Št. 94. V Gorici, v soboto dne 25. novembra 1905. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob II. uri predpoldne tor stano z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti prw-Jemnna ali' v floriui na tlom poRiljana: vso leto .......IU K 30 li, ;ili gM. G-(il) pol lota........rt . fin 9 , , !i-:5() četrt, lota.......3 » 4d » » * 1-70 Posamični' Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ' ulici ' tev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSčpk vsak dan od 8. uro zjutraj do 6. zvečer; ob nedelja!1 pa od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na ročnino se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstab če iiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kn vsake-. vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostorK — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrata — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Tečaj XXXV. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavric. Uredništvo se nahaja v (Josposki ulici št. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah iu praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upra-vnifitvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v J. nadstr. na levo t tiskarni. Nart*nino in oglase je plačati loče Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, kater« no spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiliaio la upravništvn. ?*,>»« »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Sclnvarz v Šolski ulici, Jsllersitz v Nunski ulici iu v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu dolla Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal. Dprašanje deželnega poslanca dr. Drag. Tre o in tov. radi postopanja železniških uradnikov na progi vipavske in južne železnice do vodstva c. kr. železniškega i ministerstva. Na postajah vipavske železnice se je ponovno dogodilo, da se tovorne pošiljatve, namenjene v slovenske kraje, od uradniškega osobja niso hotele sprejeti, ako ni odpošiljatelj preskrbel poleg slovenskega tudi nemško krajevno ime. — Tako se je dogodilo trgovcu gosp. Alojziju Luzniku na postaji v Dorn-bergu dne 17. oktobra t. I. glede poši-ljatev v 1) S e vnico ob Savi. 2) Ormož na Spod. Štajerskem in 3) Bučečovico, p roga Spielfeld-Ljutomer, pri katerih pošiljatvah so bila dotična imena natančno kakor tukaj navedena. Vsi ti kraji na Spod. Štajerskem leže na slovenskem ozemlju z izključno, Ormož pa s pretežno slovenskim prebivalstvom. Navedeni trgovec je vložil proti temu postopanju železniškega uradnika v Dornbergu pritožbo na ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Trstu takoj isti dan, vendar dosedaj še ni prejel nobenega odgovora. Dne 9. t. m. je ravno isti železniški uradnik zavrnil istemu trgovcu po-šiljatve, naslovljene na sledečo natančno navedene naslove: 1) Višnja gora, 2) LesctJ-Bled, 3) Žalec pri Celju, 4) Rečica na Paki, črta Oelje-Velenje-Spod. Dravograd, 5) Ormož, Spod. Štajersko, 6) Kranj, državna železnica, Gorenjsko in 7) Sinčjaves pri Pliberku, Koroško. Vsi ti kraji leže na popolnoma slovenskem ozemlju, nekateri celo ob državni železnici, kjer so dotične postaje označene tudi v slovensl-em jeziku. Vkljub odločnemu protestu trgovca Alojzija Luznika dotični uradnik ni maral odnehati ter je bil trgovec vsled nuj- nosti pošiljatve prisiljen, da je pustil preskrbeti naslove tudi v nemškem jeziku, pošiljatev pod 7) v Sinčjoves pri Pliberku na Koroškem pa je moral oddati na pošto, ker za nemško imo (Kiihnsdorf) ni vedel. Iz upora železniškega uradnika je bilo sk.epati, da zahteva vpis nemških krajevnih imen na pošiljatvah in tovornih listih načelnik postaje južne železnice v Gorici, kateri baje od vipavske železnice ne mara sprejeti pošiljatev z izključno slovenskimi naslovi. V tem postopanju uradniškega osobja na železnici v vipavski dolini, ki je v državni upravi, in eventualno tudi načelnika južne železnice v Gorici leži očividno kršenje po § 19. državne ustanovne postave zajamčenih pravic. Ravno tako kakor e. kr. poštni uradi, spadajo tudi c. kr. državne železnice med javne prometne naprave, ki služijo prebivalstvu, od katerega so plačane, in ki imajo torej dolžnost, vse v dotičnem domačem ozemlju za to ozemlje oddano pošiljatve sprejemati v jeziku, ki se na tem ozemlju rabi; vse stranke imajo pravico, za domače ozemlje označiti vse pošiljatve edinole v svojem lastnem jeziku, in uprave prometnih sredstev ne morejo nikogar siliti, pripisovati domaČim imenom večinoma samolastno skovana nemška imen*.. To je načelno stališče, katero je c. kr. državna uprava dolžna tudi Liovenskemu prebivalstvu nasproti ščititi in varovati. Pol^g tega bodi še omenjeno, da se s takim postopanjem otežuje promet slovenskih trgovcev in obrtnikov, kateri dobijo od slovenskih naročnikov skoraj izključno le slovenske krajevne naslove, in je trgovcem dostikrat nemogoče brez posebnega poizvedovanja zvedeti za nemško ime. Znano je, da je izdala c. kr. priv. južna železnica za svoje uradništvo na Kranjskem (najbrže tudi drugje) natančen imenik vseh slovenskih poštnih in železniških postaj, katerega imenika se, uradništvo južne železnice, vsaj na : Kranjskem, brezizjemno poslužuje in ne ' dela tozadevno občinstvu nikakih težav. Ravno isto smemo zahtevati od c. kr. državne železniške uprave, ki ima še dosti vestnejše varovati stališče ravno-pravnosti nasproti strankam. V očigled navedenim okoliščinam stavijo podpisani na vodstvo c. kr. železniškega ministerstva sledeče vpra-šauje: I. Se hoče-li isto o tukaj navedenih okoliščinah potom primernih poizvedb prepričati? II. Je-Ii isto pripravljeno potom c. kr. železniškega ravnateljstva v Trstu skrbeti zato, da bode železniško uradno osobje na progi vipavske železnice, in ako bi bil zadržek od strani uprave južne železnice v Gorici, tudi na tej postaji varovalo občinstvu v § 19. državne ustanovne postave zajamčene pravice in sprejemalo tovorne pošiljatve za slovensko ozemlje tudi z izključno slovenskim jezikom? V Gorici, dne 15. novembra 1905. (Slede* podpisi slov. poslancev.) Po rezistenciji železničarjev. (Iz žel. krogov.) Pred kratkim je alarmirala vso javnost novica, da obstruirajo železničarji. Marsikateri industrijalec, marsikateri potnik se je popraskal za ušesi, ko je to slišal, ker čutil je, da ako postane stvar resna, bo veliko škode. Pa vsa Čast javnosti, ker v tem slučaju je izjemoma stala na strani železničarjev, ker bilo je jasno, da zaslužijo ti za svoj trud in veliko odgovornost boljšo plačo nego jo imajo. Ne tako naši funkcijonarji! Železniškega ministerstva vodja Vrba je izdal cirkular, s katerim izpodbija vse one preporne točke, na katere seje naslanjala pasivna rezistenca, ali železničarjev ni preplašil, ker le-ti, v zavesti svoje močne stanovske organizacije, so zahtevali nemudoma reguliranje plač. In dr. Vrba se je udal! Dal je pozi- tivne koncesije železniškim voditeljem, poslancu dr. Ellenbognu i. dr. Na temelju teh koncesij državnim uslužbencem so nehali obstruirati na državnih in privatnih železnicah. Vrba je namreč uredniku Tom-schiku obljubil, da bo vplival na privatne železnice, da tudi te dajo svojim uslužbencem enake priboljške kakor državna železnica. Kakor je slišati, to niso samo fraze, ampak besede, katerim morajo slediti dejanja. Koncesije, katere je dal Vrba, so te: 1. Lokalnim razmeram primeren povišek plače vsem onim, ki imajo dnevno plačo. Ta povišek naj sloni na mogoče najindividualnej-šem temelju, in naj se izvrši s 1. decembrom t. L, ali vsaj datirano s tem dnem; 2. poboljšek plače čuvajem s prvim ja-navarjem 190(5; 3. regulirano avanziranje poduradnikov in delavcev; 4. razpisanje vstavljenih in novih mest v VIL plač. razredu, posebno za absolvirane srednješolce; f>. poraba večje svote za zboljšanje plače nekaterim uradniškim kategorijam, ki so najbolj potrebne; (i. pavšal aspirantom za uniformo. Kakor m vidi, so priboljški precejšnji. Pričakujemo seveda, da ne ostane le pri besedah!! Deželni zbor. VIII. s« j a. V sredo dne 22. t. m. seje vršilaosnia' seja deželnega zbora. Deželni glavar je naznanil, da je predložila vlada zakonski načrt v odpravljanje pe-lagre. Verzegnassi predlaga, naj se načrt kar odda nujnim potom finančnemu odseku. Deželni tajnik prečita peticije. Dež. glavar naznani uložene predloge in interpelacije. Marani stavi predlog glede deželnega kmetijskega urada. Ker se bliža konec zasedanja, zahteva nujnost, naj se odda kmetijskemu odseku. V uradu naj se nastavi tudi živinozdrav-nik. Naša dežela je kmetijska, to je potrebno. Zgodilo se je že mnogo za zboljšanje govedo- Grof Monte Cristo. napisal fllotandre Dumas. (Dalje.) Zdaj da gospa Danglars Albertu jasno znamenje, da želi v prihodnjem meddejanju njegov obisk. Morcerf je bil preuljuden, da bi se ne odzval, če se mu je jasno pokazalo, da ga pričakujejo, Kakorhitro je torej dejanje končano, pohiti v proscenij. Uljudno pozdravi dami in da Debravu roko. Baronica ga pozdravi z ljubeznivim smehljajem, Kvgenija hladno kakor navadno. »Vraga, moj ljubi, * pravi Debrav, „tu vidite obupanca, to vas kliče na pomoč. Milostiva gospa mi zapira sapo z vprašanji o grofu. Vedeti bi moral, od kod izvaja svoj rod, od kod prihaja, kam gre. Pri moji duši, jaz nisem Cagliostro, in da W sp rešil zadrege, sem rekel milostivi gospej: ,Vprašajte o vsem tem Morcerfa, ki pozna svojega grofa do obistijV Nato so vam je dalo znamenje." »Ali ni neverjetno," pravi baronica, „če ima človek na razpolago pol milijona, v tajnih fondih, da ni poučen boljše o stvari?" „Prosim vas, milostiva, verujte mi, če bi imel res na '^polago pol milijona, da bi ga porabil drugače, mesto da bi Poizvedoval o Monte Cristu, ki nima v mojih očeh nobene (lr»ge zasluge kakor to, da je bogat dvakrat tako kakor kak "»bob. Toda besedo sem dal svojemu prijatelju Morcerfu, torej poslušajte, kaj vam pove on; jaz nimam s tem opraviti nič več.« .— „Kak nabob bi nu gotovo ne bil poslal dveh konj za trideset tisoč frankov s štirimi demanti, katerih vsak je vreden pet tisoč frankov.'' „(), demanti," pravi Morcerf, „to je njegova manija. Mislim, da jih ima vedno v žepu kakor Potemkin in jih razsiplje kakor palček kremence." „Najbrže je odkri! kak zlat rudnik," meni baronica.* „Saj pač veste, da ima na baronovo tvrdko neomejen kredit" nNe, tega nisem vedel," pravi Albert, „toda to ne more biti drugače." „In da je izjavil gospodu Danglarsu, da namerava ostati v Parisu jedno leto ter izdati tekom tega časa šest milijonov ?" .,To je perzijski šah, ki potuje inkognito." „In ali ste opazili to damo, gospod LucianV" pravi Ev-genij«, „Kako je lepal" „ Resnično, gosplca, nikogar ne poznam, ki bi bil osebam vašega spola tako pravičen, kakor ste vi." Lucian nastavi lorgnon na svoje oči." „Divna !" pravi. „ln ali ve gospod Morcerf, kdo je ta dama. »Gospica," odvrne Albert na ta skoro zapovedujoči poziv, »približno vem kakor vse, kar se tiče skrivnostnega moža, o katerem imam novejši čas toliko govoriti. Ta dama je Grkinja. „To kaže njena obleka, in povedali ste nam le to, kar ve že celo gledališče prav tako dobro kakor mi." „Obžalujem," pravi Morcerf, „da sem tako neveden ci-cerone, vendar moram priznati, da vem samo to. Razun tega mi je znano samo še to, da je muzikalična, kajti ko sem nekoč zajutrekoval pri grofu, sem slišal glas gusle, ki ga je mogla vzbujati jedino ona." „ Torej sprejema vaš grof obiske V" vpraša Danglars. • „In pogošča svoje goste knežje, to vam prisegam. „ Pripraviti moram gospoda Danglarsa do tega, da priredi njemu na čast kak diner ali bal, katerega on vrne." „Kako? Vi hočete iti k njemu ?" vpraša Debrav smeje. „Zakaj ne? S svojim možem!" „Toda ta skrivnostni grof je neoženjen." „Saj vidite baš nasprotno," pravi baronica smeje in mu pokaže lepo Grkinjo. „Ta ženska je sužnja, tako nam je rekel sam. Ali se spominjate, Morcerf, pri vašem zajutreku?" „A priznati morate, moj h'ubi Lucian/' meni baronica, „da je podobna mnogo prej kaki princezinji." „Iz ,Tisoč in ene noči'?" „Tega ne pravim; toda kaj je ono, ki napravi iz ženske princezinjo, moj ljubi? To so demanti, in s temi je vsa posuta." „Teh ima celo preveč na sebi,tt pravi Evgerija> „brez njih bi bila lepša, kajti potem bi bilo videti njen vrat in njene roke za pestjo, katere ima krasno oblikovane." „0, umetuica!" pravi gospa Danglars. „Ali jo vidite, kako se razvnema?" „Jaz ljubim vse, kar je lepo," pravi Evgemja. „Toda kaj pravite potem o grofu samem,?**. Vpraša De-bray. „Qh se mi tudi ne zdi grd." „Grof?" pravi Evgenija, kakor da še ni imela časa, da bi si ga pogledala. »Grof... ta je. zelo bled." „To je ravno," pravi Morcerf; .»v tej bledi barvi je iskati vse ono tajnostno, kar bi mi radi vedeli. Kakor veste, trdi grofica G..., da je vampir." »Torej je grofica G... zopet v Parisu?" vpraša baronica. „V oni stranski loži, mati," pravi Evgenija, „ki je nam skoro nasproti. Ta ženska s krasnimi plavimi lasmi je ona/ r^ ^%,trtorejo z deželno trtnico, reforme pa l se morajo postaviti na Široko stališče, Kme- x tljska Šota" stane denar, uspeha pa je malo. V ujadu bi bil. deželni kmetijski nadzornik in še drug uradnik. Ob jednem se razveljavijo tozadevni sklepi iz let 1902. in 1904. Štrekelj pravi, da ne verjame, da bi dež. kmetijski urad tako funkcijoniral, kakor je rekel Marani. Bati se je takih poskusov kakor v deželni trt-niei. Na kmetijski šoli pravijo ni uspeha. Kak materijal pa dobiva šola. Kjer ni temelja, tudi ni mogoče postaviti velikih zgradeb. Deželni odbor se ne briga nič za šolo. Naša slov. kmet, šola ima letos 18 učencev. Brani kmetijsko šolo, rekoč, da je potrebna; še drugo bi ustanovil. Ne govori proti ustanovitvi kmetijskega urada, glasoval bo za, ali pridrži si pravico pozneje izreči svojo sodbo. Marani pravi, da danes ne gre že za ustanovitev dež. kmet. urada. Se odda v odsek. Zastopnik vlade odgovori na to na Stre-kljevo interpelacijo glede brezobrestnih posojil, rekoč, da je namestništvo* predložilo poljedelskemu ministerstvu posojil za svoto 166.650 K. Ker prispeva dežela v 3 letih 60.000 K, prispeva država 8!.18Q K. Torej bo mogoče ozirati se na večino prošenj. Do izplačila se pride do konca leta. Za prihodnje leto se potem določi prispevek, ko se dovršijo tozadevna pogajanja. Dnevni red. Utemeljevanje p r e dl o g a,, s katerim se pozivlje vlada, dapred-loži deželnemu zboru zakonski načrt o agrarskih operacijah. Visoki deželni zbor skleni: 1. Visoka c. kr. vlada se pozivlje predložiti deželnemu zboru pokuežene grofije Go-riško-Gradiščanske v najk-ajšem Času zakon o agrarskih operacijah, t. j. delitvi in regulaciji skupnih zemljišč in pa zložitvi ter obmejitvi zemljišč s predlogi o ustanovitvi posebnega agrarskega urada s kolikor mogoče obsežnim agrarsko-melijoracijskim delokrogom in z načrtom o pokritju uradnih in režijskih troškov, vpoštevaje pri tem kolikor mogoče skromnost deželnih in krajnih sredstev. 2. Deželni odbor se pooblašča stopiti glede načrta zakona in načina pokritja z visoko c. kr. vlado v dotiko in pogajanja. Dr. Treo pravi, da se omejuje utemeljevanje na najpotrebnejše. Lani se je naročilo deželnemu odbora nabrati materijal o skupnih zemljiščih ter kje so že r&zdeljena. Nabralo se je nekaj materijala iz posameznih občin, ki kaže 30.000 hektarjev skupnega posestva. Velik del občin se ni odzval vabilu. Če bi imeli ves materijal zbran, bi mogli kon-statovati danes gotovo 40.000 do 50.000 hektarjev skupnega posestva. Že iz tega pa je razvidno, kako je osobito pri nas potreba spremeniti poljedelsko delo iz skupnosti v individualno. Občine so tudi že same uvidele, da treba skupni svet deliti. Kdor pa pozna deželo, ve, da ni sredstev, da ni v položaju, iz lastnih moči ustanoviti si poseben urad za te operacije; Vlada je naredila usluge nekaterim deželam ter ustanovila agvarske urade v Kranjski, Nižjeavstrijski, v Solnogradu. Ako so se druge dežele okoristile s tem, zakaj bi ne storila tega tudi naša dežela. Ni nasproten predlogu dr, Maranija glede deželnega kmetijskega urada ker uradi se bodo izpopolnjevali z jedne strani za kmetijstvOj z druge za melijo-racije. Za melijoracije potreba bi bilo 1 kraj-nega komisarja, 1 nadzornika in 2 ali Szem-Ijemercev. Delii-^no delo je seveda prehodno delo. Z druge strani se da pa delokrog razširiti. Pritegne se lahko zložitev zemljišč (komasacije), katero delo se lahko izvrši, ako imamo agrarski urad. K režijskim troškom bi morali prispevati udeleženci. Pričakuje, da novi stavbeni red obseže regulacije, da se bo dala zločitev po deželi v trgih in vaseh lepo izvršiti. Isto tako spada v delokrog agrarskega urada, obmejitev zemljišč. Pri obmejitvah treba tudi jurista, ne le tehnikov. Ta delokrog naj bi se torej vsprejel v dež. zakon za agrarske operacije. Koliko malenkostnih pravd nastaja prav vsled tega, ker ni vse obmejeno, to vedo najboljše advokatje. Stroški so neprimerno dragi. Koliko sovraštva in prepira hi se odstranilo ali vsaj ublažilo. V daljni vrsti spada tudi vprašanje o pogozdovanju Krasa ter uprava in ureditev že pogozdenih kosov v agrarske operacije. Kavno tako zboljšanje pašnikov v senožeti. Ako bi se delalo racij onelno in z večjimi podporami, v teku 10—15 let bi ne bilo več Krasa. Kjer se delo dobro vrši, že vidimo vspehe. Drugje se mečejo dostikrat proč tisoči in tisoči, rekel bi lahko milijoni, tukaj se pa stiska. Omenja še, da agrarske uradnike plačuje običajno vlade, interesentje pa trpijo komisijske troške, katere dežela predplačuje. Priporoča sprejem predloga nujnim potom, ako bi se z italijanske strani ugovarjalo, pa naj se odda poljedelskemu odseku. Ker so se na laški strani protivili nujnosti, se odstopi predlog poljedelskemu odseku. Prememba državnozborskega volilnegareda. Poročevalec Grča. (Pri tej točki je bila galerija polna. Prišlo je več soe. demokratov z rdečo zastavo.) Grča čita poročilo, ki je sestavljeno obsežno, ter predlaga v imenu pravnega odseka, da se pozivlje vlada predložiti zbornici poslancev nov volilni red na podlagi splošne, jednake, direktne in tajne volilne pravice; ako bi se ne dobilo tam sprejetja, naj vlada poskrbi oktroiranje takega reda; analfabeti se izključijo od volilne pravice; s posebnim zakonom naj se zagotovi svobodna volitev. Faidutti govori potem na dolgo in široko. Ko omeni, da bodo glasovali vsi za splošno in jednako volilno pravico, zakliče, galerija: Viva il suffraggio uni-versale! in: živio splošna volitev! Faidutti omenja, da je taka volilna pravica sad napredka, da tudi delavski sloji naj imajo svoje praviee> zahteva, naj se pripustijo tudi analfabeti k volitvi. (Tutti! kličejo na galeriji, ki ni štedila z raznimi medklici kakor: da le s silo glasujejo za splošno in jednako volilno pravico: per forza! a prezzo di Bangue! itd.) Brani cerkev, češ, da je bila v^no zaščitnicn svobode narodov, da to uči zgodovina, da ni potreba posebnega zakona za zagotovljenje svobode pri volitvah, da naj se torej ti dve točki izpustita. Valentini s pravi na to, da so imeli prav na levici, da niso glasovali zadnjič kar tako za predloženo premembo. Sedaj ko so čitali poročilo, ve, da se je hotelo vreči polena pod voz svobode. Pravi, da le Lahi čutijo in poznajo ter so za resnično svobodo. Se izreka za predlog o splošni in jednaki volilni pravici. Bombig se zahvali dež. glavarju za točen prevod utemeljevanja. — Iz tega prevoda se razume, zakaj se je hotelo glaso vanje za ta predlog kar nagloma. Sedaj ko poznajo argument ter so izločili zasukane točke, bodo glasovali za predlog. Čudno se nm je zdelo, da je v prvotnem besedilu pri navajanju držav s splošno iu jednako volilno pravico bila izpuščena Italija, ki je bila med prvimi, ki jo je uvedla, češ, mi ne zaostanemo za našimi »confratelli". Dr. Egger pravi, da ni potreba še posebnega zakona v varstvo svobode pri volitvah, ker tak zakon že obstoja ter so določene ostre kazni v njem. Grča se zahvaljuje, ga veseli, da je našla cerkev tako unetega zagovornika, ter pravi, da seje pokazalo, da Bombig vendarle zna slovensko, ker je našel v slovenskem poročilu, da je bil izpustil on kot poročevalec Italijo. Razpravljam točki še izpustita in sprejme se soglasno poziv na vlado, da predloži zbornici poslancev nov volilni red na podlagi splošne, jednake, tajne in direktne volilne pravice po proporcionalnem sistemu. (Galerija kliče: Viva il suffraggio univeršale!) Predlog glede novega dežel-nozborskega volilnega zakona. Poročevalec Grča. — Predlog pravnega odseka je obsegal tudi izključitev analfabetov in zakona za svobodo volitve. Ti dve točki se izpustita in sprejme se soglasno poziv, da dež. odbor v prihodnjem zasedanju predloži novi volilni zakon na podlagi splošne, jednake, tajne iiv direktne volilne pravice. Zgodilo se je to brez debate. Galerija se sprazni. Preko prošnje Jakoba Velikonje, učitelja v pokoju, za podporo se preide na dnevni red. — Istotako preko prošnje Ane udov. Jug. — Dovoli se Ani udovi Rajer podpore 200 K, Katarini udovi Ivančič 300 K, učitelju Danilu Fajgelj 100 K, Mariji udov. Kancler 200 K, učitelju Iv. Bandelju 200 K, naduči-telju Petru Medveščeku 300 K, Miroslavu Jazbecu 100 K; glede uravnave Soče v kraju Macorina se naroči dež. odboru, da poroča o tem v prih. zasedanju. — Amaliji udov. Pocar se dovoli podpore 100 K ; prošnje Jos. Del-piera se izroči dež. odboru; istotako prošnja P. Coceancig za podporo sinu dijaku Brunotu. Dovoli se podpore 300 K društvu »Cassa di protezione degli Impiegati civili ed agenti di eommercio". Košarski Šoli v Žagi se da podporo 300 K, prošnja nekaterih upokojenih učiteljev se odstopi dež. odboru, istotako prošnja učnega osobja dež. kmetijskih šol v Gorici Obrtno-uadaljevalui šoli v Fojanu se podeli podpore 400 K, Lat. udov. Verzegnassi 200 K, prošnja dijaka Korn. Citter se izroči dež. odboru, Regini udov. Trelenni se da podpore 100 K, Virglniji Colauti 428, preko prošnje Adele ud. grofice Modena se preide na dnevni red, Mariji udov. Terčič se dovoli podpore 200 K, Jos. udov. Radija 80 K, preko prošnje Jos. udov. Kodermac se preide na dnevni red, prošnja M. X. Fornazari de Verce se odstopi deL. odboru, istotako prošnja slikarja R Koncion, preko prošnje Asvlvereina na Dunaju se preide na dnevni red, istotako preko prošnje Ivane Maver iz Medeje, dovoli se podpore 300 K učitelju M. Pavlinu, Amal. ud. Vidoz 100 K, prošnja Alojzije d'Este se odstopi dež. odboru. Prošnja pol. društva v Kobaridu, da bi se zopet dovolila postaja za spuščanje bikov, se izroči dež. odboru, istotako prošnja Kat. udov. Gargiulo," preko prošnje županstva solkanskega se preide na dnevni red, prošnja županstva šempaskega za podporo v cestne namene se izroči deželnemu odboru, istotako prošbja prebivalcev Hruševlje-Neblo za popravo ceste Mulinut-Terlin. Aug. udov. Bettiol se dovoli podpore lf>0 K. Nakaže se drugi obrok 2000 K podpore, dovoljene kmetijski zadrugi ročinjski v društvene namene. Prošnja kmetijske zadruge cerkljansko glede ustanovitve sirarske šole se odstopi dež. odboru, da se obrne do vlade. Po izcrpanem dnevnem redu prečita dr. Verzegnassi svojo interpelacijo, v kateri navaja škodo, katero delata Soča in Ter vFur-laniji zlasti ob nalivih, zahteva regulncije. Štrekelj čita vprašanje na deželnega glavarja glede z d r a v s t v e n e|ga z a ko n a. Že 35 let je preteklo, odkar je bil razglašen ta zakon, ali naša dežela ga še sedaj nima. Ker je po.edal lani dež. glavar, da se načrt tega zakona pripravlja v dež. odboru, vpraša, kaj je vendar že s tem zakonom. Dež. glavar odgovori kakor lani, da načrt zakona je* izgo-tovljen, ali občine na stavljena vprašanja še vedno niso odgovorile po večini, odgovori so različni, tako da ne more predložiti še načrta, dokler se no zjedinijo občine. Domače in razne nouice. „Vzgojitelj Lanovec" je fina modema veseloigra, katero uprizori dne 26. t. m. »Narodna prosveta" v Gorici. Godi se v naših časih v učiteljskih krogih ter kaže mladega, novodobnega idealnega učitelja v boju za svoja načela proti starokopitnosti in pedanteriji. Naslov „ Vzgojitelj Lanovec" je le bridka ironija, kajti Lanovec, dasi voditelj šole, je vse prej kot to. Borniran nevednež in ob enem rafini-ran slepar, ki je z raznimi spletkami prišel na čelo šoli, je le-to tekom 30 let popolnoma prikrojil po svojih puhlih nazadnjaških načelih, hoteč obvladati mlada srca z nebrojnimi ukazi, predpisi in paragrafi. Namesto mož sOse vzgajali v tej šoli ali mrtvi ljudje brez življenja, brez razumevanja dnevnega vrvenja, ali pa hinavci in klečeplazci Samo obsebi je umevno, da „Ah, tako," pravi gospa Danglars; »ali veste, kaj bi morali storiti, Morcerf?" Ukažite, milostiva!" »Obiščite svojega grofa Monte Crista in pripeljite ga k nam." — - • »Zakaj vendar?" vpraša Evgenija. »Da bodemo ž njim govorili. Ali nisi radovedna in ga ne želte videti?« »Čisto nič." „Čudno dekle,1* zamrmra baronica. „0," pravi Morferf, »škofe gotovo pride sam od sebe. Vidite, milostiva, zagledal vas je že pozdravil.* Baronica vrne grofu pozdrav z ljubeznivim smehljajem. »Torej/ pravi Morcerf, »hočem se žrtvovati; zapuščam vas, da poskusim, Če mi bo mogoče ž njim govoriti." »Pojdite v njegovo ložo; to je čisto priprosto." „Toda nisem predstavljen." »Komu?" »Lepi Grkinji." »Ali niste rekli, da je to sužnja?" „Da, toda vi trdite, milostiva, da je princezinja.... Ne. Upam, če me vidi odhajati od tod, da pride iz svoje lože." »To je mogoče. Torej pojdite!" »Že grem." Morcerf pozdravi in odide. Res se odpre grofova loža v trenotku, ke gre mimo nje; grof reče Aliju, ki je stal nahod niku, nekaj arabskih besed in vzame Morcerfa pod pazduho. Ali zapre vrata in ostane pred njimi; na hodniku se je zbrala okoli Nubijca množica ljudij. »Resnično," pravi Monte Cristo, „vaš Pariš je posebno mesto in vaSi Parižani nenavadni ljodje. Ali vidite, kako se prerivajo okoli mojega ubogega Alija, ki nima pejma o tem-kaj naj to pomeni. Zagotavljam vas, če pride Parižan v Tnnis, Carigrad, Bagdad ali Kairo, da nikjer ne napravijo kroga okoli njega.« »Vaši Orientalci so resni, mirni ljudje, ki si ogledajo samo to, kar si je vredno ogledati; toda verjemite mi, da vzbuja Ali to pozornost samo zato, ker je vaš in ste vi ta hip junak dneva." »ResniSno ? Isv kaj mi je preskrbelo to naklonjenost ?" »Ej, vraga, vi sami, ki podarjate vprego za tisoč louisov, ki rešujete življenje ženam kraljevih prokuratorjev, ki pošljete pod imenom major Black dirkat svojega konja z jockeyem, ki ni večji kakor kak uistiti, ki končno dobivate zlate kupe ter jih podarjate lepim ženskam." „In kdo, vraga, vam je povedal vse te moje neumnosti ?" »Presneto 1 Prvo gospa Danglars, ki umira hrepenenja, da bi vas videla, oziroma kazala drugim v svoji loži; drugo Beauchampov žurnal in tretje moja lastna iznajdljivost. Zakaj imenujete svojega konja Vampa, če hočete ostati nepoznani?" »Ah, to je res," pravi grof, »to je bilo nepremišljeno. Toda povejte mi vendar, če ne pride grof Morcerf včasih v Opero. Gledal sem že po njem, a nikjer ga nisem mogel najti." »Nocoj pride." "„In kam?" »Mislim, da v ložo gospe baronice." »Ali je ta krasna, mlada dama, ki je pri nji, njena hčerka?" „Da." „Glede nje moj pokloni" Morcerf se nasmehne. „0 tem hočeva govoriti obširneje pri dragi priliki," pravi, »kako vam ugaja godba?" »Katera godba?" »No, ona, ki ste jo pravkar slišali." »Če hočete slišati godbo, grof, pridite k meni večerjat." »Toda slišal aero jo že, ko sem pri vas znjutrekoval." „V Rimu?" „Ah, tedaj je Havdee igrala guslo. Da, se zabava včasih s tem, da mi igra pesmi svoje domovine." Morcerf/fae vpraša naprej, in tudi grof molči. Ta hip se oglasi zvonec. „ Oprostite!" nravi grof, idoč proti svoji loži. * ^aj?« »Izročite grofici G... najlepše pokloni od njenega vam- pirja." »In baronici?" »Tej povejte, če mi dovoli, Ua se ji pridem poklonit še nocoj.'' Tretje dejanje se prične; tekor/* tega pride kakor še obljubil, v ložo gospe Danglars stari grof Morcerf. Grof ni bil izmed onih, ki s svojim prihodom vzbujajo pozornost. Tudi ga ne opazi nihče razun onih, poleg katerih sede. — Toda Monte-Cristo ga opazi, in okoli ustnic mu zaigm lahek smehljaj. Kar se tiče Haydee, ni videla ničesar razun odra, kakor-hi.s.: se je dvignilo zagrinj^lo. Kakor vse priproste narave je vabil- tudi njo k sebi vse, kar je zahtevalo pozornost sluha in vit* -. Tretja dejanje mine kakor navadno. Robert Mario izzove princa Grnnaškegn, veličastni kralj konča, roko v roki s svojo hčerko, svoj obhcd po vj.sfii, da pokaže svoj krasni žametasti plašč, nato pade zast«c, in občinstvo se razkropi v foyer in na hodnike. Grof zapusti svojo ložo in se prikaže nekaj trenutkov pozneje v loži baronice Danglars. Baronici se izvijo vsklik veselega presenečenja. »Ah, dobrodošli, gospod grof!" vsklikne. »Resnično sem že dolgo Želela priliko, da bi inogin svoji pismeni zahvali, ki ste jo pač prejeli, pridejati še ustmeno." (Dalje pride.) Priloga „8oft8" it. Bi i dne 25. novembra vsled tega z nekaterimi izjemami tudi učiteljski zbor ni dokaj boljši. V tako okolico pride učitelj Kremenjak, s polnim srcem ljubezni do mladine, ki umeva mlade ljudi, njih čutila, njih nkaželjnost, njih dovzetnost za vse dobro. Seveda se mu-vsled tega ne godi dobro. Njegovi kolege, pijanci, kvartopirci, nevedneži, mu mečejo polena pod noge, šolski vodja ga preganja in skuša ovirati njegovi*i; delovanje na*j vse načine. Višje oblasti seveda ne vidijo ničesar: v okrajnem šolskem svetu vladajo možje dobričine, ki slepo zaupajo Lanovcu in se zanašajo popolnoma nanj. V deželnem šolskem svetu pa verjamejo poročiiojn okrajaega Šolskega sveta. V tej žalostni sliki pa razveseli človeka nekaj lepih značajev, veselih prizorov in mnogo zdravega humorja. -Igra- -»-Vzgojitelj Lanovec" je vsled tega jedna najpriljubljenejših komadov vseh večjih gledišč in ni dvoma, da bo ugajala tudi našemu občinstvu. Začetek predstave v nedeljo je ob 87, zvečer. Slavno občinstvo naj blagovoli priti točno, da ne moti igre. Konec bo ob 11. Scenerija za veseloigro »Vzgojitelj Lanovec" je popolnoma nova ter zelo lepa; izvršilo se je delo v Gorici od naših domaČih obrtnikov, katerim gre vsa pohvala. Mnogo jih je bilo, ki so dvomili o tem, da je mogoče kaj takega napraviti v Gorici. V nedeljo bodo imeli priliko uveriti se, da naše delo ni slabše od — tujega, tržaškega. Seveda pa ima „ Narodna prosveta" s l«m mnogo stroškov. Slavno občinstvo naj" upošteva to okolnost in pa, koliko truda in žrtev od strani vseh sodelujočih faktorjev je treba, da se uprizori tako velika igra, ter naj z obilnim obiskom poplača vsaj nekoliko rodoljubno delo! Gene foteljev za nedeljsko gledališko predstavo so na lepakih zaznamovane pomotoma po 2-60 K, mesto po 2 K. V Oči bodejo naše Lahončke rdeči plakati »Narodne prosvete". V mraku trgajo ti junaki ubogi papir raz zidove. Ali je res ita-lljanstvo „Gorice" že v taki nevarnosti, da si morajo pomagati s takimi otročarijami? Culi smo, da v Trstu ni bil še nikdar raztrgan kak slovenski lepak. — Toda kultura naših Italijanov je bržkone večja! Tn ti ljudje hočejo univerzo! 1 Pametnih ljudskošolskih učiteljev rabijo, da jih naučijo olike! 6ft!»t8lfl!§arllll» pri okr. 8iMlt4Ji v Gorici je imenovan sodnijski oficijal Josip Dettoni v Sežani Poroka, — Danes se je poročil v Kamniku gospod Josip Cizel, c. kr. profesor na žfuskem učiteljišču v Gorici, z gospodično Mifkko Prašnikerjevo. Vse najbolje! Imenovanja. — Višji policijski svetnik v Trstu Al. L a s c i a c, okr. glavar dr. A. H o-lienegger v Trsta in okr. glavar Iv. Šorli v Pazimi so imenovani za namestništvene svetovalce. Ministerski svetnik v poljedelskem ministerstvu Viktor vit. P o z z i je imenovan okr. glavarjem, okr. komisar Rud. baron Go-rizzufcti pa namestništvenim tajnikom. Volilna reforma je prišla v sredo torej vendarle na dnevni red našega deželnega zbora. Javno mnenje je bilo' obrnjeno z vso svojo ostjo proti Lahom, češ, da bodo šele „ proučevali" splošno in jeduako volilno prayico. Utis je ta, da bi bilo Lahom najljubše, če bi se sploh ne biio govorilo nič o volilni reformi v naši zbornici. Konštatov ati pa moramo tudi, d a bi tu di res ne bil črhnil nikdo niti besede o volilni reformi, če bi ne bil prišel predlog iz vrste nap redn ih naših poslancev. Zato gre vsa hvala g. poslancu Štreklju, da je sprožil predlog o volilni reformi v zbornici. — Zli«« a SUM pri lUHuk so izločili iz predloga pravnega odseka glede volilne reforme, češ, da tak zakon že obstoja, in dr. %?er je pripomnil, da obsega hude kazni. — To vemo prav dobro, da obstoja tak zakon, ali kdo se meni v naši državi za razne zakone, kadar gre za privilegirauce! In privilegiran je duhovski stan v Avstriji p o v s o d i! Duhovniku je presneto težko priti do kože, navadno je na vse strani krit in nedolžen kaj kor jagnje! — Zloraba vere in cerkve pri volitvah je strašanska. Zato pa >w i !o prav, da 8 vseučilišče v Trstu na našo škodo Ojsčih tu in v Istri politično pozicijo Italijanov, ki itak že zavzemajo veliko ugodneje stališče, nego bi jim šlo po njihovem številu: to smo dokazali že v raznih prilikah. Istotako bi morali naši dalmatinski bratje znati, da so se Hrvatje in Slovenci na shodih in v parlamentu izreKli proti italijanski univerzi v Trstu. In tu tudi iz razloga, ker Trst niso izključno italijanska tla, kateri naš nazor je vsprejela tudi tista sicer nam nenaklonjena vlada. Sedaj pa prihajajo naši bratje in se izrekajo — ne da bi jih kdo vprašal za to — za italijansko vseučilišče v Trstu! — Italijani nimajo torej ni-kake pravice do italijanskega vseučilišča v Trstu, ki bi bil hud udarec za nas. A tudi v slučaju, da bi bila ta zahteva opravičena, bi se morali Slovani upirati istej in izlašii v Dalmaciji izvrševati retorzijo tako dolgo, dokler ne bi Italijani nehali zatirati nas in nam odrekati življenjske pogoje. — Glejmo le, kako postopajo drugi narodi in druge države. Te skrbe za zaščito svojim kolonijam in tudi pojedincem sirom sveta, tu pa naj bi riai za nife in zopet nič žrtvovali dve provihciji, v kateri jedni sestavljamo velik del, v drugi pa celo dvotretjinsko večino. Če pri teiti nisi)" mislili na svoje hrvatske brate v' Trstu in še posebno na tiste največe trpine, ki so -— istrski Hrvatje" in ki istotako ne mislijo abdici-rati nikomur na ljubo, kakor ne mislimo mi;w Shod goriškega oddelka zveie industn)aloev. — Občni shod goriškega oddelka'-zvoke avstrijskih industrijalcev je sklenil po poročiln ge-reralnega tajnika dra. Atispitžerja 21. t. m. nastopno resolucijo *. V g o r i š Ki sekciji združeni industrijalci odobrnjejo razširjenje volilne pravice, napovedane od ministerskega prbd-s e d h i k a, ve h d ar iz r a ž a j b n a'd o, d a bo po novem volilnem redu za dV žavno zbornico za produlrtivne stati o vej zlasti z'a in dustrijo; zavarovan pristojni vpliv; Dfjašlti ]l0l|f0nl0 dnisKottrsIl Vabita redni občni zbor; ki se' bode vršil drevi otf 8:in"p61 uri zvežer*' v reHfavraclj&ki dvoraiii'' hotela nBaMh« Il.'tfn*st. Sinočna zaključna seja deželnega zbora je trajala od 5'/, do 9 V Ta čas se je rešilo 147 točk. Prečita se dopis namestništva glede pokritja troškov k regulaciji Soče in Tera, dr. Turna omenja, da naj se v tej stvari pobrigajo malce tudi za slov, del dežele. Lapanja je utemeljeval svoj predlog glede ustanovitve mesta kmetijskega potovalnega učitelja pri okr. glavarstvu tolminskem. Zahteva, pa, naj bi bil izprašan živinozdravnik. Dr, Turna opozarja, da tak predlog obsega nekaj nemogočega: da bo v eni osebi veščak za kmetijstvo in živinozdravnik. Štrekelj je utemeljeval svoj predlog, da se oprosti užitnine vino, katero povži-jejo krčmarji-posestniki pri kmetijskih delih. Sedaj ko pobira erar užitnino, dacirajo tudi tisto zadnje vino, ki je že skoro sama voda. Pripetilo se je, da ko je prišel uradnik pe-.čatit,.so ljudje tisto vino .M^-PIP^-fi.??^. da bi plačali užitnino. Dež. odboru se nalaga, izposlovati pri vladi, da popusti na užitnini krfonarjem-posestnikom toliko, kar porabijo za svoje ljudi. — Zakon o učiteljskih plačah so rešili siuoči tako, da zopet ne bo potrjen. Grof Attems je prečital izjavo vlade, ki dovoljuje deželne davščine 4 K na pivo. ter 10% poviška k 100% dokladi na erarsko potrošnino vina, mošta in mesa pod pogojem, da se reši s tem učiteljsko vprašanji. V deželnem zboru pa so sprejeli 20% doklade na erarsko potrošnino vina, mošta ia mesa. od 4 K deželne davščine na pivo pa so določili v šolske svrhe le 1 K — torej so se postavili v nasprotje z izjavo vlade, kar mora imeti za posledico le nesprejetje zakonskega načrta. Dr. Turna je opozarjal, da se je sklenilo zopet nekaj, kar ne dobi sankcije, ali laški poslanci in njih zavezniki so bili Že poprej sklenili, sprejeti tako pokritje, da zopet ne bo nič — dasi so imeli pri rokah jasno stališče vlade. Sprejeli so proračun zalete 1900. Eedne potrebščine znašajo 1,366.376, izredne 132.300; skupno 1,498.676. Primerjaje skupne potrebščine s pokritjem 389.559, se pokaže primanjkljaj v znesku 1,109.117 K. Ta primanjkljaj se more pokriti 1) z doklado po a) 20% na zemljarino, ki da morda 90.000; b) 20% na hišarino in najmarino, ki dasta okoli 124.000; c) 30% na osebne davke, to je 107.000. 2) Z doklado na erarsko potrošnino vina, mošta in mesa: b) 100% za deželni zalog, b) 20% v šolske svrhe, kar morda do-nese 012.000. 3) Z deželno davščino na pivo: a) K 3 za deželni zalog, b) K 1 v šolske svrhe, kar da približno 176.000. Skupaj 1 109.000. Če odbijematosvotood 1,109.117, dobimo primanjklja ! 17 K. Proračun je bil po malih opazkah sprejet. Sprejet je statut občinsko-kieditnegazavoda, nekaj zakonov, o ustanovitvi kmetijskega urada in ureditvi poučevanja v kmetijstvu se ima poročati v prihodnjem zasedanju, sprejmeta se premembi II. točke št. i. in V. točke št. 2. statuta za osobje deželnih uradov, dovoli se razne podpore zavodom, cestnim odborom, šolam, občinam itd., peticije, da bi se pivo in vino enako obdačilo, se odstopi dež. odboru, sprejme se ustanovitev deželnega me-lijoracijskega zaloga, predlog glede ustanov:cve urada za agrarske operacije se odstopi dež. odboru, da ga predloži vladi, potrdi se rač. sklep deželnega hipotečnega zavoda itd. Posl. Štrekelj je z živo besedo protestiral, ker se je dala podpora laški mestni glasbeni šoli, slov. pevskemu in glasbenemu društvu pa ne. Preko prošnje „Narodne posvete" se je prišlo na dnevni red. Poročal je Lapanja v imenu peticijskega odseka ter predlagal prehod na dnevni red. V peticijskem odseku imajo Slovenci večino !! Vsled tega je škandal toliko večji. Štrekelj se je čudil, kako se more dobiti Slovenca za poročevalca, ali „ingegnereK Lapanja (kakor ga je pred kratkim vlekel Marani) je rekel, da se kaj takega.še zgodi! Naglos je interpeliral glede veljavnosti visokošolskih Študij iz Italije v Avstriji za laške dijake, Gregorčič je predlagal dodatno, naj velja istotako za Zagreb za slov. dijake. Bombig je interpeliral, da je preveč slov. učiteljev na tuk. učiteljišču, Faidutti pa glede protestantskega kon*ikta v Ilusiču v Furianiji. Deželni glavar je na to odgodil zasedanje samo v laškem jeziku, ali vseeno je takoj, ko je skončal, skočil dr. Gregorčič k njemu ter sta si stiskala roke. Pojer mu je rekel ponovno: Ich danke, ich danke! Pred lukajiajo c. kr. Izpraienlno komisijo za občne ljudske \n ieičanska tole so prestale izpit sposobljenosti za ljudske Šole s slovenskim in nemfikim učnim jezikom: gospodične Silva Din- ter, Olga Cvahte, Fani Jandl, Vekoslava Gor- I jak, Marija Kenda, Marija Kocuvan, Alma Ko- j vačič (za slov. šole z odliko), Ana Lapornik (obojo z odliko), I^judmila LavrenčiC, Ljubo-slava Orehek, Berta Pavliček, Ana Prinčič, Helena Samotorčan, S. Luitgarda Sclnveiger, Marija Staro, S. Berchmana Tome, Ana de Toni, Pranja Trtnik, (oboje z odliko), Amalija I Vardjan, Avrelija Vrezec, S. Bazilija Žigart, Bogdana Žižek in gospod Ivan Itiglar; za j ljudske šole s slovenskim učnim jezikom gospodične Marija Bučar, Marica Perin (nem- j ščina kot predmet), Josipina Skert, Katarina i Šušelj (nemšč. kot predm.), Julija Šusteršič (nemšč. kot predm.), Ana Švagelj (ital. kot predm.), Lucija Trampuž (nemšč. kot predmet), Antonija Vižin in Fani Živec (z odliko, nemšč. kot predm.), za ljudske šole z nemškim jezikom gospodična Adele Schvarzer. Jedna kanditanja je bila reproblrana. Le Lak razume praw SVObOdO ! — Conte Valentinu iz Tržiča se sicer le redkokedaj oglasi v naši zbornici, ali še takrat, kadar se oglasi, bi boljše storil, da bi molčal. Zadnjič je pripovedoval bajko, da m je hotelo od .slovenske strani vreči polenu {»od voz svobode, obregnil se je nekoliko ob „ultraliberalne" hI o venske »oslance, potem pa se povspel v višave ter vskliknil gorostasno laž, da le Lah razume pravo svobodo! To je nekaj tako smelega, da nimamo prave besede, da bi povsem mogH označiti tak vsklik. Lahi pa prava svoboda! Vsakdanja zgodovina naših dežel govori popolnoma drugače, ker nam predočnje Lahe kot skrajne zatiralce vsake svobode. Če bi bili ti ljudje res ljubitelji svobode, če bi jo res razumeli, potem bi ne postopali s Slovenci tako barbarsko, kakor postopajo sedaj, marveč bi nam segli v roke ter rekli: bodimo bratje, razvijamo se vsak po svoje, v vseobčo korist naših dežela. To bi bila svoboda! Laška svoboda pa je taka, da pozna le Lahe, vsakega dragega pa zatira. In svobodo, preglašeno s splošno in jednako volilno pravico, hočejo tudi le zase. Saj so to povedali jasno na shodih v Trstu. Tako, kakor je govoril conte iz Tržiča, more govoriti le jeguljasti Lah, čegar jezik govori Čisto nekaj drugega nego ima v srcu! Umrl jO v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov po kratki a mučni bolezni g. Anton Krav os iz. Ajdovščine, v starosti 67 let. Katoliški Shod na DunaJO, — Z velikim ponosom poročajo klerikalni listi o katoliškem shodu na Dunaju, katerega se -7 leležujejo razni duhovniki, plemenitaši in par drugih fa-rovških priveskov. Slovenske klerikalce zastopa — dr. Lampe! Ta shod namreč ni res katoliški shod, ampak shod klerikalcev iz raznih avstrijskih dežel. Na shodu so govorili proti svobodni šoli, proti neklerikalnemu časopisju, zabavljali so liberalcem in naprednjakom ter snovali nove naklepe za bodočnost. Nastopil je seveda tudi slavni Lueger, ki je splezal pokOncu kot antisemit, potem pa se prelevil v pristnega klerikalca. Ta sveti dunajski mož je pozdravil naj-tbpleje takozvane „hatzkaplane" („Hetzkaplanea je zaznamoval nekoč cesar nasproti ljubljanskemu škofu slovenske politikujoče duhovnike na Kranjskem !), pozdravil je vse kot brate itd. Dr. Lampe je govoril nekaj o krščanski svobodi pa o ravnopravnosti narodov so govorili. Ta je lepa 1 Med največjimi nasprotniki našim narodnim pravicam ia naši jednakopravnosti |. se nahaja dosledno — Lueger! Tak je v tem ozira, kakoršen je Schonerer ali pa Wolf. Saj je šel ta svetiTmož, ves prevzet pravičnosti in napolnjen vseh čednostij, glasovat celo prdti slov. celjskemu gimnaziju. Če bomo od takih ljudij pričakovali ravnopravnosti, je ne dosežemo nikoli. Zato pa rečemo: Kdor Slovencev še druži s takimi elementi, je izdajalec slovenskih interesov. In naši klerikalci, ki kar gorijo za Lnegerja menda tudi zato, ker dunajske Čehe taka stiska k tlom, so taki izdajalci! Po proporcionalnem Slitemu. — Kaj je proporcionalni sistem ter kako se vršijo po njem volitve, se razvidi najboljše na vzgledih. Na primer: Pri zadnjih državnozborskih volitvah so dobili v Trstu za V. kurijo italijanski kandidat nekaj nad 8000, slovenski nad 6000, socijalno-demokratični nekaj nad 4000 in Dom-pieri okolo 2000 glasov. Razmerje je bilo torej : 8000 glasov za kandidata italijanske stranke pioti 13.000 glasov, oddanih za druge kandidate! In vendar je bil izvoljen kandidat, ki je imel manjšino glasov. To je krivično. Zato treba volilni red urediti tako, da bo tudi manjšinam zagovljeno primerno zastopstvo. Če bi imel n. pr. Trst 5 poslancev, bi morali imeti po razmerju takrat oddanih glasov: Italijani 2, Slovenci 2 in aocijalni demokratje 1 poslanca. Vzemimo še ta primer: Neki volilni okraj izbere 16 poslancev; volitve se udeleži 6413 volilcev, ki so oddali: za klerikalno listo 2150 glasov, za napredno listo 1783 glasov, za nemško listo 787 glasov, za italijansko listo 1221 glasov in za socialistično listo 472 glasov. Število mandatov bi se posamičnim strankam določilo po tem, po kolikrat je dobila toliko glasov, kakor jih mora v tem slučaju imeti vsak izvoljenec, katero število so se dobi, če se število volilcev (6413) deli s številom mandatov (16), Torej 6413: 16 = 400. Mandati bi se v tem slučaju razdelili tako-le: klerikalna stranka je dobila 2150: 400 ~ 5 mandatov in ostalo je 150 glasov: napredna stranka je dobila 17.S3: 400 = 4 mandati in ostalo je 183 glasov ; nemška stranka je dobila 797: 400 = 1 mandat in ostalo je 3il7 glasov; italijanska stranka je dobila 1221: 400 -~ 3 mandate in ostalo je 21 glasov; socialistična s.ranka je dobila 472: 400 -'-¦ 1 mandat in ostalo je 72 glasov. Izvoljenih je sedaj šele 14 poslancev, ali za ostala dva mandata bi ne bilo treba nove volitve, marveč ta dva mandata se priznata tisti stranki, kateri je poprej preostajalo največ glasov, v toni slučaju nemški stranki. Izmed kandidatov posamičnih list bi se potem proglasili za izvoljene tisti, ki imajo največ glasov. Prijateljski Sestanek vseh pevcev »Pevskega iu glasb, društva" bode drevi ob 8. uri v veliki dvorani .„pri Jelenu" povodom odhoda g. Frana Posega iz Gorice. Odprti lekarni. -- Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kiirner. Ponosna siužba * lekarnah. v času od 26. t. m. do 3. dec. t. 1. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Kiirner. Razgled po suetu. V kranjskem deželnem zboru so glasovali klerikalci proti podpori „ Dramatičnemu društvu". Znesek 25.200 K je bil dovoljen z glasovi naprednjakov in veleposestnikov. Snster-šič in Krek sta rohnela proti gledališču. — Dež. zbor se je izrekel m slov. vseučilišče v Ljubljani. Pred tržaško poroto so sodili H. Tribušona radi umora. Sedel je v krčmi s tovariši ter pil. Ko so precej izpili, niso hoteli plačati. Krčmar je posegel med nje, pomagal mu je A. Cater, katerega pa je suvat Tribušon z nožem, da je za ravnami umrl. Tribušon je bi i obsojen na 7 let težke ječe. Demonstracija proti Turčiji. Turčija je ostala trdovratna ter se ne uda zahtevam "felevlastij; i/javlja, da se bo še daljo branila reform v Makedoniji. Iz Aten poročajo, da se je v sredo zjutraj pričela v Pireju skupljati brodovje, ki se udeleži pomorske demonstracije proti Turčiji. Ladije je pričakovala na obali velika množica ljudstva. Ko so se zbrale ladije, 8, je avstrijski podadmiral Ripper prevzel vrlino poveljništvo nad mednarodnim brodovjem. Na ladiji „Sv. Jurij" je bila razvita admiralska zastava. Poveljniki ladij so nato posetili Kipperja. Kakor poroča dunajska „Neue Freio Presse", se v dunajskih diplomstičnih krogih ne veruje, da bodo velevlasti odgovorile na noto turške vlade, s katero je ista odklonila zahteve velevlasti. Marveč se sodi, da združeno brodovje takoj odpluje v turške vode. Sicer goje še nekoliko nade, da se sultan vendar le vda. Japonski cesar prvikrat pred narodom. ~ Kakor javljajo iz Tokija, se je mikado v ponedeljek prvikrat, odkar je stopil na japonski prestol, pokazal svojemu narodu. Vozil se je v odprti kočiji po tokijskih ulicah. Narod ga je povsod navdušeno pozdravljal. Italijanska kraljevska dvojica v Kalabriji. Kralj in kraljica sta s posebnim vlakom odpotovala iz Caserte ter sta 23. t. m. zjutraj rano popolnoma nepričakovano dospela v Bri-atico, kjer ju je prebivalstvo z navdušenimi ovacijami vsprejelo. Japonska hoče baje preosnovati svojo armado. Osnuje se najprvo eskadra križark za južne vode do Singapora. Glavni del stalnega brodovja ne bo sestajal iz linijskih ladij, in to iz financjjelnih ozirov. Ločitev cerkve od države na Francoskem. — Senat sprejme zakon o ločitvi cerkve od države okoli 10. decembra. Potem proglas vlada zakon nemudoma. Potres v Kalabriji. - Zemlja v Kalabriji se Se sedaj ni pomirila. Prav pogostoma se ponavljajo potresni sunki« V Monteleone je bil v sredo občutljiv potres. Ponarejeni bankovci. -~ Za pol milijona po- narejenih bankovcev kroži po Ogrskem. 70 članov družbe ponarejalcev je že pod ključem. Beda na Španskem. ..... h raznih krajev, zlasti iz Vegerja, Medine Sidovice, Puerto de Santa Mana itd. poročajo o veliki bedi. Na tisoče delavcev nima nobenega zaslužka. Radi slabe letine trpijo ljudje in živbia. Društvo »Triglav" v Gradcu bo imelo danes ob 8. zvečer v svojih prostorih III. redno zborovanje s sledečim vsporedom: 1. čitanje zapisnika, 2. poročilo odborovo, l>. proračun, 4. razdelitev trakov, 5. slučajnosti. Preosnova državnih železnic. — Železniško utinisterstvo namerava popolnoma preosnovati državno železnice. Ustanoviti nameravajo več novih ravnateljstev in nad/.orovalnih uradov. Avstrijsko vojaštvo pripravljeno za rusko Poljsko? Listi poročajo: V Lvovu sta pripravljena en pehotni in en artiljerijski polk kakor tudi en pehotni polk v Rzeszovu. Vojaki imajo streliva in živila za štirinajst dni. Raje imajo nalogo, da so pripravljeni odkorakati na Rusko Poljsko V!? Morilec priznal umor. -- v Trbovljah so bili našli pred časom umorjenega premogar-.skega delovodjo Detelo. Surnljeni rudar Rak je dejanje pripoznnl. Malo je manjkalo, da ga ni sodišče izpustilo, ker je nedostajalo dokazov. Preiskovalnemu sodniku je opisal Rak dejanje kot nekak uboj. Pravil je, da je šel v gozd sekat drva. Ker tii imel več denarja, se je spomnil, da bo Detela skozi gozd šel na delo. Hklenil je, da ga prosi za predujem. To j<> tudi storil, a Detela mu je prošnjo odbil, nakar je Rak padel na kolena iu prosil, naj mu Detela podpiše vsaj nakaznico za 10 kg moke. Tudi to prošnjo je Detela odbil. Nato je Rak pustil Detelo, da jo šel nekaj korakov naprej, potem je pa od zadaj napadel Detelo s cempinoni in ga ubil. PiVO iz riža. — V severni Ameriki so začeli delati pivo iz riža, katerega je dosti po onih krajih. Tako pridelujejo belo pivo z dobrim okusom, ki se drži boljše od drugega piva. V Nemčiji že proučujejo ta nov način iz-delovauja piva. Kdor ljubi k»kao is čokolado, temu bodi priporofiau s ^ Ivano floffo ,. Kandol-KaRao ki ima najmanj tol&ita v aabi, jo torej najlaie pra- b*Ten, nt provuročii nikoli saprtosti ic( je ob najboty- iam. okusu izredno yocaui. Pristen samo z imenom Iran Hoff iu a lavjo varstveno znamk". Zavojipo VikgGOvinarj^v /1 * » Vi » 60 » * Naznanilo. Podpisani al usojam uljuiluo sporočali slavnemu občinstvu, da sem o tvori l danes dne 25. t. in. = nouo tobakarno------- u ulici prrli pokopališču št. 43. Za mnogobrojni obisk so lopln priporoča iidani Josip Bajt, lastnik. Županstvo v Sežani razpisuje s t. prosincem 1906. službo občinskega tajnika z letno plačo kron 1000; zahteva se kavcije kron 400. Ako dotičnik prevzame tudi cerkveno orglanje, za to plača po dogovoru. Prošnje in tozadevna spričevala sprejemu in daje pojasnila lufcalšnj« županstvo do 22. grudna t. I. Županstvo v Sežani. mmmm wmm**mm*0*mmm0*im Gospodično ^, iz dobre hišo se išče k 4 deklicam v starosti od 4 do 8 let. 9 pij Mora biti popolnoma vešča slovenskega in italjanskega jezika in 0 B« imeti ljubezen do otrok. j^ Ponudbo, spričevala, zahtevo plače in fotografijo se prosi pod - M ^ „Ci!li Postfach 40." -¦^•-¦¦¦-^¦fM«^^.^r^. ^^M i POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi Čez Havro v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo ~~~ ;" '____izzr---------r~~Tn najstarejšo firmo r~~~„„ _ ..... .....-, ¦¦¦¦ - Zwilchenbart, Basel (Švica) Centratbahnplatz 9. Za dobro In hitro ekspedleljo se garantira. i i Lekarna Cristofc^etti y mu na travniku. i Trskino (štokfiievo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bole; nim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravni rmene barve po K 140, bele barve K ! Trskino železnato jetrno olje. Kalm U'ff\ olja jo .sosolmo pripor«« Ijiv« <>ir 'kom in Uefikom, ki ko iu>i v«izni in nežne ntirive. Trskino jetrno olje se železnim jodecsm. s toni oljem *• oiuhaviju v kratkem &w« •/. gotovosti v«' kostno l.ot.-ziii. 2l«/,ni otoki, golšo, »lalofcrviuot iM. it«!. Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev. —* Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem Icen laboratoriju prelno se napolnijo 8tokleiiic<>. Zato zamorem jamčiti svojim čč, odjemnleei glede eistoie in stalne sposobnosti za zdravljenje. 4M Crietofoiettijeva pijača iz kine in železa )# najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim oljem. _ , '¦ -—: Ena steklenica staae 1 krono 60 vinarjev, zzrmzr—zr- Zahvala. Iskreno zahvalo izrekamo sorodnikom, znancem in prijateljem, kateri so v obilem številu skazali zadnjo čast, naši nepozabljeni materi in soprogi Josipini Gregoric. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, ki je sodelovala pri pogrebu, preč. g. župniku Kokošarju, kateri je pokojnico večkrat tolažit v njenem bridkem trpljenju. Bog plati. GORICA, 23. novembra 1005. Žalujoči ostali. Mizarski pomočnik' Prva konsumna zaloga olja Odda se stanovanje 4 sobe. kuhinja, klet in sobica v podstrešju v ulici Pietro Zorutti št 16. dobro izurjen pri mizarskih strojih, kater« si zna sam napraviti potrebno orodje (klinje i. t. d.) za stroje, se sprejme pod j J^n ugodnimi pogoji. N'ezmožcii ni treba, da so predstavi. Xataneneja pojasnila daje upravni vo lista »Soče«. pri. BATJELU v Gorici, Via Dnomo hI 3. zastopstvo dveh to varen. Henrik Curiel * Tekališče Jos. Vf rdi 42. GORICA Tekališče Jos. Verdf 42 Speoialiteta oljkinega olja Srednje vrste a 32 kr. liter fine iz Istre „ Corfu „ Bari „ Molfsttc „ Provencc „ Monte S. Angelo „ Luko Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva „prazdroj" iz sloveče češke ^ »Meščanske''pivovarne*' m domačega žganja I. vrste v steklenicah, katerega pristnost se. jamči. Zaloga ledu, kateri se oddaja le na debelo od 50 kg naprej. Vino dostavlja'na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 50 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorec. Gene zmerne. Postrežba poštena in točna. Sprejemajo se naročila v posodah od o, 10, Jo litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi. Brezplačno pošiljanje na dom. Odlikouaria pekarija in sladčičarna. Hapol Jii*ašči!<, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birnmnce, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jnko zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. 5 hren in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni treba ¦nobenih znanostij. Se ne I gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba 'za domača dela in strojen za pletenje Tomaž H. Whitttck * C.o — Praga trg sv. Petra 7. I. 434. — Trst, ul. Campa- nile 13—434. Zaščitna znamka: „Sidro" Lintment. Capsici contp. NudociMtek z» Pain-ENptila r je splošno prhnano kot Ii vratno bol blažujoie maillo; ceni 80 vin., R 1*40 in K 2 se dohiva v vseh lekarnah. Pri mkupovan u tega povsod prdjub-ljencif.1 domačega sredstva, naj se jemlje le originalne stcklen;ce v skatljah z naSo zaščitno znamko .Sidro* iz Rlchterjeve lekarne, potem se ie gotovo prejelo , ___ orlgfnalni izdelek. « FO^RICHTERJEVA LEKARNA P5j^j i. T . i k ..ilatem leva" v Prani '» T i ] OCCASION Zabilježite si našo tvrdko! 1. decembra 1.1. se začno velika — - prodaja božičnih« — daril! mm Pregrad Gernetič --: Gorica---• judovski nor. Ali IVANOV PEČENKO Jedilno olje do 32 kr. Pomni dobro, da mi prineseS pravi „Ottoman-ov" papir za cigarete ===== ------—— in cevko ter se ne pusti zapeljati S podobnimi ponarejanji, ki so slabše vrste. *"< Mizarska zadruga ^ v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da Izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov ------------—- ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.; ~...........—-...... Podružnica v Trstu Via dl Plana vacrala 1. Podružnica v Spljatu. Zastopstvo v Orljontu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ..Severonemškega Uoyda". Iz s cesarskimibreoparniki „KAISER WILHELM H", „KRONPRINZ WILHELM« in „KAISER WILHELM der GROSSE". Prekamo.ska vožnja traja tamo 5-6 dni. *"G Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega J~ parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite C**^ v Ljubljani edino le pri L=5 MI TATCABJO, Kitate nlice si. 35 - nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju" txd Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, kise tri tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. ^° Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, ( -i Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše druStvo 1 -* posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na tej progi ***-¦* iz Bremna enkrat mesečno. "—¦* Tu se dobivajo pa tudi listki preko B a Iti mora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. Mnčolstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po 4'/,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila: na vknjižbe po 5*1*%, na varSčino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 5'/,%. Stanja 31. dee. 1901. (v kronah): Članov 1781 z deleži K« 113 382. — Hranilne vloge 1,554.989 13.— Posojila 1 570 8i039 — Vrednost hi§ 110.G75* — (v resnici so vredne vefi). — Reservni zalog 75.101 01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79. m Največja iztsjdba novega stoletja! Samo g-ld. 255 stane ravnokar izišla nikljasta remont, žepna ura z znamko »System-Ro8ko f Patent 'M ur idoča s svitlim kazalcem sekund, do minute natančno idofa s .'Hotnim jamstvom. Jedna eleg. verižica za ure in 5 privezkov se pošlje zastoni. Ako ne ugaja se vrne denar, ter je izključen rizik«. Itazpošilja proti povzetju ali proti naprejplaeilu M. J. HOLZER = tovarna in zaloga ur in zlatnin na debelo = Krakovo Avstrija Dietelsg. 73, St Sebaatiang. 26. Zalagatelj c. kr. držav, uradnikov. Ilustrovane cenike franko In gr^tls. IŠČE SE POTNIKE. 0JP* Jednaki inserati so ponarejeni. **W Pri naročilu 10 žepnih ur, pošljem jedno uro zastonj. Ogrska cvetlična paprika tSSE priznano izvrstno vrsto. Lastni pridelek kg za K 5. EazpoSHja po povzetja od 1 kg dalje franko. Nadaijno posebnosti: sla« nlna, Ogrraki salami itd so zaračunajo najceneje- RnpošiijilRlct vsakovrstnih deželnih pridilkti Haupt A. Rudoli Budimpešta (Ogrsko) Vil Ovodagrasse 22 Božjast. Kdor trpi na božjasti, krtih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva so zastonj in franko v prlr. Schwannea • Apoteke, Fraakftjrt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. i o i i i Zahteuajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo ^ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ 2 znamko „JELEN". -**> Ono Jo Wt*F~ zajamčeno ClStO «ff«f In braz vsak« fciodljlvo prlmosl. Paro Izvrstno. Kdor hcoa dobiti z ar os Jomčano pristno, porllv § aoikodljlvo mlBo naj dobro pazi tfa »o lnwl vsak kontad Ima „fJOHICHT" I« varstvo a o znamko »JELEN*. f •¦•'i •**!¦¦* AVMlg a. nT. — Enjvoftjo tovorna ta vrata na ovropojskon osamijo I Dohllia 5P HflllSOd ' = Zastopnik: Umberto Bozzinl - Gorica, Magistratna ulica. =-----------~—--------- i Zdiravlje Je največje bogastvo! Kapljice su. marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi m roki ter ozdravijo ' vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo < kitar, urejujejo Iziežek, odpravijo BžBuliO, frOliSIllff in Me, pospešujajejo in zboljšujejo ^ prebavo, čistijo kri in bWl Mnd Velike m male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. se ne pošilja — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat i 02 stekl.) 4 K, 2 duc. (24 stiski.) 8 K, 3 dne. (36 ste ki.) 11 K, 4 dne. (48 stekl.) 1460 K, 5 duc. (60 stekl.) 1? K.