Politika Podravje • Kaj skrivajo, da novinarji na sejah svetov zavodov niso zaželeni? O Stran 5 á Î i Štajerski Kmetijstvo Podravje • Katastrofa: čebelarji pridelali le dva kilograma medu na panj O Stran 9 Ptuj, torek, 21. novembra 2023 Letnik LXXVI • št. 90 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Aktualno Trnovska vas • Iz gradnje nove pošte ne bo nič O Stran 2 V središču Podravje • Ministrstvo bi šolam dalo 3.000 od skupno 13.000 prenosnikov O Strani 6 in 7 Podravje Markovci • V središču občine bodo gradili Športni park Korant O Stran 8 Ljudje in dogodki Podravje • Je verouk samo še en dodatni krožek? O Stran 12 Ljudje in dogodki Hajdina • Gospodinje z butičnimi poslovnimi darili za Nemčijo O Strani 18 in 19 Slovenija, Podravje • Nova državna uredba o odpadkih, kije sama sebi v posmeh Za kurjenje v naravi morate imeti - pravi namen Po novi uredbi o odpadkih je slednje prepovedano sežigati v naravi, tudi če gre za veje ali drugi zeleni obrez. »Za presojo, ali je neka snov oz. predmet odpadek, je odločilen namen njenega imetnika,« so pojasnili na ministrstvu za okolje in energijo. Če vej ne kurimo kot odpadek, ampak zato, da pridobimo pepel za gnojilo, potem jih lahko skurimo na prostem... Več na strani 3. v Šport Nogomet • Drava in Videm na odmor z lepim naskokom pred tekmeci O Stran 15 INTERSPORT PTUJ NOVA LOKACIJA: QCENTER PTUJ OTVORITEV 23. NOVEMBER 2023 VINTERSPORT THE HEART OF SPORT • Ü Nova resolucija za varnost v prometu • Zavarovalniški rapS pijanim voznikom! 130.000 evrov Dražje smučarske vozovnice • r v . ' Smučanje le še za elito ^IrO Strani 6 in 7 Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 21. novembra 2023 Podravje • Državni svet o regionalnem razvoju - brez ustanavljanja pokrajin V Ljubljani plače za vsaj 200 evrov višje kot v Podravju piuifvidorlh Zakoita o V Sloveniji je 12 regij, pred 12 leti pa je bil sprejet Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. A kot ugotavljajo na pristojnem ministrstvu, se razlike med regijami v dobrem desetletju niso zmanjšale, nasprotno - še poglobile so se. Državna sekretarka Andreja Katič napoveduje zakonske spremembe, ki naj bi regijam naložile več nalog, med drugim naj bi bile zadolžene za urejanje prostorske zakonodaje in s tem za umeščanje regijskih projektov v prostor. Državni svetniki so minuli teden prvič zasedali na terenu, in sicer v Slovenski Bistrici. Z udeležbo državne sekretarke na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreje Katič je posebno težo dobila točka o spremembah zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. »Z zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ne ustanavljamo pokrajin, želimo krepiti razvojne regije, ki jih imamo in jih je v Sloveniji 12. Naš namen je, da nastavimo pravno podlago, ki jim bo omogočila dodajanje drugih nalog, na primer urejanje prostora,« je dejala. Regijam v roke le prostorsko načrtovanje Tako naj bi do leta 2026 regije oblikovale regijske prostorske načrte, ki bi olajšali umeščanje regijskih projektov. Prav tako naj bi vsaka regija oblikovala strategijo z jasnimi merljivimi in preverljivimi cilji, te pa naj bi dosegala z evrop- skimi in državnimi sredstvi. Kje pa se je zalomilo pri obstoječi zakonodaji, da so določene regije nazadovale, namesto napredovale? Konkretnega odgovora sekretarka ni podala, prav tako ne, katere konkretne naloge (razen regijskega prostorskega načrtovanja) naj bi regije izvajale. Kdo še verjame nameram o decentralizaciji? Nameram o decentralizaciji države ob vedno novih informacijah o združevanju, ukinjanju, reorganizaciji dela državnih organov pa verjamejo le še redki. Tako so se v Slovenski Bistrici borili za ohra- Primerjava izbranih kazalnikov po slovenskih regijah Št. Št. zaposlenih Povprečna neto prebivalcev v regiji plača v evrih Pomurska 114.226 33.958 1.214 Podravska 327.998 113.380 1.221 Koroška 70.571 22.222 1.247 Savinjska 258.699 97.246 1.204 Zasavska 56.883 12.966 1.222 Posavska 75.824 22.839 1.250 JZ Slovenija 146.252 51.527 1.337 Osrednjeslovenska 555.213 300.930 1.437 Gorenjska 211.227 70.160 1.291 Primorsko-notranjska 53.334 14.856 1.184 Goriška 118.313 42.264 1.278 Obalno-kraška 118.640 41.786 1.289 Foto: Mojca Vtič nitev upravne enote, od pisarne finančne uprave so se že poslovili, sedaj je na tapeti okrajno sodišče. A očitno vladni predstavniki tovrstne ukinitve ali združevanja služb ne dojemajo kot centralizacijo, nasprotno, prepričani so, da so z reorganizacijo povečali učinkovitost dela ter dostopnost storitev. Zakon o kmetijski zbornici v ustavno presojo Državni svetniki so na terenski seji v Slovenski Bistrici še odločili, da bodo novelo zakona o Kmetij-sko-gozdarski zbornici, ki omejuje nabor kandidatov za vodstvene funkcije zbornice, poslali v presojo ustavnemu sodišču. Predsednik Marko Lotrič je dejal, da so se svetniki za to odločili, ker zbornica kot vsaka druga potrebuje strokoven kader. »Ti strokovni kadri morajo biti izbrani na način, da odražajo voljo članov, ki jim moramo omogočiti aktivno in pasivno volilno pravico, ne glede na politično opredelitev. Vprašanje je tudi, na kakšen način bi sploh lahko ugotavljali članstvo v določeni stranki, saj javnih evidenc za to ni, same politične stranke pa niso dolžne poročati o svojem članstvu. Zato v praksi ta zakon ni izvedljiv,« je poudaril Lotrič. Mojca Vtič Vir: SURS Trnovska vas • Gradnja nove pošte - velik šraj, pa malo kaj Pošta ostaja na stari lokaciji Že poleti smo pisali, kako so velikopotezni načrti Pošte Slovenije (PS) o gradnji sodobne razdelilne poslovalnice v Trnovski vasi z novim vodstvom padli v vodo. Velikopotezni načrti Pošte Slovenije o gradnji sodobne razdelilne poslovalnice so se razblinili kot milni mehurčki. Do nadaljnjega pošta ostaja u obstoječih prostorih, ki naj bi jih obnovili. Foto: SD Za razliko od številnih drugih manjših občin, ki so jih državni poštarji v zadnjih letih drugo za drugo zapustili, namesto njih pa prišli pogodbeni, je v Trnovski vasi kazalo prav nasprotno. Ker je tamkajšnja pošta razdelilna še za sosednji občini Destrnik in Sveti Andraž, je zlasti v času pandemije paketni promet tako narasel, da obstoječi prostori niso bili več dovolj veliki za kakovostno opravljanje vseh storitev, zato so sklenili, da potrebujejo večje. Širitev na sedanji lokaciji ni mogoča, zato so nasproti nje, torej zraven cerkve svetega Bolfenka, kupili zemljišče za novogradnjo. Kasneje so ugotovili, da promet, največ paketni, še vedno narašča in potrebujejo še več prostora, zato so tudi odkupili dodatno zemljišče, delno od občine in delno od župni-šča. Kot se je spreminjal projekt, se je posledično prestavljal tudi začetek gradnje, ta naj bil bila prvotno zaključena že v začetku lanskega leta, nato pa so zastale vse aktivnosti. Nova metla, nova pot Slednjič je iz PS nekoliko presenetljivo prišla novica, da nove poslovalnice v Trnovski vasi ni več v njenih načrtih. »Pošta v Trnovski vasi bo v kraju poslovala še naprej, saj so aktivnosti Pošte Slovenije usmerjene v zagotavljanje nemotenega dostopa do poštnih storitev vsem prebivalcem v lokalnem okolju. Zaradi spremenjenih življenjskih navad pri uporabnikih poštnih storitev in sprememb v okolju sicer vseskozi prilagajamo svojo mrežo poslovalnic. Glede na strukturne spremembe, kot je upad klasičnih pisemskih storitev, in spremembe okoliščin poslovanja pa trenutno na tem območju ne predvidevamo gradnje novega objekta,« so nam povedali junija letos, kar pomeni, da so z novim vodstvom očitno povsem spremenili strategijo poslovanja, saj pojasnilo o upadu klasičnih pisemskih storitev »ne pije vode«, še posebej če se spomnimo, da je bil glavni razlog za prvotno širjenje poslovalnice povečanje paketnih storitev. Obnova starega objekta Ker so se v občinski upravi zbali, da se utegnejo pridružiti občinam, ki so ostale brez poslovalnice PS, so šli v akcijo iskanja rešitev, kako obdržati državno pošto. Kot je povedal župan Alojz Benko, je bila ena od možnosti, da bi za potrebe pošte uredili pritličje občinske stavbe in ga oddali PS. »Toda ugo- tovili smo, da bi nas obnova prostorov stala med 60.000 in 80.000 evri, kar je v trenutni situaciji za nas preveč, poleg tega pošta ne bi bila odprta vsak dan osem ur. Nam je pa vodstvo PS zagotovilo, da do nadaljnjega ostajajo na obstoječi lokaciji, objekt naj bi tudi delno obnovili.« Po več informacij smo se obr- nili na Pošto Slovenije; vprašali smo, kakšne načrte imajo v zvezi s trnovsko pošto, ali torej ta ostaja razdelilna, kdaj načrtujejo obnovo, kako dolgo naj bi trajala in kaj naj bi obnovili, pa tudi kako je s številom zaposlenih in koliko časa bo pošta odprta. Zanimalo nas je tudi, ali se Trnovski vasi morda v prihodnje obeta pogodbena pošta in kaj bodo storili z zemljiščem pri cerkvi, ki so ga kupili za gradnjo nove pošte. Odgovor državnih poštarjev je bil zelo skop. »Kot smo že pojasnili, bo pošta v Trnovski vasi poslovala še naprej in trenutno na tem območju ni predvidena gradnja novega objekta. Drugih informacij za zdaj ne moremo podati.« Senka Dreu NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Štajerski radioPTUI °E S S S torek • 21. novembra 2023 Aktualno Štajerski 3 ym, Podravje, Slovenija • Tudi zavarovalnice nad pijane in drogirane voznike Zavarovalniški račun pijanim voznikom: 130.000 evrov Te dni je v državnem zboru v obravnavi nova resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030, v kateri so nanizani cilji in ukrepi, kako zmanjšati število prometnih nesreč na naših cestah, predvsem hujših ali s smrtnim izidom. Med predlaganimi ukrepi je tudi predlog Zavarovalniškega združenja o 10-kratnem zvišanju regresnega zahtevka za pijane ali drogirane voznike, ki so povzročili hujšo pro- metno nesrečo. Po že doslej veljavni zakonodaji o obveznih zavarovanjih so zavarovalnice lahko izdale povzročitelju prometne nesreče t. i. regresni zahtevek, ki pa je bil navzgor omejen na 13.560 evrov. Takšen račun so zavarovalnice lahko izdale voznikom - povzročiteljem prometnih nesreč - v več primerih: če so vozili brez veljavnega vozniškega dovoljenja za tisto kategorijo, v katero spada vozilo, če jim je bilo (tudi začasno) odvzeto vozniško dovoljenje, če so vozili al-koholizirani nad dopustno mejo ali drogirani, če vozilo ni bilo tehnično brezhibno, ali če so po nesreči zapustili kraj dogodka. V vseh teh primerih je po dosedanji zakonodaji regresni zahtevek omejen na 13.560 evrov. Če pa voznik škodo povzroči namenoma, potem zgornje omejitve ni in zavarovalnica lahko zahteva poplačilo izplačane odškodnine v celoti. Po predlogu Zavarovalniškega združenja naj bi se višina tega regresnega zahtevka za pijane in drogirane voznike v prihodnje zvišala na 130.000 evrov. Višjo »zavarovalniško kazen« poleg ministrstva za infrastrukturo, ki je ta predlog uvrstilo v novo strategijo, podpira tudi Agencija za varnost prometa, kjer sicer menijo, da je višina regresnega zahtevka stvar družbenega konsenza. Vsekakor pa bo, tudi če bo pol nižja, za tiste voznike, ki še vedno sedejo s kakšnim promilom preveč v krvi za volan, predstavljala velik (finančni) riziko. Razlogov za tako drastično povišanje je sicer več; med drugim vedno dražji avtomobili oz. višji Zaradi alkohola največ prometnih nesreč s smrtnim izidom V letu 2022je zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola ali pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi umrlo 33 udeležencev cestnega prometa (39 % vseh umrlih). Vožnja pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi je najpogostejši dejavnik za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom. Zaradi vpliva alkohola že pri koncentraciji 0,5 promila se verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa za osemkrat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Ključne ugotovitve v zadnjem desetletju • alkohol je povezan z najhujšimi prometnimi nesrečami, saj je v povprečju tretjina smrtnih nesreč posledica alkoholiziranosti; • največ prometnih nesreč in tudi največ umrlih zaradi alkohola povzročijo moški v starostni skupini med 25. in 45. letom; • najpogosteje so povzročitelji pod vplivom alkohola vozniki osebnih avtomobilov, motoristi in tudi kolesarji; • glede na vzroke prometnih nesreč se alkohol najpogosteje povezuje z neprilagojeno hitrostjo vožnje (skoraj 48 %), nepravilno stranjo/smerjo vožnje in premiki vozila; • povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč je kar 1,4 promila. stroški popravil, hude poškodbe ponesrečencev ali smrt drugih udeležencev v nesreči. Zlasti v primerih, ko gre za hujše prometne nesreče s hujšimi telesnimi poškodbami, izplačana odškodnina praviloma presega sedanji limitni znesek regresa 13.560 evrov, pojasnjujejo predlog v Zavarovalniškem združenju. V alkoholne ključavnice ne bo mogla pihniti trezna oseba Med možnimi dodatnimi ukrepi za zmanjšanje alkoholiziranih voznikov v prometu v novi strategiji je tudi uvedba alkoholne ključavnice, o čemer smo že poročali. Alkoholna ključavnica je uzakonjena že v vrsti evropskih in zahodnih držav, izvršni direktor Evropskega sveta za varnost v prometu Antonio Avenoso pa ne zagovarja modela, po katerem je ključavnica obvezna za vso populacijo. Kot učinkovitega je navedel belgijski model, kjer alkoholne ključavnice uporabljajo kot alternativo sodnemu suspenzu vozniškega dovoljenja zaradi vo- žnje pod vplivom alkohola. Ljudje se zato raje odločijo zanjo, saj jim pomaga ozdraviti problem alkoholizma in jih pri tem ne omejuje pri mobilnosti, je ocenil Avenoso. Po njegovih trditvah je na voljo tudi več tehničnih rešitev, ki preprečujejo, da bi vanjo pihali denimo z balonom ali s pomočjo trezne osebe. UR -oto: OM Podravje, Slovenija • Nova uredba o kurjenju na prostem v posmeh sama sebi Les lahko kurite zaradi pepela, nikakor pa kot odpadek To jesen je bilo kar nekaj slabe volje zaradi kurjenja v naravi. Na Primorskem so nekatere zaradi kurjenja vej in ostankov obreza dreves celo obiskali policisti. Z vprašanji kaj, kje in pod kakšnimi pogoji je dovoljeno kuriti v naravi, smo se kar nekaj časa vrteli med različnimi ministrstvi in na koncu sklenili takole: če kurite les kot odpadek, torej da se ga zgolj znebite, tega na prostem ne smete početi. Če pa kurite les za pepel, s katerim bi gnojili, je to legitimno in v naravi dovoljeno. Krivec za zagato je nedavno uveljavljena Uredba o odpadkih, ki ostanke obrezovanja dreves in grmovnic, torej veje oziroma les, uvršča med odpadke. Da odpadkov na prostem ni dovoljeno kuriti, Uredba navaja v 10. členu. Po drugi strani pa Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju kurjenja v naravi ne prepoveduje, temveč določa pogoje, ki jih je pri tem opravilu treba upoštevati. Smo torej na točki, ko je kurjenje v naravni po enem državnem predpisu prepovedano in po drugem dovoljeno. Kaj običajno kurimo? Tisto, česar ne potrebujemo, torej odpadek. Odpadka po osnovni definiciji kuriti ne smemo, niti če so to veje ali drugi les, ki ga ne potrebujemo. Kurjenje v sadovnjakih ali vinogradih zaradi dimljenja proti pozebi naj ne bi bilo problematično, medtem ko je požiganje strnišč ali opuščenih pašnikov prepovedano. V večini primerov je prepovedano kuriti tudi v gozdu. A prepoved ni ioo-odstotno zacementirana, saj če rečemo, da bomo pepel od kurjenja porabili za gnojenje, potem smemo na prostem zakuriti tudi les oziroma veje iz obreza. „Bistveno je ločevanje med naravnimi nenevarnimi materiali in odpadki. Po definiciji je odpadek vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči. Uredba o odpadkih v 10. členu izrecno določa, da je kurjenje odpadkov na prostem prepovedano. Postopanje je odvisno od tega, kdaj se določena snov ali predmet obravnava kot odpadek. Za presojo, ali je neka snov ali predmet odpadek, je odločilen namen njenega imetnika," so pojasnili na ministrstvu za okolje in energijo. Se pravi, če veje kurimo zato, da pridobimo pepel (kot gnojilo), potem jih lahko skurimo na prostem, vendar tudi to ni brezpogojno. Upoštevati je treba določila Uredbe o varstvu pred požari v naravnem okolju, Pravilnik o varstvu gozdov, Zakon o divjadi in lovstvu ter še kateri drugi predpis. Kurišče je treba primerno zavarovati, imeti nadzor nad ognjem in ga po koncu kurjenja pogasiti. Če zapiha veter, je treba kurjenje prekiniti, prav tako pri ognju ni dovoljeno uporabljati vnetljivih snovi. Prepovedano je požiganje, zelo stroge omejitve veljajo v času razglašene požarne ogroženosti. Takrat se kuriti na prostem ne sme, prav tako se je treba izogibati aktivnostim, ki bi lahko povzročile požar. Področje kurjenja v naravi nadzorujeta inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter policija. Nekatere občine imajo v odlokih določilo, da je treba kurjenje predhodno prijaviti, čeprav tega noben veljavni državni predpis ne določa. „Nekateri župani so to določili v občinskih odlokih. Javljanje informacij občanov na regijske centre za obveščanje o namenu Slovenska zakonodaja je oblikovana sledeče: če veje kurimo izključno za to, da se jih znebimo, so odpadek in jih na prostem ne smemo kuriti. Če pa veje kurimo zaradi pridobljenega pepela, s katerim bi gnojili, je kurjenje dovoljeno. kurjenja ne pomeni, da je s tem občan pridobil dovoljenje za izvršitev namena. Prav tako regijski centri za obveščanje niso pristojni za dajanje informacij občanom, kaj se lahko kuri," se glasi pojasnilo republiške uprave za zaščito in reševanje. Mojca Zemljarič 4 Štajerski Podravje torek • 21. novembra 2023 Ptuj • Občina bo poskušala še enkrat Nakladača ni kupil nihče Skoraj 15.000 evrov (z davkom) za pokvarjen teleskopski nakladač, viličar, ki gaje občina ponujala, je očitno - upoštevajoč dejstvo, daje v okvari - bila previsoka cena. Ponudb ni oddal nihče. Foto: CG »Zdaj mora zadeva spet v obravnavo na komisijo za ravnanje s stvarnim premoženjem na MO Ptuj in potem bo po njihovi odločitvi ponovno objavljeno javno povabilo k oddaji ponudbe na spletni strani MO Ptuj. Najverjetneje še letos,« so pojasnili na ptujski občini. Rok za oddajo ponudb se je iztekel prejšnji teden, 15. novembra. Ponujali so čelni teleskopski nakladač oziroma viličar znamke Manitou BV, tip MT, letnik 2006. Izhodiščna cena, najnižja, po kateri bi ga bili pripravljeni prodati, je znašala 13.000 evrov, davek na ta znesek bi nanesel še 2.860 evrov. Popravilo trenutno še nedelujočega nakladača je ocenjeno na okrog 9.000 evrov. Skupni strošek je bil očitno previsok, da bi bila to zanimiva naložba. Za koliko ga bodo prodajali v naslednjem poskusu, še ni znano. DK Ljutomer • Priznanja ob 67. prazniku občine Plaketi za Pihlarjevo in Kusteca Na prestavljeni slavnostni prireditvi ob 67. prazniku občine Ljutomer, ki je bila v začetku avgusta odpovedana zaradi takratnih ujm in poplav, je bilo podeljenih šest priznanj, dve plaketi in tri pisna priznanja. Foto: NS Dobitniki priznanj in plaket Občine Ljutomer: ob županji Olgi Karba (z leve) Mitja Prelog, Angela Pihlar, Smiljan Znidarič, Zvonko Kustec, Janko Horvat Županjina priznanja so prejeli družba Ljutomerčan za več kot 70-le-tno tradicijo pri reji plemenskih svinj, vzrejo tekačev, pridelavo poljščin ter odprtje nove farme, družba Farmtech za trajnostno poslovanje in izgradnjo tehnološko naprednih prostorov v Ljutomeru, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer za 60 let uspešnega izobraževanja in uvedbo novih programov, Splošna kmetijska zadruga Ljutomer-Križevci za uspešno povezovanje kmetov v verigo preskrbe s hrano in infrastruk-turne posodobitve, Gasilska zveza Ljutomer ob 130-letnici delovanja in za petdesetletno organizacijo Tabora mladih gasilcev ter Matej Vrban-čič za promocijo občine pri organizaciji številnih zabavno-glasbenih prireditev. Pisna priznanja Občine Ljutomer so prejeli Mitja Prelog za 40 let samostojnega podjetništva v lesarsko-mizarski dejavnosti, Smiljan Žnidarič za dolgoletno delovanje v gasilstvu in Janko Horvat za večletno aktivno delovanje na področju turizma. Plaketo in denarno nagrado Občine Ljutomer sta prejela kuharska mojstrica Angela Pihlar za 50 let izvrstnega delovanja na področju gostinstva in turizma ter upokojeni ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Zvonko Kustec za 20-letno uspešno vodenje ljutomerske srednje šole in pomemben prispevek k razvoju šolstva v širšem slovenskem prostoru. NŠ Odgovor na članek »Če bo treba, bom s pobudami vztrajal cel mandat« (2) V navedenem prispevku novinarke Mojce Zemljarič ne drži v besedilu zapisano, da avtobusni prevozi in vozni redi Arrive niso prilagojeni potrebam dijakov. Poudarjamo, da so avtobusni vozni redi in prevozi, ki jih izvaja Arriva, usklajeni z urnikom srednješolskih centrov. Dijaki, ki zaključijo pouk ob 13:20, imajo v smeri Cirkovc, Kidričevega in Šikol dva odhoda v roku ene ure, in sicer ob 13:35/13:30 in ob 14:30. Vožnja z avtobusom, odvisno od poteka proge, traja le 15-30 minut in ne slabo uro. Podatki o voznih redih so javno dostopni vsem na spletni strani www. arriva.si in voznoredni aplikaciji arrivasi, zato bi lahko tako svetnik kot novinarka preverila podatke in svoje izjave ter članek uskladila z dejanskim stanjem. Monika Bukovec, Arriva Slovenija Podravje • Občine investirajo v pokopališča, ki so v (so)lasti župnij Eni najemnino za pokopališče plačujejo, drugi ne Na pokopališčih v Markovcih in Gorišnici ni bojazni, da bi zmanjkalo grobnih mest. Površine so dovolj velike, prav tako so v neposredni bližini dodatna zemljišča za morebitno širitev. Za vzdrževanje in naložbe v pokopališča skrbita obe občini, čeprav so zemljišča, na katerih sta pokopališči, vsaj deloma v lasti tamkajšnjih župnij. Posledično imajo župnije pravico do denarnega nadomestila oz. najemnine. Župnija sveta Marjeta niže Ptuja je tako na občino Gorišnica v začetku letošnjega leta naslovila vlogo za plačevanje najemnine v višini 1.500 evrov na leto. Dobre tri četrtine starega dela pokopališča je namreč v lasti župnije. Do danes niso prejeli še prav nobenega odgovora, njihove vloge prav tako niso obravnavali na občinskem svetu. Glede na to, da občina dobiva tudi za ta del pokopališča grobnino, na župniji menijo, da so upravičeni do najemnine. Na drugi strani je seveda občina, ki grobnino namenja za vzdrževanje, čiščenje in tudi naložbe v pokopališče. Občina Go-rišnica je tako letos na pokopališču uredila okolico; ciprese, ki so bile v zelo slabem stanju, so zamenjali s tisami. V kratkem naj bi prenovili vežico, drugih večjih posodobitev pa trenutno ne načrtujejo. Prav tako za zdaj ne razmišljajo o postavitvi prostora za raztros pepela. Letos so za vzdrževanje in urejanje pokopališča v proračunu predvideli okoli 30.000 evrov. V Markovcih pa občina župniji za stari del pokopališča, ki je v lasti župnije sv. Marko niže Ptuja, že dalj časa plačuje najemnino v višini 1.600 evrov. Župan Milan Gabrovec temu sicer ni najbolj naklonjen, saj so od začetka njegovega županovanja do danes za obnovo sakralnih objektov namenili okoli 300.000 evrov, kar bi se jim verjetno lahko »poračunalo« v nižji oz. brezplačni najemnini. Občina Markovci je v letu 2021 prenovila vežico, s čimer so pridobili zaprt prostor za okoli 200 ljudi. V prihodnje bodo uredili nadstrešek še nad vhodom, da se bodo lahko ljudje tudi zunaj zadrževali pod streho. Na željo ljudi so leta 2021 na pokopališču uredili prostor za raztros pepela. V zadnjem času je povpraševanja za raztros vedno več, doslej so imeli takih pogrebov že enajst. Tudi povpraševanje po žarnih mestih je vse pogostejše. Po besedah župana so prvih sedem let samevala, sedaj pa se vedno bolj polnijo. Vsak žarni steber lahko koristi šest družin, v njem pa je skupno prostora za 24 žar. Na južnem delu pokopališča bi radi postavili še del manjkajoče ograje. Idejne zasnove so že v pripravi, najverjetneje pa bodo v ta del umestili še žarni zid. V naslednjih letih nameravajo zamenjati skoraj 20 let staro tlakovanje na pokopališču in urediti dodatne potke. Za vzdrževanje pokopališča na letni ravni namenijo 40.000 evrov, vsa dela pa opravijo delavci režijskega obrata. Estera Korošec Destrnik • Osnutek proračuna po mnenju opozicije najmanj sporen doslej Odločno proti dodatnemu zadolževanju Predlog skoraj 3,3 milijona evrov težkega proračuna za prihodnje leto je že v javni razpravi, saj so ga svetniki na zadnji seji občinskega sveta večinsko potrdili. jf r Foto: SD Kulturni dom in šola sta med občinskimi objekti, ki naj bi dobili sončno elektrarno, za kar pa občina načrtuje najetje kredita, ki mu opozicija nasprotuje. Da ima pred seboj najmanj sporen proračunski osnutek doslej, se je iz ust opozicijskega svetnika Branka Horvata slišalo kot že kar neverjetno velika pohvala občinski upravi. »Če je predlog skoraj dober za Horvata, to pomeni, da je proračun res uravnotežen. Pa saj tudi je, kar lahko vidi vsak normalen občan,« je njegove besede komentirala Valerija Malek. Stalno nekaj prodajajo, denarja pa ni Kljub temu pa Horvata skrbi dodatno zadolževanje. »212.500 evrov novega kredita je zame nesprejemljivo, prepričan sem, da je to mogoče rešiti znotraj obstoječega proračuna, torej s prerazporeditvijo sredstev. Proračun bom podprl, če zadolževanja ne bo, sicer bom glasoval proti.« Opozoril je tudi na povečanje stroškov za storitev BKTV in za delovanje Tica, moti pa ga tudi visoka postavka za nadzorni odbor, ki je glede na to, da v njem sedijo »samo županjini ljudje«, po njegovem nepotrebna. Proti najemanju kredita je tudi Anton Kovačec. »Že tako smo precej zadolženi, odkup Petrolove koncesije ni bil nujna naložba. Poleg tega nimamo veliko pokazati: letos nismo na novo asfaltirali nič. Kar se je delalo, je od lani, pa tudi glede gradnje kanalizacije na Pla-carju, kjer se je, kot vemo, marsikaj dogajalo, ste sicer povišali postavko, a nimam dobrega občutka.« Zadolževanju nasprotuje tudi Robert Simonič in opozarja na nelogične poteze občinske uprave: »Stalno nekaj prodajamo, pa še vedno nimamo denarja in moramo najemati kredite. To ne gre skupaj.« S sončno elektrarno bodo privarčevali Županja Vlasta Tetičkovič - Toplak je znova pojasnila, da je bil razlog za odkup Petrolove koncesije za ogrevanje treh občinskih objektov, osnovne šole, zdravstvenega in gasilskega doma ter Volkmer-jevega doma kulture, varčevanje. Občina namerava zdaj objekte energetsko sanirati s postavitvijo sončne elektrarne za samooskrbo z energijo. Projekt je ocenjen na 250.000 evrov, kar pomeni, da bo »pojedel« ves načrtovani kredit. »15 % vrednosti moramo zagotoviti sami, za ostalo pa dobimo kredit na odplačno dobo 10 ali 15 let, kakor se bomo odločili, s fiksno obrestno mero. Izračuni kažejo, da bomo v primerjavi s sedanjimi stroški, ki jih imamo z ogrevanjem omenjenih objektov, že v kratkem prihranili,« je povedal Leon Požar, v. d. direktorja občinske uprave. Simoniča je zanimalo, ali so za postavitev elektrarne že dobili soglasje od Elektra, saj je znano, da se bodo pogoji po novem letu zaostrili, Požar pa je odgovoril, da je projekt v fazi pridobivanja soglasij za možnost izgradnje sončne elektrarne in da prav zato hitijo z vlogo, da še ujamejo star način obračunavanja. Obračun omrežnine bo namreč za vse nove naprave, za katere bodo vlagatelji vloge za soglasja oddali od 1. januarja naprej, manj ugoden. Senka Dreu torek • 21. novembra 2023 Politika Štajerski 5 Ptuj, Podravje • Delo svetov zavodov javno le na deklarativni ravni Kaj skrivajo, da novinarji na sejah svetov zavodov niso zaželeni? Že v času zadnje Janševe vlade smo imeli novinarji s pridobivanjem informacij in zagotavljanjem vabil za seje sveta javnih zavodov kar nekaj težav. Marsikje je korona služila kot odličen izgovor za zapiranje sej, kar se tudi zdaj, ko je na oblasti druga politična opcija, ni (v celoti) odpravilo oziroma izboljšalo. Na seje Zdravstvenega doma Ptuj novinarji nikoli sploh nismo bili vabljeni, ptujski Dom upokojencev vabil ne pošilja od korone naprej, enako velja za bolnišnico, kjer pa so pred nekaj dnevi šli še korak dlje. Določili so, da se javnost dela sveta zagotavlja zgolj z izjavo zajavnost. Daje bilo takšno navodilo pristojnega ministrstva, niso ne potrdili ne zanikali. Delovanje sveta javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je RS, urejajo Zakon o zavodih ter ustanovitveni odlok, statuti in poslovniki. Svet zavoda je kolegijski organ, njegovo delo se podrobneje uredi v poslovniku, v katerem se opredelijo pravice in dolžnosti članov, sklicevanje, vodenje ter potek sej, sprejemanje odločitev, vzdrževanje reda na sejah, pisanje zapisnikov in pisnih odpravkov sklepov sveta, izvolitev predsednika in namestnika, postopek imenovanja delavcev s posebnimi pooblastili ... Poslovnik z večino glasov sprejme svet zavoda. Korona ukrepi že zdavnaj »mimo«, omejitve ne Še nedolgo tega smo bili v številnih ptujskih zavodih na sejah svetov novinarji prisotni (in tudi vabljeni) brez težav. Ene so manj, druge bolj zanimive za javnost, temu primerno smo se jih tudi udeleževali in o njih poročali. Seznanjanje o terminih izvedbe je teklo gladko. Nato se je zgodila korona in preobrat. Sprva smo bili izločeni zaradi varnostnih ukrepov, kar je razumljivo, marsikje pa so takšen način dela podaljšali in vabil sploh več niso pošiljali. Slišati je bilo, da bodo v zdravstvenih zavodih, katerih ustanovitelj je država, naredili še korak dlje v tej smeri. Pred nekaj dnevi se je ta informacija izkazala kot točna. Na vprašanja, kakšno je stališče Ministrstva za zdravje o obveščenosti javnosti o terminih sej in izključevanju javnosti, so odgovorili: »Po preučitvi / Î / F t /7 ¿J \ 1 H ft 8 v'^-tt" vaših vprašanj ugotavljamo, da se nanašajo na vsebino Poslovnika, ki je pravni akt, ki ga v skladu s Statutom sprejme svet zavoda. Ministrstvo za zdravje pa v skladu z zakonodajo in podzakonskimi akti ni pristojno za sprejetje Poslovnika. Delo sveta zavoda je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi, če tako zaradi zakonitega varovanja koristi zavoda odloči svet zavoda na predlog katerega od članov, če so predmet obravnave podatki zaupne narave ali listine z oznako zaupnosti oziroma tajnosti ali če tako določa zakon ali drug predpis.« Pojasnili so še, da zadostuje, če se javnost zagotavlja z javno objavo zapisnikov sej na spletni strani zavoda ali na drug ustrezen način: »Svet zavoda je dolžan varovati osebne podatke in podatke, ki so poslovna skrivnost zavoda in v ta namen lahko oziroma je dolžan na pobudo predsednika ali katerega koli člana odločiti, da del seje ali zapisnika ni javen.« Uradno jim novinarjev ni treba vabiti, kaj pa transparentnost? Statut ptujske bolnišnice je bil potrjen že v prejšnji sestavi sveta zavoda, na podlagi tega so novi Foto: Pixabay Po novem poslovniku so novinarji z dogajanjem na sejah seznanjeni le z izjavo za javnost, kar seveda nikakor ni enako prisostvovanju na sami seji sveta zavoda. člani 6. novembra letos sprejeli še poslovnik, ki v 55. členu določa, da se javnost dela sveta zavoda zagotavlja z izjavo za javnost, ki jo po končani seji poda predsednik sveta. Določeno je tudi, da med vabljenimi ni novinarjev in širše javnosti, so pa sindikati. To seveda v duhu transparentnosti ni niti malo razumljiva poteza. Čeprav na ministrstvu niso potrdili inforamcije, da so prav oni predlagali spremembe, po katerih novinarji niso več prisotni na sejah, pač pa le seznanjeni z informacijami po njihovem zaključku, je glede na prevladujoč vpliv države v svetih to samo po sebi jasno. Ustano- Zore: »Statut je enak v vseh bolnišnicah!« Prvo konstitutivno sejo je imel novoimenovani svet zavoda SB Ptuj sredi septembra letos. Vlada je kot svoje predstavnike imenovala Simono Potočnik, Zorana Simonoviča, Simona Zoreta in Klaro Mihalinec. Po enega člana od skupaj sedmih imajo še uporabniki, zaposleni in zavarovanci. Po povsem nekooperativni prejšnji sestavi sveta, ko gaje vodil Danilo Lončarič, se zadeve zdaj izboljšujejo vsaj na nivoju komunikacije z novim predsednikom Simonom Zoretom: »Sam težav s tem, da bi bili novinarji na sejah prisotni, nimam, a statut in pravilnik sta potrjena, poskrbeti moram za zakonitost aktov. Trudil se bom biti maksimalno kooperativen in odgovarjati na vsa novinarska vprašanja. Določbe statuta, ki so jih potrdili, še preden smo mi postali člani, so enake in veljajo za vse bolnišnice. Poslovnik smo zdaj le uskladili s statutom. Kot predsednik nisem bil od vodstva ptujske bolnišnice obveščen o kakšnih drugačnih praksah v preteklosti, o prisotnosti novinarjev na sejah. V vsakem primeru lahko zagotovim, da bomo delali transparentno in zakonito ter za dobrobit zavoda.« viteljica ima v SB Ptuj s štirimi od skupaj sedmih članov večinski vpliv in odločitve v svojih rokah, tako da izgovarjanje na to, da poslovnik sprejema svet, ne pije vode. Jasno je, da je takšna (tudi trenutna) politična volja. Dženana Kmetec Žetale • Rdeča luč rahljanju pogojev za direktorja knjižnice Bi lahko imela knjižnica dva direktorja? Spreminjanje pogojev, ki jih mora izpolnjevati kandidat za direktorja knjižnice Ivana Potrča Ptuj, je na zadnji seji postalojabolko spora na seji ptujskega mestnega sveta. V Že-talah se okrog sprememb niso prerekali, temveč soglasno sklenili, da rahljanj pogojev za zdaj še ne potrdijo ter da zahtevajo dodatna pojasnila. Skrbi jih, da bi lahko spremembe utrle pot imenovanju dveh direktorjev in s tem predvidoma višjim stroškom dela. Sprememba odloka predvideva znižanje pogojev glede potrebnih vodstvenih izkušenj s pet na tri leta in predpisuje pogoj sedemletnih delovnih izkušenj. Sprememba, ki je žetalsko občinsko vodstvo najbolj zbodla, pa je ukinitev pogoja, ki od kandidata zahteva opravljen bibliotekarski izpit že ob kandidaturi. Do česa lahko ta sprememba privede, je pojasnil župan Anton Butolen: »Če direktor nima strokovnega znanja z bibliotekarstva, zavod pa mora imeti nekoga, ki bi to znanje imel, potem potrebuje tudi strokovnega direktorja. Na primer na področju zdravstva: bolnica ima običajno direktorja za vodenje bolnišnice in še strokovnega direktorja iz stroke. Lahko se torej zgodi, da bo knjižnica s spre- membo pogojev morala imenovati še strokovnega vodjo. Menim, da bi morala biti takšna sprememba bolj tehtno obrazložena.« Spre- menjen odlok bi dopuščal, da se lahko na mesto direktorja zaposli tudi oseba brez opravljenega bibliotekarskega izpita, vendar ga u L d 1 r to 1 1 s % t\ i Župan Anton Butolen pričakuje dodatna pojasnila in utemeljitve, zakaj so nujne spremembe odloka o ptujski knjižnici, ki rahljajo pogoje za zasedbo mesta direktorja. mora opraviti najkasneje v roku enega leta z morebitnim podaljšanjem še za pol leta. Če imenovani kandidat izpita ne opravi, je to razlog za predčasno prenehanje sicer petletnega mandata, govori zakon o knjižničarstvu. Zato z Mestne občine Ptuj, ki je bila pripravljavka sprememb odloka, odgovarjajo, da je strah glede imenovanja dveh direktorjev odveč. »Odlok namreč predvideva, da direktor odgovarja tudi za strokovni del, torej je v odloku predvideno, da je to ena oseba,« pojasnjujejo in dodajo, da gre pri spremembah odloka zgolj za uskladitev z veljavno zakonodajo o knjižničarstvu. Občina Žetale sicer letno za knjižničarsko dejavnost, torej za pokrivanje stroškov knjižnice Ivana Potrča Ptuj z bibliobusom, namenja okrog 16.000 evrov. Mojca Vtič Foto: CG 6 Štajerski V središču torek • 21. novembra 2023 Slovenija, Podravje • Smučanje vse bolj postaja šport le še za elito V • VI • 1 V • • V 1 • i V •• Dražje smučarske vozovnice, dražji smučarski tečaji V Sloveniji se bodo letos enodnevne smučarske vozovnice v povprečju gibale malo nad 40 evri za odraslega in malo prek 20 evrov za otroka. Smučanje tako za marsikatero družino postaja nedosegljivo. Za prve, vsaj nekoliko cenejše korake otrok na smučeh tako v vse večji meri poskrbijo zimske šole v naravi, kijih organizirajo osnovne šole. Nekateri starši pa otroke vpišejo tudi na smučarske tečaje pri raznih klubih, kjer pa so cene zelo različne, odvisne od dolžine tečaja, pa tudi, ali je v ceno izvajanja vključen prevoz, smučarske vozovnice, prehrana. Tiiiii| o rana1 r Za otroško smučarsko opremo od 300 evrov navzgor Učitelji smučanja staršem priporočajo, da se odločijo za nakup kakovostnejše smučarske opreme, kijih bo ščitila tako pred morebitnimi poškodbami kot mrazom. Trening smučanja namreč traja štiri ure dnevno. Po oceni Dore Skorobrijin iz Smučarske šole Ilke Štuhec ustrezna smučarska oprema stane med 300 in 600 evrov, navzgor pa omejitev ni. Veliko otrok prvič stopi na smuči v okviru zimskih šol v naravi. Foto: Pixabay Smučarski klub Ptuj že vrsto let v času novoletnih in zimskih počitnic organizira prevozne tečaje smučanja na Arehu. Predsednik Bojan Kocjan je potrdil, da jih bodo izvedli tudi letos, saj je v teku priprava ponudb in oblikovanje cen. Ob koncu lanskega leta je štiridnevni tečaj smučanja na Arehu stal 220 evrov. Cena je vključevala prevoz, 4-dnevno smučarsko vozovnico, kosilo, 20 ur šole smučanja in deskanja, zadnji dan veleslalom in zaključek ter nezgodno zavarovanje otroka. Ponujali so tudi možnost servisa smuči in izposojo smučarske opreme. Šola športa Biba se giba bo smučarske tečaje organizirala ob vikendih januarja in februarja drugo leto. Cene so odvisne od tega, koliko je treba odšteti za smučarske vozovnice, prevoze in urne postavke smučarskih trenerjev, ki se iz leta v leto višajo. Kljub temu v Športni šoli Biba se giba večjih podražitev ne načrtujejo, zato bodo cene primerljive z lanskimi. Zanimanje in povpraševanje za smučarske tečaje je veliko, saj vsako leto zapolnijo vsa prosta mesta. V lanskem šolskem letu so skupaj s hajdinsko občino in osnovno šolo organizirali tridnevni tečaj na Arehu, na katerega so peljali 40 otrok iz občine Hajdina. Subvencionirana cena tečaja je znašala 95 evrov za začetni in 120 evrov za nadaljevalni tečaj. »Naša želja je, da bi nam tudi letos akcija uspela, saj je to za starše idealna priložnost, da otrokom omogočijo tečaj po ugodni ceni. Za najmlajše otroke imamo na voljo za izposojo tudi nekaj smučarske opreme, cena za celoten tečaj je 30 evrov,« so še povedali v Športni šoli Biba se giba. V Smučarski šoli Ilke Štuhec cene od 235 evrov navzgor Med starši je vse bolj priljubljena tudi Smučarska šola Ilke Štuhec v Mariboru. Štiridnevni tečaj smučanja na maribor- Foto: CG Spodnje Podravje • Večina osnovnih šol bo ostala brez prenosnih računalnikov Digitalno ministrstvo bi šolam dalo 3.000 od skupno Osnovne šole v Spodnjem Podravju so zelo različno tehnološko opremljene. Kar nekaj ravnateljev poroča, daje njihova oprema dotrajana, za nakup nove pa sredstev nimajo. Država je sicer pred letom dni šolam razdelila dva milijona evrov za računalniško opremo, kar pa je bilo očitno premalo. Prav zato so se v marsikateri osnovni šoli razveselili informacije, da so ena izmed skupin, ki naj bi prejela prenosne računalnike ministrstva za digitalno preobrazbo. Nato pa so se zadeve začele zapletati. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je letos nabavilo 13.000 prenosnih računalnikov v skupni vrednosti 6,5 milijona evrov. To je veliko denarja za stvari, ki morebiti na koncu ne bodo dosegle svojega namena. Prav tako bi pričakovali, da bi na omenjenem ministrstvu še pred objavo javnega razpisa natanko vedeli, komu bodo prenosnike razdelili in po kakšnih kriterijih. Pojasnili so, da so prenosnike kupili tudi za potrebe vrtcev in osnovnih šol, vendar tega očitno sprva niso predvideli. Šele oktobra so se namreč na to temo sestali s predstavniki ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI). Trenutno so v teku pogajanja med obema ministrstvoma, dogovora pa vsaj zaenkrat še niso sklenili. Prav tako ni znano, koliko prenosnih računalnikov naj bi prejeli vzgojno-izobraževal-ni zavodi. Predlog Ministrstva za digitalno preobrazbo je 3.000. »Sredstva za nabavo računalniške opreme za vzgojno-izobraže-valne zavode so predvidena na postavki ministrstva za digitalno preobrazbo, mi namreč ne razpolagamo z denarjem za nakup prenosnih računalnikov. To pomeni, da ob sklenitvi dogovora prenosnikov ne bomo plačali,« so pojasnili na MVI in dodali, da imajo že podrobneje izdelane kriterije za razdelitev računalnikov, ki so se v preteklosti že izkazali za ustrezne. Ali bodo računalnike prejeli samo vrtci ali šole, trenutno še ni znano, prav tako ne, katere šole bodo imele prednost pred drugimi. Dejstvo namreč je, da je v Sloveniji nekaj manj kot 500 osnovnih šol, kar hipotetično pomeni, da lahko vsaka šola prejme največ šest prenosnikov in nič več. V primeru, da bi osnovnim šolam namenili vseh 13.000, pa nekje okoli 25. Dejanske potrebe po vrtcih in osnovnih šolah pa so marsikje precej večje. Delitev bi tako morala biti čim bolj pravična, da bodo prenosniki res prišli v tiste roke, kjer jih najbolj potrebujejo. Prenosniki so primarno namenjeni za brezplačno izposojo Po pojasnilih Ministrstva za digitalno izobrazbo so bili prenosni računalniki primarno kupljeni za računalniški sklad oz. mehanizem za brezplačno izposojo računalnikov, ki ga vzpostavlja novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. V okviru mehanizma imajo dostop do računalniške opreme prejemniki varstvenega dodatka ali izredne denarne socialne pomoči, prejemniki otroškega dodatka do vključno šestega dohodkovnega razreda, otroci s posebnimi potrebami, invalidi in upokojenci z nizkimi pokojninami. Med upravičence pa so nato dodatno vključili vrtce in šole ter občine, ki so bile prizadete v poplavah. V veliko osnovnih šolah Spodnjega Podravja bi potrebovali nove prenosnike, projektorje in interaktivne table. Ponekod računalniško opremo I • • vt i •• kupujejo s pomočjo donacij Ravnatelji osnovnih šol Spodnjega Pod-ravja o omenjenih prenosnikih niso vedeli prav ničesar. Vse informacije v tej zvezi so izvedeli iz medijev. Zanimivo je, da so nekatere šole pred časom prejele vprašalnik Zavoda za šolstvo RS, v katerega so lahko vpisale, koliko računalnikov bi potrebovali za delo strokovnih delavcev. Šlo naj bi za malo rabljene in kakovostne računalnike Ministrstva za digitalno preobrazbo. Na OŠ Videm bi potrebovali nove prenosnike in interaktivne zaslone ter projektorje, saj oprema hitro zastara, potrebe po kakovostni tehnologiji pa so iz leta v leto večje.«Trenutno se izvaja veliko aktivnosti v smeri digitalizacije in temu bi morala sle- diti tudi oprema,« je dejal Robert Murko, ravnatelj OŠ Videm, ki je v času kovida za posodobitev računalniške opreme prejela 30.000 evrov. Aleksander Šterman, ravnatelj OŠ Ormož, prav tako nima nobenih informacij glede dobave prenosnikov. Na šoli bi jih potrebovali vsaj 28. Preko razpisov podjetja Arnes so prejeli nekaj sredstev, kar pa je zadostovalo samo za nakup dveh interaktivnih zaslonov, nekaj prenosnikov in tabličnih računalnikov. S pomočjo donacij raznih podjetij in društev so dodatno kupili 50 računalnikov, ki jih v šoli uporabljajo učenci. »Če želimo biti v koraku s časom, je nakup sodobne računalniške opreme nujen. Zato si seveda želimo, da bi omenjene prenosnike namenili tudi za delo v vzgoji in izobraževanju,« je dejal Šterman. Foto: CG torek • 21. novembra 2023 V središču ŠtajerskiTEDNIK 7 ■v:5 za otroke Letos bo enodnevna smučarska karta za odraslega na jahorini stala od 41 do 44 evrov. Pošteno dražje u tujini Avstrija, ki premore skoraj 400 smučišč, tudi ni ušla podražitvam vozovnic. Ponekod so zlahka prebili magično mejo 60 evrov za dnevno vozovnico za odraslega, na bolj mondenih smučiščih pa tudi 70 evrov ali več. Res je, daje njihova infrastruktura veliko bolj razvita kot naša in da nudijo v povprečju tudi veliko več možnosti tako za smučanje kot za obsmučarske dejavnosti, a podražitve od sedem do 10 odstotkov tudi niso mačji kašelj. Tako bodo morali smučarji v povprečju v Avstriji odšteti vsaj 70 evrov za dnevno vozovnico, Sloveniji nekaj bližja smučišča na Koroškem pa bodo vseeno ostala nekaj cenejša s cenami med 50 in 60 evri. Glavni razlog podražitev so višje cene energentov, del pa so primaknile tudi dražje investicije v infrastrukturo. Tako boste na smučišču Obertauern odšteli okoli 60 evrov, na drugi strani predora v Flachauu pa že 74 evrov za odraslega ali 56 za otroka. Mokrine (Nassfeld), ki spadajo med železni repertoar številnih slovenskih smučarjev, stanejo 62 oziroma 47 evrov, Osojščica (Gerlitzen) pa je z 62 evri v rangu srednje dragih smučišč. Jahorina v Bosni letos s »slovenskimi« cenami Italija in njeni Dolomiti premorejo več kot 200 zanimivih in kakovostnih smučišč, Kronplatz/Plan de Corones pa je s cenami med 67 in 74 evri vse prej kot cenovno ugoden. Nam bližje Višarje oziroma Sella Nevaje s 44 evri na ravni večine slovenskih smučišč, kar bi lahko zatrdili tudi za državo, kamor se pogosto odpravi veliko slovenskih smučarjev, Bosno. Tam so v zadnjih letih zelo posodobili naprave, ki so bile marsikje že bolj zrele za muzej kot za prevoz turistov, a izboljšave na infrastrukturi in v zadnjih letih tudi bolj zanesljivi snežni dnevi so prepričali marsikaterega smučarja. A skoraj smešno nizke cene so tudi pri njih postale preteklost. Še več, letos so na Jahorini z 41 do 44 evri za dnevno vozovnico za odraslega povsem na ravni Slovenije. Smučanje, glede na cene, postaja vse bolj šport elit. skem ali areškem Pohorju organizirajo med 26. in 29. decembrom, petdnevni pa med 26. februarjem in 1. marcem 2024. Novoletni tečaj stane 235 evrov, februarski pa 270 evrov, kar je za 30 evrov več kot lani. Ceni vključujeta načrtovanje, organizacijo in izvedbo tečaja, 22,5 ure učenja smučanja, smučarsko vozovnico, malico, zaključno tekmo. Za vpis drugega otroka nudijo io-odstotni popust (velja za soro-jence). Lani so zapolnili vsa prosta mesta, skupno pa se je smučarskega tečaja v času novoletnih in zimskih počitnic udeležilo 100 otrok. Tečaji so namenjeni otrokom od vključno četrtega leta naprej, za prevoz pa morajo poskrbeti starši. Po besedah vodje smučarske šole Dore Skorobrijin otroci smučanje osvajajo postopoma, na zanimiv ter starosti in predznanju primeren način. Naučijo se uporabljati različne žičniške naprave ter spoznajo pravila obnašanja in ravnanja na smučiščih. »Cilji naših programov so otroke naučiti smučati varno, samostojno, pravilno in odgovorno, prav tako pa približati otrokom zimski šport kot možnost rekreacije ali tekmovalnega športa,« je dodala Skorobrijinova. V okviru Smučarske šole Ilke Štuhec lahko otroci obiskujejo tudi resnejšo smučarsko vadbo v obsegu 20 ali 37 dni, cene pa se gibljejo od 600 evrov navzgor. Namen tovrstnih programov je otrokom ponuditi spoznavanje osnov tekmovalne tehnike in jim omogočiti lažji prehod v nadaljevalne tekmovalne selekcije. V lanskem letu je t. i. alpsko šolo obiskovalo okoli 80 otrok, starih med 4 in 12 let. Dražje smučarske vozovnice na vseh slovenskih smučiščih Čeprav niti smučarski tečaji za otroke niso poceni (razen v primeru občinskega subvencioniranja), pa je smučanje za družino še veliko, veliko dražje: čez prst rečeno bo enodnevna karta za dva odrasla in dva otroka stala najmanj 120 evrov, še precej več pa, če se bo na smučišče treba povzpeti z gondolo. Ta, recimo na Voglu stane kar 30 evrov na odraslo osebo. Na Mariborskem Pohorju znaša cena povratne vozovnice z gondolo po letošnji podražitvi 16 evrov (prej 6 evrov), za enosmerno vozovnico pa 10 evrov. Smučarskih vozovnic, potem ko so lani hudo zasolili cene, letos naj ne bi dražili, dnevna vozovnica za odraslega bo stala 39 evrov, za otroka 23 evrov. Tudi na Rogli so letos dvignili cene za približno tri evre, razen v predprodaji, kjer je na voljo vstopnica za 39 evrov za odrasle, kar je en evro manj kot lani v redni prodaji. V redni prodaji bodo dražje - 43 evrov. Otroška vozovnica v preprodaji stane 25 evrov, po 1. decembru bo stala 28 evrov. Kranjska Gora tudi ni med cenejšimi. Redna cena vozovnice je 44 evrov, kar je štiri evre več kot lani, za otroke pa 26 evrov, kar je dva evra več. Priljubljena nočna smuka pri njih bo nekaj cenejša, ljubitelji noči bodo odšteli 31 evrov, otroci 22 evrov. Stari vrh spada med cenejša smučišča pri nas z vozovnicami za 35 evrov za odraslega oziroma 21 evrov za otroka. Na Krvavcu so za zdaj znane le cene v predprodaji, z 39 oziroma 25 evri pa so na ravni cen vozovnic na drugih slovenskih smučiščih. Tudi Cerkno je s 36 ali 22 evri sorazmerno ugodno. E. Korošec, A. Zupančič Foto: SM Foto: CG 13.000 prenosnikov Nekateri ravnatelji bi raje videli, da bi dobili namenska sredstva za nakup računalniške opreme. Na OŠ Ljudski vrt Ptuj za sodobna učila in pripomočke zmanjka denarja Tudi na največji ptujski osnovni šoli Ljudski vrt je računalniška oprema dotrajana, denarja za nakup nove pa nimajo. Nujno bi potrebovali nove računalnike in projektorje. Za izvajanje pouka na daljavo v času ko-vida so sicer prejeli okoli 38.000 evrov za nabavo prenosnikov za učitelje in učence, kamere ter slušalke. »Na tem področju se stanje slabša, saj vsako leto kupimo manj učil in opreme. Nakup računalniške opreme je za našo šolo ena od pomembnejših prioritet, saj bi potrebovali nove računalnike, projektorje in interaktivne table. Dražjih učil in pripomočkov pa si ne moremo privoščiti, saj zanje zmanjka denarja,« je izpostavila ravnateljica Tatjana Vaupotič. Na OŠ Hajdina bi za potrebe zaposlenih potrebovali okoli 25 prenosnikov, vsaj enkrat toliko pa še za uporabo pri pouku. V času kovida so dobili opremo v okviru razpisa REACT-EU v višini 20.000 evrov (prenosniki, kamere, tablice ...). Zadnji projekt je bila nadgradnja optičnega omrežja, trenutno pa je razpis za zamenjavo določenih komponent omrežja (switchi). Po mnenju ravnatelja Mitje Vidoviča bi bilo najbolj racionalno, da bi šole prejele namenska sredstva za nakup računalniške opreme, saj so šole zelo različno opremljene. Estera Korošec Foto: Pixabay Starši, upokojenci in šole bi radi vedeli, kako do računalnika Na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS se z vprašanji glede razdelitve računalnikov, ki jih je nabavilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo, obrača vedno več staršev, upokojencev in šol. Sklad bo namreč objavil javni poziv, ki bo osnova za razdeljevanje računalniške opreme. Del opreme, ki bo na razpolago v izposojo, bodo tudi računalniki, kijih je nabavilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Javni poziv bo objavljen, ko bodo sprejete vse pravne podlage in bodo stekli vsi postopki, ki so potrebni za začetek izvajanja mehanizma. »Do objave poziva svetujemo, da se glede računalniške opreme obrnete na katero od nevladnih organizacij, ki brezplačno podarja obnovljeno računalniško opremo,« so še zapisali na skladu. Foto: CG 8 Štajerski Podravje torek • 21. novembra 2023 Markovci • Milijon evrov za novo športno središče občine V središču občine bodo zgradili Športni park Korant Središče občine Markovci bo kmalu imelo popolnoma spremenjeno podobo. Za nogometnim igriščem se bo kmalu začela gradnja Športnega parka Korant. O tej ideji so govorili že pred desetimi leti, vendar do realizacije ni prišlo. Tamkajšnje Športno društvo je sprva nameravalo prenoviti obstoječi objekt, nato pa so se v dogovoru z občino odločili za drugo rešitev. Novi športni objekt v dveh etažah in velikosti 37 x 14 metrov bodo postavili nekaj deset metrov ob obstoječega, in sicer na sedanjem asfaltiranem nogometnem igrišču. Vrednost investicije je ocenjena na okoli 1,1 milijona evrov, ki je v celoti zagotovljen iz občinskega proračuna. Gradbeno dovoljenje so že pridobili, idejna zasnova pa je bila narejena že pred nekaj leti in je v večini ostala enaka. Na novo so v spodnji del objekta umestili dvorano za skvoš. Sprva so nameravali v novih prostorih urediti tudi fitnes, vendar bo sedaj ta možnost vadbe zgolj na prostem. V novi športni stavbi bo skupno na razpolago 700 kvadratnih metrov prostorov, v spodnjem delu bodo uredili štiri slačilnice, sobo za sodnike, pralnico, sušilnico, sanitarije, sobo za rekvizite, Franček Golob, predsednik ŠD Markovci, na asfaltiranem igrišču, kjer se bo kmalu začela gradnja novega športnega objekta. kuhinjo. V zgornjem delu bo loža, obrnjena na nogometno igrišče, in društveni prostori, predvsem za potrebe Športnega društva Markovci in Nogometne šole. Investitor naložbe je Športno društvo, ki je v celoti prevzelo organizaci- jo in izvedbo projekta. Razpis za izvajalca del naj bi objavili v teh dneh. Predsednik Franček Golob je optimistično napovedal, da bi se gradbena dela predvidoma lahko začela že letos. Ker ne gre za zahtevno gradnjo, naj bi se dela zaključila v roku pol leta. Začetek investicije se je nekoliko zavlekel zaradi urejanja služnosti in zamenjave zemljišč. Na Elektro Maribor so morali dati vlogo za povečanje električne moči. Prav tako bo treba ponekod prestaviti vodovodne cevi in optične vodnike. Poskrbeli bodo tudi za čim manjšo potrošnjo električne energije, saj bodo na streho namestili sončno elektrarno. »Ta objekt bo služil vsem občanom in občankam. Za izvedbo raznih prireditev in dogodkov ga bodo lahko uporabljala tudi ostala društva. Čez teden pa bo V Športnem parku Korant Markovci (na fotografiji je idejna skica) bo na voljo 700 m2 prostorov, zgrajen pa bo v dveh etažah. V centru občine nova igrala V Markovcih, v neposredni bližini šole, so pred kratkim postavili tudi nova igrala s fitnesom postavili pred kratkim. Vrednost investicije je okoli 10.000 evrov, občina pa je sredstva pridobila v okviru skupnega projekta Las bogastvo podeželja, Gre za naložbe, ki prispevajo k izboljšanju medgeneracijskega povezovanja in zdravstvene slike lokalnega prebivalstva ter aktivni vključitvi v prostočasne dejavnosti. Stari objekt ŠD Markovci bodo porušili. na razpolago za potrebe vrtca in osnovne šole. Seveda pa naši športniki potrebujejo ustrezne pogoje dela, če želijo napredovati in izboljšati svoje rezultate,« je povedal Golob. Stari objekt bodo porušili * 'II 'I' v• in pridobili površine za občinski trg Stari objekt, ki so ga s prostovoljnim delom zgradili leta 1990, bodo porušili, zemljišče pa je Športno društvo že preneslo na marko-vsko občino. Na tem prostoru bo občina uredila trg s fontano, klopcami in drevesi, parkirana mesta in še kakšno dodatno mesto za polnjenje električnih avtomobilov. Sedanje asfaltno igrišče se bo zmanjšalo na tretjino, namenjeno pa bo ulični košarki in malemu nogometu. Celotno območje bodo občani lahko uporabljali za rekreacijo, sprehode in druženje. Občina namerava odkupiti še tri njive na vzhodnem delu pokopališča v velikosti nekaj več kot hektar in tam urediti še dodatne igralne površine. »Naša želja je, da društvom zagotovimo ustrezno infrastrukturo za razvoj športa, po drugi strani pa uredimo in polepšamo vstop v središče naše občine,« je še dodal Gabrovec. Te načrte, ki so bili izdelani že pred leti, bi radi realizirali do konca mandata. »Prostor v središču občine je nujno potreben prenove, saj je ogledalo našega kraja. Vse druge naše vasi imajo športne parke veliko boljše in lepše urejene. Športni park bomo torej malo odmaknili od stanovanjskega dela vasi ter pridobili dovolj prostora za ureditev občinskega trga,« je dejal župan občine. Za vzdrževanje novega objekta naj bi skrbeli delavci režijskega obrata. Obstoječe tribune na travnatem nogometnem igrišču bodo ostale. V prihodnje bi radi tam postavili še reflektorje, ki bi omogočali izvedbo nočnih tekem, in stare gole zamenjali z aluminijastimi. Na zemljiščih ob cesti pa bo v naslednjih letih najverjetneje zrasla stanovanjska soseska. V teku je že komasacija, komunalno opremljanje pa naj bi se začelo v začetku leta 2025. Estera Korošec Foto: EK Foto: EK Foto: EK Trnovska vas • Poplavna študija zaključena Izpadlo le nekaj investitorjev Ker občani že dolgo čakajo na spremembe krovnega občinskega prostorskega akta, bodo gotovo veseli novice, da bo ta kmalu pod streho in se bodo lahko slednjič lotili načrtovanih investicij. Foto: SD V OPN bodo umestili tudi širitev športnega parka. Kot je povedal župan Alojz Benko, je poplavna študija zaključena, zdaj jih čaka še izdelava potrebnih elaboratov. »Bal sem se, da bo zavrnitev za gradnjo več, rezultati pa kažejo, da ne bo tako hudo in iz nabora ne bo izpadlo prav veliko želja. Tiste, ki ne bodo mogli graditi tam, kjer so si zamislili, ker gre za poplavna območja, bomo poklicali in jim to pojasnili. Obenem že intenzivno iščemo najprimernejšo novo lokacijo za selitev čistilne naprave.« Prav zaradi selitve omenjene čistilne naprave je bilo treba izdelati poplavno študijo. Občinska uprava jo je namreč iz središča vasi hotela preseliti nekam na obrobje, na poplavno območje Pesnice, zato je za soglasje Direkcije za vode potrebovala poplavno študijo. OPN pa je ključen tudi za umestitev dolgo napovedane širitve športnega parka za Jagrovo trgovino. Občina se je za brezplačen prenos potrebnega zemljišča, kjer bo nogometno igrišče, dogovorila s skladom kmetijskih zemljišč: »V tem trenutku je najemnica Perutnina Ptuj, ki bo od pogodbe za nadaljnji najem odstopila.« SD Ptuj • Koraki k urejanju prostorov za arheologijo Stvari iz Žitnice selijo že več tednov Selitev arheoloških eksponatov in drugih stvari iz žitnice, ki jo bodo (upajmo) kmalu začeli urejati, je v polnem teku. Začela seje pred nekaj tedni, gre pa za veliko število najrazličnejših predmetov, kijih selijo v prostore Taluma. Pred nekaj dnevi je bil na poti do gradnje storjen še en pomemben korak 27. oktobra je Ministrstvo za kulturo objavilo javno naročilo za izvedbo projektantskih storitev za celovito obnovo objekta žitni-ce. »Predmet javnega naročila je izdelava projektne dokumentacije v fazah za pridobitev projektnih in drugih pogojev, projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, doku- Kdaj bo saniran plaz? Plaz, ki seje na grajskem pobočju sprožil po obilnem avgustovskem deževju, še vedno ni saniran. Lorenčič pravi, da je bil izdelan geodetski posnetek območja in geološko-geotehnično poročilo: »Po mojih informacijah bo kmalu sprožen postopek izbire izvajalca za izvedbo del.« Sanacije je sicer potrebno celotno grajsko obzidje. Selitev eksponatov je v polnem teku. mentacije za izvedbo gradnje z zunanjo ureditvijo in dokumentacijo izvedenih del, vključno z izvedbo postopkov za pridobitev pogojev, mnenj in gradbenega dovoljenja ter izvajanjem projektantskega nadzora za celovito obnovo,« pojasni Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Kljub bojazni, da bodo avgustovske poplave in dejstvo, da je treba sanirati nastalo škodo, vpli- vali tudi na ta projekt, se je k sreči nadaljeval. 5,6 milijona evrov obljubljenega denarja od države za to investicijo naj ne bi bilo vprašljivo. Dela morajo končati do leta 2026, kar je skrajni rok, saj bodo denar črpali iz načrta za okrevanje in odpornost. V začetku naslednjega leta bodo - če bo vse šlo po planu - izbrali izvajalca del, gradbena in konservatorsko-restavratorska dela bodo izvajali sočasno. Zraven ureditve samega objekta bodo urejali še zunanje zelene površine zahodnega platoja in platoja na severni strani žitnice ter dostopno pot na zahodni plato. Sam objekt, ki ga nujno potrebujejo za ureditev problema arheologije na Ptuju, pa bo služil kot ogledni depo in prostor za občasne razstave ptujsko-ormoškega muzeja. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 21. novembra 2023 Kmetijstvo in podeželje Štajerski 9 Podravje • Ob katastrofalni letini čebelarje skrbi med iz uvoza Čebelarji pridelali le dva kilograma medu na panj Letošnja čebelarska letina je bila katastrofalna. V povprečju so čebele pridelale tudi sedemkrat manj medu kot lani, ko je bila letina povprečna, je povedal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Pomanjkanje domačega medu tako odpira vrata uvozu, a Noč potrošnike poziva, da naj pri nakupu pretehta kakovost nad količino in ceno. Foto: Pexels Zgodnja pozeba in deževje v maju, juniju in juliju, torej mesecih, ko naj bi bile čebele najbolj aktivne, sta čebele oropala hrane, čebelarje pa medu Zgodnja pozeba in deževje v maju, juniju in juliju, torej mesecih, ko naj bi bile čebele najbolj aktivne, sta čebele oropala hrane, čebelarje pa medu. »Letos so čebelarji pridelali vsega dva kilograma medu po panju, lani v povprečju 12-15 kilogramov,« je ocenil Noč. Ob tem pa so morali čebelarji hraniti čebele s sladkorno raztopino, da so brneče delavke ohranili pri življenju. »Letos je resnično katastrofalna letina. Čebele so od aprila do junija porabile vsaj za dodatno zimo hrane, torej raztopine iz sladkorja. Če pa pogledamo cene sladkorja, vemo, da so se te zvišale za 100 %,« je dejal predsednik slovenskih čebelarjev. Seveda pa sladkor ni naravna hrana čebel, kakšne posledice bo imelo letošnje hranjenje na razvoj neumornih delavk, pa sedaj še ni mogoče predvideti. »Spomladi bomo videli, v kakšni kondiciji bodo čebele pričakale novo sezono. Vse zdajšnje napovedi bi bile nerealne.« Sreča ali nesreča slovenskega čebelar- stva z vidika socialne varnosti čebelarjev pa je, da je v Sloveniji le okrog 50 čebelarjev, ki jim čebelarstvo omogoča osrednji dohodek. »Čakamo na sestanek na kmetijskem ministrstvu, kjer bomo govorili o možnostih pomoči čebelarjem.« Lani pridelali neverjetnih 2.400 ton medu V povprečju naj bi Slovenec na leto pojedel kilogram medu in po podatkih statističnega urada je bila lani samooskrba Uvoz medu lani in v prvih osmih mesecih letos 2022 2023, jan.-avg. Vrednost I Uvoz I Vrednost 1 Uvoz I Hrvaška 769.134 € 234.080 kg 747.649 € 214.396 kg Belgija 674.057 € 324.510 kg 178.560 € 101.500 kg Madžarska 822.456 € 191.969 kg 408.609 € 96.552 kg Ostale države 2.046.414 € 443.899 kg 1.241.440 € 285.773 kg Skupaj 4.312.061 € j 1.194.458 kg 2.576.258 € | 698.221 kg Največ medu so slovenska podjetja lani in letos uvozila iz Hrvaške, povprečna cena za kilogram hrvaškega medu je bila tri evre, medtem ko je najcenejši belgijski med, ki v povprečju stane dva evra na kilogram. Slovenski čebelarji so lani pridelali 2,4 milijona kilogramov medu. Na prebivalca Slovenije pa je bilo lani za prehrano na voljo v povprečju kilogram medu. Povprečna cena kilograma cvetličnega medu je znašala 9,25 evra. Foto: Pixabay z medom 90-odstotna. Visoko stopnjo samooskrbe gre pripisati predvsem ugodnim vremenskim razmeram, saj so čebelarji lani pridelali 2.400 ton medu ali 12-krat toliko kot leta 2021 (200 ton). Mnogim je tako uspelo del zalog privarčevati tudi za letošnje leto, zato Noč potrošnike usmerja k lokalnim čebelarjem in h kupovanju medu slovenskega porekla, obenem pa opozarja pred ponaredki in manj kakovostnim medom iz tretjih držav. Največ medu pridelajo Kitajci Evropska unija je druga največja proizvajalka medu in proizvede okrog 12 % svetovnega deleža medu, prva je Kitajska, ki proizvede tretjino medu. EU je tudi druga največja uvoznica medu, takoj za ZDA, največ medu, ki se znajde na evropskih policah in v izdelkih, pa izvira iz Kitajske ter Ukrajine. Na evropskih tleh največ medu pridelajo romunski in španski čebelarji, ki so tudi na čelu evropskih držav po številu panjev, Slovenija je po številu panjev uvrščena na 16. mesto med 27 EU-članicami. Mojca Vtič Vir: SURS Videm • Preužitkarska hiša na Djočanovi kmetiji Dolgotrajno oskrbo poznali že v Avstro-Ogrski Ob haloškem robu na levem bregu reke Dravinje že dve desetletji o zgodovini Dravskega polja priča Djočanova kmetija, ki jo je Etnografsko društvo Tržec preuredilo v etnografski muzej in s tem pričo življenja generacij iz začetka prejšnjega stoletja. Letos so v parku odprli tudi preužitkarsko hišo - redkost v našem prostoru, ki pa je že pred 100 leti sledila današnji moderni ideji dolgotrajne oskrbe na domu. Zgodbo preužitkarice so začeli člani ED Tržec pisati leta 2018, ko so porušili del objekta, načetega od zoba časa. Sledilo je urejanje kleti, v letu 2021 so postavili stene, lani so hiško pokrili, letos so sledili še opleski in odprtje objekta. Gre za repliko, ki je stala na dvorišču doma podpredsednika društva Ivana Božička. »V našem parku in društvu se vsega lotevamo projektno. Najprej raziščemo, nato pripravimo načrte. Preužitkarska hiša, kot je naša, je leta 1919 stala v Tržcu, narisal sem jo po spomi- ED Tržec je letos po petih letih od začetka del odprl vrata preužitkarice na Djočanovi kmetiji. Ivan BožiČko pravi, da smo Slovenci poseben narod. »Znali smo ali še znamo postaviti streho nad glavo za psa, za čebele, za prešo. Vse stvari smo vedno znali ceniti in smo jim nudili zaščito, tudi iz te skrbi izvira bogata stavbna dediščina.« nu. Preužitkarstvo je bilo ustavna kategorija v Avstro-Ogrski, saj je bilo v okviru te pravice oz. dolžnosti poskrbljeno za starejše, ki so premoženje zapustili naslednikom ali novemu kupcu. Gospodinja, ki je prišla oz. ostala na kmetiji, je bila zavezana, da je skrbela za običajno starejša nekdanja lastnika, tako da jima je kuhala in prala. Že pred 100 leti so torej poznali dolgotrajno oskrbo,« je pojasnil Božičko. Preužitkarsko hišo so premogle trdnejše kmetije, druge so običajno starejši generaciji namenile del bivanjske hiše. Preužitkarsko hišo na Djočanovi kmetiji trenutno napolnjuje mozaik fotografij o gradnji, pohištvo, ki bo dalo pomembno dušo štirim stenam, še manjka. »Poteguje- mo se za sredstva v občinskem proračunu. Lahko bi prejeli razne kose pohištva po Halozah in Dravskem ter Ptujskem polju, vendar si želimo, da bi bilo pohištvo enotnega videza,« je pojasnil podpredsednik in idejni vodja preužitkarice, ki je še ocenil, da so v novo pridobitev etnografskega muzeja vložili okrog 100.000 evrov, k temu pa je treba prišteti še vsaj 4.000 ur prostovoljnega dela članov. 20 let delovanja ED Tržec V etnografskem društvu želijo poustva-riti duh časa, ko je bilo treba zaradi nizkih vrat skloniti glavo ob vhodu v hišo, ko so bila okna majhna, v sobi pa se je ob krušni peči ali skupni mizi drenjalo ljudi. Ohranili so več avtentičnih ostalin kmetije, zgradili koruznjak, ki je posebnost naše pokrajine, pravi Božičko. Za vsak predmet in streho, ki so jo postavili, imajo svojo zgodbo, v društvu pa si želijo, da bi njihovo delo spoznalo čim več obiskovalcev. »Morda smo ta turistični del po covidnem obdobju malce zanemarili, tako da bomo morali temu področju ponovno posvetiti več pozornosti.« Sicer pa v društvu skozi celo leto s številnimi prireditvami in razstavami skrbijo, da Djočanova kmetija ni le spomenik preteklosti, temveč je prostor druženja in življenja. In priložnosti za druženje bo še veliko, še posebej v prihodnjem letu, ko društvu obeležuje 20 let delovanja. Mojca Vtič Foto: MV Foto: MV 10 Štajerski Kultura torek • 21. novembra 2023 Rogaška Slatina • Primož Vidovič iz Zagojičev med desetimi najboljšimi na Festivalu slovenskih šansonov »Šansoni mi omogočajo, da naš čas odslikavam brez zadržkov« Po desetih letih je letos ponovno potekal Festival slovenskega šansona. Na natečaj je bilo prijavljenih 66 šansonov, na festival jih je strokovna komisija uvrstila 20, od teh jih je bilo na dveh predizborih za finalno prireditev izbranih deset. Finalisti so se predstavili v Kulturnem domu v Rogaški Slatini, 28. oktobra, ki je dan RTV, ob 95-letnici Radia Slovenija in 65-letnici Televizije Slovenija. Med deset finalistov letošnjega festivala najboljših šansonov se je uvrstil Primož Vidovič, pevec, kantavtor, šansonjer, filozof, ki se je odlično predstavil v šansonu Triptih sestre Felicite, za katerega je napisal glasbo in besedilo. Ta govori o zelo aktualnih osebah, dogodkih. Primož Vidovič, dipl. filozof, kompa-ratist in magister kognitivne znanosti, samozaposlen v kulturi, je trenutno doktorski študent. Uči tudi kitaro in petje. Doma je v Zagojičih. Z glasbo se je začel ukvarjati šele v najstniških letih, najprej z jazzom, ki se mu še danes vrača, nato pa se je posvetil predvsem pisanju satiričnih in baladnih avtorskih šansonov, ki jih izvaja z zasedbo, v duu ali sam ob kitari. Solo petja se je učil na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj pod mentorstvom Sama Iva-čiča. Kot sam pravi, glasbeni navdih išče v različnih glasbah sveta, najočitnejši pa je vpliv jazza in tanga. Vse bolj pa ga privlači tudi gledališče. „Za šanson sem se odločil, ker kot zvrst, ki je nekje med zabavno popularno in resno klasično glasbo, ustvarjalcem - od avtorjev do izvajalcev - omogoča kompleksnejše izražanje. Tudi poslušalci k njemu drugače pristopajo: pripravljeni so pozorneje prisluhniti besedilu, odprti so za satiro, resnejše teme, sprejemajo več eksperimentiranja z glasbeno formo. Prav tako pa ima močno gledališko razsežnost, da se lahko vživiš v različne like. Tako mi šansoni omogočajo, da naš čas odslikavam brez zadržkov in omejitev za običajna merila všečnosti in komercialne uspešnosti. Hkrati pa prek humorja in spevnosti ostajam dovolj sporočilen, da lahko nagovorim najrazličnejše ljudi, če mi le dajo priložnost," pove Primož Vidovič, ki bo del svoje ustvarjalnosti, šansone in popevke, ki jih je ustvaril v zadnjih petih letih, predstavil na koncertu 25. novembra v dominikanskem samostanu na Ptuju. Sveže in malo starejše, ki odslikavajo različne čase, od tistih prvih ljubezenskih razočaranj do epidemičnih razočaranj pa vse do današnjih postepidemičnih političnih razočaranj oz. tovrstnih zgodb. Gre za mešanico osebnih zgodb, pripovedi o drugih ljudeh, usodah posameznikov, ki so v tem času pogosto spregledani, starejših, revnih in tudi o političnih osebnostih, ki krasijo naše družbeno življenje. Tokratno koncertno zgodbo bodo sestavljale avtorske skladbe prvega projekta Sence, kot sence življenjskih dogodkov, ki ti sledijo. Izvaja jih skupaj z zasedbo štirih glasbenikov (Samo Ivačič, klavir, Matjaž Balažic, harmonika, Luka Herman Ga-iser, kontrabas, Timi Krajnc, kitara). Dodane bodo tudi skladbe drugega albuma, ki ga trenutno snemata s harmonikarjem Foto: Adrian Pregelj Z nastopa Primoža Vidoviča in štirih glasbenikov na finalni prireditvi Festival slovenskega šansona 2023 v Rogaški Slatini. 25. novembra pa se bo z avtorskimi šansoni in popevkami predstavil tudi v dominikanskem samostanu na Ptuju. Matjažem Balažicem v studiu pri Matjažu Dajčarju in ima trenutno še delovni naslov Karmina humana. Ta album je malo bolj družbeno kritičen in glasbeno bolj avanturističen od prvega, ki je bil klasično šansonski, popevkarski. Predvidoma naj bi izšel decembra, sledila bo promocija v širšem slovenskem prostoru. V načrtu pa je tudi snemanje albuma malo starejših šansonov z zasedbo že omenjenih štirih glasbenikov. MG Črni petek vabi v Qcenter Ptuj Promocijsko sporočilo V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Qcentru v Puhovi, so trgovci že pripravljeni na jesenski nakupovalni praznik - črni petek ali Black Friday, ki bo ponudil izjemno nakupovalno izkušnjo. Trgovine v Qcentru bodo ta petek, 24. novembra, odprte do 21. ure. ČRNI PETEK POPUSTI tečaj latino solo za ženske s 50-odstot-nim popustom - pripelji prijateljico in ena od vaju se bo latino plesnih korakov učila brezplačno. Se vidimo v Qcentru Ptuj, ki bo na črni petek, 24. novembra, odprt do 21. ure. Uživajte v nakupovanju, druženju in ogromnih popustih. PITTAROSSO BLACK DAYS Nakupovalne ulice Qcentra Ptuj bodo v petek polne vrveža do večernih ur, trgovci pa so že oblikovali ponudbe, ki se jim ne boste mogli upreti, in kar je najpomembnejše - prihranili boste. V prodajalni Sportsdirect boste na svoj račun prišli vsi športni navdušenci - ponujajo najcenejšo športno opremo, obutev in oblačila, v katerih boste uživali v vaših najljubših športnih aktivnostih -ne glede na vremenske razmere, temperature, tako na prostem kot v dvorani. Ob črnem petku so pripravili posebno akcijo - za vsakih 100 evrov porabe v Sportsdirectu prejmete bon za 20 evrov. Zavijte tudi v prodajalno Ofiice& More ter Bags& More - črni petek pri njih prinaša 40-odstotni popust vseh pletenin (šalov, rokavic), izdelkov znamke David Jones (denarnic, torbic ...) ter izdelkov Klimt in Van Gogh (skodelic, planerjev, pisal). Imajo tudi akcijo 1 + 1 gratis ob nakupu nogavic Dedoles, 2 + 1 gratis ob nakupu vseh drugih nogavic ter 2 +1 gratis ob nakupu sveč. Pittarosso seje za prihajajoči Črni petek preoblekel v PittaBlack obleko. Za vas je za ta čas pripravil »črne dneve« z 20-od-stotnim popustom na vso kolekcijo. A to še ni vse, nekatere artikle je znižal tudi do 70 %. Pohitite, preden se ti dnevi iztečejo in se ponovno ovije v rdeče barve. *Akcija velja od 17.11. do 26.11. 2023. Popusti in akcije se med seboj ne seštevajo. Popust 20 % zamenja morebitne nižje popuste na artiklih. Zdaj je pravi čas za nakup pohištva, posteljnine, okraskov in dodatkov za vaš dom - prodajalna Jysk v teh dneh ponuja izjemno akcijo, in sicer do 70-odstotne popuste ob nakupu določenih izdelkov. Po neverjetno nizkih cenah boste lahko pri njih kupili več kot 2.000 izdelkov, akcija pa velja od 22.11. do 26.11.2023. Pokukajte še v prodajalno Kik, kjer bos- te našli udobna in modna oblačila za vso družino po izjemno ugodnih cenah. S kupončki, ki ste jih prejeli v njihovi prodajalni, lahko od 23. do 25. novembra izkoristite 25-odstotni popust pri nakupu enega neprehrambnega izdelka ter 25-odstotni popust ob nakupu enega kosa oblačil. Po nakupovanju pa se prileže še malo razvajanja - v Qcentru ponosno predstavljamo Spa kotiček, ki ga najdete v Lifestyle studiu. Ponujajo sproščujoče razvajanje rok, razvajanje telesa in la-sišča, razvajanje nog in stopal ter estetske, medicinske in specialne pediküre. Poskrbite za dobro počutje, pustite se razvajati v Spa kotičku Lifestyle studia v Qcentru Ptuj. Kaj pa tisti, ki radi plešete? Qcenter ima nekaj tudi za vas - v Plesni šoli Samba pripravljajo posebno akcijo za dame, ki bi se rade zavrtele v latino ritmih, pa nimate plesnega partnerja - nov začetni PittaRo&so torek • 21. novembra 2023 Politika Štajerski 11 Ormož • Proračunski primanjkljaj zaradi manjše povprečnine od pričakovane 10 namesto 26 milijonov evrov za investicije Sestaviti 20-milijonski proračun ob velikem naboru želja, vse večji draginji in vse manj možnostih ni bil lahek zalogaj Je povedal župan Danijel Vrbnjak, a še dobro, daje občina v teh zahtevnih časih uspešna na razpisih, tako daje lahko uprava kolikor toliko normalno zaprla proračun. Zaradi poplav, ki so prizadele Slovenijo, država ni dvignila povprečnin na 800 evrov, kot so se pogovarjali, pač pa le na 725, kar ob povišanih stroških pomeni proračunski primanjkljaj. »Kljub temu smo ga dobro investicijsko naravnali, do konca sedanje finančne perspektive pa se bomo morali truditi, da za sofinancirane projekte zagotovimo lastne deleže. Govorim o kanalizaciji, vodovodu, cestah, šoli, vrtcih ...« Očitki o izpuhtelih projektih Med večjimi investicijami v letu 2024 v skupni vrednosti dobrih deset milijonov evrov tako med drugimi najdemo komunalno ureditev EPC Glinokop, ocenjeno na skoraj poltretji milijon evrov, izgradnjo pete faze namakalnega sistema (1,73 mio), gradnjo prizidka in rekonstrukcijo vrtca v Miklavžu pri Ormožu (1,13 mio), izgradnjo tehnološkega parka (1,17 mio), obnovo ormoškega gradu in parka (732.000) in drugi del sanacije cest po izgradnji daljnovoda Cirkovce-Pince (668.000). Simon Kolmanič je opozoril, da je marsikateri projekt prenesen v leto 2025, nekaj pa jih je celo »izpuhtelo«. Ugotavlja namreč, da se iz načrta razvojnih programov (NRP) v leto 2025 seli za kar 16 milijonov evrov projektov. »V NRP 2023-2026 je bil plan za 2024 nekaj čez 26,6 milijona evrov, v osnutku za prihodnje leto pa zdaj najdemo le dobrih deset milijonov, kar je samo še skromnih 40 odstotkov od prvotno načrtovanega.« Po njegovem je v Ormožu trenutno največja rak rana cestna infrastruktura. »V občini je kar nekaj cestnih odsekov, ki so potrebni temeljite obnove, a se ta prelaga iz leta v leto, zdaj pa vidimo, da se je čudežno izgubila postavka za obnovo cest v višini dobrega milijona evrov. Delali bomo samo tiste ceste, za katere smo od Elesa dobili odškodnino.« Kmalu v vrhu po zadolženosti Za pripravo kupa investicijske dokumentacije je šlo iz proračuna veliko denarja; namesto da bi se lotili izvedbe, je zdaj ta ne- uporabljena obtičala v predalih, je občinski upravi še očital Kolmanič. Obregnil pa se je tudi ob zadolženost občine Ormož. »V tem trenutku smo zadolženi skoraj za 5,5 milijona evrov, v časopisu smo prebrali, da celo za 6,5. In zdaj bi radi najeli kredit še za 2,3 milijona evrov. Povejte mi, kdo bo to odplačeval, še naši vnuki? Na tak način bomo kmalu v vrhu zadolženosti občin v Sloveniji, v Spodnjem Podravju pa smo že itak takoj za Mestno občino Ptuj.« Župan ga je spomnil, da bo občina dva milijona evrov tudi vrnila. »V skupnem dolgu so zapisane investicije, ki jih delno vračajo tudi naši zavodi, na primer zdravstveni dom in center starejših občanov. Žal ne moremo realizirati vsega, kar bi bilo treba, predvsem se osredotočamo na tiste investicije, ki jih sofinancirata država in EU. Za cesto na Stanovščaku, ki bo stala 350.000 evrov, imamo pripravljen projekt, ker pa bomo tam delali tudi vodovod, bomo počakali na razpis za sofinanciranje, da terena dvakrat ne razkopavamo. Res je, mar- Damjana Rajha, ki je postal načelnik UE Ormož, je na svetniškem stolčku občinskega sveta zamenjal Eranc Mlakar. Franc Mlakar zamenjal Damjana Rajha Ker je Damjan Rajh, dosedanji vodja svetniške skupine Gibanja Svoboda, s prvim septembrom prevzel naloge načelnika UE Ormož, je zaradi nezdružljivosti obeh funkcij odstopil kot član občinskega sveta. Zamenjal gaje Franc Mlakar, poleg njega pa v 20-članskem občinskem svetu barve Gibanja Svoboda zastopajo še Nives Petek, Slavko Kosi in Dušan Dovečar. sikatero projektno dokumentacijo imamo pripravljeno, čaka na 'lagerju1, za kar bi nas morali pohvaliti, ne pa da nas grajate. Mnoge občine projektov nimajo na zalogi in se na razpise, ko so objavljeni, ne mo- Župan Danijel Vrbnjak je prepričan, da je občinski upravi kljub zahtevnim časom uspelo pod streho spraviti investicijsko dobro naravnan proračun. rejo prijaviti, mi pa smo nanje pripravljeni. Zato ne razumem, zakaj nas hočete na vsak način očrniti.« Podpora projektom »na lagerju« »Če bi se investicije zares izvajale, bi bil ta način pravi in bi povedano držalo,« mu je odvrnil Kolmanič. »A žal ni tako, saj vi projekte zgolj prestavljate od danes na jutri, od jutri na pojutrišnjem in tako dalje.« Zavajanje pa je nato Kolmaniču očital svetnik SDS Andrej Kosi. »12 let ste imeli čas, da kaj naredite, a se ni zgodilo nič. Vsi si želimo, da bi bilo čim več realizirano, a stanje v državi je danes drugačno kot nekoč: imamo inflacijo, poplave pa so odnesle tudi prenekateri načrt občin, saj cel kup stvari stoji tudi zato, ker je fokus države v tem trenutku odpravljanje posledic poletnih neurij, ki so zlasti prizadela Koroško. Zato vas prosim, da ne govorite takšnih neumnosti!« Osnutek proračuna je sicer podprla velika večina svetnikov. Senka Dreu Foto: SD Foto: SD Zavrč • 1,2 milijona državnih evrov pomoči za sanacijo plazov Z državnim denarjem bodo rešili sedem plazov Občina Zavrč je za odpravo škode po avgustovskih neurjih prejela 1,2 milijona evrov. S tem denarjem nameravajo sanirati sedem plazov, dva med njimi ogrožata stanovanjske objekte. Projekti so že pripravljeni, sledi objava razpisov za izbiro izvajalcev del. Zaradi državne pomoči za sanacijo plazov na občinskih cestah so se spremenili načrtovani prihodki in odhodki občine, zato je bil potreben že drugi zaporedni rebalans proračuna. Slednjega je občinski svet obravnaval na novembrski seji in ga tudi soglasno potrdil brez posebne razprave in vprašanj. Prihodki rebalansa proračuna za leto 2023 se z 2,1 povečujejo na 3,4 milijona evrov, kar je za dobrih 1,2 milijona evrov več, kot je bilo predvideno v prvem rebalansu. Odhodkov bo za 3,7 milijona evrov. Povečala se je namreč poraba sredstev iz programa pomoči v primerih naravnih nesreč, in sicer s 330.000 evrov na 1,5 milijona evrov. Pomoč države v višini 1,2 milijona evrov bodo namenili za sanacijo sedmih plazov, in sicer pri stanovanjski hiši Punčec v Belskem Vrhu (205.000 evrov), pri stanovanjski hiši Re-cek - Hrastovec (170.000 evrov), Turški Vrh - Nusko (136.000 evrov), Korenjak - Drenovec (175.000 evrov), Pestike -Skok - Lorbe (406.000 evrov), Hrastovec - Glažar (35.000 evrov) in Goričak - meja (31.000 evrov). Zaradi plazenja sta še vedno ogroženi dve stanovanjski hiši, in sicer družine Punčec v Belskem Vrhu in Recek v Hrastovcu, zato naj bi se dela na teh dveh lokacijah začela v najkrajšem možnem času. Zadolžili se bodo za več kot pol milijona evrov Svetniki so na novembrski seji v prvem branju sprejeli tudi predlog proračuna za leto 2024. Skupni prihodki so načrtovani v višini okoli dva milijona evrov, odhodki pa v višini 3,8 milijona evrov. Proračunski primanjkljaj v višini 1,8 milijona evrov bodo pokrili s presežkom leta 2023 in dodatnim zadolževanjem v višini 570.000 evrov. Glavni »krivec« za zadolževanje je načrtovana postavitev sončnih elektrarn na kulturni dvorani, osnovni šoli in strehi športnega parka Zavrč. Če jim bo uspelo pridobiti nepovratna sredstva v višini 65 %, Završki občinski svet je na novembrski seji potrdil ključna dokumenta za delovanje občine - drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna in v prvem branju tudi proračun za leto 2024. zadolževanje najverjetneje ne bo potrebno oz. bo znesek precej manjši. Naložba je namreč ocenjena na 450.000 evrov, z njo pa naj bi zmanjšali stroške električne energije. Po napovedih župana Slavka Pravdiča bodo do konca leta pridobili vsa potrebna soglasja, izgradnja pa je predvidena v prihodnjem letu. Estera Korošec Foto: EK 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 21. novembra 2023 Podravje, Slovenija • Pri verouku, obhajilu in birmi vse manj otrok Je verouk samo še en dodatni krožek? Večina šoloobveznih otrok na podeželju še obiskuje verouk, vendar seje v zadnjih letih njihovo število zmanjšalo. V mestih je upad še večji, ponekod je v posameznem razredu manj kot deset otrok. Nekaj je k temu vse manjše število rojstev po letu 2010, po drugi strani pa je vse več staršev, ki ne vidijo smisla v obiskovanju verouka. V ptujski župniji sv. Petra in Pavla je v prvem razredu pri verouku okoli 20 otrok, v tretjem razredu pa samo 12. Po oceni patra Andreja Sotlerja je vseh skupaj okoli 100, kar ni veliko. Osnovnošolcev, ki bi še lahko prišli, pa je na Ptuju bistveno več. Verouk je za vsak razred enkrat tedensko. Starši večinoma pripeljejo svoje otroke k verouku zaradi družinske tradicije. »Tisti starši, ki so svojega otroka vpisali k verouku, mislijo resno, saj jih drugače ne bi vsak teden vozili k nam. Tako, da je neka želja, saj svoje otroke spodbujajo in jih spremljajo tudi k sveti maši. So pa seveda tudi družine, ki verouk dojemajo zgolj kot še en dodaten krožek in svojega otroka ne spremljajo k verouku ali k maši, ampak ga tja zgolj pošiljajo,« je dejal Sotler. Tisti, ki ne obiskujejo verouka in svete maše, namreč ne morejo pristopiti k zakramentoma prvega svetega obhajila in kasneje še svete birme. Število prvih svetih obhajil v desetletju 2011 in 2021 Skofija/Leto 2011 2015 2019 2020 2021 ■ Maribor 2.342 2.060 1.998 1.852 1.852 Ceje 1.606 1.451 1.615 1.287 1.427 Murska Sobota 681 613 625 549 556 Število svetih birm v desetletju 2011 in 2021 Skofija/Leto 2011 2015 2019 2020 2021 ■ Maribor 2.349 2.017 1.939 1.609 1.938 Ceje 1.828 1.513 1.378 1.489 1.451 Murska Sobota 625 652 663 473 635 Število otrok pri verouku je po mnenju Sotlerja lahko odvisno tudi od pristopa kateheta in njegove karizme. K verouku bolj zaradi družinske tradicije kot globoke vere V občini Dornava skoraj vsi osnovnošolci obiskujejo verouk, mogoče ne prideta samo dva ali tri- Vir: Slovenska škofovska konferenca je iz posameznega razreda. Otroke poučujeta dve katehetinji in pater Slavko Stermšek, ki se iz Ptuja vsak dan vozi v Dornavo. »Zelo smo zadovoljni s številom otrok pri verouku, v vsakem razredu jih je okoli 20, drugo leto pa bomo imeli 41 birmancev. Po zakramentu birme sicer obisk verouka precej upade,« je dejal Stermšek. Je pa bilo izjema lansko leto, ko je k verouku redno hodilo enajst devetošolcev, V zadnjih desetih letih je bilo vse manj otrok pri svetem obhajilu in birmi. Večina otrok po prejemu zakramenta svete birme ne hodi več k verouku, tudi k maši oz. v cerkev vse bolj redko. kljub temu da so že bili pri birmi. V Dornavi je torej vsak teden pri verouku okoli 180 otrok, od tega jih okoli 100 pride tudi k nedeljski maši. Učenci prvega in drugega razreda imajo verouk na dva tedna, ostali pa tedensko. V nekaterih župnijah so zaradi številnih izvenšol-skih dejavnosti uvedli prakso, da se srečujejo samo enkrat na mesec po štiri ure skupaj. »Starši se za verouk v največji meri odločajo zaradi družinske tradicije, neke hude vernosti namreč ne zaznavamo,« še dodaja Stermšek. V završki župniji verouk obiskuje okoli 60 otrok, od tega je osem prvošolčkov, v drugem in tretjem razredu so samo trije. Po mnenju tamkajšnjega župnika Jožeta Pa-sičnjeka je največji problem, da v občini ni veliko otrok. Včasih jih je bilo v posameznem razredu med 15 in 20, sedaj pa jih je večinoma manj kot deset. Tistih, ki ne hodijo, je zelo malo. V sosednji župniji sv. Barbare v Cirkulanah je statistika Tudi verouk ni brezplačen Ob vpisu k verouku morajo starši kupiti ustrezno učno gradivo oz. liturgični zvezek in poravnati še stroške kateheze. Skupni strošek ob začetku veroučnega leta tako znaša med 40 in 50 evrov. nekoliko bolj zadovoljiva, saj je v posameznem razredu več kot 20 otrok. Je pa zanimivo, da v Cirku-lanah po opravljenem zakramentu svete birme večina otrok več ne pride več k verouku, v Zavrču pa. Strm padec obhajil in birm povsod v državah EU V katoliški Cerkvi je verouk pogoj za prejem prvega svetega obhajila oz. birme. Število podeljenih prvih svetih obhajil se je v nadško-fiji Maribor v desetletju 2011-2021 znižalo z 2.342 na 1.852 oz. za 20 odstotkov. Podobno kakor pri svetem krstu tudi podeljevanje prvega svetega obhajila v Evropi v zadnjih dveh desetletjih beleži 40-odstotni upad. Med devetimi analiziranimi državami se je zgodil največji upad na Madžarskem (-60,1 %), najmanjši pa v Italiji (-27,2 %). Število birm je v obdobju 2011-2021 z 2.349 prešlo na 1.938, kar pomeni zmanjšanje za 17,5 odstotka. Zmanjševanje števila birm se med škofijami razlikuje. V desetletju 2011-2021 najmanjši upad beležijo v Nadškofiji Ljubljana (-3,24 %), sledijo Škofija Novo mesto (-11,37), Nadškofija Maribor (-17,5 %), Škofija Celje (-20,6 %), Škofija Murska Sobota (-23,03 %) ter Škofija Koper (-26,3 %). Estera Korošec Ptuj • Občina ponuja še eno zemljišče Do parcele za 80.000 evrov Po neuspešnih poskusih prodaje zemljišča Ob Dravi in stavbe v Krempljevi ulici bo zdaj ptujska občina skušala prodati parcele v Puhovi ulici. Foto: CG Tokrat občina ponuja zemljišče v Puhovi ulici. Naprodaj je nepozidano stavbno zemljišče v izmeri 1.135 kvadratnih metrov, in sicer v Puhovi ulici, med družbo Komunalno podjetje Ptuj in podjetjem KASS-PREVOZI. Nepremičnina leži v območju stavbnih zemljišč v gospodarski coni. Izklicna cena nepremičnine je 79.450 evrov, ne vključuje pa 22-od-stotnega davka, ki ga plača kupec. Vrednost kvadratnega metra po cenilnem poročilu je nekaj več kot 56 evrov, a jo je komisija za ravnanje s stvarnim premoženjem Mestne občine Ptuj povišala na 70 evrov. Dražba bo potekala 30. novembra, varščina v višini 10 odstotkov zneska mora biti vplačana tri dni prej. Gre za gospodarsko cono, kjer so površine namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, proizvodnim, trgovskim in poslovnim dejavnostim. Polenšak • Dan odprtih vrat z gasilci Na ogled gasilska tehnika Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Polenšak je tudi letos priredilo Dan z gasilci. Prireditev seje v kraju dobro prijela, z njeno organizatijo sta pred leti začela predsednik in nekdanji poveljnik društva, Jože Brumen in Bogdan Vršič. Letos je bil v organizacijo aktivno vključen novi poveljnik Matjaž Lebar, sodelovali so številni člani, bodisi na področju operative bodisi v drugih nalogah in skrbi za dobro počutje obiskovalcev. „Na prireditvi je gostovalo pet gasilskih društev z vozili GVC 2 z možnostjo prevoza od 4.000 do 6.000 litrov vode: Grajena, Gab-rnik, Koračice, Murska Sobota in Tinje pri Slovenski Bistrici. Vozila imajo vgrajeno opremo treh različnih proizvajalcev (Pušnik, Rosenbauer in Ziegler), tako smo lahko s prve roke vse spoznali. Sodelovala je Slovenska vojska, pripeljali so oklepno vozilo patria, navzoči so bili štirje vojaki in predstavili svoje delo. Prav tako sta bila z nami predstavnika Policije, čarodej je poskrbel za dobro voljo najmlajših, program prireditve pa je vodil nekdanji poveljnik društva Bogdan Vršič. Z obiskom na prireditvi smo zadovoljni, tudi vreme nam je šlo na roko. Vse obiskovalce smo Sodelovali so tudi pripadniki Slovenske vojske. Foto: Ivan Trunk, Prleklja-on.net pogostili s pečenim odojkom, palačinkami, napitki in prigrizki, ki so jih pripravile domače gospodinje. Naredili smo že tudi malo nabirko, saj bomo v naslednjem obdobju šli v nabavo novega gasilskega vozila. Vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in nas obiskali, se najlepše zahvaljujem," je povedal predse- dnik PGD Polenšak Jože Brumen. Na Polenšaku so zelo ponosni na gasilski podmladek. Ekipi pionirjev in pionirk sta se letos pod vodstvom mentorjev Stanka Ra-kuše in Danijela Železnjaka udeležili državnega gasilskega tekmovanja. „Na nivoju Gasilske zveze Slovenije so osvojili zlato in srebr- no značko Matevža Haceta, za kar jim iskreno čestitamo. Vsekakor je to za društvo in kraj lep uspeh. Ponosni smo tudi na našo članico Sabino Plohl, ki je prejela naziv Naj gasilke Spodnjega Podravja," je še dodal predsednik polenških gasilcev Brumen. MZ Rokomet Gorišničani v Črnomlju zelo blizu zmagi Stran 14 Odbojka Ptujske odbojkarice ostajajo neporažene Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Rokomet • Liga NLB, 10. krog Še drugič v sezoni z zmago iz Ljubljane Ljubljana-Jeruzalem 23:25 (12:11) tednik Nogomet Drava in Videm na odmor z lepim naskokom pred tekmeci Stran 15 Futsal Znova do točke v zadnjih sekundah Stran 15 íPoíluiajt¿ naí na ívitourwm 1fldu! RADIOPTUJ tea- 4/tíetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si LJUBLJANA: Logar, Mlakar, V. Lukman 2, Vrbinc, Jaklič 6 (2), Novak, Brulec, Nosan, Kamnikar 5, Makivic 2, Kamenicki, J. Lukman 5, Pernov-šek 1 (1), Gombač, Tomšič, Ključanin 2. Trener: Roman Šimon. JERUZALEM: Ranfl (15 obramb), Zemljič, Balent; Kolmančič 1, Munda 1, Sok, Vincek, G. Hebar 2, T. Hebar 7 (3), Šulek 3, Blagotinšek, Pungartnik 1, Žuran 3, S. Krabonja 6, Jerenec 1. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Ljubljana 4/3; Jeruzalem 3/3. IZKLJUČITVE: Ljubljana 2; Jeruzalem 4 minute. IGRALECTEKME: Filip Ranfl (Jeruzalem Ormož). Ormožanom je v tem prvenstvu uspelo še drugič zmagati v Ljubljani: po Slovanu na Kodeljevem so Prleki po hudi borbi na Krimu premagali še Ljubljano. Z novima dvema točkama so se utrdili na 4. mestu, zaostajajo le za tremi najboljšimi slovenskimi ekipami: Celjem, Gorenjem in Tri-mom. Gostitelji so odlično začeli tekmo in si do 10. minute priigrali štiri zadetke prednosti (7:3). Pri Ljubljani sta v uvodnih minutah blestela Jure Lukman in Jan Kamnikar, ki sta vsak dosegla po tri zadetke. Šele po minuti odmora je gostujoča ekipa, ki je pred tekmo veljala za rahlega favorita, začela igrati tako, kot zna, in prednost Ljubljane se je začela počasi topiti. V 21. minuti je prvi strelec Jeruzalema na tej tekmi Tinček Hebar zadel za drugo izenačenje na tekmi (10:10). V zadnji tretjini 1. polčasa so padli le trije zadetki, dva so dosegli Ljubljančani, le enega pa gostje iz Ormoža (12:11). Nogomet • Mlade reprezentance Dva šumarja debitirala v dresu z državnim grbom Med članskim reprezentančnim premorom so aktivne tudi mlajše selekcije. Izbranci Milenka Ačimovica so tako s selekcijo U-21 gostovali v Turčiji, kjer so se s tamkajšnjimi vrstniki merili v prijateljskem srečanju, ekipa U-19 pa se pod vodstvom selektorja Antona Žlogarja na turnirju v Albaniji bori v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ki bo naslednje leto v Severni Irski. Turčija U-21 - Slovenija U-21 1:1 (0:0) SLOVENIJA U21: Leban, Ilenič (od 85. Ajhmajer), Zeljkovic (od 76. Lor-ber), Jevšenak (od 64. Ostrc), Begic Foto: Črtomir Goznik Filip Ranfl (Jeruzalem Ormož) se je še enkrat več zelo izkazal in odigral pomembno vlogo pri zmagi Ormoža. (od 46. Perc), Cipot (od 64. Brest), Sešlar (od 64. Pišek), Ratnik (od 85. Rantuša Lampreht), Strajnar (od 46. Zulic), Kuzmic, Gradišar (od 64. Jova-novic). Selektor: Milenko Acimovic. Slovenci so sredi kvalifikacijskega ciklusa za nastop na EP 2025 izkoristili prost termin in se odpravili v Turčijo, kjer so proti domačim vrstnikom odigrali prijateljsko tekmo. V kvalifikacijah so sicer Slovenci na dosedanjih štirih tekmah trikrat zmagali (BiH, Ciper, Avstrija) in enkrat izgubili (proti Franciji). V Carigradu je bil izid 1:1: Slovence je v 66. minuti v vodstvo popeljal Foto: Črtomir Goznik Jan Petek (Aluminij) je na kvalifikacijski tekmi reprezentance U-19 proti Severni Irski prvič okusil igranje v izbrani vrsti. V nadaljevanju je Jeruzalem pred še večjim zaostankom znova reševal odlični vratar Filip Ranfl (14:12, 15:13). V zadnjih dvajsetih minutah tekme je na sceno stopil Staš Krabonja, ki je v Adrian Zeljkovic (Spartak Trnava), v 81. je za domačine izenačil Metehan Altunbas. Na tekmi je zaigralo nekaj igralcev, v sedanjosti ali preteklosti povezanih z Aluminijem ali Dravo. V prvi postavi je tako pristal Žan Jevšenak (sedaj Benfica), v nadaljevanju srečanja pa sta priložnost dobila Marko Brest (Olimpija) in Sandro Jovanovic (Aluminij). Za Jovanovica je to bil sploh prvi vpoklic v mlade izbrane vrste, v zaključku tekme pa je bil tudi zelo blizu dosegu gola ... Irska U-19 - Slovenija U-19 0:0 SLOVENIJA U19: Petek, Hribar, Golič, Poredoš, Malic, Selan, Trdan, Brkic (od 77. Brkic), Silajdžic (od 77. Kasalo), Čuber Potočnik (od 78. Ja-kupovic), Mlakar (od 53. Topalovic). Selektor: Anton Žlogar. Slovenska izbrana vrsta do 19. leta starosti se mudi v Albaniji, kjer je na sporedu uvodni krog kvalifikacij za evropsko prvenstvo, ki bo naslednje leto v Severni Irski. Cilj naše vrste je napredovanje v elitni krog kvalifikacij. Varovanci selektorja Antona Žlo-garja so se v uvodnem srečanju pomerili z Belgijo (1:1), v drugem pa so remizirali še z Irci. V torek jih čaka še tretja tekma z gostitelji turnirja Albanci. Na srečanju z Irci je prvo priložnost v dresu z državnim grbom dobil mladi vratar Aluminija Jan Šetek, ki je v letošnji sezoni po poškodbah Tiborja Baniča in Sama Pridgarja začasno prevzel mesto prvega vratarja članske zasedbe šumarjev. Priložnost je odlično izkoristil in se v tolikšni meri dokazal selektorju Žlogarju, da mu je ta poslal vabilo v reprezentanco. Jan je imel nekaj dela, z „ničlo" ga je očitno dobro opravil. V slovenski ekipi najdemo tudi Lukasa Hempta, ki je pred sezono iz Aluminija prestopil v Domžale. JM tem obdobju dosegel pet od svojih šestih zadetkov. Prav Krabonja je v 41. minuti zadel za prvo ormoško vodstvo (15:16). V 47. minuti je Ljubljana spet ušla na prednost dveh zadetkov (19:17), klop Jeruzalema pa je odgovorila z minuto odmora. S serijo treh zaporednih zadetkov so gostje v 52. minuti povedli za gol (19:20). Sledil je dramatičen zaključek tekme, kjer so več zbranosti pri zak- ljučnih strelih pokazali Ormožani. Nazadnje je bil izid izenačen v 56. minuti (21:21), sledil je pobeg gostov na +2 (21:23, 22:24). Lun Ključanin je 30 sekund pred koncem zadel za Ljubljano (23:24), zadnji napad pa so imeli gostje. Domačini so poskušali priti do žoge s presingom, a so gostje kljub težavam prišli do meta, iz katerega je Krabonja zadel za potrditev zmage (23:25). To je bila šesta prvenstvena zmaga Jeruzalema, ki s 13 osvojenimi točkami ostaja na visokem 4. mestu. V naslednjem krogu v petek, 1. decembra, ob 18.15 na Hardek prihaja Riko Ribnica, ki je trenutno na 5. mestu s točko manj od Jeruzalema. Kot se za derbi kroga spodobi, bo tekmo prenašala televizija Sportklub. Aljoša Munda, Jeruzalem Ormož: „Pričakovali smo težko tekmo proti Ljubljani in točno tako je bilo. Nismo blesteli, a točke so vseeno na našo srečo na našem računu. Z zmago smo ostali v vrhu lestvice, kar nas še posebej veseli. Zdaj so pred nami tri težke tekme proti Riku Ribnici, Celju Pivovarni Laško in Gorenju iz Velenja. Se že veselimo tekem v decembru, v tem tednu pa upamo na ugoden žreb v pokalnem tekmovanju." Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: „Skozi cel teden smo NLB liga REZULTATI 10. KROGA: Ljubljana - Jeruzalem Ormož 23:25 (12:11), Do-bova - Slovenj Gradec 26:34 (11:16), Sviš Ivančna Gorica - Škofljica 33:26 (14:12), Gorenje Velenje - Krka 31:20 (14:4), Koper - Trimo Trebnje 23:30 (8:16), Riko Ribnica - LL Grosist Slovan 38:32 (20:16), Celje Pivovarna Laško - Urbanscape Loka 34:32 (21:15) 1. TRIMO TREBNJE 10 2. GORENJE VELENJE 10 3. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 10 4. JERUZALEM ORMOŽ 5. SVIŠ IVANČNA GORICA 6. RIKO RIBNICA 7. KRKA 8. KOPER 9. SLOVENJ GRADEC 10. URBANSCAPE LOKA 11. ŠKOFLJICA 12. LJUBLJANA 13. LL GROSIST SLOVAN 14. DOBOVA 0 Nogomet • Ženska liga Odločil en sam gol, dosegle so ga Radomljanke Drava Ptuj - Radomlje Medex 0:1 (0:0) STRELKA: 0:1 Ula Omerzu (84.). WFC DRAVA PTUJ: Neža Forštna-rič, Tjaša Jasenc Jakop, Selma Šabo-tič, Pia Ciganovič, Nuša Štumberger, Ines Krajnc, Anja Lončarič, Lana Zalar, Maša Potočnik, Ana Lenka Bedrač Plazovnik, Ela Ušen. Trener: Danilo Lončarič. Ptujske nogometašice so v nedeljo pred TV-kamerami na Mestnem stadionu odigrale zadnjo tekmo jesenskega dela sezone. Z zahtevnimi tekmicami iz zgornjega dela lestvice so se dobro kosale vse do zaključka tekme, ko so po lastni napaki prejele gol. Dosegla ga je mlada Ula Omerzu (letnica 2006), na koncu pa se je iz- Ženska liga REZULTAT112. KROGA: Drava Ptuj - Radomlje Medex 0:1 (0:0), Primor-je Gaia Naturelle - Mura Nona 1:9 (1:3), Ljubljana - Cerklje 7:0 (3:0), Gažon - Olimpija Ljubljana 0:10 (0:7). kazal za odločilnega. Domači trener Danilo Lončarič je imel v zadnjih krogih obilo težav s poškodbami igralk, tako da je le stežka sestavil ekipi enajstih zdravih igralk. „Zadnja tekma jesenskega dela je bila z naše strani zelo težka, saj smo se morali z dobro ekipo Radomelj soočiti z okrnjeno zasedbo. Tekma imeli težave s poškodbami in boleznimi - trenažni proces je bil skoraj vsak dan moten. Za nami je težka tekma, kjer smo hitro zaostali za štiri zadetke in potem ves čas lovili tekmeca. Menim, da so na koncu zmagovalca odločile naše izkušnje. Zdaj imamo dovolj časa, da zacelimo nekatere poškodbe in se dobro pripravimo na Ribničane, ki imajo zelo kakovostno zasedbo. Upamo na nov lep rokometni dogodek na Hardeku in seveda bomo naredili vse, da bo tudi uspešen." Uroš Krstič je bila v skladu s pričakovanji težka in trda, z malo priložnostmi na obeh straneh. Škoda je napake v zaključku, ki nam je prinesla poraz. Moramo priznati, da smo težko čakali na konec tega dela sezone, saj bo v premoru čas, da se vse igralke pozdravijo, obenem pa bo to čas, ko bo lahko trener v ekipo vnesel svoje zamisli. Z opravljenim v tem delu sezone smo lahko delno zadovoljni, čeprav smo pričakovali kakšno točko več. Je pa pozitiven podatek, da smo se uvrstili v polfinale pokalnega tekmovanja," je iz ptujskega kluba sporočil Leon Kodrič. JM 1. MURA NONA 2. OLIMPIJA 3. UUBUANA 4. RADOMUE MEDEX 5. PRIMORJE GAIA 6. CERKUE 7. KRIM 8. DRAVA PTUJ 9. GAŽON 11 110 10 8 O 11 8 O 9 5 2 10 4 1 11 3 3 10 1 2 11 1 1 11 1 1 95:3 33 74:2 24 38:11 24 21:6 17 20:41 13 14:32 12 6:44 5 5:57 4 1:78 4 Foto: Črtomir Goznik Igralke ŽNK Ptuj so bile zelo blizu točki na srečanju proti Radomljam, a so v končnici srečanja prejele zadetek. 9 8 8 6 5 5 4 5 3 3 3 2 1 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 17. novembra 2023 Rokomet m 1. B SRL (m) V Črnomlju zelo blizu zmagi Foto: Črtomir Goznik Žiga Zupanič (Moškanjci-Gorišnica, desno) je bil na tekmi v Črnomlju najboljši strelec svoje ekipe. V ospredju je Nejc Šandor. Črnomelj - Moškanjci-Gorišnica 32:32 (17:13) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Kroflič (5 obr.), Trunk (5 obr.), Bedenik (1 obr.), Brodnjak; Zupanič 10(3), Oz-mec 10, Šandor 3, Tement 3(3), T. Bedrač 2, Žnidarič 2, Leben 1, Ceč. Trener: Alan Potočnjak. SEDEMMETROVKE: Črnomelj 7/4; Corišnica 8/6. IZKLJUČITVE: Črnomelj 6 minut; Corišnica 16 minut. Corišničani so v 10. krogu gostovali v Črnomlju, kjer domači ekipi prav tako „ne cvetijo rožice", zato je bila „tekmec po meri". V prvem polčasu je Štajercem kazalo slabo, a so v drugem delu zmogli dovolj moči za izenačenje. V zaključku so bili celo bližje zmagi kot domačini, remi pa se zdi kar pravičen izid glede na vse dogodke na igrišču ... Do izida 5:5 sta bili ekipi poravnani, nato so domačini z delnim izidom 3:0 ušli na +3 (8:5). Z majhnimi nihanji so to prednost uspešno vzdrževali vse do polčasa, najvišja je bila v 25. minuti, +5 (16:11). V drugem polčasu so varovanci trenerja Alana Potočnjaka poskušali z agresivno obrambo in hitro igro v napadu znižati zaostanek, a so se domačini do 48. minute temu odlično zoperstavljali (27:23). Sledile so najboljše minute Gorišnice na srečanju, morda pa tudi v celi sezoni, ko so z delnim izidom 0:7 prešli v 56. minuti v vodstvo 27:30. Zaključek je bil le za tiste s trdnimi živci, gostje pa so ga odigrali z igralcem manj (izključen je bil Ozmec). Domačini so s tremi zaporednimi goli izenačili na 31:31, v zadnji minuti pa je Žiga Zupanič s svojim desetim golom na tekmi znova povedel svoje moštvo do prednosti - 31:32. Gostom je ŽOK Ptuj - KEA Šempeter 3:1 (-20, 20, 21, 21) ŽOK PTUJ: A. Horvat, Sivčevič, To-manič, Milošič, Dežman, Lorenčič, L. Horvat, Hentak, Mlakar, Fras, Kloar, Hren, M. Šauperl. Trenerka. Eva Ved-lin Gojčič. V športni dvorani Gimnazije Ptuj je lepo število gledalcev ustvarilo dobro vzdušje na odbojkarski tekmi med ptujsko in šempetrsko ekipo. Po slabšem prvem nizu so se varovanke trenerke Eve Vedlin Gojčič bolj angažirale v nadaljevanju in so tekmo dobile s 3:1. O dogajanju na parketu je trenerka dejala: „Z izjemo igre v prvem nizu lahko za igro v ostalih treh pohvalim svoje igralke. Dobro so komunicirale med seboj in so zasluženo prišle do nove zmage." KEA iz Šempetra je bolje začela obračun na Ptuju, saj jim je pripadel uvodni niz z rezultatom 20:25. V domači vrsti je bilo nekaj „komuni-kacijskih šumov" pri posredovanjih, organizacijskih napak in slabših ser- uspelo še enkrat izenačiti, Šandorju pa v zadnjem napadu na tekmi ni uspelo premagati domačega vratarja in ostalo je pri delitvi točk. V naslednjem krogu se bodo Go-rišničani v petek v domači dvorani merili z ekipo iz Grosuplja. Alan Potočnjak, trener Gorišnice: „Prvi polčas smo odigrali slabo, a se nam je uspelo v drugem pobrati. Zadnjih 20 minut smo odigrali za oceno super in bili zelo blizu popolnega preobrata. Na žalost sta sodnika z izključitvami naših igralcev v zaključku precej krojila rezultat." Gladek poraz pri vodilni ekipi lige: Krško - Velika Nedelja 37:23 (22:9) VELIKA NEDELJA: Bezjak (2 obrambi), Matoševič (6 obramb); V. visov, kar so gostje predvsem z dobro obrambo pretvorile v osvojen niz. Že v prvem nizu je na parket stopila na mesto korektorja Ana Horvat, ki je bila v nadaljevanju tekme ključna odbojkarica domače vrste na poti do zmage. Izkušena igralka je dosegla največ točk in je uspešno zaključevala akcije iz prve in tudi druge linije. Prav tako je povlekla svoje soigralke do učinkovitejše igre. Šibka točka Kovačec, Grabovac 4 (3), Borko 2, Kralj, Toplak, Majhen 10, Torič, Sraga 7. Trenerja Uroš Krstič in Davorin Kovačec. SEDEMMETROVKE: Krško 6/6; V. Nedelja 6/3. IZKLJUČITVE: Krško 2; V. Nedelja 8 minut. IGRALEC TEKME: Luka Zupančič (Krško). Zaradi bolezni in poškodb je ekipa Velike Nedelje v Krško odpotovala v precej okrnjeni zasedbi, kar se je močno poznalo tudi na končnem rezultatu . Krško je hitro povedlo s 6:0, pri čemer so gostje poleg sedemmetrovke Žiga Borka zapravili še štiri mete iz izdelanih akcij. Vratar Krškega Luka Zupančič je branil fantastično in do odmora zbral kar 13 obramb. Krčani so letos glavni favorit za zmagovalca Ženskega odbojkarskega kluba Ptuj na tej tekmi je bil servis, medtem ko so imele dober sprejem, veliko točk so dobile s pametnimi zaključki. Pri tem je izstopala zelo učinkovita Vita Hentak, ki je dosegla lepo število točk. Z višjim nivojem igre so tako domačinke dobile drugi niz s 25:20, medtem ko je bil tretji niz izenačen do same končnice, do izida 20:20. Takrat je na servis prišla Danaja Mla- 1. B SRL (m) REZULTATI 10. KROGA: Črnomelj - Moškanjci-Gorišnica 32:32, Krško - Velika Nedelja 37:23, Kočevje - Jadran Hrpelje-Kozina 31:28, Ajdovščina - Radovljica 31:36, Grosuplje -Butan plin Izola 30:28, Herz Šmartno -Mokerc-Kig 29:27. 1. KRŠKO 9 S 1 0 17 2. GROSUPLJE 10 7 1 2 15 3. RADOVUICA 9 7 0 2 14 4. MOKERC-KIG 9 6 1 2 13 5. BUTAN PLIN IZOLA 9 6 0 3 12 6. HERZ ŠMARTNO 9 6 0 3 12 7. AJDOVŠČINA 10 5 0 5 10 8. KOČEVJE 9 4 0 5 S 9. DOL TKI HRASTNIK 9 3 0 6 6 10. ČRNOMELJ 10 2 2 6 6 11. VELIKA NEDELJA 9 2 0 7 4 12. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 9 1 1 7 3 13. JADRAN HRPEUE - KOZINA9 0 0 9 0 1. B DRL in imajo ekipo sestavljeno iz številnih odličnih igralcev, ki so v preteklosti že uspešno igrali med elito. Med drugim so to Marko Sintič, Adam Seferovič, Jaka Jakše, Matej Kučič, Filip Baznik in Andraž Dragan. „Gre za ekipo, ki bi se enakovredno kosala za obstanek v Ligi NLB. Vedeli smo, kaj nas čaka, obenem pa se je poznala odsotnost predvsem naših pomembnih mož v obrambi. Enostavno se fizično nismo mogli kosati z igralci Krškega. Zmagovalec je bil znan že do odmora," je po tekmi povedal pomočnik trenerja Davorin Kovačec. V 2. polčasu so domačini zaigrali z igralci s klopi in tekma je bila takoj precej bolj izenačena. Na trenutke so celo bolje izgledali igralci Velike Nedelje, kjer se je z novo odlično napadalno predstavo izkazal kadetski reprezentant Blaž Majhen. Da lepo napreduje, je dokazal tudi 18-letni Borna Sraga, ki je mrežo Krškega zadeval z meti iz razdalje. „Kljub visokemu porazu so nekateri mladi fantje pokazali, da bi v prihodnosti lahko bili še kako zanimivi. Tehnično nismo prav nič zaostajali za Krškim, je pa bistvena razlika v fizični moči, ki je bila popolnoma na strani Krškega. Želim jim, da še naprej igra- kar, ki je Šempetrčanke dobro oddaljila od mreže, prav tako pa so njene soigralke dobro odigrale v bloku in napadu za izid 25:21. V četrtem nizu so Ptujčanke držale visok nivo igre in koncentracijo za izid 25:21. Po poškodbi rame podajalke Da-naje Mlakarje v zadnjem nizu dobila priložnost za igro Lana Lorenčič in ob njej še Tara Kloar, ki se je izkazala s konstantno nevarnimi servisi. Vse igralke so z izjemo prvega niza v nadaljevanju imele nekaj dobrih trenutkov v igri in so prišle do četrte prvenstvene zmage. Ptujčanke so tako še edina neporažena ekipa v vzhodni skupini 3. lige. David Breznik jo dobro in osvojijo 1. B DRL," je še dodal Kovačec. Več kot zadovoljni so bili tudi v taboru zmagovalcev. „Vedeli smo, da smo proti Veliki Nedelji v vlogi velikega favorita in iz tega razloga smo se odločili, da v 1. polčasu damo mi-nutažo prvi sedmerici ter v 2. polčasu igralcem, ki igrajo nekoliko manj. Moram reči, da sem pri nasprotniku videl kar nekaj 'zanimivega materiala' in potem še slišal, da gre za fante, stare 18 in 17 let. Ti fantje bodo že naslednje leto igrali vidno vlogo v V Straži pri Novem mestu je v nedeljo potekalo tekmovanje v ciklokrosu. Na njem so odlično nastopili tudi člani Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Mlajši mladinci so se pomerili na izredno zahtevni progi, Maj Bohak pa je v konkurenci 20 kolesarjev osvojil prvo mesto. David Adam je uspeh ptujskih kolesarjev odlično dopolnil s petim mestom, medtem ko je Luka Lupša zasedel enajsto mesto. Tekmovalci v kategoriji mlajših mladincev so premagovali izzive 35 minut, nato pa še en dodatni krog. Med mladinci se je odlično odrezal Nik Golob, ki je osvojil četrto mesto in pri tem prikazal svoje znanje in vztrajnost na dirki. članski konkurenci. Seveda Veliki Nedelji želim, da si pribori obstanek v ligi, mi pa odkrito napadamo 1. mesto in vrnitev v Ligo NLB," je povedal trener Krškega Aleš Sirk, nekoč odličen igralec Sevnice in Gorenja iz Velenja. V soboto, 25. novembra, ob 19.00 Veliko Nedeljo čaka nova težka preizkušnja. V goste jim prihaja vse boljše Šmartno, ki je na zadnjih šestih tekmah petkrat zmagalo. Nazadnje so doma dobili derbi proti Mokercu Igu. JM, KU V kategoriji deklic U15 je Kaja Adam zablestela z drugim mestom, medtem ko se je Hana Jeromel uvrstila na drugo stopničko med mlajšimi mladinkami. Vrhunski rezultati, ki so jih dosegli člani ptujskega kluba, so jasen kazalnik dobrega dela in predanosti, ki jo člani vlagajo v svoje kolesarske sposobnosti. Tekmovalci so se izkazali na izredno zahtevni progi, kar je zahtevalo vztrajnost, tehnično znanje ter izjemno fizično pripravljenost. Uspehi KK Perutnina Ptuj so rezultat odličnega dela celotne ekipe, ki se trudi in izpopolnjuje svoje spretnosti pod vodstvom strokovnih trenerjev in z močno podporo vseh članov kluba. UR 3. DOL - vzhod (ž) REZULTATI 5. KROGA: ŽOK Ptuj -KEA Šempeter 3:1, Bistrica II - Svol-ley 0:3, Celje - Weiler Volley Zreče2 3:0, Slovenj Gradec - ŽOK Mislinja 2:3. 1. ZOK M 2. Zok ptuj 3. KEA ŠEMPETER 4. SVOLLEY 5. BENEDIKT 6. CELJE 7. SLOVENJ GRADEC 8. WEILER VOLLEY ZREČE2 4 9. BISTRICA II 4 4 1 4 0 3 2 3 2 2 2 2 2 1 4 1 3 0 4 14:6 12:4 11:6 9:S S:7 7:7 7:13 4:9 0:12 V nedeljo sta bili v Hočah odigrani tekmi 1. državne odbojkarske lige za mladinke, na katerih so se Ptujčanke merile proti dvema domačima ekipama (članska ekipa Formisa nastopa v 1. ligi, op. a.). Rezultata: ŽOK Formis 1 - ŽOK Ptuj 2:0 in ŽOK Formis 2 - ŽOK Ptuj 1:2. Odbojka m 3. DOL - vzhod (ž), 5. krog Ptujske odbojkarice ostajajo neporažene zhod (ž), 5. krog karice ostajajo neporažene Ptujske odbojkarice so v derbiju kroga ugnale ekipo Šempetra. «fc*1 - - . ; j ■MH9 B^SÙÉ * " H ■sfpsr . '¡L* -V \ r, ; . ; > Í » . ■ -¿f _B_!_I IV.. j _J Maj Bohak (KK Perutnina Ptuj) r Foto: Damjan Adam Foto: Črtomir Goznik Hana Jeromel (KK Perutnina Ptuj) Foto: Damjan Adam Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Uspešni tudi v ciklokrosu torek • 21. novembra 2023 Šport Štajerski 15 Nogomet • 3. SNL - vzhod, 14. krog Drava in Videm na odmor z lepim naskokom pred tekmeci Zadnji krog jesenskega dela tekmovanja je prinesel nekaj presenetljivih rezultatov. Vodilna trojka na prvenstveni lestvici - Drava Ptuj, ZASE Videm in Krško - je namreč pobrala le dve točki. Izmed predstavnikov MNZ Ptuj sta se lepih zmag veselili ekipi Podvincev in Zavr-ča, medtem ko je Hajdina izgubila v Brežicah. Seštevek točk po štirinajstih odigranih krogih kaže, da so jesenski prvaki igralci Drave, sledi jim moštvo Vidma, ki je največje presenečenje prvenstva. Preostala trojica klubov iz MNZ Ptuj se je znašla v sredini lestvice, od 6. do 9. mesta jih ločijo tri točke. Podvinci - Koroška Dravograd 6:2 (4:0) STRELCI: 1:0 Kolenko (6.), 2:0 Pihler (9.), 3:0 Orovič (10.), 4:0 Oro-vič (30.), 5:0 Šmrček (52.), 5:1 Staj-nko Knez (55.), 6:1 Orovič (60.), 6:2 Kogelnik (65.) PODVINCI: Gorenjak, Ramšak, Pihler, Anžel, Modrič, Šmrček (od 77. Vršič), Dumbovič (od 46. Petrinec), Kolenko, Živič (od 54. Majcen), Orovič, Zajko (od 62. Simonič). Trener: Aleš Čeh. Na igrišču z umetno travo na Ptuju so Podvinčani proti zadnjeuvrščeni ekipi lige idealno začeli tekmo, saj so v uvodnih desetih minutah dosegli tri zadetke in s tem praktično že odločili zmagovalca. Prva zadetka sta padla po odmerjenih podajah z leve strani, prvič je odbito žogo v mrežo pospravil Jakob Kolenko, medtem ko se je drugič s strelom s približno trinajstih metrov izkazal Alen Pihler. Kapetan Jernej Orovič je po uspešnem preigravanju zadel v vratarjev kot s približno petnajstih metrov. O odličnem startu je branilec Pod-vincev Žiga Ramšak dejal: „V tekmo smo stopili tako, kot smo se dogovo- rili v slačilnici. Trije zgodnji zadetki so bili ključ do nove zmage." Visoko vodstvo je nekoliko uspavalo varovance trenerja Aleša Čeha, ki je vso tekmo spodbujal igralce k polnemu angažmaju in je bil vidno nezadovoljen v nadaljevanju, ko je njegova ekipa dobila dva zadetka. A pred tem je v prvem polčasu po dolgi akciji še enkrat dobro reagiral in zadel Jernej Orovič - 4:0. Slednji je najbolj vlekel svoje soigralce naprej, ki so bili celotno tekmo bistveno boljši tekmec od Dravograda, ki je v prvem polčasu le enkrat konkretneje streljal na vrata. V nadaljevanju so Korošci dosegli dva zadetka, najprej je po odbiti žogi z osmih metrov zadel Noel Stajnko Knez, nato pa je z odmerjenim strelom s šestnajstih metrov lepo zadel Peter Kogelnik. Tudi domačini so v nadaljevanju dosegli še dva lepa zadetka, pri prvem je David Šmrček zadel z diagonalnim strelom po tleh, pri drugem pa je s pravo mojstrovino zadel Jernej Orovič. „Glede na vse priložnosti, ki smo jih imeli, bi lahko bil rezultat celo še višji. Kljub temu je končni rezultat za nas zadovoljiv, tudi v igralnem smislu smo odigrali kar dobro tekmo," je dejal Ramšak. Brežice 1918 Terme Čatež - Hajdina 3:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Barnabas Tanyi (27.), 2:0 Barnabas Tanyi (54.), 3:0 Barnabas Tanyi (90.), 3:1 Lipavšek (91.) HAJDINA: Zupanič, Horvat, Gojko-šek, Rajh (od 78. Lozinšek), R. Medved, Pal, Emeršič (od 36. Pišek), Ko-vačec (od 58. Mesarič), N. Medved (od 78. Zupanič), Ljubec, Lipavšek. Trener: Miran Emeršič. Pred nogometaši Hajdine je bil proti mladi, hitri in kakovostni ekipi Brežic težak test. Domačini so prišli na koncu do navidezno gladke zmage s 3:1, do katere jih je lastnoročno pripeljal Miklos Barnabas Tanyi. Najboljši strelec 3. lige je tokrat zabil tri zadetke, skupno jih je na svoj konto vpisal že kar 19. Prvi izmed tokratnih REZULTATI 14. KROGA: Avto Rajh Ljutomer - Rače 1:0 (0:0), Podvinci - Koroška Dravograd 6:2 (4:0), Ko-rotan Prevalje - ZASE Videm 1:1 (0:1), Šampion - Drava Ptuj 0:0, Brežice 1919 Terme Čatež - Hajdina 3:1 (1:0), Premium Dobrovce - Zavrč 0:3 (0:0), Šmartno 1928 - Krško 1:0 (0:0). 1 DRAVA PTUJ 14 10 3 1 43:9 33 2. ZASE VIDEM 14 9 4 1 27:14 31 3. KRŠKO 14 7 3 4 44:22 24 4. KOROTAN PREVALJE 14 7 3 4 27:17 24 5. RAJH LJUTOMER 14 7 3 4 24:23 24 6. PODVINCI 14 6 4 4 28:23 22 7. BREŽICE ČATEŽ 14 7 0 7 37:29 21 8. ZAVRČ 14 5 4 5 23:16 19 9. HAJDINA 14 6 1 7 26:24 19 10. ŠAMPION 14 5 3 6 23:33 18 11. ŠMARTNO 1928 14 5 0 9 15:35 15 12. RAČE 14 4 2 8 14:24 14 13. P. DOBROVCE 14 3 2 9 14:30 11 14. K. DRAVOGRAD 14 1 0 13 9:55 3 treh je bil plod daljše akcije, v kateri je Madžar dobro zaključil s strelom znotraj kazenskega prostora, druga dva pa je omenjen igralec dosegel iz protinapadov, ko je šel do konca in odločil tekmo. V končnici je najlepši zadetek na tekmi ali pravi evrogol s strelom z leve strani za Hajdino dosegel Kristian Lipavšek. S tem je ublažil poraz, ki je glede na dogajanje na zelenici vseeno previsok. V igri ni prevladovala nobena ekipa, bolj je šlo za izenačen obračun, v katerem pa so bili Brežičani (beri: Tanyi) konkretnejši v zaključkih napadov. Trener Hajdine Miran Emeršič je po tekmi na kratko strnil dogajanje: „Šlo je za odprto in enakovredno tekmo, ki jo je z individualno kakovostjo odločil Miklos Barnabas Tanyi." Premium Dobrovce -Zavrč 0:3 (0:0) STRELCI: 0:1 Šabotič (58., ag), 0:2 Potočnik (67., z 11-m), 0:3 Kukovec (81.) ZAVRČ: Maroh, Zorec, Draškovič, Hren, Bojnec (od 86. Jambriško), Kajzer, Koren, Potočnik (od 79. Mi-halič), Kukovec (od 86. Cesar), Pre- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Podvincev so gostom iz Dravograda nasuli pol ducata zadetkov. dikaka (od 78. Lazar), Zorko (od 86. Vočanec). Trener: Robert Hojnik. Nogometaši Zavrča so unovčili boljšo igro na obračunu s Premiu-mom in vzeli dragocene točke. V Dobrovcih so se to jesen opekle že številne ekipe, a izkušeni trener gostov Robert Hojnik s svojimi varovanci domačinom ni dovolil novega presenečenja. Domačini so imeli v obeh polčasih po eno stoodstotno priložnost, a se je obakrat izkazal vratar Žiga Maroh. Na drugi strani so bili gostje v prvem delu v igri za nianso boljši nasprotnik in so si priigrali nekaj solidnih situacij za zadetek, ki pa so ostale neizkoriščene. Z boljšo igro so v drugem polčasu dosegli tri zadetke, že po prvem so prevzeli popolno kontrolo nad dogajanjem na zelenici. Povedli so po predložku Erika Zorca in nespretnem posredovanju na prvi vratnici pri izbijanju žoge Fe-rida Šabotiča, ki je dosegel avtogol. Po vodstvu so Zavrčani popolnoma zagospodarili na igrišču in do konca tekme dosegli še dva zadetka. Najprej je po prekršku nad Rokom Zorkom enajstmetrovko realiziral kapetan Denis Potočnik, nato pa je Matevž Kukovec s približno sedemnajstih metrov čez živi zid vrhunsko izvedel prosti strel. Zavrč je s tem prišel do pomembne zmage, po kateri je trener Robert Hojnik povedal: „Z zmago tem, kar so prikazali moji igralci, sem Futsal • 1. SFL, 7. krog Znova do točke v zadnjih sekundah THE Nutrítíon Extrem -Meteorplast ŠIC bar 6:6 (3:2) STRELCI: 0:1 Alen Ruis (6.), 1:1 Debeljak (10.), 1:2 Lipovšek (12.), 2:2 Andraž Žlindra (17), 3:2 Andraž Žlindra (18.), 4:2 Anže Žlindra (22.), 5:2 Gregorič (24.), 5:3 Alen Ruis (32.), 5:4 Matan (37), 5:5 Aljaž Ruis (39.), 6:5 Gregorič (40.), 6:6 Matan (40.). METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrec, Lovrenčič, A. Goznik, M. Go- znik, Trdin, Rajter, Matan, Kos, Alen Ruis, Lipovšek, Aljaž Ruis, Gjurasek. Trener: Robert Grdovič. Ljutomerčani so še drugič v desetih dneh gostovali v Sodražici. Medtem ko so bili v tekmi osmine finala pokala Terme Olimia boljši od tekmecev in se z rezultatom 5:4 uvrstili v četrtfinale (tam jih čakata dve tekmi s Sevnico, op. a.), so imeli v tokratnem prvenstvenem obračunu veliko sreče, da so osvojili točko. »Domačini so bili veliko boljši nasprotnik. Večji del tekme so veliko tekli in igrali presing, zato so si razliko treh zadetkov (5:2) povsem zaslužili. Nam je tokrat manjkalo energije in hrabrosti. Po visokem zaostanku smo začeli igrati s petim igralcem v polju, kar se je izkazalo za odlično potezo in mojim varovancem velja čestitati za prikazano igro. Po izenačenju smo poskušali zmagati, kar pa bi se nam skoraj maščevalo. Po ponovni prednosti gostiteljev nam je v izdihljajih tekme uspelo spretno in srečno izid poravnati,« je po tekmi dogajanje na terenu povzel trener ljutomerske ekipe Robert Grdovič. Meteorplast ŠIC barje v Sodražico odpotoval brez Roka Šnofla (okreva po operaciji) in Adrijana Trstenja- Pokal Terme Olimia, žreb četrtfinala (igrata se dve tekmi, prve 9. 1., povratne 30. 1. 2014): Meteorplast Šic bar - Sevnica Oplotnica - Bronx Škofije Siliko - Dobrepolje Oplast Kobarid - Dobovec Foto: Črtomir Goznik Ljutomerčani so v letošnji sezoni na sedmih tekmah vpisali že tri remije. 1. SFL REZULTATI 7. KROGA: The Nutriti- on Extrem - Meteorplast Šic bar 6:6 (3:2), Oplast Kobarid - Bronx Škofi- ¡e 5:2 (1:0), Sevnica - Siliko Vrhnika 0:4 (0:2), Dobrepolje Dobovec 0:3 (0:1). 1. DOBOVEC 6 6 0 0 40:4 18 2. SILIKO VRHNIKA 6 5 0 1 29:14 15 3. METEORPLAST ŠIC 7 2 3 2 32:32 9 4. OPLAST KOBARID 6 2 2 2 17:21 8 5. SEVNICA 7 2 1 4 17:23 7 6.NUTRITION EXTREM 7 1 3 3 21:31 6 7. BRONX ŠKOFIJE 7 1 2 4 18:34 5 8. DOBREPOLJE 6 1 1 4 17:32 4 ka (bolezen). Kljub temu so imeli Ljutomerčani do 17. minute dvoboj rezultatsko pod kontrolo, a je pri vodstvu 1:2 sledil preobrat. Domačini so s štirimi zaporednimi goli povedli 5:2 in kazalo je, da bo zmaga ostala v Sodražici. S petim igralcem v polju se je ljutomerska ekipa vrnila v igro, a v dramatični končnici skoraj ostala brez točke. V zadnji minuti tekme so najprej povedli gostitelji, a je An-teju Matanu le nekaj sekund pred zadnjim sodnikovim žvižgom uspelo izenačiti na končnih 6:6. Za Meteorplast je to že tretji remi v sezoni. Ljutomerčani so se iz primeža poraza »izvlekli« že drugič zapored, saj je v izdihljajih tekme minulega kroga, ko je v Ljutomeru gostoval Oplast iz Kobarida, za izenačenje (3:3) zadel Tilen Rajter. V 8. krogu bo Meteorplast ŠIC bar v Ljutomeru v petek, 24. novembra, gostil škofijski Bronx. V uvodnem krogu prvenstva sta se ekipi v Škofijah razšli z neodločenim rezultatom 5:5. NŠ zadovoljen. Nisem pa bil zadovoljen s tem, kako smo se odzvali po nekaj izgubljenih žogah, saj smo nekajkrat slabo stali in smo s težavami rešili nekatere situacije. To moramo v prihodnje popraviti, da bomo lahko še uspešnejši." Korotan Prevalje - ZASE Videm 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Petek (5.), 1:1 Kovač (71., z 11-m) ZASE VIDEM: Zajc, Mesarič, Zdovc, Čuš (od 83. Žižek), Petek, Ferčec, Rogina, Cesar, Kelc, Kurež (od 66. Šegula), Podbrežnik. Trener: Luka Gajšek. RDEČI KARTON: Ferčec (56., Videm). Po porazu proti Šmartnemu so se v taboru Vidma pred tekmo s Koro-tanom odkrito pogovorili in so nato na težkem gostovanju odigrali dobro tekmo. Večino časa se je tekma na umetni travi odvijala med obema kazenskima prostoroma, šlo je za čvrst obračun dveh precej izenačenih ekip. Gostujoča zasedba ZASE Videm je odlično odprla obračun, saj je po kotu Roberta Kureža žoga v kazenskem prostoru našla Žana Petka in pristala v golu - 0:1. Prevaljčani so bili po zadetku v manjšem šoku, a so se hitro pobrali in so v nadaljevanju polčasa prevladovali v igri. Nevarni so bili predvsem iz prekinitev, a v zaključkih so bili premalo zbrani, da bi rezultat izenačili. Na drugi strani bi gostje lahko prišli še do drugega zadetka, a je Robert Kurež v prvi situaciji ena na ena z vratarjem z lobom streljal čez vrata, v drugi pa mimo vrat. Domačini so zapretili preko Urha Grešovnika, a je njegov strel z razdalje dobro zaustavil vratar Denis Zajc. Ni pa mogel zaustaviti svoje noge pri prekršku David Ferčec, ki je dobil v 56. minuti drugi rumeni karton in je bil posledično izključen. Z igralcem več v polju so Korošci iskali zadetek in so ga tudi dosegli, ko je pravilno dosojeno enajstmetrovko realiziral Kan Kovač - 1:1. Do konca tekme so domačini napadali, medtem ko so se gostje zelo borili, da bi se izognili drugemu zaporednemu porazu. Na koncu je imel Videm celo priložnost za zmago, ki pa je Marko Šegula ni izkoristil. Svoj pogled na tekmo je podal trener ZASE Vidma Luka Gajšek: „Če-stitam fantom za prikazano, še prav posebej pa za izredno borbenost, ki so jo pokazali v zadnje pol ure tekme, ko smo igrali z igralcem manj v polju. Dobro so zaprli prostor in niso dovolili Korotanu, da bi prišel do priložnosti. Šlo je za dokaj izenačeno tekmo, tako da je končni rezultat kar pravičen." Šampion - Drava Ptuj 0:0 DRAVA PTUJ: Horvat, Jadric, Ja-nežič, Begovič, Marot, Erhatič, Love-njak, Mlakar, Šalamun (od 73. Blaj), Begonja (od 73. Kmetec), Dukadin. Trener: Edo Flego. Na stadionu Olimp Celje je na slabi igralni površini z umetno travo domači Šampion gostil ptujsko Dravo. Ptujčani so v knežje mesto prišli po zmago in so bili bližje njej kot nasprotnik, a na koncu so se morali zadovoljiti z delitvijo točk. V prvem polčasu si nobena ekipa ni priigrala konkretnejše priložnosti. Nogometaši Drave so na različne načine poizkušali prebiti zelo defenzivno naravnano ekipo Šampiona. Celjski nogometaši so v prvem polčasu občasno še pokazali kanček ofenzivne usmerjenosti, medtem ko so se v drugem polčasu še bolj povlekli v obrambno formacijo. Ptujčani so iskali poti do zadetka, a so bili pri kar nekaj strelih z glavo premalo natančni. Izpostaviti velja situacijo, ki jo je zapravil Dino Dukadin, in sporno situacijo, ko po prekršku nad Taijem Kmetcem glavni sodnik ni dosodil najstrožje kazni. Slednja odločitev je bila mejna in igralci Šampiona so se v tej situaciji srečno rešili, kakor so se srečno rešili tudi pri še nekaterih drugih akcijah ter zaključnih strelih Drave. Ptujčani so bili bistveno boljši nasprotnik v drugem delu, a tokrat niso zadeli in so se morali zadovoljiti s točko. Nik Erhatič, Drava: „Glede na prikazano skozi celotno tekmo in priložnosti, ki smo jih imeli, predvsem v drugem polčasu, smo malo razočarani, da v Celju nismo zmagali. Z osvojeno točko smo vseeno potrdili naslov jesenskega prvaka v 3. ligi vzhod in s tem delom prvenstva smo lahko v klubu kar zadovoljni." David Breznik Športni napovednik Nogomet • Pokal Pivovarna Union RAZPORED TEKEM, V TOREK, 21. 11., OB 13.30: Zavrč - Triglav Kranj; V SREDO, 22. 11., ob 13.00: Fužinar Ravne - Kalcer Radomlje, Olimpija Ljubljana - Rudar Velenje, IB 1975 Ljubljana - Rogaška; OB 13.30: Od-ranci - Koper; OB 17.00: Gorica - Domžale; OB 18.00: Nafta 1903 - Celje; V ČETRTEK, 23. 11., ob 13.00: Primorje eMundia - Maribor; OB 16.00: Eltron Šenčur - Mura; V SOBOTO, 25. 11., OB 13.00: Podvinci - Tabor Sežana, Roho - Ilirija 1911, Rudar Trbovlje - SIJ Acroni Jesenice, Aluvar Gančani - Beltinci Klima Tratnjek; V NEDELJO OB 11.00: ZASE Videm -Hajdina; OB 12.00: Čarda Martjanci - Prekmurec Dobrovnik; OB 13.00: Središče - Avto Rajh Ljutomer. JM 16 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija torek • 21. novembra 2023 Strelstvo • Veteransko prvenstvo 2023 Osem odličij za Kidričane, Ptujčane in Juršinčane V oktobru je na centralnem strelišču v Ljubljani potekalo veteransko prvenstvo 2023 v streljanju z zračno pištolo in serijsko zračno puško na 10 m, na katerem so z dobrim streljanjem odličja osvojili ptujski, juršinski in kidričevski strelci. Stanislav Golc in Jurček Lamot do dvojne zmage V konkurenci veteranov s pištolo nad 70 let sta zablestela kidričevska strelca Stanislav Golc (176) in Jurček Lamot (170), ki sta si pristreljala prepričljivo dvojno zmago, bronasto odličje je tokrat osvojil večkratni državni prvak Ptujčan Milan Stražišar s 164 krogi, peti je bil Kidričan Marijan Petek (148). V kategoriji veteranov s pištolo nad 60 let si je srebrno odličje pristre-ljal predsednik juršinski strelcev Mirko Moleh (184), ki je za dva kroga zaostal le za novim grosupeljskim prvakom Antonom Lesarjem (186), 20. je bil Janko Berlak (157) iz Juršincev ter 22. Ptujčan Stanko Kozel (130). Foto: Strelski klub Ptuj Ptujski veterani so se na prvenstvu v Ljubljani veselili novih odličij z zračno puško in pištolo. Z leve Jernej Luževič, Kristina Pšajd, Milan Stražišar, Darinka Mojzer in Stanko Kozel. V najmlajši kategoriji veteranov nad 50 let s pištolo je zmagal Miha Vojvoda (188) iz Olimpije, štirje krogi pa so tokrat do odličja zmanjkali juršinskemu strelcu Ludviku Pšaj-du (177), ki je osvojil sedmo mesto. Ptujski strelec Jernej Luževič je s 155 krogi osvojil 23. mesto. V ženski konkurenci je med veterankami s pištolo nad 60 let aktualna prvakinja Ptujčanka Darinka Mojzer s 156 krogi osvojila drugo mesto, zmagala je kočevska strelka Stanka Kep s 171 krogi. V ekipni tekmi veteranov nad 50 let starosti je bila prepričljivo najboljša Olimpija s 544 krogi, ekipni naslov podprvakov pa so si pristre-ljali Juršinčani s 518 krogi. Srečno, le za krog, so prehiteli Novomeščane na tretjem mestu s 517 krogi, osmo mesto so osvojili Ptujčani (449). V kategoriji nad 70 let so bili brez konkurence Kidričani, ki so dosegli 494 krogov. Bron za Ptujčanko Kristino Pšajd Med veterankami s puško v kategoriji nad 70 let se je bronastega odličja razveselila Ptujčanka Kristina Pšajd, ki je dosegla 138 krogov, zmagali sta strelki iz Medvod, Marija Jamnik (159) in Anastazija Ada-movič (156). V moških kategorijah s puško tokrat spodnjepodravski strelci niso imeli aktivnih svojih predstavnikov. Simeon Gonc Planinski kotiček Sevniška planinska pot 3. 12. 2023 Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 3. decembra, ob 5.20 na železniški postaji Pragersko. (možen je odhod z vlakom iz Ptuja ob 5.07). Z vlakom se bomo popeljali do Radeč, od koder se bomo po novi gozdni poti povzpeli na razgledno točko Brunk. Ogledali si bomo znamenito cerkev sv. Treh kraljev, kjer je pridigal že Primož Trubar. Nato pa poizkusili domače dobrote marljive gospodinje Duške z Brunka. Pot bomo nadaljevali na Leskovec, od koder se odpira širok razgled po Dolenjski. Dobre volje jo bomo mahnili naprej mimo starodavnih zidanic ter se vmes ustavili še na kakšni zanimivi točki ob poti. Strošek izleta znaša 7 EUR, IJPP vozovnico za vlak si vsak kupi sam na vlaku ali železniški postaji, seveda lahko še naprej koristite brezplačne vozovnice starejših od 65 let oziroma upokojencev za vlak. Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do petka, 1. 12. 2023. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20231203, namen »sevniška«. Vodil bo Uroš Vidovič. Nogomet • 2. SNL Vodilni prekmurski dvojec poražen, tekmeci bodo prezimili korak bližje Slovenski drugoligaši so s tekmami 18. kroga zaključili jesenski del sezone, nadaljevanje jih čaka v začetku marca. Na vrhu bo prezimil prekmurski dvojec iz Lendave in Beltincev. Nafta je pred sezono precej zmanjšala število madžarskih nogometašev v svojih vrstah, očitno pa obdržala tiste prave. Z odličnimi napadalnimi predstavami so Lendav-čani pod vodstvom madžarskega stratega Jozsefa Bozsika dosegli največ zadetkov izmed vseh ekip, kar 35 (povprečno skoraj dva na tekmo). Najboljša strelca Nafte sta Toni Lun Bončina z desetimi in Stjepan Oštrek z devetimi goli. Na drugem mestu je ekipa z najboljšo obrambo v ligi - Beltinci. Varovanci trenerja Damjana Gajserja so povprečno dobivali 0,77 zadetka na tekmo, ob tem pa tudi v napadalnem smislu niso veliko zaostali za Nafto. Jesenskega prvaka sta jih stala dva poraza v zadnjih treh krogih, prej so nanizali serijo desetih tekem brez poraza. Sledi trojica nekdanjih prvoliga-šev - Primorje, Gorica in Triglav -, ki bo tudi spomladi mešala štrene pri vrhu. Omenjenim pa že sledi ekipa iz Slovenske Bistrice, ki je eno prijetnejših presenečenj jesenskega dela sezone. Ekipa je pod vodstvom trenerja Gorana Stankoviča odlično začela sezono, saj je imela po petih tekmah na računu kar 13 od 15 močnih točk. Po zdravstvenih težavah Stankoviča je ekipo v 10. krogu prevzel Simon Dvoršak, ki mu je ekipo uspelo obdržati v zgornjem delu lestvice. V zad- njih štirih krogih so Bistričani trikrat zmagali doma (Bilje, Rudar, Jadran), v gosteh pa izgubili proti Nafti. REZULTATI 17. KROGA: Kety Emmi&Impol Bistrica - Jadran Dekani 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Fre-šer (11.); Krka - Dravinja 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Gliha (8.), 2:0 Maksimovič (63.), 2:1 Čakš (89., z 11 m); Gorica - Rudar Velenje 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Dos Santos (44.), 2:0 Bustos (78.); Ilirija 1911 - Nafta 1903 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Bartolj (11.), 1:1 Rebernik (55.), 2:1 Djermanovič (60.); Tabor Sežana - Tolmin 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Kavčič (32.), 1:1 Maloku (61.), 1:2 Prodanovič (68.), 2:2 Vrabec 93); Triglav Kranj - Beltinci Klima Tra-tnjek 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Nerguti (32.), 1:1 Dakič (63.), 2:1 Šalja (86., z 11 m); Fužinar Ravne - Vitanest Bilje 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Carl (20., z 11 m), 2:0 Carl (32.), 2:1 Perko (47., z 11 m), 3:1 Turičnik (85.); Primorje eMundia - Brinje Grosuplje 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Aleks Stoja-kovič (3.), 1:1 Dedič (18.). 1. nafta 1903 18 12 3 3 35:17 39 2. beltinci tratnjek 18 11 3 4 32:14 36 3. primorje emundia 18 9 6 3 25:16 33 4. gorica 18 9 4 5 28:16 31 5. triglav kranj 18 9 4 5 29:20 31 6. k. e. bistrica 18 9 3 6 29:23 30 7. brinje grosuplje 18 7 5 6 26:20 26 8. jadran dekani 18 7 5 6 24:22 26 9. tkk tolmin 18 6 5 7 22:29 23 10. vitanest bilje 18 6 4 8 32:32 22 11. fužinar ravne 18 5 4 9 24:34 19 12. rudar velenje 18 5 4 9 20:35 19 13. krka 18 5 3 10 25:31 18 14. dravinja 18 5 3 10 17:28 18 15. ilirija 1911 18 4 5 9 18:25 17 16. tabor sežana 18 1 7 10 19:43 10 JM Šah • 2. kolo ŠKL Ples • Plesni klub Remix Ptujskim šahistom tokrat štiri medalje Na svetovno prvenstvo s točko Trgatev V organizaciji ŽŠK Maribor Poli-gram se je nadaljevalo tekmovanje v tradicionalni Štajerski kadetski ligi za sezono 2023/24. V 2. krogu so se zbrali 104 mladi šahisti in šahistke iz 32 slovenskih osnovnih šol in ene iz tujine. Udeleženci so prišli iz Maribora, Celja, Vojnika, Slovenskih Konjic, Zreč, Slovenske Bistrice, Polskave, Kidričevega, Ptuja in še številnih drugih krajev. Od štiriperesne deteljice članov Šahovskega društva Ptuj so medalje osvojili dvojčka Svit in Zarja Gomboši ter Alisa Beranič. Udeležba učencev osnovnih šol ptujskega območja je v zadnjem času nekoliko skromnejša: redno se jih udeležujeta dvojčka Svit in Zarja Gomboši iz OŠ Breg Ptuj ter Alisa Beranič iz OŠ Kidričevo. Vsi trije so člani ŠD Ptuj, kakor tudi Anej Zlatolas, učenec OŠ Sp. Polskava. Tekmovanje se odvija v starostnih kategorijah U9, U12 in U15 absolutno. Glede na to, da je Alisa Beranič letos prešla iz U12 v U15, je njeno 2. mesto med šahistkami in 14. absolutno med 38 udeleženci lep uspeh. Lep uspeh je dosegel tudi Anej Zlatolas v kategoriji U15, ki je kot 36. nosilec ob koncu osvojil 5. mesto tako absolutno kot med fanti. Ob tem je petkrat zmagal proti bolje uvrščenim, tudi proti 3., 8. in 11. nosilcu, poraz pa je moral priz-natilet in4. nosilcu. V skupini U9 je med 27 udeleženci Svit Gomboši osvojil 3. mesto tako absolutno kot med fanti, njegova sestra dvojčica Zarja pa je bila 4. absolutno in 1. med dekleti. So pa prvi trije pri fantih osvojili enako število točk, tako da so končni vrstni red določili dodatni kriteriji. Vrstni red U9 (27): 1. (4.) Edvard Kaloh (OŠ Montesori MB) 6 točk, 2. (2.) Jakob Krajnc (OŠ Rada Robiča Ruše) 6, 3. (1.) Svit Gomboši 6 (3. med fanti), 4. (3.) Zarja Gomboši (oba OŠ Breg Ptuj), 5. (1. med devetimi dekleti) ... Vrstni red U15 (38.): 1. (1.) Daniel Ringbauer (Avstrija) 6,5 točke, 2. (2.) Alojz Skarlovnik (1. OŠ SI. Gradec) 6, 3. (34-)Tim Vahen (OŠ Stanka Glazer-ja Ruše) 5,5 ... 5. (36.) Anej Zlatolas (OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava) 5 ... 14. (12.) Alisa Beranič (OŠ Kidričevo) 4 (2. med štirimi dekleti)... Silva Razlag Hip hop street dance skupina članic Plesnega kluba Remix iz Ptuja bo konec meseca nastopila na svetovnem prvenstvu na Češkem. O tem, kako je do tega sploh prišlo, je več povedala Rebeka Ostroško. „Z našo skupino članic smo se udeležili plesnega festivala v Varaž-dinu in tam v svoji kategoriji osvojili 1. mesto. Kot zmagovalci kategorije smo nastopili tudi na gala večeru desetih najboljših skupin, kjer so nas sodniki še enkrat ocenjevali. Očitno smo bili dobri, saj smo osvojili 1. mesto. K meni je po tekmovanju pristopil eden izmed sodnikov in me vprašal, ali bi se v Sloveniji včlanila v Umetniško plesno združenje Slovenije (UPZS). Gre za podobno združenje, kot je Plesna zveza Slovenije, a na nekoliko drugačnih temeljih. Po premisleku in dodatnem informiranju sem povabilo sprejela in Remix včlanila v to zvezo. Temu je nato sledil naslednji korak, to je včlanitev v svetovno združenje WADF (World Artistic Dance Federation). S članstvom v tej zvezi se je mogoče udeležiti tudi svetovnih prvenstev," je povedala Rebeka. Letošnje svetovno prvenstvo WAD F bo potekalo med 25. in 29. novembrom v Liberecu na Češkem. Rebeka Ostroško takole nadaljuje zgodbo o nastopu ptujske skupine na tem tekmovanju. „Naša plesna šola deluje šele eno leto (prvo obletnico so praznovali oktobra, op. a.), zato še nismo mogli nastopiti v kvalifikacijah, tj. na državnem prvenstvu. Je pa omenjeni sodnik s tekmovanja na Hrvaškem, ki je v naši skupini videl velik potencial, poskušal preko organizatorjev SP za nas dobiti posebno povabilo. To se je na koncu res zgodilo in tako bo naša skupina dejansko nastopila na Češkem." V plesnem klubu Remix sicer v sedmih skupinah trenutno pleše 70 članov, najmlajši med njimi so stari tri leta. Z njimi kot trenerka dela Rebeka Ostroško. JM Najboljša trojica med dekleti U9, v sredini zmagovalka Zarja Gomboši iz OŠ Breg Ptuj Začetek kadetske lige Spodnje Podravje 2023/24 Šahovsko društvo Ptuj vabi učence vseh slovenskih osnovnih šol na drugo izvedbo Odprte kadetske lige Spodnjega Podravja 2023/24. Prvi krog bo odigran v petek, 24. novembra, s pričetkom ob 15.30 v prostorih društva, Belšakova 20a, Budina-Brstje. Naslednji termini bodo objavljeni naknadno. Tekmovanje bo potekalo v treh enotnih kategorijah U9, U12 in U15. Tako kot na lanski prvi izvedbi bodo tudi tokrat pripravljene medalje za najboljše v posameznem krogu kakor tudi ob zaključku. Nastop na omenjeni ligi je obenem dobra priprava za prihajajoča regijska in državna osnovnošolska prvenstva. Članska skupina hip hop street dance plesalk Plesnega kluba Remix se pripravlja za nastop na svetovnem prvenstvu na Češkem. V skupini je 17 plesalk, nastopile pa bodo s točko Trgatev. Foto: D. V torek • 21. novembra 2023 Nasveti Štajerski 17 Domača lekarna Zeleni nasvet Apniti, kdaj in zakaj? Mnogi menijo, da je apnenje eden izmed obveznih ukrepov na zelenjavnem vrtu. Posebej po letošnjem poletju, ko je zemlja zbita, sesuta, predvsem pa je bilo veliko bolezni, mnogi menijo, da bodo z apnenjem zemlji pomagali. Pa je res tako? Najpogosteje pa je pH na vrtu previsok Apnenje ni ukrep razkuževanja tal, z njim prav tako ne rahljamo zemlje, z apnenjem na najcenejši način uravnavamo pH zemlje. Rastline imajo najraje pH nekje okoli 6 na peščenih oz. 6,5 na težjih tleh. Zelo pogosto pa na vrtovih analiza pokaže pH nad 7,0. V tem primeru je moten sprejem mnogih mikrohranil, kot je bor. Prav tako je že moten sprejem fosforja in kalija, ki ima pomembno vlogo pri kakovosti pridelka (sladkorji) in predvsem odpornosti rastlin. Previsok pH tudi pomembno vpliv na razgradnjo organske snovi v humus, preperevanje mineralov, torej tudi na samo tvorbo rodovitnega dela prsti. Z apnenjem, kot vidite, torej lahko naredite veliko škode, če dvigujete pH po nepotrebnem oziroma takrat, ko je sam po sebi že visok. Če analiza res pokaže bazično reakcijo vaših tal (visok pH), svetujem, da vsaj na gredice, kjer boste sadili plodovke, nasujete nekaj kisle šote in to počnete kar nekaj let. Nekje 10 l / 1 m2 bi je pri tako visokem pH nasula in pomešala z zemljo. A to naredimo seveda pred sajenjem sadik. Če se borite z mahom, vedite, da je le-ta posledica poslabšane strukture zemlje (zbitosti tal) ne pa kisle zemlje. Res je, da apnenec zemljo rahlja, a pri tem se pH ne sme spremeniti. Zato namesto apnenca uporabite raje agrozeo-lit, morda tudi kremenčeve peske, če niste prepričani o kislosti vaše zemlje. Najbolje se zagotovo obnese agrozeolit. Danes ga že lahko nabavite tudi v trgovinah. Če se borite z mahom, ves čas pazite, da bo zemlja zračna. Če jo kje še dobite, lahko mah posujete tudi z zeleno galico (40-60 g/m2). Sicer pa mah ni škodljivec, ne škoduje vrtninam in ni potrebe, da bi ga zatirali. Z okopavanjem, zračenjem ga sproti uničujete. Mleti apnenec je samo mleta kamnina in ni agresiven, ne škoduje mikroorganizmom. Nekaj o pH-ju zemlje oziroma ali res lahko brez analize vemo, da je zemlja kisla (ali alkalna) Težave z mahom so postale ponekod že velike in tudi tukaj najde- jo ljudje rešitev v apnenju. Zato naj razložim nekaj osnovnih pravil o apnenju oz. pH tal, zaradi katerega pravzaprav apnimo. Zemlja je zelo zapleten organizem, a pravi vrtnar ve, da je zemlja živa. Če v njej ni življenja, je lahko »na videz« še tako lepa, črna, rjava ..., pa ni rodovitna. pH tal ima pomemben vpliv na življenje organizmov v tleh, pa tudi na sprejem hranil v rastline. Zato se nobeni ukrepi, ki pH zemlje spreminjajo, ne izvajajo, če nam analiza ne pritrdi, da je zemljišče res kislo. Kljub temu da nekateri menijo drugače, v resnici ni rastline, ki vam lahko zanesljivo pokaže, da je zemlja kisla. Tudi če je v soseščini gozd, kislo zemljišče in travnik, morate vedeti, da ste vi zemljo na vrtu dolga leta povsem spreminjali in ni nikakor več podobna tisti naravni, v katero se človek še ni vtikal. Gnojenje z organskimi gnojili, kot sta kompost ali gnoj, vedno dviguje pH. Zemljo sicer zakisujemo z nekaterimi mineralnimi gnojili, pa tudi z odvzemom pridelka, odnašanjem vse rastlinske mase z vrta, a visok pH gnoja in komposta sta skoraj vedno močnejša. Zato nikoli ne apnimo kar na pamet, ker je tako nekdo rekel. Zagotovo pa ne apnimo vsako leto. Vrtnine so srečnejše pri nekoliko zakisani zemlji Za vrtnine je idealen pH med 6 in 7. Pri tem je lahko nekoliko nižji (do 5,5) na peščenih zemljiščih, na težkih tleh pa je ob rezultatih pod 6 že treba ukrepati. Ukrepanje pomeni seveda apnenje, čeprav ni samo kalcijev karbonat (apno) tisti, ki lahko dvigne pH. Ko skušam ljudem razložiti zakaj, jih vprašam, zakaj se je v preteklosti apno pravzaprav uporabljalo. Z njim so razkuževali, a ne? Razkuževanje pa pomeni uničevanje mikrobov, mikroorganizmov, ki povzročajo gnitje, smrad, bolezni, lišaje ... Že v začetku pa sem poudarila, kako pomembno je, da so v zemlji čim bolj številni, različni in številčni mikroorganizmi. Teh je veliko več kakor škodljivih, razen v izrednih primerih, prav te pa tako običajno povzročimo sami. Za apnom, apne-no moko, uničujemo tudi koristne organizme v tleh. Zemljo pravzaprav razkužimo. Res pa je, da pri zelo nizkem pH zemlje, v kislih tleh, le-ti tudi ne delujejo pravilno ali pa jih sploh ni, saj pogoji zanje niso ustrezni. Če ni mikroorganizmov, rastline tudi hranil ne sprejemajo ustrezno ali pa jim niso dostopna. Izbor pravega pripravka je pomemben Da pa ne bomo z apnenjem pretiravali, uničevali koristnega, ne samo škodljivega, predlagam, da se odločite za uporabo mletega apnenca. Dosegljiv je tudi v manjših pakiranjih, če ga zahtevate. Mleti apnenec je samo mleta, apnenčasta kamnina, ki je je v Sloveniji veliko. Ni tako agresiven in nima močnega, hitrega negativnega vpliva na mikrobe v tleh, prav tako pa zemljo rahlja, jo hrani s kalcijem, ki je na razpolago tudi rastlinam. Mleti apnenec ima tudi podaljšano delovanje, počasi se razgrajuje in uravnava pH zemljišč nekaj let. Lahko ga damo tudi v večjih količinah. Apno ali apnena moka pa delujeta hitro in lahko bi rekli razdiralno, vendar učinek spet hitro popusti in potrebno je novo apnenje. £ Kapusnice zelo slabo prenašajo kislo zemljo, pa vendarle ne apnimo na pamet, kar tako. Kdaj apnimo? Apnimo torej samo, če analiza tal pokaže, da je pH tal nižji od 6. Najbolje je apniti pozimi, ko zemlja počiva. Takrat so mikroorganizmi v zimskem spanju in apno nanje najmanj vpliva. Po drugi strani pa mora med gnojenjem z organskimi gnojili in apnenjem miniti vsaj 1 mesec. Če ste v zemljo že zadelali gnoj ali uporabili gnojevko, lahko apnite le tako, da mleti apnenec posujete po površini in ga pustite kar tam. Pravzaprav material za apnenje vedno puščamo na površini in pustimo, da počasi prodre v tla. + Zelo pomembno je tudi vedeti, da nekatere vrtnine ne prenašajo apnenja. Zato gredic, kjer bo naslednje leto rastel krompir, pa tudi rdeča pesa, ne apnimo. Dokazano je namreč, da sta apnenje in kras-tavost gomoljev povezana. Pravzaprav se je v poskusih apnenje poznalo še tri leta po sajenju. V jeseni torej gnojimo z gnojem, pozimi pa lahko popravljamo tudi pH zemlje. A nikoli na pamet. Apne-nje lahko povzroči več škode kakor koristi, če ga uporabljamo tam, kjer zemlja ni v resnici kisla. Miša Pušenjak Foto: MP Črna kumina ima veliko blagodejnih učinkov Foto: Pixabay Ali veste, da je semena črne kumine poznal že Hipokrat? Že takrat so semena in iz njih pripravljeno olje zelo cenili. Priporočali so ga zoper prehlade, okužbe, za krepitev imunskega sistema . Tako je, semena črne kumine so uporabljali že v Antiki in njihovo moč zelo cenili ter pogosto tudi opevali, posledično pa drago prodajali. Pozneje so sodobne študije potrdile, da gre za zelo zdravo živilo, v katerem je združenih ogromno koristnih snovi, seveda podobno velja za olje, v katerem najdemo nigelon in timokinon. Prvi pomaga predvsem pri težavah z dihanjem in velja za naravni antihistaminik, timo-kinon pa je znan po protivnetnih učinkih in kot močan antioksidant. Krepitev imunskega sistema Olje črne kumine se pogosto uporablja pri krepitvi imunskega sistema. Redno uživanje bo vaše telo obranilo pred različnimi okužbami oziroma snovmi, ki privedejo do okužb. Priporočajo predvsem uporabo v prehodnih obdobjih, ko so na pohodu virusi in prehladi. Za krepitev imunskega sistema se priporoča, da vsako jutro in vsak večer zaužijete eno žličko olja. Za lajšanje simptomov alergij pa se za olje odločite takrat, ko imate občutek, da je prišlo do alergijske reakcije. Razstrupite se Zaradi močnih antioksidantov, ki jih vsebuje olje črne kumine, boste poskrbeli za temeljito prečiščenje prebavnega sistema, obenem boste na ta način iz telesa odstranili strupene snovi. Tudi v tem primeru velja pravilo zmernosti. Dovolj bo, če boste dnevno zaužili dve žlički pripravka, torej žličko zjutraj in žličko zvečer. Zoper astmo, vročino in kašelj V olju črne kumine najdemo veliko protibakterijskih in protivnetnih učinkovin, ki pripomorejo tudi k ublažitvi kašlja, naravno znižujejo povišano telesno temperaturo in lajšajo simptome, povezane z astmo. Za astmatike se priporoča žlička olja črne kumine v vreli vodi, ki jo nato inhalirajo do dvakrat dnevno. Če vas muči močan kašelj, dodajte žličko vročemu čaju in ga nato po požirkih popijte. Nekaj olja lahko vtrete tudi v območje prsnega koša, kar bo spodbudilo izločanje sluzi. Olje v čaju bo pospešilo tudi znojenje in tako znižanje telesne temperature, kar boste kmalu občutili kot olajšanje. M. Koren Foto: Pixabay Kako vse pomaga olje črne kumine Izboljšanje vida Z oljem črne kumine je mogoče preprečiti nekatere napake in okvare, ki se lahko pojavijo pri staranju in pešanju vida, nekateri zdravilci pa govorijo o izboljšanju vida. Olje tako priporočajo tudi pri zdravljenju nekaterih očesnih infekcij, kjer ga priporočajo v kombinaciji s korenčkovim sokom. Bolečine v hrbtu Pri bolečinah v hrbtu olje črne kumine najprej dobro segrejte, nato pa z njim nežno zmasirajte problematična mesta in tja položite topel obkladek. Postopek ponavljajte vsaj dvakrat dnevno, dokler bolečine ne izginejo. Izpadanje las Olje črne kumine ima blagodejen vpliv tudi pri težavah s prekomernim izpadanjem las. Če boste nekaj olja vtrli v lasišče, to ne bo spodbudilo zgolj rasti las, ampak bo preprečilo tudi prezgodnje sivenje. Nekaj kapljic olja lahko dodate tudi šamponu za lase. 18 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 21. novembra 2023 Hajdina • Na obisku pri Društvu žena in deklet Gerečja vas Butična proizvodnja za poslovna darila v Nemčijo Članice Društva žena in deklet Gerečja vas se rade družijo in skupaj preživijo marsikatero uro prostega časa. Od pomladi do jeseni jih druži delo na majhni njivi pri članici Marjani, iz pridelka jeseni nastane posušena jušna zelenjava - domača vegeta. Ko jo zapakirajo v lično embalažo in dodajo še kakšen estetski ali praktičen detajl, nastane izvirno poslovno-protokolarno darilo, ki z Dravskega polja potuje v tujino, natančneje v Nemčijo. Na svoje delo so lahko Gere-čanke upravičeno ponosne, saj so veselje do druženja povezale z obdelovanjem zemlje, vzgojo ter predelavo pridelka, kar bi na koncu lahko preraslo celo v poslovno priložnost. Paketki, kot jih oblikujejo, so zelo pristni, butični in „od srca". „Zelenjadarce" so postale leta 2017 Članice društva južno zelenjavo vzgajajo od semena do pridelka, vse delo opravijo ročno, na ekološki način, brez škropiv. Iz posušene zelenjave naredijo vegeto, ki jo zapakirajo v skrbno izbrano embala- Članice društva ponosne ob svojih izdelkih Predsednica Magda Intihar pravi, da ni izključeno, da ne bi pridelave razširile, vendar o podrobnostih za zdaj ne želi govoriti. „Povpraševanja je veliko več, kot imamo trenutno pridelka. So že ideje, kako razvijati poslovni model, težko bi napovedovala vnaprej. Naj izpeljemo, pa se bomo potem pohvalile z izdelkom." žo. Iz paketka, ki nastane, je čutiti pristnost in predanost sodelujočih, njihovo vnemo in skrb, vse od dela na njivi do priprave zelenjave na sušenje in na koncu še pakiranja ter aranžiranja embalaže. „Prvič smo začele leta 2017. Ker se je projekt izkazal kot pozitiven in obetajoč, smo ga ponovile. V 2019 smo nabirale zelišča in jih sušile za čaj. Med korono je naše delo zastalo, od lani smo ponovno celo leto, od pomladi do pozne jeseni, v akciji," je povedala predsednica Magda Intihar. „Projekt pridelave sušene jušne zelenjave nam je nadvse všeč, ker je končni produkt zelo uporaben in cenjen. Zato niti najmanj ne dvomim, da ga naslednja leta ne bi nadaljevale ali celo širile. Povpraševanje po naših paketkih je večje, kot imamo na voljo pridelka. Občina Hajdina bi imela najmanj sto paketkov, pa smo jih lahko zagotovile samo 40, saj imamo vse ostalo že zakupljeno. Res je, da je dela veliko, a je konec leta, ko pakete izročimo naročnikom, zadovoljstvo nepopisno. Delamo toliko, kot zmoremo, ne želimo, da bi nam to postalo breme. Naj ostane pri druženju oziroma tisti meri, da združimo prijetno s koristnim. Delo na njivi nas v sezoni združi vsaj 15-krat. Delamo kakšni dve uri, potem sedemo za mizo, vsakič ena poskrbi za malico, poklepetamo, se nasmejimo ..." Zelenjavo posuši mojster ■ v* • v domači vasi Sadike zelenjave vzgajajo same; najprej je sejanje, potem dvakrat presajanje (pikiranje) in šele nato saditev na njivo. Na njivi so kar pogosto, treba je pleti, redčiti, okopa-vati. „Pridelujemo por, čebulo, zeleno, peteršilj, korenček in luštrek. Pridelka imamo okoli 400 kilogramov. Za 150-gramsko vrečico sušene jušne zelenjave potrebujemo dobre štiri kilograme sveže zelenjave. 95 odstotkov tekočine med sušenjem izhlapi. Dela je celo leto veliko, pridelka količinsko tudi ne tako malo, a ko je zelenjava posušena, so količine dejansko skro- mne. Pa nič zato, ker naši naročniki prepoznajo in cenijo naš trud, ročno in ekološko pridelavo ter kakovost. V preteklosti so nam zelenjavo sušili na posestvu biotehniške šole na Turniščah. Lani je prišlo do nesrečnega spleta okoliščin, saj se jim je pokvarila sušilnica. Ker smo imele zelenjavo pripravljeno, smo morale iskati drugo rešitev. Zelo smo bile vesele pomoči sovaščana Stanka Križanca, ki ima sušilnico za bučna semena. Izdelal jo je sam, deluje pa vrhunsko. Res smo zadovoljne in hvaležne, da nam pomaga. Naša jušna zelenjava - vegeta - je samo posušena, brez soli ali drugega konzervansa. Svežo zelenjavo očistimo in narežemo z mul- Foto: MZ Foto: CG Ormož • Občinsko dvorano demokracije zasedli osnovnošolci Ni plana B, čas je za ukrepanje Svetniški sedeži se še niso prav ohladili po ponedeljkovem zasedanju občinskega sveta, ko so jih v sredo ponovno ogreli člani otroškega občinskega sveta. Svoje predstavnike imajo tam ormoške osnovne šole: Ivanjkovci, Miklavž pri Ormožu, Ormož, Velika Nedelja in OŠ Stanka Vraza. Četrto redno sejo je odprl župan Danijel Vrbnjak, ki je vodil tudi uvodno proceduro potrditve mandatov novega vodstva otroškega občinskega sveta. Vodstvo tokrat iz Ivanjkovcev Mini županja je postala Kaja Mar iz OŠ Ivanjkovci, njen namestnik pa Rok Ostre. Vrbnjak pozdravlja več- je vključevanje mladih v družbeno in politično življenje, dejal je, da bo z veseljem prisluhnil drugačnim mnenjem in pogledom na letošnjo izredno pomembno tematiko, ki so jo mladi svetniki predlagali ob koncu spomladanskega zasedanja - to je skrb za okolje v ormoških osnovnih šolah. Mladi svetniki so predstavili aktivnosti s področja varovanja okolja, ki jih že izvajajo v posameznih šolah: ločujejo odpadke, imajo posebne posode za prazne baterije in kartuše, zbirajo odpadni papir in zamaške, namesto lončkov za enkratno uporabo uporabljajo svoje steklenice za pijačo, zmanjšujejo porabo vode, z ugašanjem luči varčujejo z energijo, izmenjujejo pa tudi oblačila, obutev, knjige in igrače. Vse več pešačijo in kolesarijo Za manjši ogljični odtis se za teden ali dva načrtno odpovedo prevozu v šolo ter takrat hodijo peš ali pa kolesarijo. V okviru projekta Gremo peš so na OŠ Ivanjkovci merili kilometre, ki so jih opravili v dveh tednih: prehodili so 1.855 ¡n prekolesarili 1.268 kilometrov. V ta namen so vse šole, ki so energetsko sanirane, dobile svoje kolesarnice. Skrbijo za čisto šolsko okolico pa tudi širše. Na šolskih vrtovih gojijo zelišča, začimbe, zelenjavo in jagodičevje, sadijo drevesa in medonosne rastline, vzgajajo in izmenjujejo semena. »Ni plana B, čas je, da stopimo skupaj in začnemo ukrepati,« so dejali svetniki iz Velike Nedelje, županja pa je ugotovila, da se večina mladih že za- veda, kako smo odvisni od zdrave narave. Ker je vedno prostor za izboljšave, so svetniki samokritično ocenili, kje so še rezerve in kje bi lahko naredili še več: posadili več dreves, poskrbeli za opraševalce, opozarjali na nevarnost sežiganja odpadkov, bolj ločevali odpadke, omejili uporabo papirnatih brisač ter še zmanjšali porabo vode in elektrike. Neverjeten eksperiment: pol manj zavržene hrane Med drugim pa je nujno zmanjšati tudi količine zavržene hrane, o čemer je tekla posebna točka dnevnega reda, na kateri je Kaja Mar predstavila svojo raziskovalno nalogo z naslovom Moj krožnik bo prazen, za katero je na državnem tekmovanju prejela srebrno priznanje. »Šokiral me je podatek, da v Sloveniji na letni ravni zavr- žemo 143.000 ton hrane. V okviru raziskave smo slabe štiri mesece tehtali hrano, ki je v šoli nismo pojedli.« V tem času je dvakrat obiskala vsak razred in z učenci govorila o pomenu hrane, lakoti, prepolnih krožnikih ..., skratka skušala jim je hrano prikazati v neki drugi luči. »Rezultat je bil neverjeten, kajti količina odpadne hrane se je prepolovila. Nauk te zgodbe je torej ozaveščanje, oza-veščanje, ozaveščanje.« Na kakšne načine pa občina Ormož skrbi za svoje okolje, je mladim svetnikom poročal Roman Rozman, v občinski upravi višji svetovalec za varstvo okolja. Otroški občinski svet se je sicer prvič sestal pred štirimi leti, dobijo se nekajkrat letno, na sejah obravnavajo aktualne teme, ki se tičejo mladih, županu pa imajo možnost postavljati tudi vprašanja. Senka Dreu torek • 21. novembra 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Društvo žena in deklet Gerečja vas deluje od leta 2000. V začetku leta izpeljejo občni zbor, marca praznujejo dan žena oziroma materinski dan. V tem času se že začne tudi setev zelenjave, potem pa z vsakim toplejšim dnem delo na njivi, kijih zaposluje do jeseni. Ko zelenjava dozori, jo čistijo, se-kljajo in sušijo, za konec pa še pakirajo v vrečice in darilne pakete. V okviru društva deluje mešani pevski zbor, ki aprila prireja tradicionalni koncert Pesem druži nas. Novembra priredijo tekmovanje v kartanju (poveršnops), ki se ga udeležijo ženske iz cele spodnjepodravske regije. Ob poznoje-senskh in zimskih večerih se članice društva vsak ponedeljek srečujejo, ustvarjajo ročna dela in klepetajo. „Tako kot so se nekoč ob večerih ljudje srečevali po domačijah na vasi, tako se me sedaj dobivamo v gasilskem domu. Včasih nas je bilo članic več, z leti se je članstvo skrčilo, a si s tem ne belimo glave. Razumemo, da imajo mladi drugačen način življenja in številne obveznosti. Bo že trenutek, ko bo katera mlada gospodinja začutila, da želi biti v naši družbi in jo bomo z veseljem vzele v svoje vrste. To se ne sme zgoditi na silo, vse mora dozoreti, potrebuje čas. V društvu delamo toliko, kot zmoremo in s tem smo popolnoma zadovoljne," je poudarila predsednica Intiharjeva. Pred leti je bila paradni projekt društva Bučijada, skozi katero so se članice marsikaj naučile, nanjo imajo tudi zelo lepe spomine. Od tega, kako so pridelovale buče, pripravljale razstave in vsako bučo posebej umile, pa do kuhanja kompotov in marmelad, obiskov šolskih otrok do druženja s prijateljskimi društvi in še bi lahko naštevali. Bučijado so organizirale deset let, potem pa presodile, daje čas, dajo opustijo. Pa niso naredile čisto nič narobe, saj so s tem dale priložnost in prostor novim projektom, kijih prav tako uspešno peljejo. Vodja projekta Sonja Ifto pravi, da so vzpostavili eksperimentalni laboratorij RevitLab v štirih lokalnih skupnostih, med njimi v Hrastovcu: »Grad Hrastovec z okolico je naš študijski primer grajskega kompleksa, ki zaradi svojega zgodovinskega, družbenega in umetnostnega pomena, predstavlja ključen primer, na katerem bomo razvijali drugačen, bolj povezovalen in prilagodljiv model revitalizacije kulturne dediščine.« Pričakujejo, da bodo razvili nov model sodelovanja med strokami in lokalnimi skupnostmi, ki bo predstavljal temelj za sodo- ben in trajnosten način revitalizacije dediščine: »Brez dinamičnega in vzajemnega dialoga z lokalno skupnostjo nam to seveda ne bo uspelo,« dodaja Miloš Kosec, vodja RevitLabov. »S sodelovanjem občine Lenart smo oblikovali odbor deležnikov - predstavnikov različnih lokalnih interesov, s katerimi bi se lahko posvetovali, od njih pridobili potrebne informacije in z njihovo pomočjo projekt v nastajanju tudi preverjali. Občine sodelovanje v projektu ne bo nič stalo, saj ga financira Agencija za raziskovalno dejavnost, potrebu- PRAZNIČEN DUNAJ, PRAVLJIČNI ADVENT V GRADCU IN-MEDEJNJAKI Posušena jušna zelenjava je brez dodatkov, pakirajo jo v papirno in kartonsko embalažo. Je izvirno butično darilo z dodano vrednostjo pridnih rok vseh žensk, ki sodelujejo pri pridelavi in sušenju zelenjave ter pakiranju. tipraktikom. Sledi sušenje, nato jo njave smo odvisne tudi od vreme- zraste. Smo pa vsako leto na kon-še enkrat nasekljamo, ponovno v na. Namakalnega sistema na njivi cu s pridelkom zadovoljne." multipraktiku. Pri pridelavi zele- nimamo, koliko narava da, toliko MojcaZemljarič Lenart • Priprava idejnih rešitev za revitalizacijo gradu Hrastovec Vsebine, ki so zanimive za lokalno skupnost Raziskovalni projekt Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo, ki povezuje deset raziskovalnih organizacij, ima po besedah avtorjev razviti nov pristop, s katerim bodo lokalne skupnosti, investitorji in raziskovalci znali bolje upravljati dediščino, kije bila doslej brez ustrezne funkcije. DOŽIVELI BOMO: • pisane lučke na dunajskih sejmih in sprehod med veličastno zgodovinsko zapuščino • stojnice v mestecu Mariazell • obisk delavnice medenjakov obisk hiše likerjev srce čudovitega, adventno okrašenega Gradca 9. in 10. december Dunaj bomo začeli spoznavati z letno rezidenco Habsburžanov - Schonbrunnom. Pred palačo se bomo ogreli na božičnem sejmu in pretegnili noge po grajskih vrtovih. Marija Terezija je poskrbela, daje danes nekdanja letna rezidenca biserstavbarstva 18. stoletja, vrtovi pa prava oaza miru v živahnem mestu. V središču Dunaja se bomo sprehodili mimo Opere, Hofourga, Španske jahalne šole, Albertine in Kapucinskih grobnic, do stolnice sv. Štefana. Predbožična sejma pred mogočno mestno hišo ali naTrgu Marije Terezije nam bosta čas, ko smo še posebej hvaležni, radodarni in ljubeči, spremenila v občutkov in okusov polno doživetje. V mestecu Mariazell, ki se ponaša z znano Marijino cerkvijo nas bo privabil vonj po punču, kuhanem vinu, cimetu in sladkih dobrotah med 50 prazničnih stojnic, kjer posebno mesto najdejo tudi ročno izdelana darila. Obiskali bomotradicionalno delavnico medenjakov in hišo likerjev. V deželnem mestu Gradec se bomo sprehodili mimo znamenitosti, ki nam bodo približale zanimivo zgodovino mesta. Uživanje adventa ob prazničnih stojnicah nam bodo pričarale pisane lučke. uS- JŽ'' V okviru raziskovalnega projekta Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo je bil grad Hrastovec z okolico izbran za študijski primer grajskega kompleksa, za katerega bodo strokovnjaki pripravili tri idejne rešitve za čas, ko v njem ne bo več SVZ Hrastovec. jemo pa organizacijsko pomoč in sodelovanje. Zlasti je pomembno, da v grad umestimo vsebine, ki so razvojno zanimive za občino in za lokalno skupnost, saj vemo, da se bo SVZ Hrastovec v kratkem izselil iz njega.« Delo od letošnjega septembra že poteka in bo trajalo do junija 2024. Septembra prihodnje leto pa bodo v Lenartu pripravili razstavo s tremi idejnimi rešitvami, kako v prihodnosti programsko in prostorsko revitalizirati kompleks gradu Hrastovec. Senka Dreu Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah -1 x nočitev z zajtrkom obisk delavnice medenjakov ter hiše likerjev, - vodenje in organizacija potovanja Splošni pogoji so sestavni del programa! Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski EDNIK . radioPTUJ \J SONČEK Foto: MZ 20 Štajerski Križem kražem petek • 17. novembra 2023 Piše: Dani Zorko • Po poti Majev Zamuda na zamudo Obdobje življenja, ki nam je bilo ukradeno s pandemijo korone, je zaznamovalo tudi obdobje, kije že tu in ki še prihaja. Med vsemi demografskimi in gospodarskimi spremembami običajen slehernik to najbolj občuti pri vseobsegajočih podražitvah, kjer tudi letalske karte niso nobena izjema. Čezoceanski leti so se podražili zagotovo za več kot 50 %, tako da sem s težavo našel ugodno povezavo do moje destinacije - dela Mehike in Srednje Amerike. Stare civilizacije so bile vedno ena izmed ljubših tematik za raziskovanje, in ker sem med korono veliko bral o starih Majih, sem se odločil obiskati nekdanje njihove naselbine in se še kaj dodatno naučiti. Živeli so na območju mehiškega polotoka Jukatan in držav Belize, Honduras, Salvador in Gvatemala. Zares zanimiv paketek držav in obetajočih se dogodivščin. Po dolgem času sem se odločil za let z dvema postankoma, ki sta Foto: Dani Zorko Na letalu smo se kratkočasili vsak na svoj način. Foto: Dani Zorko Čakalna vrsta na letališču sredi noči bila po vseh izračunih dovolj dolga za normalen transfer, vendar se je v praksi izkazalo, da ni tako. Že prvo letalo je krepko zamujalo, čeprav so bile vremenske razmere odlične, drugo letalo pa je to zamudo samo še podaljšalo, tako da sem za nekaj ur obtičal v ZDA, in sicer v Dallasu. Ni bilo časa, da bi si šel ogledat kakšno košarkarsko NBA tekmo, sem pa zamudil vezan let, zato so mi dodelili kasnejšega. Začuda Američani niso za tranzit nič preveč komplicirali z njihovimi paničnimi varnostnimi ukrepi, kot se jih spomnim kar nekaj let nazaj. Čez ocean sem se peljal z največjim naprava za proizvajanje izmenične električne napetosti višjih frekvenc zastarel izraz za občutek polmrak charlie sheen podstrešna izbica rimski hiSni bog smučarka bucik nal02en0 blago, breme overo-vatelj past za rake 4. in 14. crka večja skala najstarejši vek urin slabše vozilo makedon. ljudsko kolo kovanec za s enot spomladi posejano žito obalno mesto am. pisec (edgar allah) skrila, skrl glas, zvok tatum o'neal kristusov nauk kolesarska dirka po italiji tiskalnik kačje oglašanje organ voha razveza ladja za prevoz vozil in potnikov regiment pokojni avstrijski pevec jürgens mitsubi-shijev teren ec ptujska pustna šema odstavek pevka žagar polet, letenje lily allen radocasl avstrijski dirkač fl (niki) delavecv tiskarni kronika, letopis julia roberts kulturna rastlina trenutek igralka furlan, HCl miše molk tomo cesen južnoameriški indijanec podzemni žužkojed pevka rupel janez eržen telo znoj odprt prostor ob hiši martina ertl smučar mlekuž svet z izviri ustvarjalec, povzročitelj morilski zmenek, napad na sestanek vodilno osebnost V katoliški liturgiji je ozek trak iz bele ovčje volne v obliki grške črke Y, ki ga papeži in metropoliti nosijo okoli vratu, simbolizira pa Kristusovo križanje. Okrašen je s šestimi črnimi križci, pritrjuje pa se nad mašnim plaščem. Papeški je znamenje škofovskega dostojanstva rimskih škofov tako kot ribičev prstan (eden od škofovskih znakov, simbol njegove zvestobe in povezanosti s cerkvijo), podeljuje pa se tudi nadškofom. BOSSA NOVA - brazilski ples v štiričetrtinskem taktu, PAJERO - Mitsubishijev terenec, OSCILATOR - priprava za proizvajanje izmenične električne napetosti višjih frekvenc potniškim letalom na svetu, ki pa je bilo polno do zadnjega kotička, vendar ni bilo običajnega direndaja z dirjanjem na wc, jokanjem otrok ali kakšnim izpadom pijanega potnika. Tretji let proti Cancunu je bil končno uspešen, vendar pa je to pomenilo, da sem v Cancun prispel pozno ponoči, prvotni načrt pa je bil preračunan na ležerni prihod v popoldanskih urah. Neverjetno, vendar je imelo tudi to letalo na relativno kratkem letu skoraj uro zamude. Ne vem, ali je bila to posledica stavk ali zmanjšanega števila osebja, ampak na pisti smo čakali precej dolgo, preden smo vzleteli. In ko se človek veseli končnega pristanka na destinaciji, ga čaka še ena neljuba situacija - čakanje na vstop v državo. Čeprav sem imel zraven zgolj ročno prtljago in sem se v vrsto na letališču pririnil dokaj zgodaj, je bila vrsta pred mano še vedno precej dolga. Tudi tukaj mi je šlo dobre pol ure in po dolgem potovanju sem končno stopil z letališča na pločnik, kjer pa še ni bilo konec neljubih dogodkov. Najprej se je kljub poletnim temperaturam dobro ulilo, nato pa sem ugotovil, da sredi noči ni več javnega prevoza v center mesta. In začelo se je spraševanje in barantanje pri taksistih in vseh, ki so imeli takrat vozilo v bližini. In tudi tukaj so letališki taksisti upravičili sloves najbolj barabinske kaste na svetu, saj so imeli dogovorjene cene, da te kap. V vsakem sistemu vedno obstaja nekdo, ki ga ruši, in tega sem našel tudi med prevozniki. Nalepil sem se na enega šoferja, ki je iz svojega hotela prišel pobrat stranko, jaz pa sem mu lepo v žep hitro stisnil nekaj zelenih, da me je pripeljal praktično do mojega bivališča. Vendar pa za to noč še ni bilo konec presenečenj... Foto: Dani Zorko Vsak prestop je pomenil prenašanje prtljage. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 21. novembra 2023 Za kratek čas Štajerski 21 Markovci • Sodelovanje zborov obrodilo sadove Dva koncerta Veter s severa Februarja letos sta komorni zbor Glasis, ki deluje pod okriljem KUD Markovski zvon iz Markovcev, ter komorni zbor Orfej iz Ljutomera strnila svoje vrste in nastopila kot demonstracijski zbor pod taktirko mednarodno priznanega švedskega dirigenta Garyja Gradena v Kazinski dvorani SNG Maribor Zbora sta se že takrat močno povezala, si obljubila nadaljnje sode- lovanje in v začetku letošnje jeseni, ko se za zbore začne nova pevska sezona, se je porodila ideja in želja po novem skupnem projektu. Tako Komorni zbor Glasis pod taktirko Ernesta Kokota Komorni zbor Orfej iz Ljutomera sta se zgodila dva koncerta »Ven-tus Aquilo« oziroma Veter s severa. Uvod v koncert se je glasil takole: »Ko narava počasi pokaže svoje barve slovesa, ko toplota sonca izreka svoje zadnje besede, ko zapiha severni veter, naše ustvarjanje stremi za novimi izzivi.« Prvi novembrski petek sta se zbora predstavila v cerkvi svetega Marka v Markovcih, kjer so bili gostitelji člani komornega zbora Gla-sis, dva dni za tem, v nedeljo, pa v cerkvi svetega Janeza Krstnika v Ljutomeru, kjer so bili gostitelji člani Orfeja. Predstavila sta se vsak s svojim programom, na koncu so strnili vrste in zazvenele so še švedske in nemške skladbe, ki so jih v februarju ustvarjali skupaj. Koncerta sta bila lepo obiskana, publika navdušena in zadovoljna, člani obeh zborov pa nagrajeni z aplavzi in stoječimi ovacijami. Martina Horvat Foto: M H Foto: M H Ptuj • Tudi ribiči počastili sv. Martina Martinova tekma ribičev Ribiči, člani območne zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja, so v spomin in čast sv. Martina pri ribniku Rogo-znica organizirali tako imenovano Martinovo tekmo v lovu rib s plovcem, ki seje je udeležilo 38 ribičev tekmovalcev. Foto: IH Po triurnem namakanju trnkov in učenju plavanja črvov se je najbolje odrezal Drago Petek, drugi je bil Tone Gosak in tretji Srečko Strm-šek. Organizator tekme in nosilec več ali manj vseh tekem na tem območju pod okriljem Ribiške zveze Slovenije in upokojenske organizacije Spodnjega Podravja, ki je istočasno predsednik komisije za šport in rekreacijo Polde Perger, je ob tem povedal: »Ker živimo na območju, kjer sta cenjena vinska kapljica in vinski patron, smo v njegovo čast organizirali ribolovno tekmo ribičev upokojencev. Če se letos več ne srečamo, želim vsem ribičem in njihovim pristašem srečno, veselo in uspešno novo leto 2024.« Ignac Habjanič Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 3 6 8 5 1 5 7 9 5 3 9 6 5 7 4 4 1 3 8 5 1 6 5 3 4 6 9 7 8 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 7 2 6 1 1 7 3 2 8 9 3 2 4 7 6 2 6 3 9 9 5 1 2 6 5 3 4 1 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€€ OOO Bik ©©© € OO Dvojcka ¥¥¥ ©© €€€ O Rak ¥¥ ©© € OOO Lev ¥ ©©© €€ OO Devica ¥¥¥ €€€ OO Tehtnica ¥¥ € OOO Škorpijon ¥¥¥ ©© €€ O Strelec ¥ ©©© €€ OOO Kozorog ¥¥ © €€€ 0 Vodnar ¥¥¥ ©© € OOO Ribi ¥¥ ©©© €€ 0 Sestavil: Tadej Šink, horarnl astrolog (Velja za teden od 21. do 27. novembra) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? ITi mEDIñ IITIPEX Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 27. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media Impex. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Zala Brenholc, 9000 Murska Sobota Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 17. novembra 2023 Na prodajnih mestih čaka revija samih dobrih novic. POMAGAJ SI SAM Nasveti naturopatinje Simone Domjan + LETNI KOLEDAR ZA BOLJŠE ZDRAVJE Čarobni svet slaščic Patricije Štefanič CIMETOVO DEKLE • DIŠEČA DARILCA • DOMAČI SERUM ZA OBRAZ • ELIKSIR ZA ZDRAVJE • NARAVNI ANTIBIOTIK • ČUDOVITE ZELIŠČNE KOPELI • RAZPRŠILA ZA DOM IN TELO A i\ SEZONA 1U.PROJeKTA OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" Tudi u tem šolskem letu bodo osnovnošolci prepeuali slouenske pesmi in se veselili u okuiru projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, ki ga že deseto teto organizira družba Radio-Tednik Ptuj u sodelovanju z občinami in osnounimi šolami iz različnik regij Slouenije, uključno s Podraujem, Sauinjsko regijo, osrednjo Slouenijo in Primorsko. Projektu se pridružujeta tudi Noui tednik in Radio Celje. Naša želja je, da postane ta projekt nacionalen, zato uabimo use osnoune šole iz Slouenije, da se pridružijo. Vsaka prirediteu bo uključeuala do 20 posameznikov ali skupin učenceu iz duek kategorij: prua kategorija zajema otroke od 1. do 5. razreda, druga pa od 6. do 9. razreda. Zmagoualca iz usake kategorije bosta napredovala u polfinalni izbor, usi nastopi pa bodo dostopni na uradnik Facebook in Youtube profilik Radia Ptuj in Radia Celje. Ce ste zainteresirani za sodelovanje, uas uabimo, da nam suojo željo ali interes sporočite na e-naslou: otrocipojejo@radio-tednik.si. Slovenske narodne, ljudske in zabavne pesmi je prepevalo VEC KOT 3.750 OTROK V devetih letih je nastopilo več kot 550 OSNOVNIH SOL iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve in oddaje si je ogledalo več kot 96.000 OBISKOVALCEV V projektu je sodelovalo več kot Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes! 54 OBČIN SLOVENIJE Kategorije otrok od 1. do 5. in od 6. do 9. razreda OŠ Zaključek prireditev s SUPERFINALOM 26 najboljših pevk in pevcev Več na www.otrocipojejo.si I ■ * Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-naslov: Datum naročila: Podpis: □ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica torek • 21. novembra 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 panie za vse dvorana Golovec v Celju sreda, 29. 11. 2023 ob 20.00 Teden Karitas, 27. 11. do 3. 12. 2023 v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik BOŽIČ Jt! t'TjL oin.vß.»**-« Vse dobrote ' in lepote božiča v eni reviji j 0diieiw»io do velikega l dne - božično rafrfiišje se stične danes * TOREK, 21. november 00:00 Video strani 08;00 Jutranja telovadba 08:30 Mlc Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Veselo na Jožefovo 12:30 Starpoint prodajno okno 13:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Destrnik, iz domače skrinje 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Za pojmo prijatelji 21:00 3. SNL 22:45 Starpoint prodajno okno 23:45 Video strani programski n a PO v e d n i k Umrli so: Marjan Herga, Črmlja 5a, roj. 1955 - umrl 8. novembra 2023; Albina Šešerko, roj. Peterčič, Dornava 76b, roj. 1946 - umrla 8. novembra 2023; Franc Rajh, Strajna 48, roj. 1945 - umrl 9. novembra 2023; Alojz Emeršič, Gradišča 97, roj. 1939 - umrl 10. novembra 2023; Marija Gašpar, roj. Jerenko, Slovenja vas 71, roj. 1942 - umrla 11. novembra 2023; Marija Bratušek, roj. Junger, Ptuj, Spolenakova ul. 7, roj. 1938 - umrla 12. novembra 2023; Jožefa Tadic, roj. Korez, Kupčinji Vrh 26, roj. 1946 - umrla 12. novembra 2023; Marija Turin, roj. Petek, Vičava 129, roj. 1928- umrla 12. novembra 2023; Vladimir Ahec, Sestrže 47, roj. 1972 -umrl 13- novembra 2023; Alojz Jurgec, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1947 - umrl 13. novembra 2023; Ignac Černezel, Ptuj, Draženska c. 27, roj. 1940 -umrl 14. novembra 2023; Anton Novak, Senčak pri Juršincih 34, roj. 1944 - umrl 14. novembra 2023; Angela Kvobel, roj. Sever, Tržec 1, roj. 1933 - umrla 14. novembra 2023; Leopold Vinkler, Slape 9, roj. 1927 - umrl 14. novembra 2023; Dražen Grba, Ptuj, Seliškarjeva ul. 12, roj. 1963 - umrl 15. novembra 2023; Pavel Matjašič, Borovci 6, roj. 1945 - umrl 15. novembra 2023. Mali oglasi 00:00 08:00 08:30 09:30 10:45 11:30 13:00 14:30 18:00 19:30 20:00 21:00 22:15 23:20 SREDA, 22. november Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Iz mošta vino, pridi na Hajdino 20 letTD Starše Starpoint prodajno okno Video strani Italijanska trgovina - v živo Regratov cvet, otroški folklorni festival Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 25. Praznik Občine Hajdina U mošta vino, pridi na Hajdino Starpoint prodajno okno Video strani H TV program v Živo ludi preko spleta www.siptv.si L)catfniit«>. Domova llCti. 2252 DORNAVA; ¡nfOdjJsipiV.Bj kcittahl; 02 754 DO 33. 041 E18 044 www.slptv.il ČETRTEK, 23. november 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Društvene igre na Polenšaku 11:00 Zapojmo prijatelji s Pepijem 12:00 Naših 10 letj pevska skupina MDSS Ptuj ] 3:20 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Moja dežela 2023 20:00 Kronika Iz občine Dornava 21:00 Koncert skupine Enigma 22:20 Starpoint prodajno okno 23:20 Video strani STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM tračno brusilko za obdelavo lesa, dolžina mize 217 cm x širina 90 cm, celotna dolžina stroja 320 cm. Tel. 031 728 009. PRODAM traktorsko škropilnico 200 l Agro Kranj z 8-m škropilno napravo in 50 m cevi za škropljenje vinograda, ter sejalnico za koruzo Olt. Tel. 051 245 621. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio-4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase ali jo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ift?*** Milan Knfifevii kandidat za sckcQtatfa mgdpfcftnskoga svate Ker temelji -prihodnosti Ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Z GLASBO DO $MA Bodite 1} Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2(i. uro na radiu Ptuj. www.radio-lednik.si PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV ifinmu Borut Pfihöi o vpfivu cenifOt moči na ¡o venske p&fi tike 99 ^wwni-iKiirt, tr^ÜHfr h' i/a Tffxttftt fitknir Aw hji*f$ tfahMnn cfrrrrgtt POhn+u, iht r^irin '"■'■VJ "Unaj HJMitufif «niJ/JlC tx> O*" O T- Rojstva: Monja Polajžer, Moravci v Slovenskih goricah 72c, Mala Nedelja - deklica Klara; Natalija Kovačič - deklica Urška; Andreja Swan - deklica Sia; Nina Novak - deček Nande; Sandra Pšeid - deklica Kaja; Mirjana Hercog - deklica Ema; Mihaela Strmečki - deklica Zala; Tjaša Vraz - deklica Pika; Katja Kolar - deček Lovro; Daša Herič - deklica Karina; Lada Berič Potrč - deček Fran; Katarina Rakuša -deček Viljem. i S* . _o A« o . _ o i r>. o O** Cecilije (22.) grmenje, dobre letine znamenje. V minulih desetih letih je v prometnih nesrečah na Ptuju umrlo devet udeležencev, 67 jih je bilo hudo telesno poškodovanih. Letos ceste v MO Ptuj niso zahtevale življenj, dva udeleženca sta bila hudo telesno poškodovana. Čeprav je statistika za ptujsko občino ugodna, pa sta letos poleti tik pred Ptujem, na glavni cesti na Destrniku, ugasnili dve mladi življenji. vljati niti v najhujši nočni mori. Odvračam, zavračam to misel. Vsak od nas ima okoli sebe velik krog ljudi, ki nas imajo radi in mi njih. Ko se nekomu nekaj zgodi, trpi ves socialni krog okoli nas, zato vam polagam na srce, da bodite previdni. Nimamo pravice prizadeti ljudi okoli sebe, nimam pravice biti objestna, alkoholizirana, hitra, izogibati se pravilom. Ko sedete za volan, poskusite, prosim, razmišljati na ta način." Številni gostje in nastopajoči Na govorniški oder na prireditvi so poleg Franca Kozela stopili še gostitelj prireditve - ravnatelj Gimnazije Ptuj in podžupan MO Ptuj Boštjan Šeruga, direktorica Agencije za varnost prometa Simona Felser in Robert Štaba iz zavoda Varna pot. Nastopili so otroci Vrtca Ptuj, učenci ptujskih osnovnih in dijaki srednjih šol. Med gosti na prireditvi so bili številni predstavniki organizacij, ki se ukvarjajo s področjem varnosti v cestnem prometu, od policije do medobčinskega redarstva, vrtca, osnovnih in srednjih šol, občine in združenja šoferjev. Slovesnosti se je udeležil tudi državnozborski poslanec s ptujskega območja Jože Lenart. Mojca Zemljarič Danes dopoldne bo dež povečini ponehal, popoldne se bo oblačnost trgala. Pihati bo začel severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 7 do 10, na Primorskem do 16 °C. OBETI V sredo bo večinoma sončno. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem zmerna burja. V četrtek bo pretežno jasno. Na Primorskem bo še pihala burja. Napoved za Podravje Foto: MZ Vir: ARSO