Št. 50 Maribop, dne 24. oktobpa 1907 Tečaj XLI, List ljudstvu v pouk in zabavo. v Wwja tsjOc četrtek in r 7. oktobra je umrl gostilničar Andrej Kopša. Bil je goreč pristaš ptujskega „Sta-jerca", katerega jo tudi naročil mnogim svojim somišljenikom, ki so posedali pri šnopsu v njegovi gostilni. p Novodobni Mozes. Po Dravi je priplaval pretekli teden zaboj proti borlskem mostu. Ljudje so zaslišali otročji jok ¡z njega, vlovili ga ter našli v njem približno 8 tednov starega otroka. Plenice in drugo kaže. da mora biti iz mesta. Otroka je vzel nek posestnik iz Haloz za svojega? p Sv. Marjeta niže Ptuja. Ponesrečil se je mladenič Valdhauser pri mlatitvi ajde. Bil je pri mlatil-nem stroju nepreviden in ta mu je popolnoma zmečkal in strgal eno roko. Kmetje, • naznanite pri oblast-vih, da imate mlatilne stroje, saj plača dežela zavarovalnino revežem, pa je vsaj nekaj pomagano, ako jih.doleti pri strojih kaka nesreča. p „Stajerc" in resnica. Zadnji „Stajerc" zlobno in srdito napada usmiljene sestre v ptujski bolnišnici; predbaciva jim lov za testamenti, sleparijo, brezvestnost itd. Da se vsa zlpbnpst tega lista tem bolj spozna, hočemo v naslednjih vrsticah celo zadevo pojasniti: Pred tedni so prepeljali v ptujsko bolnišnico neko kuharico,,Terezijo Kodrič; sirota je tr-pete silno velike bolečine. Zato je dala sestri, ki jej je streglai, 5 K, češ, naj se zato služita dve sveti maši. Usmiljenka odda 4 K duhovniku, 1 K pa vrne bolnici,, a ta odgovori: Kar sem dala, sem dala. Ko. je prišla sestra pozneje zopet k bolnici, izroči jej ta celo mošnjico rekoč, 2 K naj porabi za se, drugo pa za sv. maše. Ko ji sestra odgovori, da za se ne more in ne sme ničesar -sprejeti, reče, naj jih porabi po svoji volji za dobre namene. V uiošnjici je sestra našla 4 K 24 v; »od teh je dala 2 K zai eno sv. mašo, ostale pa, so jej skupno s prejšno kronico še 3 K 24 v. Ko pogleda še enkrat k bfolnioi, začne ta govoriti o denarnih knjižnicah in o svoji' oporoki. Sestra hiti h gospodu oskrbniku, a ta je bil že odšel, nato h gospodu pisarju Grunu, a tudi' ta je že bil odšel. Nato pokliče oba strežaja in ta dva sta potem pisala oporoko vpričo sestre in vseh bolmikov v bolniški sobi in sta oporoko tudi sama podpisala. Drugi dan pride policaj, da za,piše zapuščino rajnkino. Na njegovo vprašanje: je-li pokojnica še tudi zapustila kaj denarja, mu razloži sestra, da je po naročilu in volji rajnke dala 6 K za sv. maše, a 3 K 24 v da še ima; in to svotico je potem zahteval stražnik v imenu sodnije od nje nazaj. Pri zapuščinski obravnavi je hotela sestra te kronice izročiti bratu pokoj-nice, a ta jih je odklonil. To je torej strašni dogodek, ki sedaj kroži po vseh avstrijskih liberalnih Časnikih. In resnica? Ni res, da so testament spisale pobožne usmiljene sestre, kakor trdi lažnjivi ,.Stajerc"; nii res, da je testament podpisala tudi ena usmiljenka; dalje ni res, da je. eden strežaj tudi mežnar — to nikdar ni bil in tudi/ sedaj ni; ni res, da je sestra pokojnici vzela 9 K 24 v; tudi ni res, da je tajila, kp jo je policaj vprašal, kje da ima denar; ni res, da se je potem podala in rekla, da je izročila denar (t. j. ves denar) za miaše duhovniku Pšujiderju; istotako ni res, da so 3 K 24 v po potu izginile kakor kafra, ampak res je, da leži ta denar še zdaj v ptujski bolnišnici, kjer ga brat pokojnice lahko vsak trenutek dobi, ako ga morda zdaj poželi. Dalje ni res, da ljudje odločno zahtevajo, da se to brezvestno usmiljenko zaradi taflVine obtDži, ampak res je, da želi to samo zagrizeni Karol Linhart, urednik liberalnega brezverskega „Štajerca" in nekaj njemu podobnih framasonskih pristašev; ni res, da ljudje zahtevajo, da se sestro spodi iz službe, ampak res je, da je srčna želja vseh poštenih ljudi, /da ostane ta vestna sestra še mnogjo let v ptujski bolnišnici, da bo mogla, ako hoče tako neizprosna usoda, enkrat na smrtni postelji streči še tudi svojemu največjemu sovražniku Linhartu in mu tako z nesebično ljubeznijo povračati njegove nečloveške krivice. A to bodi pribito za poznejše rodove: Ako je krivica, škodovati bližnjemu na njegovem dobrem imenu, potem je gotovo vnebopijoča krivica, ako kdo kaj takega stori osebi, ki je posvetila vse svoje moči biaigru bližnjega in ne išče na zemlji svoje sreče, ampak samo blagor trpečega človeštva; pečat te zlob-nosti nosi na svojem čelu ptujska „krota", zloglasni .„Stajerc", ki pa poje vkljub temu v i vsaki 'številki pesem o nebeški krščanski ljubezni. (Seveda, „Stajerc" bo vpil: Zakaj nam niste poslali popravka?! Odgovor: Za ,,Stajerčeve" backe je vsa,k popravek brezpomemben; za poštene čitatelje pa je list preumazan in podel, da bi še ognusili roke z popravki.) p Nesreča. Zadnji ponedeljek so delavci razkopavali razvaline po ' ognju poškodovane Pirihove hiše v Ptuju. Naenkrat se zruši stranski zid in pokoplje 9 delavcev pod seboj. Težko poškodovane so jih z veliko težavo izkopali iz razvalin. p Pošta Jnršinci pri Ptuju je dobila pismo-nošo, ki bo redno dostavljal poštne pošiljatve na dom. p Ptuj. Preteklo nedeljo je nekdo vozil ravno med drugim sv. opravilom iz Haloz mtoio Sv. Marka en četrtinak mošta. Ko pripelje do kapelice sv. Jožefa naenkraj poči kakor da bi iz topa vstrelfil sod, se razleti in mošt izteče. Precejšna škoda. p Prekislo grozdje. Ornilg noče biti več župan ptujski, čeravno so ga enoglasno izvolili in ga prosili, da naj prevzame županski stolec. Vslled tega tudi podžupan Steudte štraj,ka in noče prevzeti podeljene mu časti. Mi obema gospodoma prav radi Verjamemo, da je res zelo težko, biti župan tako zadolženemu mestu, kakor je Ptuj. Gospod Ornig, vi ste juho slabo skuhali, sedaj bi bila tudi vaša dolžnost, da .jo sami pojesto, ne da bi' si kedo drugi želodec na nji pokvaril. p Polenšak. Tukaj imajo nekateri kmetje prav veliko jabolk najboljših vrst. p Sv. Andraž v Slov. gor. Tombol» z lepimi dobi:k: bi v nedelo, dne 10. nov. ob 4. popoldne. p 8v. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo dn« 27 oktobra t. L ob 8. nri popoldne se vr-Si pri nti ustanovni zbor .bolnega drn štvf", za katero je med nami veliko »animanje. Društvo ima namen: izobraževati člane na tercelju katoliške vere in krepiti med njimi narodno zavest. Vsi prijatelji krščanske izobrazbe so torej prisrčoo povabljeni. p Ptuj. Gledališko predstavo „Mlinar in njegova hči" prireii Kmetsko braino društvo v Ragoznici pri Ptuji due 27. vinotoka 19U7 v prostorih „Narodnega doma" v Ptuji. Začetek ob 4. pop Potem prosta zabava. Ljutomerski okraj. 1 Kapela. Tukaj je umrl Jožef Štefanec, naroden fant, ki je bil dolgo ud bralnega društva. Od novega leta 1907 je umrlo tukaj 5 fantov na jetiki od 20. do 30. let starih. Štefanec je bil zadnja leta oskrbovalec admont-skih goric v gornjeradgonskem okraju. 1 Se enkrat shod. v Veržeju. Za zabavo vsem tistim, ki so bili na shodu v Veržeju dne 6. oktobra in pa v dokaz resnicoljubnosti „Narodnega Lista" in njegovih dopisnikov priobčimo tu, kar piše imeno-fvani list v št. 46. z dne 17. oktobra t. 1. Poročilo se glasi: „Shod S. K. Z. v Veržeju — v pravi luži. Ob razmeroma precej slabi udeležbi se je vršil dne 6. oktobra v Veržeju zvezarski shod poslanca JRoškarja in gromovnika dr. Kovačiča. Navzočih je bilo na dvorišču — kjer je stal govorniški oder (kar pa ni res, oder je stal pod uto) k večjemu 130 oseb, a skoraj polovica od teh je pripadala Narodni stranki. Ako še Odštejemo precejšnje število radovednih žensk, ostane nam prav pičlo število pristnih zvezarjev." Bodi dovolj! Kaj pravite k temu vi, ki ste bili navzoči, bodisi pristaši Kmečke zveze ali pa Narodne stranke? Sicer pa se je dopisnik sam ujel v laži. Ce je bilo do polovice pristašev Narodne stranke, zakaj pa se nihče ni oglasil? Da, lažje je trgati ljudi po časnikih, kakor pa odkrito povedati svoje prepričanje. Nadalje dopisnik poslancu Roškarju priznava, da je govoril še dokaj trezno, toda očita mu, da je o dejanskih razmerah v ljutomerskem okraju vse premalo poučen. Tako! Ce je premalo poučen, zato je pa prišel na Mursko polje, da zve želje in potrebe svojih volilcev, zakaj ste ga pa potem napadali, ko je bil shod napovedan?1 Zakaj pa ga niso modri liberalci, ki jih je bila skoro polovica,, poučili? Kaj ne, laž ima kratke noge! Debela laž je tudi, da bi bil dr. Kova-čič v svojem govoru rabil besede „zlumpani študenti in liberalci." Dopisnik „Narodnega Lista" ga je imel takrat bržčas pod kapo, pa je pozneje iz poročila „Gospodarjevega" dopisnika podtaknil te besede dr. Kovačiču- Sicer pa, zakaj ga niste zavrnili, če vas je skoro bila polovica, zakaj niste odgovorili na točke, ki jih je razvil in na vprašanja, ki jih je stavil na poslušalce? Tudi je po poročilu „Narodnega Lista" dr. Kovačič 6 mož moralno prisilil, da so stopili v pododbor. Koliko je na tem resnice, vedo .najbolj možje sami, ki so v tem pododboru. Da je bil shod v luži, piše menda „Narodni List" zato, ker je tisti dan deževalo in ker so bili liberalci zraven. V tem pa mu rade vol je pritrdimo, tudi njegov dopis je bržčas v „luži" spočet, luža in laž pa sta po besedi blizu skupaj. Ravno tako je laž, da bi „Gospodar" sumničil ,„neko zaslužno osebo" v Veržeju, To si je dopisnik „Narodnega Lista" izmislil, če pa „Gospodar" piše o dopisniku „Narodnega Lista", je samo ob sebi umevno, saj se tisti dopisi niso sami napravili! 1 Čebelarska podružnica pri Mali nedelji i t a srj rrdni občni zb >r v nedeljo, dne 27. oktunr» 1907 po vefcernicah v prostorih gosp. Rantaša. K mnogoštefilni udeležbi rabi odbor. Slovenjgraski okraj. s Šmartno pri Slovenjgradcu. V Ljubljani je začel izhajati nov liberalni list .,Slovenija," Ta list hočejo nekateri razširiti tudi pri nas. In glej čudo! Razpošilja se v občinskih kuvertih in z naslovi, ki so, kolikor se da sklepati, pisani od osebe, ki oedi \ občinski pisarni. To bi bil najnovejši delokrog novega občinskega zastopa, kateremu je tajnik gospod nadučitelj Šalamun. ¡Zanimivo, kaj ne!? s Ubilo je v Lapovem premogokopu v Skalah premogarja Rebernika. Njegov tovariš Ramšak je lahko poškodovan. s Dinamitna kapica je v premogokopu Pečov-nik odtrgala Antonu Krajncu tri prste leve roke ter ga na glavi in vratu močno poškodovala. Ljudje, ki imajo pogosto opraviti s takimi nevarnimi razstre-Ijivi, postanejo sčasoma neprevidni. s Šoštanjski okrajni zastop. Volitve v okrajni zastop šoštanjski se bodo v kratkem vršile. Zastopstvo je bilo dosedaj popolnoma slovensko. Kljub temu je treba pripravljati tla in paziti na razne spletke. 2al, da se moramo v prvi vrsti varovati Narodne stranke in ji gledati na prste tudi v narodnem oziru. Ni dovolj, da, se moramo boriti proti nemškutarjem; hujše je še, da imamo izza zadnjih državnozborskih volitev zvezo nemškutarjev in renegatov iz Narodne stranke. To je največji škandal! Mi vemb sedaj gotovo, da je gospod Vinko Ježovnik sklepal pogodbe glede njegove izvolitve v državni zbor z nemškutarji. Zdaj je nam jasno, zakaj da Ježovnik niti ni izobesil trobojnice v trgu na svoji hiši, ko so slavili njegovo zmago. Ni hotel žaliti velenjskih posilinemcev, zlasti pa Pribožiča, s katerim se poslanec Narodne- stranke Vinko Ježovnik najbolj brati. Vodja šaleških posilinemcev Pribožič je kot slavnostni govornik v Kan-trici pri „Sonnvvendfeier" odločno rekel, ko je poročal o nemšlkem političnem stanju šoštanjskega okraja, da so Nemci volili Ježovnika: 1. ker ne more toliko mm^m^mmimmMTmmmmm j škodovati kakor Robič; 2. ker so dobili zagptovilo, t j da se bode oziralo pri drugih prilikah nanje. Oči-vidno je, da jim je dal zagotovila Vinko. Ježovnik sam; počakati je le še treba, pri kateri priliki se bo to zgodilo. Slutimo pač, da se namerava nekaj sple-sti pri volitvah v okrajni zastlop ali pa v občini Velenje. ¡Radi tega opozarjamo rodoljube šaleške doline, da že zdaj pazijo na Ježovnikove pristaše in pravočasno razkrinkajo, če bi hoteli mešetariti na podlagi Ježovnikovih obljub. Kaj porečejo veliki na^ rodnjaki okoli „Domovine" in „Narodnega lista? Ne bodo Ježovnika podučili o pravi narodnosti? Mislimo, da ne! Vsaj vidimo, kako ravno ta dva lista glodata narodnostne pregrehe celo povsod tam, kjer jih ni. Toda v Ježovnikovi bližini pa nikakor ne pometata. Nemška šola se je ustanovila v Velenju brez hrupa, ne dela se ji nikakih ovir, vse je v najlepšem redu; najbrže so ustanovili Nemci to nepotrebno šolo pod patronanco državnega poslanca Ježovnika. Ali ni tudi ta šola neka koncesija za volitve, narodni gospod Ježovnik? Le lepo jo podpirajte in dajajte tihim potom nemškutarjem pogum,i storili bodete zares narodno delo, kakor to sploh razumejo okoli Narodne stranke. To novico je tudi prinesel „Slovenec." „Domovina" je začela takoj braniti svojega Ježovnika, toda ne gre ji prav iz srca; ne more izpodbiti ne enega dejstva, zato pa napada priljubljenega slovenskega župana g. Skazo na nesramen način. Načelo „Domovine" je pač vedno, da piše neresnice in laži o drugih osebah, kadar ne more prikrivati slabih stranij svojih privržencev. Dasi je prof. dr. Verstošek potrdil svojo izjavo s podpisom in s pismom g. \Vosch-nagja, da ni bil v nobeni zvezi z narodnimi nasprotniki, si drznejo ti poštenjakoviči še vedno trditi to neresnico. Značilno za te prosvitljene naprednjake je pač to, da hočejo vse svoje pregrehe vsiliti drugim strankam. Kar pišemo zgoraj o Ježovniko-vem nastopanju nasproti nemškutatrjem, je dejstvo, ki je tu povsod znano. s Sv. Mihael poleg Šoštanja. Pri nas se je ustanovila hranilnica in posojlnica rajfajzenovka za fare: Sv. Mihael poleg Šoštanja, Bele vode in Za-vodne. Pristopila je k Zadružni zvezi v Ljubljani. Prihqfdnjo nedeljo, to je 27. oktobra, je prvi uradni dan po večernicah ob 3. popoldne v cerkveni hiši. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar in se obrestujejo po 4%%, posojila se dajejo po 5/4% le udom, ki stanujejo v prej imenovanih farah. — ;Ob tej priliki bode g. VI. Fušenjak, revizor in potovalni učitelj Zadružne zveze v Ljubljani, poljudno predaval o rajfajzenovkah. Možje, mladeniči, delavci, žene in dekleta, pridite v obilnem številu poslušat! Konjiški okraj. k Konjice. Preteklo nedeljo popoldan je ležala gosta, temna megla nad Konjicami. Zlasti se je zgostila okoli četrte ure popoldan, tako da se je skoraj stemnilo. Iz Narodnega doma pa so se skozi meglo slišali zamolkli glasovi harmonike, vabeči v razsvetljene prostore napredne ljudi. Danes, v ponedeljek zjutraj, je pa zrak čist, solnce siplje svoje žarke tople, ogrevajoče; ni več teme, ampak svetlo, razsvetljeno je vse. Odkod ta sprememba? „Slovenski Gospodar" je že poročal v prejšni številki, kaj se bo velikega godilo to nedeljo. In zgodilo se je. Napre-dno-narodna stranka je pregnala temno meglo, raz-svitljeno je vse, cela okolica konjiška je tej stranki, ki preganja temo in meglo, nad vse hvaležna. Temo in meglo je pregnal zaupni shod Narodno-libe-ralne stranke v Narodnem domu, zato solnce tako lepo sije: Pa, šalo na stran! Okoli dvajset ljudi se je zbralo v čitalniških prostorih, da poslušajo vele-učenega urednika „Narodnega Lista" Spindlerja, in še ne „venštudiranega" študenta gpspoda Prekor-šeka iz Prekorja pri Celju. (Gospoda generala Kukovca ni bilo, je že toliko pameten, da ve, da so ne splača v konjiški okraj.) Predsedoval je shodu prvak odvetnik dr. Rudolf, kateri je izjavil, da so mladi stare vrgli, odtod razpor. No, čudno, da je šel mladini predsedovat in se od njih učit, on, ki ve, da je blagostanje kmečkega ljudstva rešeno, če le začnejo kmetje jesti riž in pasje meso, kakor je povedal na volilnem Glaser-jevem shodu. Gmotno stanje si je tekom let že izboljšal, zato si kaj takega lahko dovoli. Absolvirani (?) pravnik Kolšeic pa je splošno shod otvoril. Nato jo razpravljal Spindler o politiki in organizaciji ter rekel, da Narodna stranka hitro dela, ima v enem letu že eno tretjino ljudstva na Spodnjem Štajerskem za seboj, zato se mora tudi v konjiškem okraju cela stvar hitro v liberalnem smislu preosnovati. Gospod Prekoršek iz Prekorja pri Celju pa je v par njemu lastnih frazah poživljal k ustanovitvi knjižnic, posojilnic itd. v liberalni prid ter udrihal po duhovnikih, govoril o veri in zlasti o spovedi tako, da je groza. Njegov govor je bil s ploskanjem sprejet. Pa bi mislil, kdor bo to bral, no, nekaj pa je le. A motil bi se. h, Slovenski Gospodar" je imel zadnjič prav, ko je pisal, da ne bo 'iič. Res, čez 100 ali še več tiskanih vabil je bilo razposlanih med kmete za ta shod, a nihče ni prišel, edini kovač Sernčar je bil navzoč kot somišljenik te stranke, menda misleč, da bo imel zato od konjiških kmetov več dela. Ce boljšega ne zna, je pametneje, da gre na Kranjsko nazaj, odkoder je prišel, a liberalstva naj ne skuša širiti med nami. Kdo pa je tedaj spolnil število okoli dvajset? Učitelji, seveda stari Serajnik^ neizogibni liberalni, Jurko, ki so seveda ploskali razpravi o spovednicab, Krasni vzgojitelji versko-nravne vzgoje mladine v ljudski šoli, kaj ne, stariši, ki pošiljate otroke v šolo, da se po postavi vzgojujejo! Kdor je še pošten kristjan, ne more k tej stranki, pa tudi slišati noče nič od nje! Pa še nismo pri kraju; tudi Ogorevčev ata so posUali svojega Pavla, ki je pred kratkem prišel od vojakov, da jih tam zastopa; sami g. Ogorevc si namreč 119 upajo, pa bi radi, ker so tudi tistega mišljenja. Ne verjamemo, da bomo hodili k takemu trgovcu kupovat, ki tako vzgaja svoje, sinove in ko-mije, ki so tudi bili tam! ? Kdor ni z nami, je zoper nas! Število je skoraj polno, ker drugih liberalcev se nam ne zdi vredno omenjati. Organizacija tedaj liberalne-narodne-napredne stranke je sedaj za konjiški okraj popolna, tam je namreč, kjer je bila prej, če še ne slabša. k Zreče. V Celji so neki mladi gospodje ustanovili skupino somišljenikov in so ji dali lepo ime Narodna stranka. Tiliberalnii gospodje s svojo stranko pa niso drugo, kakor le grobokopi za narodni obstanek slovenskega ljudstva. Za dne 20. oktobra so napovedali javni gospodarski shod v našem kraju. Na vabilih so obetali poduk o gospodarskih razmerah v konjiškem okraju, in pa ponujali so ustanovitev podružnice kmetijske družbe. Oboje je le pesek v oči. Prišli so gospodje: urednik Spindler iz Celja, fil. Ivan Prekoršek iz Prekorja pri Celju. In ta dva gospoda bi poznala gospodarske razmere po našem okraju! Pojdite se solit! Pesek v oči mečejo tudi Vodstvu Kmetijske družbe štajerske v Gradcu, ker družbi obetajo podružnice. Vsled tega je ista ustregla njihovi prošnji ter odposlala gospoda potovalnega učitelja Goričana. Skrb zia kmeta je liberalcu pač deveta briga že od nekdaj. In liberalci imajo gosp. Goričana samo za vabca, ker bi sicer bili njihovi shodi zborovanja brez zborovalcev. Pri nas pa že to ni vleklo. Shod je bil napovedan ob osmi uri. Zborovalcev ni. Sčasoma se nas je zbralo trinajst mož S. K. Z. In ta številka je baje nesrečonosna. Bodi pa temu kakor hoče, toliko je resnica, da javni gospodarski shod, ki se niti ni začel vršitfi, je Celjanom dokazal, da so bili pri nas generali brez vojakov. Celjski okraj. c Na Dobrni se je po dolgoletnem trudu pretočeni teden odprla narodna trgovina. Kako krvavo je bila potrebna, ndi se lahkfi iz enega vzgleda. Pred dobrim tednom je biia cena sladkorju na Dobrni 48 kr., sedaj je padla na 40 kr. Lahko si mislimo, kako se je delalo z nami do sedaj. Novo trgovino so pozdravili z velikim veseljem vsi domačini in okoličani brez razlike narodnega mišljenja. Sevelda je par šnopsarskih barab in hajlovskih butic nezadovoljnih, a kaj na tem? 3aj vemo, kje je vzrok te nezadovoljnosti! Mi se ne vstrašimo. Nova trgovina se bo trudila postreči z najboljšim blagom po primernih cenah. Dobrnčani ¡n sosedi, vsi veste, kaj je zdaj vaša .dolžnost. c Liberalna zahrbtnost. „S svojo duhovniško posojilnico pa hočejo klerikalci v Petrovčah spraviti kmete v odvisnost in svoje kremplje, da bi jih potem pri bodočih volitvah lažje izkoristili za svoje sebične namene. Tako skrbijo tisti ljudje za „nadaljno slavo" nekdaj slavnih Pe-trovč!" Tako je pisal v 228. številki „Naroda" prekosa-vinjski „Narodov" dopisnik. Zadnjo nedeljo pa je že začela v Petrovčah poslovati liberalna posojilnica, ki jo je napredni dopisnik vzajemno z možmi štajercijanske, stranke medtem zasnoval. Čemu mu neki bode liberalna posojilnica? To on sam pove v prej navedenih, v „Narodu" zabeleženih besedah: Kmete bo v svoje kremplje lovil itd. Slava mu, slavnemu liberalno-naprednemu možu, ki tako vrlo skrbi za slavo Petrovč! c Sv. Jurij ob Taboru, v nedeljo dne 20. oktobra pokopali smo pri nas „Košenenčevega očeta", Antona Kos-melj. Dne 20. sept. bil se je ponesrečil. Padel je z nekega drevesa in vsled dobljenih poškodb je umrl. Bil je to mož-poštenjak, vreden, da se ga spominja tudi „Slov. Gospodar". Dolga leta je bil cerkveni ključar župnijske cerkve in podružnice sv. Radegunde v Kaplji. Zlasti za zadnjo je veliko storil. Kot mož odločno kršč. mišljenja ni nikdar trpel slabega časopisa v svoji hiši in tudi ob času zadnjih državnozborskih volitev, ko se je mnogo sicer dobrih mož izneverilo krščanski stranki, je bil rajni s svojima sinovoma odločno na naši strani. Sovražnika menda ni imel, pač pa mnogo prijateljev. To je pokazal njegov velikanski pogreb. Zapustil je na svojem posestvu sina, ki je popolnoma njegovega duha. Naj v miru počiva vrli krščanski mož! c Vransko. Ker kmet otroke najtežje v jeseni doma pogreša, so vse občine vranskega okraja pri deželnemu šolskemu sveta prosile, naj bi bili otroci zadnji dve leti do Vseh svetnikov oproščeni. Deželni šo ski svet je določil, da bodo dotični otroci oproščeni ne od Velike noči ampak od 2. majnika do vseh svetnikov. Je vsekako boljše radi paše. c Iz gornjegrajskega okraja. Nismo se hoteli pečati z Ježovnikovim shodom v Gornjemgradu, ker je bil brez pomena, pa ker liberalne cunje ne nehajo lagati o tem shodeku, hočemo jim malo posvetiti. Liberalni ^ Narod n i List", pravzaprav „.Lažilist" ali pa .„Nemškntarski List" piše, da Robičevi volilci si niso upali priti, da bi shod. razbili, ker so vedeli, da nimajo večine! Ti liberalna prismoda! Zdaj pa pri- merjaj, čitatelj, številke! V gornjegrajskem okraju je dobil Robič 1600 glasov, Ježovnik 400. Torej Robič 1200 veČine. In zdaj bi nasprotni volilci ne mogli dobiti večine pri takem shodeku Ježovnikovem! Take neumnosti pišite rajši v pustu! A nekaj drugo je, gospodje liberalci; vi ste se bali nasprotnikov, ako-ravno se ni nikjer zoper shod agititalo. iVse polno je bilo lepakov, a vsi samo za gospodarski shod, tudi govornika sta bila naznanjena, a o Ježovniku ne duha, ne sluha, Se-le par dni pred shodom je bilo v („Domovini" in „Lažilistu", da pride Ježovnik, a teh listov kmetje ne berejo, torej niso mogli vedeti, o Je-žovniiku. Zakaj ste, liberalci, na plaklatih zamolčali, da pride Ježovnik? Bali ste se naših vrst, ker ste mislili, da so naši ljudje taki, kakor Ježovnikove in Roblekove druhali, ki ne poznajo nobenega zborovanja, Zdaj se pa tako liberalno človeče vsedei in pi^ še, da so prišli na shod tudi prejšni Ježovnikovi nasprotniki. Hinavci! Prišli so na gospodarski shod, da bi se kaj naučili, a vi njihovo število zlorabite v svojo barabsko politiko. To si bomo zapomnili. Vam ni nič za gospodarsko delo, nič za izobrazbo naroda, vi vse zlorabite v svtoje grde strankarske namene. Ko je bila volitev v okrajni zastop, ki je vendar gospodarski .zastop, ste pisali: zmagali smo liberalci; gospodarski shod v Gornjemgradu ste takoj prekrstili v liberalni shod in sramotite tiste nasprotnike, ki so prišli tja, in ko bi na Planinskem sejmu imeli kak dobiček, bi kričali, glej jo Narodno stranko, kako dela za narod, a seveda zdaj, ko ni dobička, ste tiho. Vaše javne knjižnice so liberalna gnezda, vi ne poznate nobenega nepolitičnega društva, pri vas mora vse imeti liberalni pečat. Mi vemo, da je Ježovnik samo punčika, katero sučejo liberalci; on sam nič ne ve in nič ne more, zato ga vlačijo liberalci kakor komedijant medveda; povsod mora biti še kaj drugega, najmanj godba, ki vabi ljudi1, kajti sami vejo, da Ježovnik sam je nezmožen, da bi priredil kak shod* Mi takega papirnatnega poslanca ne pripoznamo in zahtevamo, da odloži mandat. c Zgorela je hiša trgovca Zorko v Laškem trgu. Ogenj je uničil tudi vso zalogo blaga. c Povodenj. Iz Savinjske doline se poroča o veliki povodnji, katero je povzročila vsled zadnjega dežja narasla Savinja, V gornji Savinjski dolini je odnesla narasla voda mnogo lesa. c Strašna nesreča. V Žusmu se je 16. t. m. zvečer razpočila svetilnica 191etni posestniški hčerki Mariji Beuc. Goreči petrolej se je razlil na dekle-čjo obleko, ki je bila hipoma v plamenu. Prestrašena je letela deklica na prosto, klicaje na pomoč. Od vseh strani so leteli ljudje skupaj. Neki fant je vrgel gorečo dekle na tla in zadušil ogenj. Grozno opečeno revico so prepeljali v celjsko bolnišnico. c Dobrnski krajni šolski svet je sklenil šolsko drevesnico premestiti na drug prostor, ker je sedanja za nič. To se je vedelo že lani, in davkoplačevalci se vprašujejo, zakaj se je lani delal tako drag plot okrog drevesnice. Pa takrat še je Vogler nekaj veljal, danes nič. c Dobrnski občinski zastop je znižal za prihodnje leto.doklade za 4%. Da gospodari izvrstno, vidi se iz tega, da pridno popravlja ceste, da so se plačali novi nadarbilnski svinjaki, in je še vendar prebitek. Povrh pa se še znižujejo doklade. To je pač slovenski občinski odbor! Bog ve, kako bi gospodaril Auer, kateremu so ravno svinjaki1 — reli bi skoro — ležali. v želodcu. c Nesreča. Devetletni sin posestnika Antona Oblak iz Brezja pr." St. Juriju, ob juž. žel. se je dne 16. t. m. na paši ponesrečil. Igraje si je dal verigo ene krave okoli vratu. Krava se prestraši, zdirja ter potegne dečka za seboj. Veriga se mu zadrgne okoli vratu in ga zaduši, pri tem še pa pride kravi pod noge. Pri tem je zadobil hude rane. V par minutah je izdihnil svojo mlado dušo. c Hrastnik. Nemška šola.. Ker nekateri stariši še zmiraj no verujejo, da se v nemških šolah slovenski otroci nič ne nauče, da so torej take šolo skrajna budalost prosvetljenega 20. veka. Naj navedemo tukaj besede človeka, ki je sani hodil v tako šolo in to oboževal celo življenja. On pravi: Ko sem hodil v ljudsko šolo, se je učilo vse v nemškem jeziku. Učitelj je bil trd Nemec, učil nas je sicer, mi fantje pa nismo razumeli njega in on ne nas. Učili smo se brati, pisati, računati in celo nemški katekizem na pamet, razumeli pa nismo besedice. iTri leta sem izgubil v tej šoli, naučil sem se sicer nekoiiko brati, pisati in računati, nemščine pa vendar celo nič. (Dr. Prelog.) Ali ne bodo taki otrocif nekoč kleli svojih starišev, ki so jih silili v take mučilnice, v katerih se ne naučijo niti toliko nemški, kakor v slovenskih £olah!? Stariši, imejte usmiljenje s svojimi otroci! c Sv. Peter na Medvedovem selu. Ustanovni občni zbor slovenskega katoliškega izobraževalnega društva se vrši v nedeljo 27. oktobra ob 3. uri popoldne v prostorih župnišča. Slavnostni govor bode imel vlč. g', nadžupnik Fr. Korošec. Nastopili bodo tudi mlaxleniči in dekleta z govori in deklamacijami. Prvikrat bomo slišali domači moški in ženski zbor, Slavnost obeta biti posebno ljubka in zanimiva, zato se je udeležite stari in mladi v polnem številu, da dobi novo društvo kar prvi dan pralv veliko udov, zlasti mladeničev in deklet. Naši ljubi sosedje dobro došli! Naprej z Bogom in Marijo za slovensko domovino ! c Pri Sv. Jederti nad . Laškim ?o neznani tatovi poskušali po noči 18. t. m. na več mestih vlo- , miti, tako so se vtihotapili v Šeligetovo hišo, pri ; Strumblnu so nekaj jabolk odnesli, ker so jo morali 1 odkuriti, pri Pušniku vzeli med čebelam, in tudi cer-i kvi niso prizanesli; skozi okno so, ko so zlomili že-, 'lezno mrežo in štrli šipo, prišli v žagrea, odtod k | Skrinjici pri glavnem oltarju, katero so z velikim naporom odprli in k svojemu začudenju našli — pra-| zno! Kajti,ravno pred par dnevi je bila izpraznjena, j' Tako so z dolgim nosom zopet odDazili. Ljhdje,- pa-j zite! Zima se bliža in lenuhi in potepuhi se hočejo | na vso moč preskrbeti, da ne < stradajo, seveda na stroške tujih žuljev., c Čebelarska podružnica Št. Jurij ob jnž. žel. zboruje v ne-| deljo dae '¿7. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldan pri čebelnjaku gospoda ! Yoga na Grobelnem. I__ t ————— — — Brežiški okraj. b Uravnava Save. V zadnjem zasedanju deželnega zbora je vložil poslanec dr. Jankovič vsled pro-J išnje občin Brezje in BLanca predlog zaradi urav-i nave Save, ki trga leto za letom najrodovitnejšo zem-| Ijo. Že leta 1902 je vodstvo uravnave Save spoznalo, da je v dotičnih občinah uravnava strug(e neobhodno potrebna. Namestnija je potem določila, da plačajo k j stroškom uravnave po 10% okrajni zastop sevniški, ; občini Sevnica in Blanca ter prizadeti posestniki. Proti temu so se pritožili in do sedaj se še ni nič ukrenilo. Vsled tega je predlagal poslanec dr. Jan-; kovič, da se začae takoj z uravnavo in da se ne za-j hteva od prizadetih posestnikov, občin in okrajnega i zastopa prispevkov, ampak da se naj Sava uravnava , na državne stroške, b Kozje. Gosp. bralno (društvo je priredilo dne i 20. t. m. pri GučeKu šaljivo burko „Praviqa se je iz-j kazala," Igralci so kaj dobro izvršili svoje uloge ter i pokazali, da kozjanski mladeniči tudi nekaj znajo, i Vsa čast in hvata našim mladim igralcem. Smeha je j bilo nacente. Le pogumno naprej ! Po igri je bilo ' petje in šaljiva pošta. Na željo se bode igra najbrž j ponovila 3. listopada ob lOletnici obstanka društva, ; h kateri že danes opozarjamo in vabimo, j b Sevnica ob Savi. Povsod se snujejo bralna in izobraževalna društva, katera naj bi dala ljudstvu priložnost za izobrazbo, le pri nas se ni nič sto-j rilo do sedaj. Hvala Bogu, zadnjo nedeljo je bil tu-di pri nas položen temelni kamen, osnovalo se je i kmečko izobraževalno društvo. Po večernicah zbralo | se je lepo število mož in lantov v prostorih kaplanije, : kjer se nahaja velika društvena soba. Bilo je veliko j navdušenje. Pristopilo je takbj 45 udov. V odbor so j voljeni: g. župnik Iv. Doberšek, predsednik; Kozinc j Martin iz Prešneloke, podpredsednik; Segula Franc, i tajnik; Požun Martin iz Žurkovega dola, tajnika na-; mestnik; Vrtovšek Jan iz Cajn, blagajnik; Stopar j Jožef iz Sevnice, blagajnika namestnik; Stopar J, ; iz Sevnice, knjižničar; Blaznik Janez od Sv. Roka in Sinkovič Janez iz Brezovega, pregledovalca ra-j čunov. V društveni sobi bodo vsem udom na razpo-I lago razni časniki in tudi knjižnico si mislimo omisliti. Zategadelj pa prosimo vse rodoljube, ki se za-! nimajo za mlado društvo, naj mu priskočijo na po-! moč s kakim književnim darom ali 'denarnim pri-i spevkom. V kratkem se namenja prirediti, kakor sli-\ šimo, že tudi predavanje. — Tudi v Šmarju pri Sev-; niči nameravajo v kratkem ustanoviti jednako dru-i štvo. Dal Bog, da bi obe ¡društvi delovali v prid in blagor našega ljudstva! b Slov. kmečka zveza' zboruje dne 2?. t. m. ob 9. dopoldne v prostorih g. Pohleta v Rajhenburgu. Poročal bode g. poslanec dr. Benkovič. b Dob je pri Planini. Dopisniku „Štajerca" povemo: Tiček, dobro te poznamo po petju. Ti delaš v „Štajercu" za nemškutarske kramarje in za lute-rane, ti bi rad dosegel, da bi mi ne verovali našim dušnim pastirjem, ti želiš brezversko šolo, ti nam želiš najhujše, ker nas hočeš duševno pogubiti. Zato ti kličemo: proč s takim človekom! Mi ostanemo verni Slovenci!; Drobtinice. d 0 hudi povodnji se poroča dne 18. t. m. s Kranjskega. Na mnogih krajih so morali ljudje zapustiti hiše. Železnica proti Kamniku je pod vodo. V Ljubljani je bil nižje ležeči del mesta pod vodo. Enaka poročila prihajajo s Koroškega. V Gornji Italiji je naredila reka Pad ogromno škodo. d Strašna kazen. Odprava smrtne kazni v Italiji je dovedla do nove vrste kazni, ki je morda strašneja nego smrtna kazen. Težko bo kaj strašnejega, nego je kaznilnica, v kateri je životaril morilec kralja Humberta. Ta ječa je zgrajena na strmi pečini nad morjem. Zidovi, ki obdajajo celice, so slični ozki grobnici. Traki svetlobe prihajajo od zgoraj z visokega stolpa, in to skozi zelo malo luknjico, na kateri so rešetke. V celico vodijo dvojna vrata, ki se zapirajo s ključi. Notranja vrata imajo rešetko ter se skozi to rešetko daja kaznjencu hrana, ne da bi kdo ž njim govoril. Kdor je tukaj zaprt, prisiljen je na večen molk. d Koliko časa živi polž brez hrane. Polži so žilavi v vsem, pa tudi v umiranju. Neki prirodopisec je prilepil polža na papir, a kako se je iznenadil, ko je hotel po štirih letih s toplo vodo omehčati lepilo in je opazil, da je polž zopet oživel. V drugih zbirkah polžev so polži na > tisti način oživeli, potem ko so petnajst let živeli v povlaki. | Ti niso bili prilepljeni, in ako se jih ni premetavalo sem-tertje, ni bilo opaziti, da so živi. Konečno so jih vrgli v mlačno vodo, da se očisti povlaka, in na veliko čudo vseh, so oživeli in počeli laziti. d Kačji strup postaja, kakor piše neki angleški list čim dalje bolj trgovinski predmet, ker se ga čim dalje bolj uporablja v zdravilstvu in v znanstvenih laboratorijih. Izvaža se ga iz Avstralije, je pa zeio drag. Unča kačjega strupa je mnogo dražja nege uoča zlata ali platnine. V Londonu ga prodajajo sedaj 20 do 25 šilingov po gramu, in celo po tej ceni se ga težko dobi, ker je povpraševanje večje negoli ponudbe. Strup je zato zelo drag, ker ga je silno nevarno nabirati, kačo je namreč treba živo vjeti in potem dobiti od nje strup, kar delajo na razne načine. Strup raznih kač ima tudi različno moč. Sirup, n. pr. ti-gerske kače je 14 krat močneji nego strup takozvane črne kače. V Avstraliji je namreč vse polno strupenih kač, ki so prebivalstvu prava nadloga. Najbolj razširjene so črne kače, ki pa le redkokedaj napadajo človeka in so silno boječe. d Vrabci v Ameriki. Do leta 1851. ni bilo nikjer v Ameriki vrabcev; šele imenovanega leta so jih pripeljali tja iz Anglije, hoteč tako zmanjšati število teh nadležnih ptičev. Ali zgodilo se je drugjače. Vrabec je našel v novem svetu očividno zelo milo domovino in se je v kratkem razmnožil v neštetih milijonih in se znatno izpremeil, ker je postal večjil, težji in predrznejši. Zdaj je vrabec nadloga in eden največjih škodljivcev v Ameriki, ki ga zaman poizkušajo zatreti. Država Michigan in Illionis sta izdali v letih od 1887. do 1905. 117.000 dolarjev za iztrebljenje vrabcev, ali brez uspeha. Domači vrabec ima v Ameriki pet- do sedemkrat na leto mlade. V Ameriki je pravcati anarhist, ki trga, gnezda drugim, slabšim pticam ter jih pripravlja ravnodušno za svojo potrebo. /Za edini uspešni način pokončavanja teh nadležnih ptic smatrajo razdiranje njihovih gnezd, ali ako se bo s tem dosegel pravi uspeh proti milijonskim trumam, je zelo dvomljivo. d Strahovita eksplozicija se je dogodila v tovarni za smodnik v mestu Fontanet (Združene države severoameriške). 40.000 žakljev smodnika je zletelo v zrak. Pok so slišali v daljavi 100 kilometrov na okolu. 35 oseb je našlo v razvalinah tovarno smrt. 600 je ranjenih. Mnoga poslopja v mestu so se zrušila; tudi neka šola v bližini, v kateri se je ravno vršil pouk. 50 otrok je ranjenih. V mestu je 2000 oseb brez strehe. d Vabilo na veselico. Na Hrvaškem in tudi drugod imajo po nekod navado, 'da obhajajo za mrličem pojedino, takozvano sedmino, pri kateri se za dušo ranjkega moli, zraven pa je in pije. Tudi pri neki hiši na Hrvaškem so obhajali tako sedmino za umrlim očetom. Sin je stal na pragu in ko je videl iti mimo znanca, klical ga je prijazno: „Pojdite, — pojdite k nam, majhno veselico imamo, očka so nam umrli!" Narodno gospodarstvo. g Katera dela treba pri sadnem drevju pred zimo še izvršiti. Pri nas je, žal, navada, da se za sadno drevje v jeseni, ko je sadje obrano, celo nihče nič več ne zmeni. To seveda nikakor prav ni, in zato hočemo danes navesti tista dela, katera treba pri sadnem drevju še pred nastopom zime izvršiti. Debla, še mladih hrušk in jablan, katera imajo Še gladek in tenak lubad (kožo), treba pred vsem zavarovati pred poškodbo po zajcih, to je pred zajčjim oglojlanjem. To izvrši se. najpraktičneje na ta način, da se debla drevja še pred nastopom zime s primernim mazilom namaže. Mnogoletne skušnje kmetijske šole na Grmu in drugod so dokazale, da je najboljše mazilo v to svrho sledeče sostave: ilovica, kravjek, apno, čioveško blato in goveja kri. Prvih štirih snovij vzame se zelo enake dele, goveje kri pa toliko, da zadobi cela mešanica gostost prav gostega močnika, Povdarjati pa moramo odločno, d'a je človeško blato najvažnejši del mazila, kajti brez tega ne has-ne v prav hudi zimi nič. S tako sostavljenim mazilom namazati se mora pa debla pri lepem vremenu, še prej ko začne po noči zmrzovati, kajti ako se mazilo še pred zmrzovanjem na deblih popolnoma no posuši, zmrzno in odpade. Mazanje gre pa najboljše izpod rok, ako se vrši z majhno krtačico, kakoršno se za namazanje čevljev uporablja, ako se jo na dolg roč nasadi. Drugo delo, katero je treba pri mladem sadnem drevju v obče, in torej ne le pri hruškah in jablanah, še pred zimo izvršiti, je to, da se zavaruje debla pred mogočnim poškodovanjem po snegu in viharju. To se doseže s pravilnim povezovanjem debel. Najpriporočljivejša povežnja je pa ta-le: Na tisti strani debla, od katere proti drevesu vladajoči veter piha — pri nas burja — napravi se malo ped od debla oddaljena, s pomočjo železnega kola 35 do 40 centimetrov globoko luknjo, v katero se potem kol zabije. Kol pa ne smo nikoli v vejino krono drevesa segati, ampak le po prvih najnižjih vej. H kolu priveže se pa deblo kako dobro ped pod vrhom kola tako-le: S prav dobre pšenične, ali pa še boljše ržene slame, se naprajvi kar le mogoče dober, to je trden poreselj. Ta. se ovrže v njegovi sredSni okolo debla* med deblom in kolom se pa obadva konca poreslja kar le mogoče na tesno 'dvakrat osuče. Potem ovrže se obadva konca poreslja še okolo kola in zla kolom se jih sesuče v dobro ped dolgo kito, katero se s pomočjo beke h kolu prav trdno priveže. Ta povežnja je prav. snažna, gre hitro izpod rok, in trpi, akp je poreselj iz dobre slame in prav trdno napravljen — tudi do tretjega leta. Tretje delo, kaiero je treba še pri mladem sadnem drevju v obče še pred nastopom zime izvršiti, je pa to, lah Bosni in Hercegovini. Bosansko vlado je pripraviti do tega, da dovoli naši vladi nastaviti državna naša veterinarska nadzornika v Sarajevem in Mo-staru, ki bodeta imela pravico po vsej deželi, bosanski svobodno in neovirano nadzorovati ondotno vete-rinarno uradovanje. 5. Ces. deželne vlade vseh kro-novin, oziroma dežel, naj kmetijsko ministrstvo poveri z natančnimi poizvedbami, koliko govede, konj, ovac in prašičev prihaja na leto v naše dežele na prodaj. Poslanec Povše stavil je .vprašanje do zastopnika bosanske vlade iz skupnega finančnega ministrstva, ki se je te seje udeležil), kako je urejena v Bosni veterinama služba, ali se zamore naša vlada zanesti na te organe, in če je teh dovolj nameščenih, da zamorejo nadzorovati mejo proti Srbiji in Turčiji, to pa, kar je po živinskih trgCVcih dognano, da prihaja v Bosno govedo ne le iz Srbije, ampak tudi iz Turčije, kjer .¡e pravo ognjišče rajnih živinskih kužnih bolezni, celo goveje kuge. Na pojasnilo, dobljeno od delegata bosanske vlade, je apeliral na kmetijsko ministrstvo, da naj strogo skrbi za to, da bo o uradovanju bosanske ve-terinarne oblasti obveščeno,: Ti^di se je razpravljalo o odredbah kmetijskega ministrstva zaradi zabranitve prašičje kuge, katero zanašajo iz Rusije v Galicijo vtihotjapljjeni prašiči. Veterinami svet je te odredbe ministrstva, odobraval in poslanec Povše še posebno priporočal, da skrbi ministrstvo prav vestno, da se tudi iz Ogrske strogo nadzoruje Od tam v naše dežele .prihajajoče prašiče, ker je prav ta panoga naše živinoreje posebno za našega malega kmetovalca naravnost vitalnega gospodarskega pomena, zato treba vestno paziti na to, da se naši prašiči obvarujejo okuženja, ker le tako je zagotovljen uspeh našim prašičorejcem. Za nadaljno točko dnevnega reda, kako omejiti trgpvino s konji, kakoršno pogosto cigani vrše, s tem pa večkrat zanesejo konjske kužne bolezni, je načelnik odbora bil naprošen, za to dobiti referenta, ki bo v prihodnji seji o tem poročal in stavil svoje na-svete. Najnovejše novice. Cesar je včerajšnjo noč dobro prebil. Popoldne se je zopet sprehajal na hodniku, kar je jako dobro na njega uplivalo. Cesar bi že raid šel ven na sprehod, pa mu zdravniki ne pustijo. Državni zbor. Zbornica je v seji 22. t. m. obravnavala in sprejela nujni predlog radi podržavljenju premo-gokopov. Posl. dr. Benkovič je podoben predlog stavil že v juniju. Vlada se je pozvala od zbornice, da takoj prične pogajanja z lastniki premogokopov na Češkem radi odkupa in poroča državnemu zboru. Drž. posl. dr. Benkovič je v prvih sejah drž. zbora vložil interpelacije: 1. Na justičnega ministra radi sodnih imenovanj na Sp. Štajerskem in Koroškem (obširno utemeljeno) ; 2. skupno s posl. Pišekom na trgovinskega ministra radi jezikovnih in personalnih razmer v področju poštne in brzojavne direkcije v Gradcu, posebno v Brežicah; 3. na železniškega ministra radi zapostavljanja slovenščine na progi Celovec—Trst; 4 na ministrskega predsednika radi nameravane reforme uprave in osnovanja okrožnih oblastij; 5. na finančnega ministra radi zapostavljanja slovenščine pri davčnemu uradu v Brežicah in drugod. V včerajšni seji dne 23. še vedno ni prišla na vrsto nagodba. Razpravlja se o nujnih predlogih, katere se vedno na novo vlaga. Vodja nemških kršč. soc. Lueger je zato pozval naj se opustijo nujni predlogi, da začne zbornica obravnavati o tako važni nagodbi. V jugosl. klubu, kjer sedeta tudi Hribar, Ježovnik in Roblek ter uskok Ploj, je nastal hud razpor. Vsak poslanec vleče na svojo stran. Vsled nerodne politike in needinosti je zgubil klub ves upliv. Listnica uredništva. C. M.: Prihodnič! — Št. Pavel pri preboldu: Na okle Vašega župana odgovorimo prihodnjič 1 — G. Mulec v Gradca: To je reklama in take stvari sprejemamo samo mi d inserati. — Negova: Bomo porabili! — Vurberk: V četrtek zjutraj nismo mogli več sprejeti. Oprostite I Dunaj Gradec Loterijske številke. Dne 19. oktobra 1907. 32 89 81 90 19 67 53 20 52 21 Tržn® cene v Mariborn od 19. oktobra 1907. Živila 100 kg Pšenica . . rž .... ječmen . . . oves . . . koruza . . . proso . . . ajda .... setio .... slama . . . fižola . . . grah . . . leča . . . krompir . . sir..... surovo maslo maslo . . . , ipeh, svež . , zelje, kislo . . repa, kisla . , mleko . . . , smetana, sladka „ kisla . zelje . . . . Jajce . . . . 1 kg 1 lit. 100 glav 1 kom. od K h 28 _ ÜO 50 18 — 18 — 17 60 16 — 18 — 7 50 6 — do K h !! ■ ; v • • ■ .V';* Ob prebridki izgubi, povodom smrti preblagega očeta, oz. moža in tasta g. Antona KosmelJ, sprejeli smo toliko dokazov sožalja i a ljubezni, da si štejemo v dolžnost, tem potom izreči vsem najsrčnejšo zahvalo. — V pr?i vrsti preč. gg. duhovnikom, ki so pokojnika v težki bo-iezni obiskovali in ga pripravljali za zadnjo uro. Posebej še preč. g. župniku Zdolšeku za ganljivi nagrobni govor. Nadalje vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem in vsem, ki so pokojnika spremljali k zadnjemu počitku. Vsem skupaj stotero Bog plati. Žalujoča rodbina KosmelJ. HazgBas. Za polletni tečaj, ki se začne dne 2. januarja 1908 na deželni podkovski šoli v Gradcu, se bode podelilo na revne in uboge kovače deset deželnih ustanov po 100 K s prostim stanovanjem ^kolikor bo dopuščal prostor v zavodu), nadalje ustanove nekaterih okrajnih zastopov tudi po 100 K. Pogoji so: starost najmanj 18 let, zdrav in telesno močan, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljudskošolska izobrazba in najmanj dveletno bavljenje s podkovanjem. Razven tega se mora vsak prošnjik z rezervom zavezati, da bo po dovršenem pouku najmanj tri leta izvrševal svoj obrt kot mojster sli pomočnik na Štajerskem, oz. v okraju, v katerem je dobil ustanovo. Prošnje se naj pošljejo na ravnateljstvo deželne podkovske šole v Gradcu z reverzom (zaveznim pismom), krstnim listom, dornovnico, izučnim spričevalom, z zdravstvenim in šolskim spričevalom, potem delavsko knjižico, spričevalom o gmotnih razmerah in o nravnosti, do 20. novembra 1907. Kovači, ki ne prosijo za ustanovo in bi se radi udeležili teča a. naj se oglasijo v teku prvih treh dnij v začetku tečaja pri vodju. Seboj naj prinesejo dokazilo dovršene starosti 18 let, da so delali dve leti kot {.omagači in dobro dovršili ljudsko šolo, potem izučno spričevalo ter delavsko knjižico. Gradec, dne 7. okt. 1907. Od deželnega odbora štajerskega- V- . Prisil j n a prodaja. V ponedeljek, dne 28. oktobra 1907, ob 10. uri predpoldne se vrši pri hiši Jožef-a Mavrin-a v Radomerju št. 71 prisiljna prodaja ene krave in ene plemerske svinje. Kupnina se mora takoj položiti ter živina takoj odgnati. 717 (2—l) ZaJtite-vaJte «stonj, da se Vam pošlje ilustrorui oeolk Z nad 1000 sllkaal. Št. 365. Srebraa damika o-eft remoatoar ara rld. « Ow Št. 322. Srebrna renui-toar tra za |?fnp<»t» 3-50 Št 837. Srebrna anuer ara, 15 k&oeaov, gld. 5, dvoja! pokrov rld. 6-50 St. 341. Srebrna aaker ara, dvoja! pokrov, 15 kamenov, zelo močna gld. 7-9-50 Garancija več let. Blago, ki ne ugaja, vzame s« proti polil irotl naiaj. Anton Kiffmann, Blika 1 polna, velikosti. luCarlloor lu£. 3, Štajersko. AL A OZNANILA. Vsaka beseda stane 2 trin. Ti Inserafci sa spejmejo samo proti predplačila. — Pri vprašanjih - nji apravniitvo b« mora priložiti inamka za odgovor. ===== Arindlrano posestvo v Jarenini z gospodarskim poslopjem vse z opeko krito, njiva, lep sadonosnik in Btudenec. Na zelo prijaznem kraju, B minut od cerkve. Več se izve pri Antonu Pavalec mizarju v Jarenini. Staapllje iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, _____ Gosposka ulica štev. 16. Vhod: Webergasse 8. Kovaškega učenca, pridnega, sprejme Franc Vihar, kovaški mojster v Framu. Dobi tudi nekaj plačila. 683 (3-8) Lepo, dobro obdelano posestvo se da na več let v najem. Kje, se izve pri Franc Cukala, trgovcu na Gomilskem. _681 (8—3) Hlapca in deklo «a domača in kmetijska dela sprejme gosp. Zoff v Pobrežju štev. 38. pri Mariboru. Vstop 15. oktobra, plača Da leto 120 K in en par čevljev. __679 (3^-3) Mesarskega učenca sprejme gosp. Friderik Raismann, Koroška cesta 66. Maribor. 685 (1) Star srebrn denar kakor n. pr. tolarje Marije Terezije, križnike i. t. d. kupnje A. Kifftnsn v Mariboru. 639 Držala za časopise priporoča si druitvam v v<>eh velikosti P. Ko-stič v Celju. 343 Hlapec za govejo živino se takoj sprejme v žujni4ču Stoprce. P. Rogatec. Plača po dogovora. 688 (5-3) Organist in cerkovnik se takoj sprejme. Prednost ima samičen ceciiijanec, kateri se mora osebno predstaviti. Župnijstvo Stožce p. Rogatec. 687 (5—3) Kolarskega pomočnika sprejme tak j Jakob Kosi, kolsr v Lahon-cih pri Ormožu. 690 (3—3) Učenca sprejme takoj tapetar Vezjak v Mariboru, Freihaus-gasse 1. 691 (3-8) Dčenca 15 let starega fanta od poštenih kmečkih star:šev želi sprejeti za podobarsko obrt Ivan Cesar, podobar v Mozirju. 730 1-1 Štelan Kanfman trgovec z železnim blagom v Radgoni priporoča svojo veliko zalogo lopo pozlačenih nagrobnik križe? po jako nuki ceni. _731 (2-1) Glasovir še čisto v d .brem staDju, se proda jo prav nizki ceni Več pri A. Fleis, organist v Spodnjem Dravogradu (Koroško). 723 1-1 20.000 ceplenih trt na prodaj v V sledečih vrstah. Laški-rilček, Ze-lenčič, žlahtnina bel» in rudefa, Šipon rumeni, Traminec, Portugi-ser in Vrbovec, vse na Rip. por-talis cepleno, prav dobro zaraščena in vkoreninjene. Trte se smejo satno v okužene občine izvažati. Cena 100 kom. I. vrste 16 kron Loco, za vjesen odvzete ceplenke se n -kaj cena zniža, ako se jih vzame črez 60 kom., na razpolago jih ima od 1. novembra tfga leta. Anton Smeh, posestnik in trtnar, Sv. Barbara pošta Šmarje pri Jelšah. 726 (5-1) Lepo posestvo v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 10 oralov njiv, travnikov in g >zda, kakor tudi par minut oddaljena novozi-dana hiša s sadonosnik m se proda ali skupno ali na drobno. Vse je v najboljšem stanja in tudi pripravno za gostilno ali drugo obrt. Popraša se naj pri posestniku Mihaelu Cestniku v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št 56. 784 (6—1) Pekarlja se da v najem pri Sv Tomižu bi. Ormoža. Več se pozi« pri lastniku Jožef Luci. 735 (3—1) Hiša obstoječa iz d teh sob in kuhinje, zraven spada tudi hlev, Skedenj, kolarnica iu mal vrt z braj-darni in sadnim drevjem se po ceni preda. Več pove lastnik Franc Kiajno, občina Škoke štev. 1. pri Hočah. 756 1-1 Majhna hiša z vrtom je naprodaj W ttembauergasse št 3. I. nalstr. Maribor. Več pove lastnik ravno-tam. 787 1—1 Pridnega fanta, kateri ima veselje do kovaške obrti, sprejme takoj z ugodnimi pogoji Matej Bregant, kovač v Orehovivasi, pošta Hoče, Slivnica. .'-Tr-22f4 v Mariboru, je na prodaj, nese na mesec S 74 kron najemnine. Vpraša se pri i lastniku Spes-u ravnotam. 723 (2—1) Naznanilo. Uljudno naznanjam, da sem vsled bolezni gosp. dr. Ivana Dečko prevzel njegovo odvetniško pisarno, jo s svojo I združil ter da sem se z današnjim dnem preselil v prostore dosedanje dr. Dečkove pisarne v Rotovški ul. št. 19 nasproti svoji dosedanji pisarni. V Celju, 17. okt. 1907. Dr. Josip Karlovšek, 725 l l odvetnik. Za gostilno hotel Alwies v Mariboru se išče najemnik le z dobrimi spričevali, oziroma se da gostilna na račun. Ponudbe na uprav. 724 1-1 Pozor, kmetje in fantje! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo s časoma i.-aajti sredstvo za rast fcrk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor št. i. Cena je (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka K, Prdsim, ds se naroči ssjno od mane. Naslov ja: P. JariSio, lekarna: v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ¿li s poštnim povzetjem. pozor! Za jesen in zimo! pozor! Trgovina LONČAREC * HAVELKA : -v Ptuju : priporoča slavnemu občinstvu svoje najnovejše dobro sortirano i*finufaktnrno blago kakor: veliko izber lepega volnenega blaga za ženske obleke vsake vrste, barhenta stalnih barv, veliko množino pletenih, svilenih, suknenih in drugih raznih robcev po zmernih cenah. Nadalje priporoča tudi novo in dobro modno sukno za možke obleke, različne potrebščine za krojače in šivilje, kravate in likane srajce za možke, čevije za dame in gospode, odeje, prte, obrisalke ter sploh vsakovrstnega platna za perilo. — Ker ima v zalogi le novo blago, nakupljeno pod ugodnimi cenami, lahko prodaja isto po primemo nizkih oenah. — Za SS ¡5 SS mnogoštevilen obisk se priporoča trgovina H gg sfi „pri dobrem pastirju". postrežba točna in strogo solidna I Kdor narodno trgovino počasti, S tem si «otični lepo ime Kdor hoče p j ceni iu dobro kupiti, Se mora „pri dobrem pastirju" zglasiti pridobi 660 5-5 Karol Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, samo SckilJerstiasse 25. izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd. Zaloga izgofovljemh nagrobnih 4f>6 menikov. saggs« Ptuj, Poštna ulica in MARIBOR, Kaserngasse fet, 13 priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljša brizgalnice, pri katerih jamči ca dobro in trpežno delo. lPoi»»"i*v(k3 veiftUe vrst« eeno Isa h!tg>o. Knpajem stari baker, cink in mesing po najboljši ceni Kdo gnoji s Tomaževo žlindro mora gnojiti tudi s lajni» ali kalijevo soljo. Ta gnojila prodaja po najnižji ceni na debelo in drobno H iS iS trgovina z železnino in poljedeljskimi stroji ss g® SS P. Hflajdič („Pfierkur" Celje). Poučni spisi in ceniki zastonj. "Sa Vinogradniki!! '.•-.v LSI pošta Juršinci pri pfuju ima za nasadno dobo 1907/8 čez 250 fci^č suho cepljenih trt, različnih dobrih vrst na predaj. — Obširni ceniki se pošiljajo na zahtevanje zastonj. — Nekateri udje imajo tudi lepa sadna drevesca (jablane) na prodaj. 720 (1) Dr- BERGMA20T v MARIBORU se je vrnil in ordinira od 9—10 ¿op. in od 2—3 popoldne 3—3 TSi) Pozor! Čitaj! Poz®!* I Slavonska bilj e vina. Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu. bri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali če se poSlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurisiča, 656 lekarnarja v Pakracu št 201. (Slavonija.) Karol Sinkovič, ključavničar in izdelovateij motorjev in strojev .Ifnriftor, t*tt/fgnmme O. Ker postaja bencin vedno dražji, co najlK>ljši za industrijo in poljedelstvo Climase Bohsel-moforji pri katerih stan? ena konjska moč za eno uro 1'/» do 2 '/, dinarja Ti metulji se lahko ogledajo v t*ku pri meni. Karol Sinkovič, 76 zastopnik dimaste Boh-sol motorje« Sranc ¿Korošec trgovina z železom in mešanim blagom r €ror. Madgioni pri Škerlecu priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev z zlatimi napisi, tudi kotle, Štedilnike, žolezne reči vsake vrste, barv, lakov, karbolineum, veliko zalogo cementnih izdelkov, vse po najnižji ceni in solidni postrežbi. 588 (1) Svoji k svoji m! flova trgovina ur F nrar, očalar in zlatar v Mariboru, Tegctthoffova cssta Sten. 33, priporoma slavnemu občinstvu svoje bogat® zalogo razaovrstnih zlatih, srebrnih in nikiastih ur, očal, dainegledev, rasn®-vratne zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno m u a in hitro izvršijo, m h h rs - . za špecerijsko in mešano blago v „Narodnem domu" v Spodnjem Dravogradu se da s 1. decembrom tega leta v najem. Pojasnila daje „Hranilnic« In posojilnica v Spodnjem Dravogradu na Spod. Koroškem". Narodni dom, vsak četrtek. 708 (2—2) Pozor! £a jesen! Pozor! došle Priporočam slavnemu občinstvu največjo zalogo ravno na novo volne za ženske obleke, kakor tudi veliko izbiro suknja za močke. Razven tega tudi največja izbira izgotovljenih oblek za mofcke in fante, svilenih in volnenih robcev, predpasnikov, ter perila za ženske in moške, kravate itd. po najnižji ceni. Postrežba točna in strogo solidna. M, JK. NEPEC, trgovina z manniaktnrnim ip konfekcijskim blagom. MARIBOR, BupgpiatZ 2. Gr»»jBki trg 2. Maribor M. BerdajS Sofljin trg trgovina s špecerijskim blagom In semeni priporoča: Ia Barthelnof« apno za poklaJ#, i»rusiie In mlinske kamne rsake velikosti. Kupuje lepo pšenice po najvišji ceni. W CHlojz Šket poalatar Maribor, Stolni trg 5 ta priporoča ¿čutiti dukosîèmi m sUumemv ob&ru&ju « in-vriwumjt vaeh v to ttvcha čhjoiih del m ptgrmil Trgovina z žeiezntn^ Mariboru Maribor, irMkz e@m priporoča sertifa»« vitsa dr. Tsriwrja, osabito Bistl sinkst «steklenicah, Zadrav&ev Ijutemeržaa, dr.Staheäev halofan i. dr. «= Piva: buf-lievfiiko ia ob veselicah tedi akcijsko laške, = Kuhinja samo s tvsltat JsiMS, 0 petkih Ih postnih dneh eiorske rib». -, § i ' ' " -- m « v «««M a t?» f fesd in Rokss v«® »at, M, S Vse pa sajniiji «ml i Usojam si slavnemu občinstvu nainaniti, da sem od gospoda Talenta, Melje št. 12 prevzel trgovino s premogom m in raznimi drvami m sa kurjavo, ter bodem vodil isto ped mojim imenom naprej. Potrudil se bodem, cenjenim odjemalcem vedno le najboljše postreči, ter se priporočajo k obilnemu obisku. S spoštovanjem Iwan ICöwacIc, trgovina s premogom in dr vam i, Melje 12. (Mellingerstr. 12.) Priporočam tudi razne vrste vina na malo in veliko posebno rudečega in belega Bizeljčana po najnižji ceni. Prodaja: Angasse št. 15. Po«or, kupsvalcll t J©ief Hlapa v Maribor, Tegetkofova cesta SI. priporoča svojo veliko ia aajnovejšo zalogo Ba»af8JttePSyowisia v ^jas^sisar1« Grajski trg št. 5. priporoča svojo veliko ¡»logo ¡BSBafakinrfle|ia fesaga is asoSks ia žeasks slfSeke, viakovrstsega finega perila, predpaaaikev, žepaib rabeev, aaglavoih rat. ««gavts itd. Zalega sobalb preprog, potita še pesteijaa ogrinjala. Najnižje cene! Postrežb« tedna; Urastaje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopeludne, iaviemš! prasalke. ANTON VIHER stavbeni i 11 nmetni mizar 4 Hlariboi* Heogasse i (y lastni hiši) dr oko spadajoč« dela, trgeviaa pri farsi eerkvi v Slav. | Bistrici (psdrafbIss n& 6er. Bistrlei) | priporois ceiemn okraj« različna | šeasonardete^jno, travno itd., galico, j ličje uaka iz grnnijs, lopat«, kos*, j brtegftlnice. Tem. žlindro, želego ter . vsakovrst drage reči po Mgaiiji ceni. ^ ■¡■¡«■■■■■■■I' I Kapljice za želodčni M Stane ena steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju. Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 SL f. pruli, mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Slavni trg št iS. prerz-Mtn- vsa v njegovo katent iverH v najkrajšem času po konkurfvbtih cenah. Priporoča se ttvf.f v izdelovanje Šolskih in cerkmiih oprav, pitarmšketfti bi umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov. som T Delavnica : Heug&sse 4. Prodaja pohištva: Na novem trgu, Freu haussasse 1. Svarim vsakega v lastno korist, kateri bi šel za letošnjo Jesen karn drugam blago kG po vat predno si naroči vzorce ali si zalogo osebna ogleda v Trgovski hiši manulakturnega in modnega b'aga na drobno in na debelo R. Stsrmecki, CeBjo, založnik c. kr. d. uradnikov. Zaloga velikanska. Cene čudovito nizka Postrežba strogo solidna. Nakup neprisiljen. Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj. o 2 ¡p! '•glitt0 O »'S u à »O g "'I11- ► " « ä m s R«® I g' •s «'sJ-z V' >. EfgpS a n> -mn^mmmmmm J 1 MBUOO m^çiuaBAoïod csa Izdajatelj iti saloinik : .Katoliško tiskovno drait/o". .C [OATHI' edina brvaika zavare-valnlea, asaavaaa asi ebSIae svobodnega Is i«-wlwmiMf»iM^in»i»lHr kr. 0lav. He8ta Zagrsbs. ,CS0AT1A', osnovana ru tesac^a vzsjemnosii, sprsjeiui v maroTiuJ» proti požara in vpajtelitvi po blUka sepremičc»)' vsake uite: hiia, gospodarska i>osk>pj*, tToioioe, mline itd. ter ¿jremičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko ororijp, opremo, stroje, blsgo, žito, blago v trgovinah itd, po jako ugodnih pogojih ln niz kili centih. Vsa pojasnila sinje: Psdrainiea .OROAIIB* v fr»ta, Corio It. L M I C/3 g 38S8 © M 9Q a -5» ^ ® I KO •g» © Ë I o « o 0Q -i »o % u? a. a r^i 03 S "f^ .s «-S M « g « ® "g © » I IS Zli ce 3 e T3 o KC •s» s »f ® cP —5 f= -I S M M M « M % a N --'"1/-V—> o d w o ► a al ^ cS J.s £ . o M o BS) o p <0 a t. M t iS O O § g JD 2 « «• S « « =2 o a o 'a5 "S ■I £ o ^ EP ® u -as * •a o Ti O ÎM & xn «s KJ> H o s M O C/3 > r—• «rJ ► o o f-, bo Pu rt ^ S o o a ö s 'ic! H ai f-t > P! .g,. ci .g o M g rf 0 SSl a u o o ils d CD Marotina güstiima ,Pri posti MBB •«••'• - ■PWHpBHHHi Maribor,TflgeihofmeisiaiS | priporoča vedno SiSŽI pivi, izvrstna domača vina ter mrzle is tople Jafi, M-vr, MedsH. rf O +J (Ö (Ü N id »H M .H a (D O .H H-l (8 «H Pi CÎ .H >0 o JiHKlISSlüfeMAMiHfeC*»»»« « g Ï Pohištvo tu po- S « steljske pr?p?ave » 5 lastnega izdoloranja * Kari ttfosû&k | -j. tapecirar » Maribor, Freihanagaaitfl !. m #999999*999** *««*»* Odgovorni urednik: Ford 3 Leskov ar ^ Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.