so slučajno izpraznjeni med časom volitev, in
Ker so se gori imenovane organizacije in društva pokazala s tem dejanjem, da se v polni meri zavedajo dolžnosti razredno zavednega delavstva, so podvzela potrebne korake, da se prepreči nakana takozvanih nepristranskih aldermanov, kateri so v resnici demokrati in republikanci, oziroma zastopniki kapitalistov;
Se klub št. 37 JSZ. zahvaljuje vsemu članstvu in glavnim odbornikom omenjenih organizacij ter jim daje s to izjavo po'polno priznanje za njihovo požrtvovalnost, in dokazano razredno zavednost;
Ter obenem sklene, da se ta resolucija objavi v Leaderju, Vestniku, Prosveti in Proletarcu, ker upa, da se bodo tudi razne druge organizacije potrudile, da pokažejo enako stališče proti na'zadnjakom.
Za klub ¡jt. 37, JSZ., Joško Radel ml.
VELIKA KONFERENCA J.S.Z. V SYGANU, PA., V NEDELJO 30. SEPTEMBRA.
Konferenca J.S.Z. za zapadno Pennsylvanijo se vrši v nedejo 30. septembra ob 10. dopoldne v naselbini Sygan, Pa. Vršila se bo v dvorani društva "Bratstvo" št. 6 SNPJ. Popoldne istega dne bo velik kampanjski shod, na katerem bomo imeli slovenske in angleške govornike.
Vabimo vsa društva Izobraževalne akcije in socialistične klube, da gotovo pošljejo svoje zastopnike na to zborovanje. Enako vabimo članstvo, da pride in sledi razpravam. Oglašajte shod, da bomo ijneli na njemu čim večjo udeležbo.
Victor Vodišek, tajnik Konference.
USPEŠEN SOCIALISTIČNI SHOD V KANSASU.
GROSS, KANS. — V nedeljo 16. sept. smo obdrža-vali prvi socialistični shod v letošnji kampanji. Vršil se je v naselbini Arma v Moose Hall. Priredili so ga slovenski socialistični klubi v sporazumu s soc. državno organizacijo. Shod je bil izredno dobro obiskan, posebno če se upošteva, da je bil sklican v naglici in ni bilo časa za oglašanje. Med udeleženci je bilo največ Slovencev, nekaj mlajše generacije, in nekaj Angležev.
Glavni govornik je bil s. dr. Bendure iz Baxter Springs, Kans. Izkazal se je za izbornega govornika. Za njim je govoril s. F. Stanton, ki je bival svoječasno v Mulberry, sedaj pa živi v Missouriju. Ta sodrug je pionir socialističnega gibanja v Kansasu. Dasi je star že 70 let, je še vedno» živahnih kretenj. L. 1912 ga je stranka nominirala za državnega senatorja tega okraja. Bil je izvoljen z veliko večino — prvi socialistični senator v kansaški zakonodaji.
Gospodje v senatu ga niso bili nič kaj veseli, ker je bil le umazan coal miner pa še socialist povrhu. Izključili so ga iz zbornice na sleparski način. V raznih volilnih okrajih njegovega distrikta so namreč zavrgli glasove volilcev, ki so glasovali zanj, češ, da
so inozemci, ki nimajo volilne pravice. Na njegovo mesto pa so pozvali Porterja iz Pittsburgha, vreden približno milijon dolarjev.
Na tem shodu je bilo navzočih tudi več sodrugov, ki so bili aktivni tista leta v naši stranki. — Za Stan-tonom je govoril njegov sin Roy, mestni odbornik v Mulberryju, ki je izvajal, s kako naglico se večajo bogastva posedujočih na eni strani in uboštvo na drugi. Rešitev je zapopadena v novi ekonomski uredbi, v socializmu.
Sodruge in somišljenike se opozarja na prihodnjo konferenco, ki se vrši tretjo nedeljo v oktobru ob 2. popoldne, zopet v Arma Moose Hall.
Anton Šnlar.
PREDSTAVA IN KAMPANJSKI SHOD KLUBA J. S. Z. V SPRINGFIELDU.
¡SPRINGFIELD, ILL. — Klub št. 47 JSZ. priredi v nedeljo 28. oktobra ob 4. popoldne velik kampanjski shod, na katerem bo govoril s. Frank Zaitz in drugi. Po shodu ibo dramska predstava, potem pa veselica. Shod in ostali del programa se vrši v Carpenters Hali na Sedmi in Adams St. Več podrobnosti v prihodnjih dopisih.
Te vrstice so le prednaznanilo, s katerim opozarjamo naše delavce tukaj in v okolici na to priredbo. Klub št. 47 bo storil vse, da bo ena največjih kar smo jih imeli v tem mestu. Opozorite nanjo že sedaj svoje znance, in ne pozabite, da se vrši četrto nedeljo v oktobru. — Joseph Ovca.
SEJA IN PREDAVANJA V KLUBU ŠT. 1 J.S.Z.
CHICAGO, ILL. — V petek 28. septembra se vrši seja kluba št. 1. Ker bo imela obširen dnevni red, vas prosimo, da pridete točno ob 8. Po seji bo predaval Fred A. Vider o svojih vtisih z Elyja, Minn., kjer je svoječasno živel več let, to poletje pa je bil tam na konvenciji J.SKJ. Govoril je z mnogimi rojaki iz raznih krajev, opazoval je kako zastopajo svoje nazore in študiral, da-li postaja mišljenje med našim narodom naprednejše, ali se zopet pomika v nazadnjaštvo. In stavil nam bo vprašanje: Ali delujejo napredni elementi dovolj energično? Ali nastopajo taktno? Ali bi lahko storili več?
Naša prva dramska predstava bo v nedeljo 21. oktobra v dvorani ČSPS. Vprizorjena bo tragedija "Kamnolom" v štirih dejanjih. Vstopnice v predpro-daji se dobe pri članih in članicah, v uradu Proletarca in pri tajniku Petru Berniku. — P. O.
Listu v podporo.
XI. izkaz.
Chicago, 111.: Nabrano na seji dr. št. 86, SNPJ. $4.26, prispevali so, po $1: Ludvik Katz in John Medved; po 50c: Anton Kravanja in John Drzich; po 25c: John Turk, Frank Teropsich, Sam Guich, Joe Poznik in Jack Knez. (Poslal John Drzich.)
Detroit, Mich.: Frank Smerdu $2; Anton Jurca $1; Joseph Koss 50c, skupaj $3.50.
Chicago, III.: Fred A. Vider, $1; Math Videgar, $1; John Vogrich, 25c, skupaj $2.25.
Girard, O.: Klub št. 222, JSZ. $5.00.
Fontana, Calif.: Anton Blasich, 25c.
West Aliquippa, Pa.: Geo. Smrekar, 95c.
Denver, Colo.: John Jančič, 25c.
Yukon, Pa.: Joseph Robich, $1.30.
Indianapolis, Ind.: Joe Golob, $1.00.
Glencoe, O.: Jacob Tomsich nabral $5.00.
Red Lodge, Mont.: K. Erznožnik, 70c; Ignac Ma-rincich, 50c, skupaj $1.20.
Skupaj v tem izkazu $24.95, prejšnji izkaz $487.88, skupaj $512.83.
O PRETEPIH V PITTSBURGHU IN KDO JIH JE ZAKRIVIL.
LAWRENCE, PA. — Dne 9. septembra so imeli v Pittsburghu konvencijo, oziroma so jo skušali imeti pristaši takozvanega "Save the Union" odbora v dvorani Labor Lyceum. Naziv konvencije je bil "National Miners Convention". Zanimanja zanjo med rudarji ni bilo, dasi so jo sklicatelji razglašali s kričečo reklamo cele tedne. Pričela se je ob 10. dopoldne. Udeležba je bila v primeri z njihovim prejšnjim zborovanjem 1. aprila to leto majhna. Ampak sklicatelji so imeli trden namen ustanoviti dualno unijo, kar ni bilo po volji Lewisovcem, pa so sklenili razbiti zborovanje s silo, kar se jim je tudi posrečilo. Funkcionarji U.M.W. of A. pod vodstvom podpredsednika Phil. Mur-ryja so poslali v Pittsburgh pred omenjeno dvorano svoje pikete, seveda take, ki so vešči v pretepanju in se ne ustrašijo krvi, če ni njihova. Za to drhaljo je prišla še državna policija in so udrli v dvorano od vseh strani. Vnela se je1 pravcata bitka, policija pa je hitela z aretacijami oseb, katere so ji pokazali od U.M.W. za zaznamovane. V zapor je bilo poslanih okrog poldrug sto, nekaj pa v bolnišnico. To mi je pravil očividec, ki je srečno odnesel pete.
. To je ena izmed posledic skoz in skoz zgrešene Lewisove taktike v nekdaj mogočni U M.W. of A. Krivi pa so premogarji, ker so dopustili, da so se pogubni vplivi zajedli tako globoko v unijo ter jo oslabili, pravzaprav upropastili, korist pa imajo operatorji. Premogarji so si s pomankanjem pravega zanimanja zanjo spletli močan bič, ki sedaj tolče po njih. Odvisno je od njih, kedaj ga bodo razpletli. Lažje je napraviti napako, kot pa jo popraviti. In vzelo bo čas, pred-no bo popravljena in bomo zopet imeli organizacijo,
na kakršno bo vsak zaveden premogar lahko ponosen.
•
Zadnjo nedeljo v septembru se vrši na Syganu važna konferenca JSZ. za zapadno Pennsylvanijo, na katero ste vabljeni vsi, ki ste pripravljeni pomagati pri delu za napredek in v boju za odpravljenje krivic. Konferenca se prične dopoldne, popoldne pa bo kampanjski* shod. — Poročevalec.
ANTON ŠUBELJ BO PEL V GIRARDU.
GIRARD, O. — Operni pevec baritonist Anton Šubelj, ki je imel v tej deželi že mnogo koncertov, pride tudi v Girard. Naša naselbina se je zavzela, da mora gostovati tudi tukaj ter ga povabila, da poje na koncertu, ki ga priredimo v sdboto 27. oktobra v Slovenskem domu. Vabimo Slovence in druge v Gi-rardu in okoliških naselbinah, da pridejo na ta koncert, ki bo res nekaj izrednega. — Član pripravljalnega odbora.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Za to številko se nam je nakupičilo mnogo več gradiva kot običajno, zato je moralo marsikaj izostati. Dopisniki, katerih poročila niso še v tej številki, naj nam oproste. Pridejo v list prihodnjič.
POPRAVEK.
Popravek k Presterlovemu dopisu. — Zadnji stavek petega odstavka v dopisu Jos. Presterla, priobčen v Proletarcu z dne 20. sept., bi se moral pravilno glasiti: "In ako se dobi kdo, ki kritizira, ali ki obsoja taktiko ki vodi v demoralizacijo, ga pa obsojajo za sitneža." Namesto "obsoja" se v dopisu glasi "zastopa", ker je napačno.
IZ UPRAVNISTVA.
V času volilne kampanje bi človek pričakoval toliko volje za agitacijo, da bi dobival Proletarec vsaki teden sto in več naročnin. Jugoslovanska federacija S. L. P. nima niti tri sto članov, pa dobiva njeno glasilo povprečno okrog 70 naročnin tedensko in komunistični hrvatski list okrog sto tedensko. Ce bi naših 900 članov in članic hotelo, bi jih dobival Proletarec, kot že rečeno, nad sto. Sedaj jih ne dobiva niti petdeset od strani agitatorjev, ker je agitatorjev premalo. V tem izkazu jih ima John Terčelj 10 celoletnih, Krebelj 5, J. Rupnick, Sheboygan, 4, John Golob, Rock Springs, Wyo., 5, John Kobal, Johnstown, Pa., 3, Jos. Robich, Yukon, Pa., 3, Frances Artach, Wauke-gan, 4, z eno naročnino in več so zastopani Geo. Smre-kar, Rose Jereb, John Kosin in drugi, katerih imena so razvidna iz rubrike "Agitatorji na delu". Tako dobro urejevan list kakor je Proletarec bi moral imeti pet tisoč plačanih naročnikov, in najmanj 15,000 čita-teljev, pa ne bi bilo nobenega strahu, da bo nazadnja-štvo v naši javnosti prišlo še kedaj na vrhunec. Agitatorji, kar jih list ima, store vse v svoji moči, toda moralo bi . jih biti več! Se .jim boste pridružili?
*
Fond za angleško prilogo Proletarca ne narašča, kot bi moral. Vzrok je, da so naši sodrugi zaposljeni s kampanjskimi in drugimi deli. Dejstvo pa je, da če bi imeli povsod toliko sodelovanja v tej akciji kakor ga imamo v Detroitu, bi bil fond že zbran in njen obstoj zasiguran, kajti angleško prilogo Proletarec mora dobiti! Od zadnjega objavljenega izkaza so se iz De-troita zopet oglasili Anton F. Jurca Jr., ki je nabral $5.40; Fr. Oblak nabral $5; Mike Glad $10.20; Anton Homec $8; Jos. Liana Menton $9.25; Math Urbas $2.25; P. Kisovec je poslal $2.25. J. Krebelj, Cleveland, je nabral 6.50; klub št. 45 JSZ. v Waukeganu je prispeval $10, Anna Mahnich, Waukegan, je nabrala $7, Frances Artach, North Chicago, $14; klub JSZ. v Girardu prispeva $5, Jos. Kozina, Waukegan, $3 itd. Vsa imena in vsote bodo podrobno navedene v izkazu prispevkov
za angleško prilogo Proletarca.
•
Za prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja vlada že sedaj veliko zanimanje, ker je najpri-ljubljenejši slovenski koledar v tej deželi. Da ga izdamo v čimvečji obliki in čimboljše ilustriranega ter tehnično opremljenega, potrebujemo sredstva. Precej jih nam dajo oglasi, namreč, če dobimo prilično oglasov. Dosedaj so nam šli v tem oziru naši sodrugi ip somišljeniki vedno na roko, posebno v nekaterih naselbinah. Upamo, da slovenski trgovci, denarni zavodi itd., naklonijo oglas v naš Koledar, enako tudi one firme, ki imajo odjemalce in klijente med Slovenci.
•
Člani druš. "Slovenski Dom" št. 86 SNPJ. so prispevali v pokritje stroškov posebne številke Proletarca, v kateri je bila prva angleška priloga ter zapisnik VII. rednega zbora JSZ. $4.25. Girardski klub je prispeval v podporo listu $5, Fr. Smerdu $2, M. Vide-gar $1, F. A. Vider $1, Joe Golob $1, Jos. Robich £1.30 itd. Natančen izkaz se objavlja pod rubriko "Listu v podporo".
•
Anton Blasich, Fontana, Calif., kjer je med farmarji tudi nekaj Slovencev, ki obdelujejo oranžne vr-
tove in se poleg tega pečajo s kokošjerejo, piše, da so razmere za našo agitacijo tam zelo neugodne. Storil bo, kolikor se bo dalo. Blasich je član JSZ. at large. Maja meseca je razpečaval med tamošnje rojake prvomajsko številko in nabral zanjo $1.50 naročnine. Sedaj se bo potrudil za kampanjski fond.
*
John Teran — zelo škoda, ker nimamo po železnem okrožju Minnesote vsaj dvajset Teranov — je agi-tiral mnogo let na Elyju in drugih naselbinah za Proletarca. Ni se strašil nikogar, četudi je bil preganjan. In vsako leto se potrudi okrog trgovcev, med katerimi jiabira oglase za naš Koledar. Teran ni več mlad in ne more storiti toliko kot je pred 15., 20. ali 23. leti. V primeri z mnogimi mlajšimi je v aktivnostih še vedno mlad. Živi že par let na farmi v bližini Elyja.
•
Sodrugi nam vedno priporočajo, da naj dobimo potovalnega zastopnika, ki bi lahko za list in JSZ. mnogo storil. Enaka priporočila so dajali delegatje na VII. rednem zboru in tudi na prejšnjem. Potovalnega zastopnika že nismo imeli par let. Potreben bi bil zelo, to radi priznamo. Če poznate koga, ki bi bil za ta posel sposoben, nam ga priporočite. Kdor je pri volji sprejeti službo potovalnega zastopnika, naj nam javi, da se dogovorimo. Sama priporočila nič ne izdajo. Treba je dobiti človeka, in stvar bo gotova. Lahko je več potovalnih zastopnikov, katerim bi delokrog razdelili. Priporočila in prijave so sedaj na mestu.
"Ameriški Družinski Koledar"
Prihodnji letnik "Ameriškega družinskega koledarja" bo zopet vseboval razne statistike in informacije. V letošnjem Koledarju je na 25. strani statistika o Slovenskih dvoranah in domovih v Ameriki. Ako je kdo opazil, da podatki za kako naselbino niso točni, ga prosimo, naj nam čimprej sporoči popravke. Ako kaka dvorana ni všteta, dasi je last posameznega društva, društev ali pa naselbine kot celote, naj se nam istotako sporoči. Isto velja o drugih podatkih, ki jih ima naš Koledar o naselbinah.
V prihodnjem Koledarju želimo urediti seznam slovenskih zadrug v Ameriki. Prosimo vse, da nam pošljejo podatke: kdaj je bila ta ali ona ustanovljena? S čim se peča? Koliko znaša povprečno njen letni promet? Koliko ima premoženja? Dobrodošli so nam tudi drugi podatki.
Agitatorji na delu.
Naročnin na "Proletarca" so poslali:
John Tercelj, Strabane, Pa......................10
John Krebelj, Cleveland, O.....................................7
John Golob, Rock Springs, Wyo..................................5
Jake Rupnick, Sheboygan, Wis......................................4
Frances Artach, No. Chicago, 111..................................4
John Kobal, Johnstown, Pa..........................................3
Joseph Robich, Yukon, Pa.....................................3
Chas. Pogorelec, Chicago, 111. .......................................3
Rose Jereb, Rock Springs, Wyo..................................2
John Kosin, Girard, 0......................................................2
Geo. Smrekar, West Aliquippa, Pa..............................2
Frank Perko, Milwaukee, Wis......................................1
Joze Menton, Detroit, Mich..........................................1
Frank Rataic, Forest City, Pa......................................1
Anton Slabe, Cicero, 111..................................................1
John Jereb, Chicago, 111................................1
Rudolph Potochnik, Detroit, Mich...........................1
Jacob Rozic, Milwaukee, Wis.............................1
John Koplenk, Mt. Oliver, Pa......................................1
Andrew Vidrich, Johnstown, Pa..................................1
/
Tiskovni fond za angleško prilogo "Proletarca"
Detroit, Mich.: Tony Hometz nabral $8.00. Prispevali so: po 50c: Louis Strausbergar, Jacob Ločniškar, Math Kajtner, Martin Augustin in Frank Smerdu; Ivan Gruden, 35c; po 25c: Ne poznan, Joseph Jeglich, Joseph Močnik, Anton Bartel, Ivan Hrib, Joseph Mrjasec, Edward Straus, Tony Hometz ml., Karol Kajtner, Charley Barry, Joseph Medved, Henry Kajtner, Louis Wagner, Henry Kavčič, Ivan Stale, Louis Jevnikar; po 20c: Jennie Fossi, John Rozina, Ivan Augustin, Ivan Zviglič, Frank Remšak; Paul Gregorčič, 15c. Anton E. Jurca ml. nabral $5.40. Prispevali so: po 50: Fabian Babich in Anton E. Jurca ml.; Jeannette V. Kenich, 30c; po 25c: Estok Mentony, Joe Ruzich, Joe Skotchier, Frank Benedict, Henry Kaitner, Charles Berry, Anton Hometz, Frank Jacklich, W. Pogline, Frank A. Kolesha, Paul Selišnik, Frank Spear, John Jelovčan, John Bohince, Mary Jurca, ml.; Joseph Jacklich, 15c. Michael Glad nabral $10.20, prispevali so: G. Platt, $1; po 50c: Frank Nagel, Anton Grum, Michael Glad, Katie Petrich, John Bahor, Michael Žagar, Joseph Lapp in Louis Urban; po 25c: Louis Kraitz, Wm. Bohinc, Louis Bostjančič, Mary Jurca, Chas. Gaber, Louis Krasec ml., Ciril Rant, Frank Kristan, V. Maisei, Thom Platt, Frank Stular, Jennie Kosnik, Frank Zagar, Joe Krznarec, Joe Rucygaj, Frank Strmšek, Thos. Petrich, Louis Plankar in James Košnik; po 15c: Frank Bišča, Frank Jacklich in Rose Forbas. Jos. Liana Menton nabrala $9.25, prispevali so: Jos. Liana Menton, $2; po $1: Prijatelj Proletarca, Milan Kokanovich, Starina, S. Menton in K. Tsacheff; po 50c: Pete Rula, Mihael Gregorich, Paul Pristavec, Anthony Novince; Val. Maisei, 25c. Math Urbas na veselici S. N. Doma, $2.25. Peter Kisovec nabral $2.25, prispevali so: po $1: Nick Sestanovich in Peter Kisovec; Louis Urban, 25c. Frank Oblak nabral na sestanku sodrugov pri odhodu svoje žene v stari kraj $5.00. Skuhaj za Detroit $42.35.
Waukegan-No. Chicago, 111.: Josephine Kozina nabrala $3.00, prispevali so po 50c: Gustav Kozina, Chas. Laima, V. F. Lehti in J. Kozina; po 25c: Louis Zupančič, Terezija Skala, Rudolph Skala in John Dobrovoljc. Anna Mahnich nabrala $7.00, prispevali so Frances Vel-kovrh, $1; po 50c: Frank Mihevc ml., Anna Mahnich, John Mahnich, A. Možek, Neimenovan, John Paiser; po 25c: John Mihevc, John Dobrovoljc, Louis Lah, Frank Mesec, Paul Peklaj, Jack Mesec, Anton Celar ml., John Mahnich ml., Jennie Miller, Milan Mihevc, Neimenovan; Anton Tursich, 15c; neimenovan, 10c. Frances Artach nabrala $14.00. Prispevali so: po $1: John Mihevc, Frank Mivšek, John Leskovec, John Zakovšek, Frances Zakovšek, John Artach, Frances Artach ml., Alice Artach, Johnnie Artach; po 75c: Martin Judnich in Anton Lukančič; po 50c: John Zabukovec, Joseph Slabe, Jack
Kovach, Jernej Špacapan, Mrs.Žele, Berwyn, 111.; po 25c: Agnes Penca, John Gantar, Frank Jereb, Joe Podbody. Skupaj za Waukegan-No. Chicago, $24.00.
Cleveland, O.: Louis Kveder nabral $6.50. Prispevali so: po 50c: Louis Kveder, Paul Sluga, Louis Belle, Rudolph Božeglav, Tine Koblar, J. Kodrič, Anton Stru-kel, John Metelko, Neimenovan; po 25c: John Simčič, Henry Myron, John župane, Joe Bastis, Joe Papič, Frank Mack, Louis Kožuh, Joe Lesser. Frank Miksha nabral $1.50, prispevali so: po 50c: John Marn in Frank Miksha; po 25c: John Avsec in Vinko Godina. Skupaj za Cleveland, $8.00.
Terre Haute, Ind.: Frank Žagar, $1.00.
W. Frankfort, 111.: Neimenovan, $1.00.
Girard, O.: Klub št. 222, JSZ., $5.00.
Waukegan, 111.: Klub št. 45, JSZ., $10.00.
Glencoe, O.: Klub Št. 2, JSZ., $1.00.
Cleveland, O.: Joseph Franceskin, $1.00.
Skupaj v tem izkazu $93.35, prejšnji izkaz $246.72, 'skupaj do 24. sept. $340.07. Manjka še da bo dosežena minimalna vsota $159.93.
SLOVENSKA DRUŠTVA V "ANGLEŠKIH" JEDNOTAH IN ANGLEŠKA V SLOVENSKIH.
COLLINWOOD, O. — Svet se 'čudno" meša. Enim se zdi npr. čudno, da naša tu rojena mladina tako želi amerikaniziranje naših podpornih organizacij, in v ta namen ustanavlja angleško poslujoča društva z ameriškimi običaji, Slovenci kot Slovenci pa ustanavljajo slovenska društva v "angleških" podpornih organizacijah. Naša angleška društva nas amerikani-zirajo z base-ballom, foot-ballom, tenisom, prize-fightom in drugimi takimi metodami, naši Slovenci pa uvajajo v slovenska društva v ameriških bratskih organizacijah slovenske običaje. Slovenci v Collinwoodu imamo kar pet takih društev. Čital ¡boš v slovenskem listu oglas, ki bo ves slovenski razen društvenega imena ter imena organizacije kateri pripada. Potem prideš na priredbo takega društva, pa vidiš naše fante v slovenski narodni noši s krivci na klobukih, naša dekleta v narodnih kostumih z avibami na glavi, vidiš kranjske policaje in žandarje, celo župana in sodnika. Na mizi imajo potico mesto "paja" in klobase, ki diše po česnu, mesto "Vinarc". Vse to dobiš v naših "angleških" društvih pri angleških jednotah. In koliko nas je še, ki se trkamo, kako smo slovensko-narodni, in nas je še nekaj takih, ki ne pripadamo k nobeni izmed slovenskih organizacij!
i t
l ?
? A
TRETJI LETIMI PLES
1 društva "Pioneer" št. 559 S. N. P. J.
SOBOTO 6. OKTOBRA OB 8. ZVEČER
v dvorani S. N. P. J., 2657 So. Lawndale Ave.,
CHICAGO, ILLu
2
I V 3UDUAU O* UAlUDIlilL UD O. JLi V JLV/JLMV	X
j
....	i
j'	Prvovrstna godba, fina postrežba, posebna godba v spodnji dvorani. Obilo zabave	£
♦S	za stare in mlade.	t
j.	<	|
|	Vstopnice 50c v predprodaji, pri blagajni 75c.
Udrihamo po naših jednotah in zvezah ter jih podcenjujemo, zato ker neverno, koliko več nam plačajo v podporah kakor naše "angleške". Malo nas je, ki vemo, kdo so "naši" uradniki ali kje so glavni uradi "naših" angleških jednot. Za njihove konvencije sploh ne vemo, slovenskih delegatov ne pošiljamo nanje, za račune ne vemo, ako jih imajo ali ne, kajti mi ne vprašujemo zanje. Imamo organizerje, ki dobivajo za svoje pridobivanje članov komišen, ampak to nas ne briga! Za izgubljene noge in roke ne dobimo nobene odškodnine — niti toliko, ne, da si bi kupili lesene. Pa kaj to! Mi smo v "angleških" jednotah! Smo že pravzaprav Angleži! — Collinivoodčan.
THOMASOV SHOD V CHICAGU.
V nedeljo 23. sept. je govoril v Chicagu v Amalgamated Ceintre socialistični predsedniški kandidat Norman Thomas. Navzočih je bilo okrog 1,600 do 1,800 ljudi, ki so plačali vsaki 25c vstopnine. Razen Thomasa so govorili tudi Geo. Kirkpatrick, Geo. Koop in August Claessens. Za predsednika shoda je bil določen Sam. Levin, ravnatelj čikaške distriktne orga: nizacije A.C.W., a je moral po inujnih opravkih v New-York. — Shod je bil uspešen. Thomas je napravil zelo dober vtis, stranka je dobila precej novih članov, New Leader nove naročnike in razpečalo se je, mnogo kampanjske literature. — Na kampanjskem shodu dne 28. oktobra bo govoril naš podpredsedniški kandidat James H. Maurer. — P.
Ako vam je naročnina potekla, prosimo, da jo obnovite.
Natolcevanja, ki izvirajo iz sovraštva in zlobe
V Proletarcu z dne 6. septembra je Chas. Pogo-relec pozval Mr. Frank Stoniča, da naj JAVNO POVE, kar VE o njegovih "izdajstvih".
Dejal mu je: "Čemu govoriti na skrivaj, če pa je javno dovoljeno!" To znači: Kadar imaš v rokah dokaze, kadar si prepričan o prestopkih, tedaj imaš pota, s katerimi lahko prideš v javnost potom organizacij ali listov z DOKAZI, in ni se ti treba posluževati "whispering" kampanje.
Mr. Fr. Stonich je odgovoril v Proletarcu z dne 13. septembra, toda ne z dokazi ampak je le navajal sumničenja, ponovil je čemur pravijo sedaj demokratje "whispering" natolcevanja, a še te zelo nejasno. Pod "Baje to, baje ono" mu je C. Pogorelec odgovoril v tem listu z dne 20. septembra.
Ni taktno, če se človek prička z neodgovornimi , ljudmi, katerim je vseeno kaj gobezdajo. Ali Chas. Pogorelec je insistiral, da naj oni, ki ga bezniško opravljajo, pridejo enkrat v javnost! Toda kako, če pa v javnosti, to je v listih, delajo isto kakor "pri bari"! "Proletarec" ni "bar-room" list in zato v njemu ni prostora za "govorice", kakršne se porajajo le v skriviščih, ter v glavah nevednežev in zlobnežev. Kak lopov začne, reveži na duhu in pa hudobneži nadaljujejo.
Mr. Frank Stonich je poslal dne 21. septembra drugi odgovor na Chas. Pogorelčeva izvajanja, katerega priobčujemo, dasi ne spada v list. Objavljamo ga le, da pokažemo, kam bi prišli, če bi bili listi svo-
KALIFORNIJSKO GROZDJE IN MOŠT
Obrnite se za grozdje ali mošt na nas. Sode in druge potrebščine dobite pri nas.
LAWRENCE LOTRICH & JOSEPH P. KRISTAN
Razpečevalci kalifornijskega grozdja.
1937 So. Trumbull Ave., Tel.: Rockwell 8426. 1819 West 22nd St., Tel.: Canal 6446-
CHICAGO. ILL.
ZADRUZNA RANKA V LJUBLJANI
se priporoča rojakom v Ameriki za vse finančne transakcije.
Njene ameriske zveze *o: 1.) S. N. P. J. v Chicagu. 2.) Amalgamated Trust and Savings Bank, Chicago, 111., Ill West Jackson Blvd. 3.) Amalgamated Bank of New York, 11—15 Union Square, New York. 4.) Frank Sakser State Bank, New York.
Hranilne vloge obrestuje
nevezane p® 5% vezane po 7%

Denar za našo banko se lahko pošlje eni teh bank s pristavkom:
Na račun Zadružne banke, (On account of Zadružna Banka), Ljubljana, Jugoslavia
Zadružni banki pa je treba sporočiti, koliko in kam se j« denar nakazal in kakšnemu namena naj služi. Obračajte •• v vseh bančnih in podobnih poslih na naš zadružni zavod.
bodno na razpolago za "whispering" kampanje, in priobčujemo ga, da pokažemo, česa vse je sposobno sovraštvo in zloba. Dopis se glasi:
"Še malo odgovora Chas. Pogorelcu. Za prostor v Proletarcu v št. 1097 z dne 13. septembra je poprosil Mr. Chas. Pogorelec urednika Proletarca, da mi dovoli malo prostora v listu na Charletovo poslano, in dobil sem prostor. Sedaj pa sam poprosim g. urednika, da bi mi še enkrat odmeril malo prostora za drugi odgovor. Kakor vidim iz Chas. Pogorelčevega odgovora da zna o celi zadevi on sam več kakor pa jaz. Nisem vedel, da je "baje" Charley dobival podkupnino od družbe, tudi nisem vedel, da je bil vabljen na kosilo k glavnemu ravnatelju, no, človek vedno kaj novega izve.
Ne Chas., nisem bil jaz prvi kateri je prinesel to sumničenje v Chicago; prinesli so ga delegatje iz Min-nesote ob času osme redne konvencije v Waukeganu. Tedaj sem bil jaz na potovanju po železnem okrožju, koder sem slišal dotične govorice in šele šest tednov po konvenciji sem prišel nazaj v Chicago, in Čikaža-nom je bila cela stvar bolj znana kakor meni. Torej prvo nagrado dobi nekdo drugi.
Res je, Charley, da tvoje ime ni označeno v brošuri Spies in Steel, ali dvomim, da je bilo katero ime pravo dotičnih vohunov označeno v brošuri, ker takšni karakterji se ponavadi poslužujejo drugih imen. Da je to resnica je meni iz lastnih izkušenj znano, ko sem bil sam organizator unije trgovskih pomočnikov.
.m.mmmrmm.mmmm.mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmagligltlttltg
Dr. Otis M. Walter
Zdravnik in kirurg 4002 West Z6th Street, Chicago, III.
Uradne ure: Od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zvečer.
TEL.: LAWNDALE 4872.
Frank Mivšek ÄS
Waukegan, IU.
Phone 2726
SLOVENSKA PEKARNA
Slovencem in Hrvatom
v North Chicago-Waukegan, III.,
priporočamo moderno, higijenično pekarno
"ROYAL BAKERY"
Gospodinje, vprašajte pri vašem trgovcu vedno in povsod za kruh iz naše pekarne.
ANTON F. ŽAGAR,
lastnik 1724 So. Sheridan Rd. Tel. 5524	North Chicago, III.
Ko smo morali organizatorji in lokalni odborniki špi-jonarit za podjetniškim špijonom. Izkazalo se je, da je bilo njegovo ime kadar je bil zaposljen James Hajik, in špijonsko ime je imel Jack Hagart in le z veliko težavo smo mu prišli na sled. Da sem se v zadnjih časih parkrat dvoumno izrazil o njemu, ne zanikam, ampak največ kar sem rekel je bilo to, da bi morala stranka pri kateri je zaposlen in kakor član z njim obračunati, ako dožene, da so govorice resnične. Da sem pa Charleta tudi velikokrat zagovarjal, to mi tudi lahko veliko prijateljev potrdi.
Navsezadnje pa, da bo enkrat tega sumničenja konec, naj vzame Charley moj nasvet in ta je; Piše naj na vodstvo Oliver Mining kompanije na Chishol-mu, Minn., in naj dobi notarsko zapriseženo izjavo od vodstva družbe, da ni imel nikoli nobenih stikov z do-tično družbo, pismenih, ustmenih ali kontraktnih, pod lastnim niti pod drugim imenpm ne. Kakor hitro dobi tako izjavo, bode vsaki prepričan, da je bilo sumničenje krivično in da ga je nekdo osumil le da škoduje njegovemu karakterju. — Tudi mislim, da je vod- ■ stvo kompanije toliko tolerantno, da bo Charleyju to uslugo drage volje storilo, ko se gre vendar za čast in karakter osebe. Torej ne izganjaj zajca iz grma v katerem ga ni. — Frank Stonich.
Pa si pomagaj, če moreš! Bil je v Minnesoti in slišal "govorice"! Ko je prišel v Chicago, je spoznal, da je "Čikažanom cela stvar bolj znana kakor njemu". Zelo čudno! Seveda, tistih Čikažanov, katerim je bila "cela stvar bolj znana", ne imenuje, bodo pa najbrž tiste sorte tiči, ki "skupaj lete"! — V Spies in Steel so
»j Ga8olinska postaja in z-loga ^Jf 1 B Fj J^l avtomobilskih potrebščin.
Popravljamo avtomobile. ■J ■■J, M || V Se priporočava Slovencem.
GARAGE John Thaler £Ciril Obed 4841 Ogden Ave., CIcero, 111.
Tel.: CIcero, 2687.
t
Ž ?
I RESTAVRACIJA IN KAVARNA
FENCL'S
i' ?
? i
2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Tel.: Crawford 1382
Pristna In okusna domača Jedila. Cene zmerne. Postrežba točna.
T

Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik
"PROSVETA".
List stane za celo leto $5.00, pol leta pa $Z.50.
Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2657 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL.
označena imena špijonov in njihova prava imena. Če jo je Mr. Stonich čital, bi mu moralo biti to znano in ne ibi smel trditi o nji neresnice. Chas. Pogorelčevemu odgovoru podtika pomen, kakor da takorekoč sam priznava "zločine". Tako se v pošteni polemiki ne piše! Posledica takih metod je, da se umaže tisti, ki hoče drugega oblatiti.
Če bi mi hoteli izključevati ter provocirati člane, o katerih ZLOBNI in za njimi NEPOUČENI natolcu-jejo, BI MORALI IZKLJUČITI VSE NAŠE AGILNE, POŠTENE DELAVCE, na površju pa se bi šopirili brezvestni koristolovci, kar se je dogodilo in se dogaja povsod, kjer je reakcija bila v stanju uničiti po-kret poštenja in borbo za ideje. Stoničev predlog Chas. Pogorelcu je insult in absurd, povedano z naj-milejšimi besedami in na take žalitve se v listih navadno ne odgovarja.
Tisti ljudje med nami, ki so tako vztrajni v obrekovanju in demagogiji ter skrajno leni pri delu, če jim ne prinaša gmotnih koristi, naj si zapomnijo, da jih ljudstvo sodi po tem kar so, ne tako kakor bi oni radi. Kdor misli o vseh, ki niso z njim, nepošteno, kdor blati vsakega, ki ne trobi v rogove nazadnjaštva, predsodkov in mrženj, se oblati sam in se za takega predstavlja ljudem — pa če hoče ali noče.
POGREBNI ZAVOD
ANTOINETTE BEAUTY PANLON
i f
I»!	FRANCES A. TAUCHAR, lastnica
X	Edino slovensko podjetje te vrste v Chicagu.
X	Permanent waving, marcelling, finger and water
waiving etc.
I	Znižane cene za stalne kljientinje.
3525 W. 26th STREET, CHICAGO, ILL.
Tel.: Crawford 1031.
❖.X-X-X-i-X.^
Tel.: Crawford 2893.
Dr. Andrew Furlan
edini slovenski
ZOBOZDRAVNIK
V CHICAGU
3341 West 26th Street.
Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 6. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop.
h vsčipci a
SEDAJ SMO V DOBI ZNIŽA VANJA PLAČ.
Le malo kje v teh časih povišujejo plače; večinoma jih znižujejo v veliko nejevoljo delavcev. Znatno pa so se zvišale odbornikom Slovenske dobrodelne zveze. Sorazmerno po članstvu so plačani najboljše izmed vseh odbornikov jugoslovanskih podpornih organizacij. To je znamenje prosperitete in demokratske zmage (v Pirčevem klubu). — J. P.
KAKO ADAMIČ ODGOVORJA.
Louis Adamič nam piše: "Glas Svobode's blurb regarding my article, The Bohunks, is unworthy of answer. I like the attitude of those who are proud to ignore this insect".
NACE PROTIPREDLAGA.
Protipredlagam, da "Vščipci" ostanejo in ščiplje-jo še z večjimi kleščami. Ne vem, čemu dotični misli, da "Vščipci" niso na mestu. Gotovo so! Kdo podpira moj protipredlog?—Nace Žlemberger.
"Proletarec" je list, ki je urejevan tako kakor je za delavstvo potrebno, ne tako knkor "ljudstvo hoče". Tak list je vreden da ga citate. Priporočite ga znancem.
MARTIN BARETINCIC I
OCVIREK IZ "AMERIŠKE DOMOVINE".
"Ker je br. delegat Rev. Oman vedel, da se bo v sredo zjutraj razpravljalo o delikatnih delih in u-strojih ženskega telesa, se je zakasnil toliko časa, dokler ni bila debata o tem končana ..."
To je en dovtip s konvencije S. D. Z. v Lorainu,
I
X 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. t
❖ :«: x~x~x~x^~x~x~x~x~x~x~x~x~x~x~x~x~x~x«x~>
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
ZDRAVNIK IN KIRURG
Urad. 3724 West 26th Street Stan 2225 S. Ridgeway Ave., Chicago, 111.
Tel. na domu Crawford 8440, v uradu Crawford 2212-2213. Uraduje od 2. do 4. pop., izvzemši torek in petek, in od 6. do 8. zvečer vsak dan.
ANTON ZORNIK
HERMINIE, PA.
Trgovina z mešanim blagom.
Peči in pralni stroji naša posebnosti Tel. Irwin 2102—R 2.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET,
CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot rega-lij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
ZMERNE CENE IN TOČNA POSTREŽBA.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
ki ga je priobčil Mr. Pire. Stavim, da Rev. Oman več ve o teh "delikatnih" rečeh kakor Lojze, in stavim tudi, da se brijejo vsi skupaj norca iz samega sebe, pa mislijo, da so "dovtipni". — Žagar.
"RADNIKOVO" RAZKRITJE.
"Radnikov" urednik piše, da so med jugoslovanskimi najhujši kapitalistični listi Prosveta, Proleta-rec, Novi Svijet in Zajedničar, in šele za njimi pridejo "zmerne" novine kakor npr. Hrvatski List. Naštete ima po redu kakor so tu razpodeljeni. Ni čuda, da je revolucija toliko zakasnila in še sedaj ni nobenega rožljanja za vogalom.—Pika. ,
radnikovci laglje spali, je potrebno, da se JSZ. razpusti, in da SNPJ. postane "nestrankarska" v prilog demokratov, ali republikancev, ali pa obojih. Jugoslovanski delavci, če hočete ustreči duhoborcem okrog dnevnika mediokrov, glasujte protisocialistično, kajti edino to je revolucionarno! — Pika.
"LEADRI" SO BILI V HOTELU, KO SO SE , "VOJŠČAKI" TEPLI.
Ko so "save" unijaši imeli v Pittsburghu konvencijo, da ustanove novo unijo, so se leadri vsled bratstva in solidarnosti pripravili na tepež. Oborožili so svoje vojščake s krepeljci, žilovkami in takimi primitivnimi orožji, in so tolkli drug po drugemu. "Leadri" so ostali lepo v hotelu pri telefonu in čakali poročil "z bojišča". Bedaki, ki se tolčete — pa ne veste čemu! — Pittsburška cekarica.
PREOBRAČANJE.
"Cleveland je manjši kot Chicago, Chicago je veliko večje mesto, ima več hotelov, Chicago je sedež SNPJ., prihodnja konvencija mora biti v Chicagu, kajti če je v njemu dovolj prostora za evharistične romarje, ga je gotovo tudi za delegate SNPJ." (Predlagano, podpirano in sprejeto.)
Po volitvah iz istih krogov o Clevelandu: Cleveland je največje slovensko mesto, Cleveland je naše središče, naši rojaki so gostoljubni, Cleveland je naše upanje ..."
Drugače smo v Clevelandu vsi zdravi in upam, da ste v Chicagu the same. — A. Zabredel.
S.D.Z. IN "NESTRANKARSTVO".
Slovenska dobrodelna zveza je nestrankarska, v nji so zastopana različna mišljenja, kakor pišejo v "E." in "A. D.", vendar pa so skoro vsa ta mnenja za Smitha in demokrate. S. D. Z. je neoficielno in nestrankarsko za demokratsko stranko! Resnica je resnica, torej kaj bi jo tajili! — Jerry Pengov.
SAKRABOLT — ALI NAM JIH JE DAL!
Naslov preko treh kolon v "Radniku" in potem "članek", kako socialistična stranka in "jugoslovanski socialpatriotje" izdajajo, prodajajo, in spet samo izdajajo in izdajajo — to je res od sile! Da pa bodo
JOKE.
Na Thmomasovem (kodu v nedeljo 23. sept. ▼ Chicagu je bil tudi reporter čikaške TRIBUNE. Dokaz, da je vešč svojemu poslu, je to, da je zmanjšal število udeležencev v poročilu z 18 sto na osem sto. Odšteti kar tisoč oseb pri 1,800, to se pozna!
"Cleveland, O. — Nisem mogel spati, toda sedaj spim vso noč.
Trtnerjevo Grenko Vino
mi je pomagalo. Mrs. E. Archer.'" Poskusite tudi vi to čudovito sredstvo, in prepričali se bodete, da vam hitro in gotovo pomaga. Najboljše zdravilo za slab tek do jedi, zaprtje in plini želodca, ter glavobol. Pri vseh lekarnarjih.
PRIPOROČAMO,
da redno hranite pri nas, mi pa bomo imeli na skrbi, da bodo vaše vloge obre-stonosne ter varne in da vam bodo pomagale za vas.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111.
OTTO KASPAR, predsednik.