St. 103. V Gorici, v soboto dne 30. deeembra 1905. Letnik VII. Tzhaja vsak torek iuwobotoob 11. ui i predpoldne za mosto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dnova praznik izide dan proj ob 6. zvečer. Staue po pošti prejcman ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno 8 K, polletno 4 K in četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šulskih' ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijevein tekaliSdu po 8 vin. uORICA (ZJutraiije Iz, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je naslovili na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Goricec. Oglasi se računijo po petit- vrslah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. IzdajateJj in odgororni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Kdo je kriv nevspehov 7 j in. Kakor smo zadnjič povedali, je dr. Tuma na Bhodu v Dol. Vrtojbi torej rekel, da naši poslanci ne smejo dragega zahte- vati nego le miloačino občinam in okra- jem. Naši poslanci so tudi res v tern po- gledn v zadnjih zasedanjih deželnega zbora dosegli, kar more manjšina sploh doseči. S previdnim,n)odrim postopanjem so iztisnili iz laške večino za svoje vo- lilce kolikor je bilo mogoče. Saj je rao- rala še celö zloroljna „Sočau priznati, da so se v lanskem zasedanju res dale precejänje »vote tadi za slovenaki del dežele." Zdaj pa poglejmo hujskače okolo „Soče"! Kar bo v prejänjih letih priznavali kot edin Tzrok slovenskih nevspehor t deželnem zboru in odborn, tega nočejo zdaj nikakor Teč priznati, čeravno imajo Italijani še vedno večino v deželnem zbora in odbora. Zdaj ne iščejo več Tzroka naSih nevspehov v laäki „pre- moči", v laški večini, zdaj trdijo, da je „izgovor : smo v manjäini! le predrzno alepilo." Poprej so trdili, da je na slovenski strani, dokler ne pridemo v deželnem zbora do večine, mogoča le politika drobtinic. Zdaj pa pišejo : „Gregorčiou in pajdašem je mar edino le še to, koliko pade denarja s Pajerjeve mize za Slo- vence: za ceste, kak vodnjak, nekaj pod- por občinam, par stotin za „Šolski Dom". To oöitajo zdaj dr. Gregoröiöu zlovoljni, nedoaledni hajskači, ki so poprej trdili, da kaj drugega sploh ni mogoč© doaeii, dokler smo v manjiini, da „slovenski poslanci ne smejo drugega zahtevati nego miloščino občinam in okrajem." Leta 1900 so trdili, da so Italijani absolutni gospodarji v deželnem zbora, da Italijani skrbijo veö za Furlanijo ka- kor za slovenski del dežele in d a t i č i vzroktemu le v premoöi La- hoT v deželnem zbora. Zdaj pa trdijo ti obrekovalci, da je podkapil dr. Pajer „klerikalce" a skledo kronic, da je razdelil med nje zaslužke in da v la- da i e le od takrat naprej v deželni hiSi le laäka voija, da Se le od takrat odločajo v vs> m Lahi, ki poznajo le sebe, Slovenccm pa mečejo drobtinice pod noge. ] Ta „skleda kronic" ima svojo za- nimivo zgodovino. N i a m o b i 1 i mi, bila je „Sofia", ki je pred deželno- zborakimi volitvami zahtevala že leta 1900 zvišanje plaö dtželnih urad- nikov in deželnih odbornikov. Po nsta- ] novitvi dr. Tumove stranke je trdila, da so deželni odborniki veliko preveč obloženi z delom in tako slabo pla- č a n i kakor v nobeni drugi deželi. Place deželnih uradnikov je imonovala majhne in nprav sramotne ter zahtevala, da se zvišajo. Place so se tadi res prav izdatno poviSale, dr. Tamova stranka je bila že določila svoja kandi- data za deželni odbor, namreč dvakranj- ska rojaka, izmed katerih je bil priäel eden na Goriško še le kratko pred de- želnozborskimi volitvami. Stranka je imela že vse pripravljeno, tadi „zaslužki" bo bili na papirjn razdeljeni — manjkal je le še erečen izid volitev. Pri deželno- zborskih volitvah je prodrla nova stranka le s stremi kandidati, in v dežejni odbor sta bila izvoljena po parlamentarnem običaju kandidata večine slovenskih po- alancev. S tern je splavala „skleda kro- nic" po Soči, in „SočaH je zaöela zdaj razaajati, zmerjati in hajskati. Enega de- želnega odbornika je zmerjala s kvinta- lom neporabne žegnane mase, dragega s kvintalom neporabne nežegnane maie. Dr. Gregorčiča in njegove sodruge ime- naje prodance, Pajerjeve hlapce, izdajalce alovenskih interesov itd., tri „napredne" poslance pa povzdigaje v deveta nebesa, češ, 10 takih poslance/ bi premenilo po- polnoma položaj v deželni hiäi. Proti , alovenskim poslancem hajska „Soča" še [ ponebno kmečki stan, za katerega se ni brigala, dokler je operirala s trgovci in obrtniki. Še le izid zadnjih deželnozbor- skih volitev jo je poučil, da pri nas od- loča pri volitvah kmetsko Ijadstvo. Od takrat naprej hajska kmeta proti „kleri- kalnim" poslancem, čea, ti „prodanci" se ne brigajo za kmeta, od takrat naprej se štali za zaščitnico kmetskega ljadstva. Jasno je, da je to le brezvestno hujaka- nje, le nesramen lov na kmetske volilce zarad — aklede kronic. Bojkut in mi. „Soča" ima že ataro navado, da zvrača z bobneöimi frazami in drzovito nesramnostjo na drnge to, kar je samrv zagreäila in zakrivila. Tej navadi je ostalu zvesta tudi v svojem članka „Klerikalni bojkot, — napredno rodoljubje". V tern članka trdi po avojem starem geala : Rečem ti, da mi ne porečešl z nesramno predrznoatjo, da so „klerikalct" infamno dosledni v brezobraznem boja proti vsema, kar ni v njihovih krempljih, a da so „naprednjaki" narodni, obzirni in do- brodušni na goapodarskem polja. Da je ravno naaprotno res, da je Gabräöekova „Soča" na najnesramnejši, kazniv način bojkotirala slovenska društva, podvzetja in slovenske zavode, dokažemo v poseb- nem članku, v katerem bomo govorili o neodpustljivem bojkotiranja „Krojaške zadruge", „Šolskega Doma", „Narodne tiskarne", „Goriške zveze", „Centralne posojilnice", „Slovenske gorižke čitalnice", itd. itd. Za danes nekoliko sploänih opazk. Očeta goriškega razkola ata tadi provzročitelja bo ja in bojkota na društvenem in gospodarskem polja. Dr. Tarn a in Gabršček sta ta boj in bojkot siste- matično organizirala, in aicer prvi bolj iz politično strankarskih nagibov, drugi pa še s posebnim ozirom na svoj žep. Dr. Tami, ki je v primeri z Gabrščekora velik idealist, je Slo bolj za cast, Gabr- Sčeku pa bolj za — mast. Ko sta bila leta 1900 v dosego svo- jih namenov astanovila svojo stranko, sta razpoalala po deželi avojim zaapnikom tajno okrožnico, v kateri sta zahtevala od njih, da se z moško besedo in svo- jeročnim podpiaom med dragim zavežejo, da bodo „zastavljali vae svoje moči, da pridejo na čelo občin, društev, posojiluic, cestnih odbo- roT, šoUki h svetov, davčnih ko- misij, itd. 1 e pristaši „narodno- napredne stranke". Zaapniki bo zaöeli „delovati", in prepir in razdor je nastal v celi deželi. Tako sta zanesla dr. Tuma in Gabršček politični strankaraki boj tudi v zavod©, društva in korporacije, iz katerih bi mo- rala biti politika popolnoma izkljačena; v bralna društva, Čitalnice, posojilnice, razne zadrage in celo — v davöne ko- misije. Ta okrožnica je neovržen dokaz, da sta dr. Tuma in GabršČek h o t e 1 a imeti razdor tudi na gospodarskem polja, ker je bil ta boj del njenega programa. To je priznal dr. Tuma v „Edinosti", ko je pisal, „da program narodno-napredne stranke izključuje klerikalne za- druge." V dr. Tumo-Gabrščekovem žar- gonu pomenja „klerikalen" vse to, kar se slepo ne pokori njunemu terorizma. Ro sta namreč snovala svojo stranko, sta razdelila slovensko prebivalstro naše poknežene grofije v dva dela: v liberalce ali naprednjake in v klerikalce ali na- zadnjake. Rdor se je njima udal, je bil „naprednjak^, kdor ni hotel akloniti til— nika njunema terorizma je bil — Mkle- rikalec"'. Njun liberalizem je bil seveda le krinka, le „vergon", a katerim sta lo- vila nerazaodne, kratkovidne ljudi, ki niao poznali njunih namenov. Klasičen. dokaz temu je priznanje dr. Tume na nabrežinakem shodu leta 1903, da ata liberalizem in klerikalizem tuji rastlini in „da lib er al i z em j e ta (n a Go- riSkem) le radi par oseb, kate- rim stranka drvi čez drn in Btrn." Iz tega sledi, da ne pomenja izklja- čenje „klerikalnih zadrug" nič dragega nego bojkot na goapodarskem polja, ka- teri sta vprizorila dr. Turn» in Gabršček na podlagi svojega programa. In ti Ijudje besedičijo zdaj o „in- famno doslednem boju, o nesramnem bojkotu klerikalcev !" Mladina in tobak. Čital v izredni učiteljski konferenci dne 17. dec. 1905. pri Sv. Luciji ob Soči F. Š. (Dalje.) Kajenje Skodaje najbolj mladina Ijadem, ker niso še dovolj razviti. Ka- jenje je strap in ta strup vpliva jako pogubno na želodec, pljuča, arce in sploh na celo človeško truplo. To je pravi črv, ki noö in dan gloje in izpodjeda ko- renine cloveäkega i LISTEK. Dolina in hrib. P o v e s t. S i> i s a 1 J a n k o B r a I i n a. I. Življenje je bilo na hribu in v dolini in morda ono na hribu lepäe in globokejše kakor ono v dolini, četudi nekateri niso bili tega mnenja, kar pa nočem tu razmotrivati. Na hriba 80 bile kmetske hiäe, slamnate atrehe, doli v dolini pa je bil trg in hiše so bile bele in tudi pobarvane. Ljudje doli ao se nosili in se 8e nosijo lepže in sinejäe, gori seveda slabejše. V trga tam doli je bila železniška postaja. Uradniki so govorili nemfiki, za- bavljali so navadno crez slovensko Ijad- atvo, a trzani, ki so se tudi radi poata- vili s svojo nemščino, se zato niso ravno bogsivedi kako brigali, četudi ao zapeli v vinski družbi radi: „Hej Slovani I" Po trškem peronu je stopal nekega večera mlad mož, plavih laa in brk, vi- aoke postave in bistrih očij. Ni le dosti oziral na levo ne na deano, opazoval ni ne tega ne onega, ki so čakali vlaka. Sicer tudi ni bib nič posebnega : par otrok, nekaj žensk in tam na klopnici trije gospodje. Mož, ki je hodil gori in doli je bil Milko H. inženir v trški pre- dilnici in desna roka ravnatelja Deitza. Eno leto je bil že v trgu, katerega ho- öemo imenovati Podgorje, da se ne bo nikdo spotikal na njegovem pravem imena, ki je nekoliko paganskega izvira. Prej je ravnatelj Deitz oskrboval vse saro, a ko se je malo poataral, se ma je zdelo, z ozirom na napredujočo in- dustrijo, potrebno vzeti k sebi moža, ki bo tehnično izobražen in veäö poslom, ki so ga čakali v tovarni. In takega moža je dobil v H, ki se ni bil iz- obrazil le v svoji stroki, ampak imel tadi pogled po dragih poljih in se toraj lahko podvrgel izročeni mu nalogi. H. je pogledal na uro; še par minut je bilo treba čakati. Hodil je že sem pa tja, slednjič pa se vstavil in zrl proti zahodu, od koder se je že ališalo iumenje lokalnega vlaka. — Hvala Bogu, vendar enkrat ! Vae je vstalo, vsakdo je hitel po- zdravit Bvoje drage in tudi H. j© atopil a perona, ko je vlak ravno prisopel na poatajo. — Bog te živi, pozdravil je mla- dega moža, ki je zrl skozi okno in za par trenutkov sta si že stiskala prija- teljski roke. — Pozdravljen, pozdravljen ! — Tudi ti, Milko 1 — — Kaj pa tvoja prtljaga ? — Preskrbim koj, k Ernesti greva, ne ? — Zakaj pa ne, odgovoril je H., vidi se ti, da si se zanimal za moja pisma, da tako dobro veS. — Seveda, posebno če je kaj tacega. Oddala sta potem prtljago nosaču in odila že v mraku in temi proti trga, ki je ležal malo od postaje. Po prvi dolgi ulici ata dospela na glavni trg in od tod zavila na deano, kjer je bila gostilna gospoda Bratuäa. Oglejmo si med tern ie naiega priäleca 1 Bil je malo manjSi kot H,, temnih las in rujavkaatega lica. Noail se je elegantno, a nikakor pretirano. Vae njegovo vedenje je kazalo, d& je res izobražen in omikan človek, ki se ne zadovolji i polovičaratvom. Bil je to doktor Franjo Sadej ; dovriil je ravno svoje lilozofake študi par meaecev na poč podal na prvo alažben lüi«j ga je že čakalo na re ^m mesta. Sadej je bii doma \ hriba, kmetske hiše Bin je aikdo onih doli ga je pogledal ai, öeä, gorjan je in hribovec. S * .a se aeznanila ie na vaeačilišču. H. je sicer štadiral tehniko, a to ju ni motilo. Bila ata vedno skapaj, razumela sta ae iz- borno in tudi pozneje, ko je H. še odäel v Podgorje ae to prijateljatvo ni ohladilo ; ravno nasprotno ; slažboval je blizo Sadejevega rojatnega kraja in ma tudi večkrat piaal o tem in onem. Dane8 je prišel domov, dovršil je vae avoje atvari in H. je bil veael tega dne, bolj kot bi ae bilo to njemu zgodilo. Veselo ata tedaj korakala oba proti go- atilni, kjer ja je ž© čakala naročena veöerja. Vatopila ata örez dvorilče v prvo sobo kjer je pilo nekaj voznikov in priproatejäih ljudi; iz kahinje ju j© po- zdravljala goapa Bratnieva, in Ernesta je poidravila oba znanca z: „Dober veöer 1M Odšla ata potem t drago manjšo dragi največji sovražnik Človeške sreče, ker uničuje človeka, kar mu je naj- dražje — duševno in teleßno zdravje. Koinur življenje je mar, Piti, kaditi nikar. — Naj vam navedem en vzgled, ki vas bode morda prepričal o reeniönosti mojih besedi. „Raski general in minister pri- poveduje v časof iau zoper zlorabo to- baka : Ko sem zapustil svojo slažbo, so bile moje oči jako slabe in roke so se mi tresle, a nisem si mogel raztolmačiti, odkod bi bilo to prišlo. Da so oslabele moje oči, sem pripisoval tema, ker sem mnogo delal pri luči. Podal sem se v pokoj in npal, da bo pokoj vže odstranil te neljube prikazni, kajti niaem Še štel 50 let. Ali skozi tri leta sem zastonj čakal zboljšanja, in pogam mi je vpadel. Skozi 34 let sem namreč prav močno kadil. Razne okolačine so me prisilile, da sem se kar naenkrat odpovedal ka- jenjo. A hitro Jsem zapazil, da se mi roke več ne tresejo, in v šestih mesecih so bile tudi moje oči zopet zdrave in vid prav dober". Rabo tobaka vam vsak pameten človek odavetuje z ozirom na to, ker tobak preveč prazni moänje, vzbnja stra8ti, ki ga vedejo na slaba pota in zlasti, ker je tako poguben ljnbemu zdravja. „Ali ne stori tedaj oče prav, ko svojema sinu šibo mesto pipe pokaže". Mladeniö, ki se tobaka ne privadi, bo zlata vreden mož; in kdor mladeniča tobak zabrani ali ga odvadi, boljše delo stori kot bi mu kmetijo kupil". To so zlati naaki največjega slovenskega äkofa Slomšeka. Zapomnite si jih dobro, vi stariši, in jih uresničujte na svojih otrocih. Obveljati bi moralo to načelo povsod : otroci in splob nedorasli ne smejo kaditi, dragače sami sebe morijo. Edor do sedaj ni kadil, naj se ne loti; tako skrbi za zdravje in prizanaäa tadi svojej mošnji. Imejte vedno na umn be- sede našega pesnika Stritarja : Pitje in kajenje krajša ti življenjo. — Anglija je vzor moderne države. In po pravici se je stavlja v zgled vsem drngim državam. Nobena država se to- liko ne potrodi za resnično rešitev so- cijalnega vprašanja kakor Anglija. Pred- njači pa tadi vsem v skrbi za mladino. Na Angleškem in v Zjedinjenih državah ameriških so izdali zakon, da se ne sme prodajati in oddajati tobaka mladini izpod 14. leta. Kdor bi to prepoved pre- lomil, kaznovan bi bil z denartro globo, ali bi pa moral v zapor. Dobro vedoč, da je od mladine odvisna vsa sreča dr- žave, posvečujejo omenjene vlade vso skrb dobri vzgoji mladine. Povsod avidevajo važnost dobre vzgoje. Ali zaman iskati dobre vzgoje pri materi, ki hčerko pošilja po žganje in ji pomaka vanj krnh ; ali dokler oče dovoli sinu pipo in ma celo tobaka na- pravi. Dokler ne izgine iz naSih hid sobo, kjer so stale tri mize : dve ob oknih, jedna na dragi strani. Doktor Sadej je sedel k okna, in H. je naročal vino. — Ti, danes bova že domačo kap- ijico, dejal je Sadeja. Tebi menda je tudi ljubše, kajti piva si sit že iz Prage in Danaja. — Prav imaä. Domačega vina ee Človek ne brani, ludi če bi ne bilo tako dobro kot zase po bregovih in brdih vipavskih. Ernesta je prineala steklenico, pri- jatelja ata natočila in trčila. — „Še veS, kako smo ga vöasi v „Schulenhofu?" — Vem. In Marijanco tam si dražil, da je ne bo nikdo maral. Vidiš, letos Be je omožila. Pošten dečko je on, kakor sem slišal ; sicer pa Bog ji daj. Trčila sta potem, in H. je ponudil kozarec tudi Ernesti, ki je popravljala med tern čaiom luč. (Dalje pride.) žganje in tobak, ter se jima vsaj mla- dins ne odpove, ne moremo govoriti o pametni vzgoji. Nobena Sola ne bo po- pravila mladeniöa, ki očetu denar krade in ga za tobak daje, niti hčere, ki rada žganje pije. Tu se zganite stariši, tu za- stavi Sola in cerkev uplivno bosedo, da reSiš mladino, naše narodno upanje. Toda, kjer kadi aamo mož, j© le ena nesreda v hiši; kjer kade pa tudi otroci, tain so na stežaj odprta vrata vsem nesrečam. Nekateri stariäi so pre- več popust'.jivi svojim otrokom, zlasti oče se rad poigra s svojim sinökom in ma sam potiske smrdljivo pipo v usta. Nevednost in nespametnost stariäev igra tadi tu veliko vlogo in je večkrat ne- posredni vzrok prezgodnje ymrti otrok. Zato tudi po pravici trdi naä nesmrtni Slomšek : „Za mladino je bolje biti brez denarja kakor pa brez vladarja! Meh- kužno vzrejeni otroci so puhli repi po- dobni, vse svoje žive dni rahli, sebi in svojim ljudem velika nadloga. Če pa mislijo ßtarisi, da se otrok poboljša, ko obiskuje solo, znajte kaj pravi isti Slomšek: „Sret se po samih solan ne poboljša, ako ne položijo stariši doma pravega temelja. Tedaj prva skrb za po- äteno in plemenito vzgojo otrok jo iz- ročena stariäem, ker, ako otroci prve sole ne najdejo doma, ostanejo vse syoje življenje kilov rod. Prvo seme poučenja stariäev najgloblje pade, naj dalje ostane in obrodi tudi najlepši sad. Če ne skrbe stariäi za pravo vzgojo svojih otrok, če se jim popušča pri VEiaki stvari, tedaj si sami äibo pletejo, s katero jih bodo otroci enkrat od hiäe podili, ker ra- züzdani otroci so stariäev počasna ali gotova smrt. Zato pazite na svoje otroke z budnim očesom ! (Konec pride.) Dopisi. Iz Kobarlda. — Zopet «mo do- živeli v naäem prijaznem trga lepo „bo- žičnico", kjer smo se z otroci veselili res po otroško. Gel spored je bil krasan, lahko rečem — ginljiv ! Vzradostile so nas deklamacije, ki smo jih čali iz nežnih otroških ast, kakor tudi lepo ubrano petje, ki se je razlegalo iz mnogih ne- dolžnih src. Tadi igra čeravno težka — je vspela v eplošno zadovoljnost. SploSna rado8t je igrala v očeli otrok in starišev kakor tadi vseh nav- zočih prijateljev otrok. Storil je pa res odbor vse, prizadeval so je, da bi tako otroci kakor odraäeni tega dneva ne za- bili tako hitro. Razočarani so bill slednjic otroci tadi z mnogovrstnimi lepimi darili, s katerimi bo jih razveselile dobre gospe. — Vsi navzoči prijatelji otrok so se za- dovoljno razšli b toplo nadejo, naj se tudi prihodnja božičnica vrši s tako lepim in ginljivim sporedom kakor letoa. Vsako poäleno srce se pač mora vese- IIti, da se po taki poti seje in Siri duh verske vzgoje in pobožnosti v nežna mlada srca. Bodi tedaj tu izrečena cast in hvala celemu čaatitemu odboru, ki se je toliko trudil, da je priredil otrokom tako lepo nedolžno zabavo, nam pa navzočim prijateljem otrok tako ginljivo veselje. Iz Št. Ferjina. — Dne 26. nov., ko so šli ljudje 7jatraj ravno k Hlužbi božji, prihajal je k visokorodnemu gosp. pi. Fabrisu mladi goapodin — — — koncipijent na c. kr. okr. glavarstvu goriäkem. Ker pa je obitelj pi. Fabrisa odäla k službi božji, pualila je doma le malega hlapčiča, koji je od svojih gospodarjev dobil akaz, kakor je pravil, da ni treba nikomur odpreti vrata. Ko pa je prihajal tja zgorej omenjeni goapodin, zahteval je od hlapčiča, — še skoraj otroka, da naj ma nemudoma otvori vrata. Fante mu v svoji priprostosti odkritosrčno od- govori, da tega ne sme storiti. Fantiča gotovo ni padlo v glavo, da je priäel ta gospod morda k gospodarjem na obisk, ker ga tadi ni poznal. Nobeden pameten človek bi ne smel santiča zameriti, ampak vsak bi ga moral celo pohvaliti, da se drži tako zvesto in natanko ukaza svojih gospodarjev. A öujte in strmite ! Zgoraj omenjeni kavalir, ki je akademično iz- obražen c. kr. politični uradnik v Gorici, je omenjenega fantiča, ko ma je slučajno neki mimo gredoči starejši, torej tadi razamnejši mladenič, vrata odprl, raz konja skočivai, jel nabivati po hrbtu, kakor razjarjen Don Kišot v boja z mlini po mlinskih kolesih. Pač čudna omika in olika akade- mično izobraženega plemenitaša in c. kr. političnega uradnik a. Misli li čudno omikani in olikani kavalir, da so slovenski, siromaäni otroci, ki morajo aže v nežni mladosti si slu- žiti äkorjo kruha, č© hočejo živeti, res le nekaka uboga turäka raja, kojo sme poljubno vsak nadati aristokrat b pasjim oziroma konjskim bičem nabivati ? ! Ako je te misli, javi se mu tern potom javno, da se jako moti. Obenem se mu tudi javno naznanja, da, ako pri- jaha 8e kedaj v Št. Ferjan, naj se ob- naša nekoliko bolj olikano, ker drugače bi se mu znalo kaj prav neljubega pri- petiti. Njegovo predatojnike pa so tern potom proai, da ga podaöe, kako se ima ravnati z ljudmi, zlasti pa z mladolet- nimi otroci. Za danes naj zadostuje ; prihod- njič, uko bo treba, uberemo drugo pot. Človekoljub. Iz Vrtojbe. — V ned^ljo dne 31. decembra na Silvestrovo priredi tuk. tam- buraški zbor Čitalnice svojo prvo veselico v korist tamburaških potrebščin, v dvo- rani g. J. Maraža pred cerkvijo. Na vspo- redu je nagovor, tamburanje, dve dekla- maciji, Saljiv prizor „Pred sodnikom" in burka v dveh dejanjih „Kmet Herod". Vstopnina znaša 30 vin. SedeŽi I. vrste 30 vin., drugi sedeži 20 vin. Začetek ob 8. in pol uri popoludne. K obilni ude- ležbi uljudno vabijo čitalnični tamburaši. Politiöni pregled. Državnl zbor. Kakor poročajo „Narodni Listy;', snide se naä državni zbor zopet zadnji teden meseca januvarja. Vlada delovala bo na to, da potrdi državni zbor najprej trgovinsko pogodbo z Italijo in morebiti tudi trgovinski pogodbi z Rasijo in bal- kanskimi državami. Potem pn pride na vrsto zakonski načrt glede kontingenta novincev. V sredi februvarija pa pred- loži vlada poslanski zbornici napovcdano volilno reformo. Vladnl naörtl o volllnl refarml. V pol oficijoznem danajskem glasilu je priobčil neki odločilni državnik po- jasnilo o vladni volilni rtformi. Načrt se izgotovi meseca januvarja ter se pred- loži drzaynemu zboru meseca februvarja 1906. Predloga je sestavljena na principu sploäne, enake, direktne in tajne volilne pravice. Od tegn principa baron Gautsch neče popustiti za nobeno ceno. Idtotako noče vlada ničesar slišati o pogoju, da bi bilo za volilno pravico treba pet let prebivati v enem kraju, tudi izjema na Galicijo se ne prizna. Število mandatov se pomnoži od 416 na 440, ki se raz- dele na posamezne kronovine po številu prebivalstva, po gospodarskem in kul- turnem pornenu dežele, t. j. po davkih. Galiciji se vsled števila prebivalatva po- množe mandati od 78 na 90, mestu Dunaju pa od 18 na 26. Število man- datov pa se skrči Kranjski, Dalmaciji, Trstu in Bakovini. Ako bi sedanja zbor- nica ne sprejela volilne reforme, se raz- puBti ter se reforma oktroira. Potrjen zakon. Cesar je potrdil zakonski načrt, kate- rega sta vsprejeli obe zbornici glede za- ča8ne ureditve trgovinskih odnošajev med Avstrijo in Italijo. Začasno trgo- vinsko razmerje raed Avstrijo in Italijo bo trajalo do 28. svečana prihodnjega leta, potem pa stopt v veljavo nova trgovinska pogodba med imenovanima državama. Krlza na Ogerskem. Bivši ogerski finančni minister Lukacs ima dan na dan po več ur tra- jajoča posvetovanja z voditelji koaliranih strank, kakor s Košutom, z grofom An- drassyjem itd. Vse kaže, da je Lukacs prevzel nalogo Bpraviti ogersko poliko zopet v pravi tir, to je omogočiti kom- promis med krono in med kosliranimi strankami, vsled katerega bi bilo mogoče kroni imenovati novo ministerstvo, ki bi bilo vzeto iz sedanje parlamentarnö veČine. Nekateri ogerski listi so mnenja, da se Lukacsu najbrže posreči, doseöi tak namen. Bela knjlga av. Stollce o sporu 8 Francljo. Kakor poročajo iz Pariza, so kato- liäki časopisi priobčili odlomke bele knjige Vatikana, ki se obelodani v kratkem. V tej knjigi, ki obseza 300 stmni, je najprej uvod, ki zazpravlja o sporu s Francijo. Poleg tega je nave- denih ludi mnogo diplomatičnih liatin. Ta bela knjiga dokazuje, da krivda glede spora, navstalega med Vatikanom in Francijo, pada na minifiterstva, počen^i od kabineta Waldek-Rousseau naprej. Med drugim se v knjigi nahaja tudi pismo papeža Pija X. na predsednika Loabeta od doe 23. decembra 1903, v kuterem papež izjavlja, da namere Fran- coske vlade ne streme le za ločenjem cerkve od države, marveč tadi z* ani- Čenjem kračanstva na Francoskem. V pismu protestuje papež nadalje slovesno proti obtožbi, češ, da je sv. Stolica na- padala francosko vlado, doöirn je iata v resnici storila mnogo za francosko re- publiko. Končno pravi papež v nave- denem pismu, da ima Francija sicer n* temelja mednarodnega prava (kar imajo tudi druge velevlasti) pravico izvrševaii Protektorat nad katoliki na Jutrovem, toda protekcijo nad misijoni drugih n«»- rodnostij, katoliäkih zavodov in domačih kristijanov ne zamore podeliti Franciji nihče dragi, nego sv. Stolica. Novo Italijansko mlntsterstvo. Novo ministerstvo je sestavil Fortis, ki je prevzel predsedatvo, notranje za- deve in poljedelstvo; minister zunanjih zadev je marki San Giuliano ; vojno ministerstvo je prevzel general Msinoni d1 Intignano, mornarico pa admiral Mi- rabello. Vsi ostali ministri so dosedanji po8lanci. Novi Italljanskl minister za zunanje zadeve. Novi ilalijanaki minister za zunanje zadeve je marches© Sin Gialiano. Ta je torej Tittonijev naslednik. Kakor je znano, je bil Tittoni vroč priataš tro- zvezne politike. O markizu San Giuliano pa se je vedno pisalo, da je ravno na- sprotnega mnenja. Zato pa menijo mnogi, da namerava Italija, ki je Titto- nija odalovila, in izročila vodstvo pravne politiko drugemu možu, ki se ni ujemM a Tittonijem glede zunanje politike, svojo zunanjo politiko spremeniti ter si poiskati drugih zaveznikov. Volltev franco8kega predsednika. Kakor se govori, se bo vo'itev predsednika republike vršila dne 16. ja- nuvarja. Novi državnl tvet v Črnlgorl. Kakor javljajo iz Cetinj, se je tp.m- kaj osnoval nov državni svet, katerema je na Čelu minister vnanjih stvari Vukovič. Maroška konferenca se bo vräila, kakor javljajo sedaj iz Madrida, v Algesirasu. Dva nemika ogleduha prljeli. V Mar8elju so zaprli dva nemška ogledaha, Wohl in Weiger, pri katerih so našli mnogo pisem. Novi boji v Macodonljl. Tarška vlada je dobila vest, da se revolacijonarna propaganda v Mecedoniji na novo pripravlja in da v doaego svojih ciljev uporablja teroristična sredstva. Splošna stavka v Sofijl. Zaradi zakona o prisilnih cehih so pričeli 25. t. m. stavkati vsi delavci v Sofiji. Pred sobranjem so priredili de- mon8tracijo. Predsednik sobranja in trgo- vin9ki minister sta zasliSala delavske de- putacije, ki so zahtevali odpravo zakona. Finančna kontrola za Macedonijo. Dne 24. t. m. je bila v Solunu pod predsedstvom vrhovnega nadzornika Hil- mi paše prva seja mednarodne finančne komisije za tri macedonske vilajete. Raz- pravljalo se je o prvem rednem pro- računu. Dogodkl na Ruskem. V Moskvi se bijejo od petka sem jako krvavi boji med vojaštvom in med revolacijonarci. Revolacijonarci, kojih število je jako veliko in ki so tadi prnv dobro preskrbljeni z orožjem, zbirajo se v večjih poslopjjh, katera jim služijo za trdnjave. Vojaätvo strelja na taka po- Blopja s topovi in jih kmalu poruši. Revolucijonarcera ne preoataja drugega nego poiskati si dragih sličnih zavetij, iz katerih pa jih vojaštvo zopet pr»ganja, in tako je bilo v zadnjih petih dneh v Moskvi poruäenih in požganih voč hiš. Da je priälo pri teh spopadih ob živ- Ijenje mnogo oseb, je vBekakor gotovo, a pretirana so poročila židovskih listov, po katerih bi znašalo število umorjenih oseb več tisoč. Vendar je pa upati, da se posreči vojaštvu že te dni, da vspo- stavi tndt v Moskyi zopet mir in^ed. ! ToroČila, ki prihajajo zHdnje dni iz ] Rusije, si še vedno nasprotujejo in o | položaju si človek, čitajoč omenjena po- ! ročila, ne more še danes uatvariti kake • jasne alike. , i Domače in razne novice. Naäim gospodom nsročnikom — Pregledovaje naSe knjige smo naäli, da je lepo ätevilo naročnikov storilo avojo dolžnost poravnavši letno naročnino, za kar Bojim tem potom srčno zahvaljujemo. Našli Brno pa tudi, da je še dosti onih goipodor, ki so zaostali z naroönino za letos in celo zn. projSnja leta. Prisiljeni smo torej zopet opozarjati in prositi, da se naa vsaj ob koncu leta spominjajo, ter nam zaoatalo naročnino tem hitreje dopoSljejo. Ob jednem tadi proaimo naše prijatelje in somiäljenike, da blagovole uaš list Siririti, ter nara novih naroč- nikoT pridobiti. Velecenjenim gg. naroč- nikom voščimo veselo novo leto I Uredniätvo in upravništvo. Duhovbke sprcmembe. — č. g. F ane Setniöar, kaplan na Placati, je imenovan za kanceliata knezo-nad- äkofijskega ordinarijata v G^rici; č. g. Ivan Tabaj, profukt v deškeni «eine- nišča, za kaplana na Placuti; č. g. Karol Oblak, I. kaplan v Komnu, za kurata v Gorjanakem; č. g. Valentin Pirec, II. kaplan y Komnu, za I. ka- plana tamkaj; 6. g. Franc Lsvren- č i č, kaplan v Devinu, za II. kaplana v Komna ter 6. g. Ivan Mezine c, no- vomašnik, za kaplana v Ddvina. Imenovanje. — G. kr. viäji okrajni komisar v Goriei g. Guido P o 11 e y je imenovan za voditelja okrajnega glavar- atva v Koprn. Odlikovanje. — G. kr. višji gozdni komisar g. Konrad R a b i a je dobil Franc Jožefov red. Imenovauje v fiuančni stroki. — Viši komisar finanöne straže 2. razreda Josip Lsmpl, Hugon Grignaschi, Andrej • Cußner, Fran Turšič in Martin Steppan so imenovani vi imi komisarji sinančne straže 1. razreda v obaegu trzaäkega fi- nančnega ravnateljstva. C. kr. deželni šol*ki svet za Go- rico in Gradičko je iz službenih ozirov premostil: nadučitelja Antona Ko 8 o v e 1 iz Sežane v Pliakovijo; nadučitelja Mi- lana Vovk iz Pliskovice v Povir; nad- noitelja Antona Berginec iz Povirja v Sežano ; učitelja Luka Sila iz Štorij v Vojäcico. — Ußitelj in voditelj v Bra- nici Jotfip Šinigoj, je bil na laetno prožnjo premeščen v Mavhinje. — UČitelj na Grahovem Fran Kasca je imenovan nadučiteljem II. razr. v Tolminu ; Alojzij .Ma carol je bil potrjen definitivnim učiteljera v St. Polaju. Pred izprasevalno komisijo v Kopru so dostali izpit učne usposoblje- nosti za slovenske ljadske sole sledeči gg.: I?an Benko, provizorični učitelj v Kazljah ; Hraber Č o k, provizorični eči- telj pri Sv. Ivanu (Trat); Frančišek Jar- jevčič, provizorični voditelj v Ledinah; Ferdo Ken da, provizorieni voditelj v Avberju; Ivan Kunc, provizorični učitelj v Kalu; Hinko L e g i ša, provizorični vo- ditelj v Gabrovici; Ladialav Likar, pro- vizorični voditelj v Ozeljanu; Anton Mer- v i č, provizorični učitelj vPovirju; Adolf Persič, provizorični voditelj pri Voglar- jih;Fran Ven turini, provizoriöni uöi- telj y Dolini ; Josip Zajec, provizorišni nöitelj v Kalu. Za učlteljico in sicer provizorično v Št. Ferjanu y Brdih je imonovana iz- praäana učiteljska kandidatinja g.öna Slavka Sturm. Smrtna kusa. — V aredo je umrl v Tržičn na Gorenjskem tamoänji nad- učitelj, g. Josip Kragl. Pokojnik je bil rojen v Tolminu. Včeraj so pokopali tukaj 39 letnega redarja Antona Ovranika, ki zapusöa udovo z dvema nedoraslima otrokoma. Pri pogrebu je svirala vojaäka godbb tnk. peäpolka. Za „Solski Dom" je projelo uprav- ništvo „Gorice": EJvard Strekelj, vikar v Vrtojbi 5 K (ravno toliko za „Alojzi- jevišče"); Jernej Kopač za odkupnino novoletnih voäöil 10 K (20 K „Sirotišča" in 10 K „Alojzijevišču"). Za božičnico je prejelo upravniälvo „Gorice": Edvard Strekelj, vikar v Vrtojbi K 2. Predsedniätvu je došlo: Josip Pri- možič, župnik v Prvačini, za sveče pri pogrebu Gabrijela Leban 20 K; Podča- yenski na račun ustanovnine 40 K; Lovro Juvančič, župnik v Dornbergu na saldo ustanovnine 80 K; Ivan Spitzer, vikar na Pečinah (za božičnico) 8 K. Srčna hvala ! V oiroških vrtih „Šolskega Doma" so se razdelili o Božiču naalednji darovi mied otroke : dekliäkih, oblek 41, pred- pnsnikov 19, krilca 8, deških oblek 24, hlač 15, jopič 1, čevljev 5 parov, kapici 2, nekaj čevljev je še y delu ter sledeče igrače : punčik 12, konjičev 9, aabelj 7, pušk 12, kuhinjskih oprav 7, hišnih oprav 5, namizni opravi 2, v skupni vrednosti do 180 K. Drugo se je raz- delilo v Ijudskih šolah. Za božičnleo otroäkega vrta v Pevmi so darovali : Hamar Janez, kurat 6 K; Miklns Angel, trgovec 5 K; Šuligoj Josip, krčmar 5 K; Konjedic Anton, trgo- vec 5 K; Giglič Gašper, trgovec 2 K; Brezigar Mihael, krčmar 1 K; Anton Kie- gel, velepopestnik 4 K; Klanjšček Josip, posestnik 2 K 32 vin.; Grauner Anton, posestnik 3 K; Pintar Anton, poseatnik2 K; baronica Teufenbach 2 K; Primožič Katarina 1 K; Komavli Gilka 60 vin.; Alojzij Fogar, trgovec 10 K; županstvo v Pevmi 10 K; Eivard Prinčič, naduči- telj 1 K; Kerstnik Leopoldina, učiteljica 2 K. Naoalje so darovali v blagu: „Kro- jaška zadrnga" več kosov blaga za de- kliške obleke; Hedžet & Korotnik blago za dekliške obleke; Fereinand Rosen 6 volnenih šerp; Pregrad & Č^rnetič ducat žepnih rut in tkanino za obleke; Avralij Bisail različno blago; Josip Mödved lepo deäko obleko; Pavlina Seidl 12 parov no- gavic; D-.)l Piero blagö za obieke; Jernej KopaČ škatljo sveč; Del Piero Gadel razno blago; Jftkil Franc in Ivan Drufovka sta darovala veliko usnja za čevlje; baro- nica Tötnel 9 spodnjih krilc, 50 parov nogavic in 36 parov zapestnic, in to vse njeno ročno delo. Vsem cenjenim darovalcem Bog stotero povrni! Podružnica av. Girila in Metoda v Gorici. Novi odbor „Goriške Čitalnice". — Na rednem občnem zboru „Goriäke Čitalnice", ki je bil v soboto zvo^er, je bil izvoljen ta-le odbor: Predsednik: deželnosodni svetnik g. Mihael Gabrijel- čič; blagajnik: g. Ferdinand Delak, vo- dilelj „Gentralne Posojilnice". Odborniki gg. dr. Derrnastia, vad. učitelj Mercina, prof. Fistravec, prof. Ipavec, prof. Vazzaz in prof. LavrenčiO ; namestniki: gg. Kau- čič, trgovec (tnlajši), Kopaö, trgovec in prof. dr. Papež. Mcgaloniaiiia acuta. — Hi lite, ljudje božji, hitite zidati deželno noriš- nico! Kramarjev Drejec bo za njo kmalu zrel 1 Njegova stara bolezen, me- galomanija, je postala te dni zopet akutna. Božec misli, da je — goriäki župan, in da bodeta za njim žapanovala goriäkemu meßtu njegov sin in vnuk. Zadnja „Soča" vsaj pise, da bo v 1. 2000 sin njegovega sina tretji župan goriškega mesta. Le brž po psihiatra 1 Cartolina dl corrlspondeuza v uradu „Goriškoga kmetljskega dru- štva". — „Goriäko kmelijsko druätvo" vabi pravni odsek dne 30. t. m. k seji. Vabilo na cartolini di corrispondenza mi daje povod, da pravnemu odseku predlagam v obravnavo vpraäanje : Zakaj „Goriško kmetijsko društvoM za vabilo k seji pravnega odseka porablja carto- lina di corrispondenza. Kodor ne spo- štuje se 8am ... ? Najdeno truplo. — V sredo so našli med skalovjem, nahajajoöim se blizu Doljakove parne zage pri Solkanu truplo onega Andreja Jana iz Gor. Tri- baäe, o katerem smo svoječasno poro- čali, da se je izgubil, vracajoö se domov s ŠtajerBkega, kjer je bil s avojim bra- tom in nekaterimi drugimi aovasöani na delu. Skalovje, med kalerim so našli ne- srečnikovo razbito truplo, ae nahaja blizu ce8te, ki pelje na S/. Goro. Nesrečnež je bil, kakor smo poroöali, äe procej vi- njen, in je najbrže aam zašel na rob propada, kajti o kakem ropu se ne more z gotovoatjo sumiti, ker ao naäli pri Janu 88 K denara. Nezve§t pekovskl vajenec. — Pri pekovskem mojstru g. Grbcu v ulici bv. Antona St. 6 se je učil pekovske obrti vajenec 14 letni Iran Hrovatin, priatojen v Vitovlje. Te dni pa je kar izginil. G. Grbec pa je kmalu izvedel, zakaj je snn- tič odneael pete. Pri odjema'cih kruha dal si je namreč Hrovatin izplačati 21 K, katerih pa ni izročil gospodarju, am- pak jik je porabil sam zaae. Hrovatina je v četrtek policija prijela. Za ivtomobiliste In motoclkllste. — Ministerstvo za notranje reči je iz- dalo dne 27. septembra t. I. posebno na- redbo, tičočo se vozil, pri katorih se po- rabljajo motorji. Vsa taka vozila so vsled omenjene naredbe podvržena nadzoratvu državnih organov. Tržaško namestništvo, pa je te dni določilo dotiČne komiaije, ki bodo taka vozila nadzorovali. Vai av- tomobili in motocikli se tnorajo od- alej naznaniti omenjenim komisijam, ki jih bodo pregledale. Pristojbina, katero je treba plačati komisiji za tako pregle- dovanje, znaäa za avtomobil 40 K, za motocikle pa 12 K. Ob jednem je v ome- njeni ministeraki naredbi določeno, da morajo vai oni, ki hoöejo voditi avto- mobile ali pa motocikle, prestati neko preskuänjo in da morajo plačati za to priBtojbino 5 K. Izpraševalni komisar za take osebe za goriäki, tolminski in za gradiačanski politični okraj je viäji inženir na tukajsnjem c. kr. okrajnem glavar8tvu g. Rudolf Machnitscb. Utonil je včeraj v nekem vod- njaku na trgu Gristo pod Kapelo 27-letni kovaški pomočnik Alojzij Micheluz. Pri dotičnem vodnjaku postaviti hočejo nam- reö sesalko. Pri postavljenju za to po- trebnega lesenega odra se je nesrečnežu spodrsnilo in padel je v vodnjak, iz ko- jega so ga ce'z kake tri ure potegnili. „Bralno in pevsko drustyo v Podbrdu" bo imelo avoj (drugi) II. občni zbor dne 7. januvarja 1906. Na dnevnem redu je tudi volitev novega odbora. Slovon^ko bralno in podporno društvo v Gorici bo dražilo svojo čas- nike y društvenih prostorih dne 1. ja- nuvarja 1906 predpoludne ob 11. uri. V Lokavcu bo oböni zbor „Za- varovalnice goveje živine", dne 7. ja- nuvarja 1906 po blagoalovu v krčmi g. Vidmarja, h katerem ae vabijo živino- rejei Lokavca, Ajdovščine in sv. Tomaža. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika o trimesečnem delovanju društva ; 2. Upi- sovanje novih udov; 3. Razni nasveti in predlogi. Odbor. „Bralno drnštvo" v Vcl. Žabljah bo imelo dne 31. grudna t. 1. ob 3. ari popoludne svoj redni občni zbor z na- slednim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poroöilo tajnikovo; 3. Poročilo blagajnikovo ; 4. Volitev od- bora ; 6. Volitev dveh pregledovalcev računov. 6. Razni predlogi. — K obilni udeležbi vabi odbor. Pevsko In braluo drnštvo „NaS prapor* v Pevmi bode imelo svoj redni občni zbor dne 6. prosinca ob 4. uri popoludne v prostorih g. Vicencija Ko- mavli. Dnevni red : 1. Nagovor predsed- nika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo bla- gajnika; 4. Volitev novega odbora ; 5. Raznoterosti. Smrt starega jnrista. — Na Pla- nini Vipavaki je umrl g. Anton Žvokelj, absolvirani jurist, v 80. letu svoje dobe. Služboval je le malo časa; nad 50 let je živel po kmečko v svoji rojstni vasi — daleč znani čudak. Preminil je nenadoma. Žnpanstvo v Bovcu je Ie-sem po- slalo za tukajšne pogorelce nabranih mi- lodarov 147 K 51 vin. V ta namen ludi preč\ yikarijski urad v Vipolž&h 10 K. Sröna hvala vsem Bog povrni ! Žapan- atvo Srpenica 23. decerabra 1905 — T r e b ä e, župan. Pisemeko-postni proinet o no- vein letu 1!)OG. — C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo razglaša : V dosego kar najhitrejega dostav- ljanja pisem ob novem letu 1906 in olajšanja zadevne manipulacije je p. n. občinstvo nujno naprošono, da prileplja znamke na nepriporočeno oddanih pi- semakih pošiljatvah izključno samo na desnem gornjem oglu naslovne strani. Okoliščina, da se pri posamičnih pismih nahajajo znamke deloma na sprednji, deloma na zadnji strani, ob- težuje jako uradno poslovanje, radi Cesar naj ae znamke sploh ne rabijo kakor zapornice in naj se ne prilepljajo na zadnji strani pisemske kuverte. Pri tem ae še opozarja na to, da dopisnice in tiskovinske karte, ki imajo znamke na zadnji atrani, ne zadodtujejo predpisom in da se torej postopa s prvimi kakor s pismi, oziroma se zahteva od njih, kakor od nezadostno franko- vanih pisem, dopolnilno poätnino (porto), dočim se poslednje sploh izločujejo iz prometa. Pri pisemsko-poštnih pošiljatvah, namenjenih v veče kraje, naj se označi prejemnikovo bivaliače z imenom ulice, hiäno stevüko in lego (slopnice, nad- stropje in ätevilka vrat); pri pošiljatvah, namenjenih na Dunaj, navesti je razven tega äe mestni in tudi poštni okraj. Pri tem je z nepoaredno za kra- jevnim imc»nom „Dunaj" stoječo rimsko številko označen mestni okraj in z zraven iate kakor imenovalec nahajajočo se arabsko številko poštni okraj. Pisma, katerih naslov ne odgovarja predetoječim določbam, utegnejo biti naj- manje prepozno dostavljene; ni pa tudi izključcno, da se taka pisma sploh ne dostavijo, ako bi nedostajalo poštni upravi sredstev za poizvedbo naalovljen- čevega bivališča. Najno je torej potrebno, da so naalovi pravilni, in to ne aamo v interesu strank, ampak tadi poštne upra- ve, ker poalovanje z n.pravilno na- Blovljenimi pismi ovira posebno ob ogromnem prometu ob novem letu v iz- redni meri službovanje o dostavljanjp poälnih pošiljatev. Razpls častulh uagrad družbe sv. Mohorja. — Odbor družbe sv. Mo- horja naznanja, da jo obrok za dopoši- Ijanje rokopisov na razpis od dno 17. grudna 1904 podaljšal do dne 30. aprila 1906. Odpuščcn poveljnik tržaških mestnih gasilcev. — Poveljnik tržižkih mestnih gasilcer Henrik Pregler je od- puščen iz službe, kor se je pri zadnjem velikem požaru v Trata, o katerem smo tudi mi poro ali, izkazal nesposobnega. Za žnpana v Opatijl je zopet iz- voljen dr. Stranger. Nadvojvodi Otonn se je zdravje tako zboljšalo, da bo mogol že za kratek čas na izprehod. Kraljica Natalija je darovala ge- neralu Lizareviča Obrenovičev konak y Nišu. Stavka na Rekl. — Delavci v reäki luki so sklenili atavkati, ako se njihovim zahtevam ne ugodi. Poroka nadvojvode. — Na^voj- voda Ferdinand Karl, brat prostolona- slednikov, ae v kratkem poroči s prüi'esorjevo hčerko gdč. Chuber. Čudua poroka. — Po mnnoih 7». prekah se je v Budap 801etna biväa igralka n lišča, Brielle, s 34letni Ros8nayem. Neveata je imt in mirtin venec. Prctep med vojakl. — V Časlavi je nastal na nekem plesu med vojaki krvav pretep. Napadali so so drug dru- gega z bajoneti. Poklicani sta bili dve stotniji. Aretiranih je bilo nad 150 voja- kov, med temi mnogo ranjenih. Sina je imel zaprtega v kleti, kakor poročajo nemški listi. posestnik Gonder v Loki pri Zusma na Stajerakem. Ko so ga našli, je bil nesrecneä popol- noma pokrit s človeškim blatom in bila ga je sama kost in koža. Pravijo, da ga je oče zato zaprl, da bi ma ne bilo treba izplačali dedščine po materi. n Srecno in veselo lot 1 novc Qtn ¦ želim vsem svojim čč. go- stoni prijateljem in znancem. Zahvaljujoč jih obenem za dosedanje zaupanje se priporočam v nadaljno na- klonjeiiost z odličnim spo- stovanjem Ira ii larija Hi, Kostiliiiäar pri „Peteliutku" v (iorici, Nunska ulic« st. 7. 1 Vsem čč. gostom, cenj. prijateljem in znancem srecno in veselo novo leto o o o želita o o o Alojzij in fflarija Mm Hotel restaurant „Jelen' öorica. Dniol/j! Spominjsyte sc o vsaki nUlalU; priiiki „šolskega doma". Rojahi! hupujte nopodni kaleh Jolshega Dnma". Pozor! l fodpisam priporocam cc. duhovščini in sl. občinstvu v mestu in na (lezeli svojo prodnjalno kolonijalnega blaga V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Maj- dičevega mlina, dalje imam ra- zlične pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brino- vec, domači tropinovec, izvr- sten rum, maršalo, malaga, istrijanski refošk, kavo in vži- gallce družbe sv. C. in M., te- stenine i.nideršič & Valencič ltd. Več vrst olja. — Pošilja* 1 se po pošti najmanj 5 kg. — Josip Kutin I Semeniška ulica 1 »öudouitosO 325 kosov za 2 gld. 10 kr. Krasna ura z lepo verižico, točna, z 2-lctnim jamstvoni; izborna latorna Ma- gica s 25 krasnimi slikami, z,e\o zabav- na; 1 elegantna zapotika najnovcjši i"a- <;on, 1 lepa kravatna igla s simili-bri- lantom, 1 prckrasni koljer iz orijcntal- skih biserov, najmodernejši nakit za dame s pat. zaklepom, 1 krasna usnjata denarnica, 1 eleganten ustnik za sniodke 7. janterjem, 1 garnitura najfinejših Döble zlatih gumbov s pat. zaklepom za srajce in zapestnikc, 1 žepni nož iz ni- klja, krasno toalotno ogledalo, belg. ste- klo v zaklopnici, 20 reči za pisalne po- trebščine in 200 kosov raznih reöi za domačo rabo. 325 kosov z uro, kalera L je sama toliko vredna, se dobi proti [1 poštnemu povzetju za 2 gld. 10 kr. od II zaloge S. Kohane, Krakovo fit. 16. l\ Za nepristojeno se denar vrne. Veliko i |\\t pohvalnih pisem. Ji Peter Skerbic Gorica Riva Corno h. št. 13, priporoča svojo znlogo pi- va iz prve slov. pivovarne G. fluer j ^ dedičeu v Ljubljani. Pivo je tako, da mu ni vsako enako. /^elodec ozdravi, otožnost odvzame, zdravcga, veseJoga pivca nar'dl Najzanesljiveje izvrševanje pleshapstva (slikarstva) takpr izvrševanjB napisov, sli- \m sot in splot m\ v to stroke spaiajočih del izvršuje Jos. Makovec v Gorici, ulica Morelli št. 9 Specijalist v imitaciji na lesovju. Anton Ivanov Pečenho | G-orica ! priporoča svojo veliko zalogo prislnih < belih in črnih vin iz lastnih in drugih \ priznanih vinogradov; plzenjskega piva | >prazdroj« iz sloveče češke »Meščanske pi- 1 vovarnec, in domačega žgartfa I. vrste v \ steklenicah, kojega pristnost se jamči. j Zaloga ledu katerega se oddaja le na < debelo po 50 kg naprej ) Vino dostavlja na dom in razpošilja ] po železnici na vse kraje avslrijßko-ogrske 61 države v sodih od 66 1 naprej. | Cene zmerne. Postrežba poš- i tena in točna. * * /a /a /a i* l .Centralna posojilnica registroUana zadruga V Bo^ici, ulica Vettupini till šfev. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 dalje: Na mesečna od- plačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje Bvojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|2°|0, na vknjižbo pa po 5°|0 z \% opravnega prispevka zt vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane neapremenjena. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt.25 priporoča č;isti(i duliovščiiii in shiv- nenni občinstvu v mestu in na dežcli svojo trgovino jedilncga blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lncca, St. Angelo, Korfü, istrsko in rlalmatin- sko. Petrolcj v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvcče prve in druge vrstc, natnreč ob '/2 ^'^a in °d onega funta. Testcnine iz tvornice ŽniderSič & Valcnčič. Žvcplenke drtižbe sv. Cirila in Mctoda. Moka iz Majdiče- vcga mlina iz Kranja in iz Joch- niaim-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.