I 0i a« koristi daltv. •kafiHii^tva. Dtlftv* oé M «privatni ém «Mg« kal produc trata
rhu papar U J»voi««i I« lh« lni*r*ai« of lk* warkliif cUm. Work-• r• ar« amulad to ali what thav produra
LitMi»aa* ••«ui>4 ciaM i»au«i, Itoc iMR, •» ta« pesi 4*ffi4M nui... mol i II fir rii«« lil «i OhlMfn III ««air tk« AiUOnirHMt Mtrok Bra. im OttlC«'. 4U0I V. 41. *lf . bfeltlf«. III.
"Deèavci vseh dc¿cIf, /družile sc!
PAZITE
na ètavllko v okUptja-kl aa nahaia |n>U« va* èaga na« lo v o, p rt la p part atf a apodal ali na ovitku. Ako (48U) la étavlJka . . i*«ÍA| van» a p. ill étaviiko naéaya liai* |>a laéa naroóalna. Fruai-mo ponovila |o fakof.
STEV. (NO.) 479.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 14. NOVEMBRA, (NOVEMBER) 1916.
LETO (VOL.) XI.
Kaj po volitvah?
Volitve so končane in četudi pišejo kapitali stični lisi i,kakor da se je zgodilo neka i zgodovinsko velikanskega,se vendar lahko prav i.da je ostalo vse pri starem, ( e stanuje v Beli hiši Mister Wood row ali pa Mister rilarles Kvans, i«- za usodo ljudstva v Ameriki prav majhnega pomena; iu i-inena posameznih kapitalističnih advokatov v kongresu niso nič bolj važna.
Merodajno je le to, da se ni v družabnem sistemu nič izpremenilo, ampak da ostane zaščita kapitalizma enako trdna kakor doslej.
Socializem t ii« I i pri sedanjih volitvah in zmagal. Kaj pa sedaj1
Ni dvoma, da ho v deželi mnogo razočaranja V mnogih okrajih so bili sodrugi zelo optimistični, iu sedaj, ko se niso izpolnile njihove želje, bodo poi rt i Marsikateri« srce postane celo inalo-
•	lilšno; ta iu oni ho obupaval, misleč .da socializem res nikoli ne more zmagati. Kdor pozna človeško iiaturo, se ne bo čudil temu.
A vendar vse to je nepotrebno. Obup je neutemeljen iu tarnanje nima zinisla. Socializem mora zluaguti, ker ga zahteva nujnost družabnega razvoja. Pot «lo njegove zmage se lahko potlalj-ša; nobena sila pa lie more zajaiučiti kapitalizmu večnega življenja in nobena sila ne more preprečiti končne zmage soeializma
Rezultat letošnjih volitev res ni zadovoljiv. Bil«» hi neumno, če bi varali sami sebe. Dasi še niso znani vse rezultati, /lasti ne vse številke, ki so potrebne za jasno sliko, si vendar lahko mislimo, da nisino navidezno nič uapred«iva)i. V kongresu imamo zopet edinega sodruga Meyer Londona, število glasov pa tudi ne bo mnogo večje, kakor pri zadnjih volitvah. Da to izvemo, bo treba še nekaj časa čakati, zakaj detaljno štetje gre počasi in tudi socialistični glasovi so po ljubeznivi a-tneriški navadi v mnogih slučajih razcepljeni.
Toda fenomenal licuu uspeha tudi ¡»r i glasovih ni pričakovati. Dva niiljona, kakoi s»» pričakovali nekateri optimisti, jih lic Im».
Mi jih nismo pričakovali. In kar odkrito
povejmo: Ril«» bi naravnost nenaravno, če bi jih hili dobili. V razmerah ni bilo nobenih pogojev /a tako velikanski napredek. Mi sploh nismo bili optimisti iu naš list v vsej volilni dobi izpričuje to. Storili smo svojo dolžrtost |><» najboljših močeh, ufciaAV jtr*Vi?ft.ja1t nobenim pretiranim na-dam Iihpravzaprav bi nam bilo všeč, če bi hilo tudi drugod nekoliko manj optimizma Bilo bi tedaj niaiij razočaranja, a nemara bi bilo tudi nekoliko več dela.
Sedaj, ko so volitve končane, je treba opraviti prvo nalogo, ki sledi iz njih za socialistično stranko in /a vsako socialistično organizacijo. Treba je spoznali vzroke 'neuspeha ali nezadost nega uspeha.
Nekateri izmed njih mi stari. Kden najvažnejših tiči v ameriški .strokovni organizaciji- To je sploh neutešiio poglavje v življenju ameriškega delavskegu rz.reda. American I Vibration of Labor je konservativna, da ne pravimo reakcionarna organizacija. Industrial Workers of the World pa nimajo moči in so politično konfuzni do skrajnosti. I Vi političnih akcijah skoraj sploh ne prihajajo v poštev.
Važna je pa vloga, ki j«» igra A. K of L. V njej je organiziranih okrog «Iva miljona delavcev in priznati je treba, da je p«> številu najmočnejša
•	lelavska t»rganiza«'ija v Ameriki Po številu. Sicer je njena moč v kričečem nasprotju s števi-lom članstva.
Ta organizacija .)<• skrajno starokopitna in spominja v marsičem na srednjeveške cehe- Možje na čelu. predvsem njen predsednik Samuel (Joni-, p« rs, s«, nepoboljšljivi naza«lnjaki iu zagrizeni so--v ra žui k L socializma. Članstvo unij pa si.tji pre-ležno i m m I ujiliov.im v plivorn.
\' sedanji volilni kampanji so o«l Unmpcrsa do zadnje'ga «»rgánizatorja /' malimi izjemami vsi agit irali za Wils.nia in za demokrate. Sicer je te ljudi tisočkrat slišati, da nnglašajo nepolitičnost m iiesIrauUarsst vo strokovne organizuci je. All to velja I tedaj. »V hoče kdo ¡Spregovorili besedo o socializmu. (i«niipers si pa ne da kratiti pravice, «ta le/- /a Wilsniiom iu berači na «leniokrat ¡čili konvenciji, «la naj gospodje «»h pšajo avojo platformo s par »ta v ki «t delavcih, ki nimajo praktično nobenega pomena.
Cela armada linijskih ljudi .j«1 tekom kampanje agit i ra la za demokrate nekateri ^propagirali republikanec; unije so " indosirale " kapitalistične kandidate; linijska glasila >«» pisala za kapitalistične stranke.
Največja napaka bi bila, če bi to piwleppjeva-li. Naravno j«*, da imajo unije s svojimi člani
najtesnejše stike. Delavci čitajo njihove časopise, zahajajo na seje, poslušaj«» svoje voditelje, iu nič čudnega ni, da se nasrkajn njihovega duha. O razrednem boju ne izvedo ničesar v unijah, /na čaj kapitalističnega sistema jim ostane tuj kakor mački Marsovi kanali Ogromna večina linijskih članov nima pojma, odkod izvira izkoriščanje, pa seveda tu«li ne vedo, «la bodo izkoriščani, dokler ne pade kapitalistični sistem.
/.«• število članstva kaže, da imajo unije mnogo več stikov z delavci kakor stranka. Neizogibni način poslovanje še povečava t«• stike. S tem raste tudi vpliv unij na delavstvo, katerega ne «lose/«* vpliv stranke. In ta vpljv se'uveljavlja tiuli pri volit vali.
..Takozvauo nestrankarstvo strokovnih orga nizaeij je nezraisel. Človek ne more biti demokrat, pa odložiti svoje demokratične nazore v garderobi, ka«lar gre na s«1 jo. I nijsko nestraiikar-stvo je se večji neziniscl, ker I tuli tisti kapitalizem, zoper čigar izkoriščanje se morajo linije bojevati, ni nepolitičen in nestrankarski, ampak se poslužuje polilike bas tako v i/koriščevalne namene, kakor svoje lastninske pravice v tovarni.
l ilije niso nepolitične in ne morejo biti take. Ampak politične so na napačen način, in sicer na tak način, ki škoduje s«»eializnnt. Seveda škoduje s leni tudi linijskim članom samim, ki se pa tega ne zavedaj«», ker se jim v unijah zatajuje socialistična resnica.
Nedvomno je pri sedanjih volitvah linijska agitacija z«'l«t pomagala VVilsouu- Vendar pa ne i dosežejo linijski agitatorji vselej tistega uspeha, ki bi ga radi. Prav v Chieagi sino že opazovali, «la so bili izvoljeni natančno nasprotni kandidatje od i onih, ki so jih priporočal«' unije. Zgodi se včasi. T~da se člatli -tiVlveliČH jo lepih besed svojih voditeljev. če jim je u. pr. kakšno razočara nje še v žiV vem spominu Ker pa niso dobili v svoji organizaciji niti najmanjše političue izobrazbe, ampak so bili š,. odganjam «td nje. tu>di v takem slučaju ne najdejo prave poti, ampak j-ih v«»di le .kljubovanje, ki pa ni nikakršen vzgojevalen faktor.
Problem je torej ta, kako naj pride stranka bolj v stik z delavstvom. Kako naj s«- doseže, da I • ne Ihi delavce svoje unijske uradnike poslušal vse I leto S|VÍ ilistiOno liesédo pa slišni komaj vse sve te čase enkrat.
V	večini evropskih «l«'ž»'l je ta problem rešen •s tesnimi stiki, obstoječimi me«I strokovno orga nizacijo in politično stranko. \' krajih, o«lko«ler smo večinoma mi prišli, j«- strokovna organizacija kljub svoji samostojnosti skoraj «Id sranke. Clan strokovne organizacije se takorekoč lahko smatra za socialističnega volilen. Vzajemnost j«- tako popolna. «la priporoča strokovna organizacija svo-
| jim članom odkrito, naj se politično orgauizi-j rajo; stranka pa zahteva «»«I svojih članov, tla so J strokovno organizirani In ta vzajemnost je rodila najboljie sadove-
V	Ameriki ni t »»h s|ik«tv in vsaj za nekaj časa s«» problem ne ho mogel rešiti na ta način. Ali s t «Mu ni rečem», «la ga ni treba rešili. Nasprotno. Kešiti se mora v interesu stranke in v interesu de la vst va.
Kakršne so sedaj razmere v unijah, pač nt mogoče doseči tistega tesnega stika me«! njimi in socialistično stranko, kakršnega snu» bili vajeni v Kvropi. Toda te razmere niso ustvarjene za več in»st. 1'olagnma se opažajo izpremembe. Na koli venci.jah A. F. of L. se pojavlja naraščajoča op«> zicija proti nazadnjaškemu v«»«lstvu. Tri raznih 'društvenih volitvah dobivajo reakcionarni katuli dati napredne protikandidate- Treba j«1 torej de lati na to, da se pospeši ta proces.
Navedena dejstva pričajo, «la s»» v unijah sr> eialisti. četudi danes š«* ne v večini. Le od znotraj se more strokovna organizacija r« formirat i; to delo morejo opraviti le njeni člani, ki so socialisti. T«» se pravi: Oni morajo postati agitatorji v uui jah. Tupatam je treba nekoliko poguma za to. Ali zabraniti jim tega ne bo mogoče, ako se poslu-žijo pravega načina'. Ako imajo er.i pravico pro pggirati wilsonizi-m, imajo tlrugi pravico, govoriti za socializem. I/ linijskih članov se ne bodo nikjer tako uspešno napravili socialisti, kakor v linijah samih.
T«» je ena stran problema, ki pa s leni še ni popolnoma rešen. I Trn ga stran označujejo števil ke. American federa t ion of Labor ima okrog dveh miljonov članov, socialistična stranka jih ima stotisoč. S tem zadenemn na vprašanje stran kine organizacije
O tem in o drugih naukih volitev bomo goVo rili prihodnjič.
Iz Berlina je prišl«» 4. novembra poročilo, da se je dr. Konstantin Dumba, bivši avstrijski veleposlanik v Zedinjenih državah. o«lpo»e«lal diplo-matični službi. Drugi dan je pa brinjav sporočil, da je Dumba umrl. Ker je težko verjeti, da bi ga bila nenadoma umorila žalost zaradi i/stopn iz di-plomacije, kn je prebil svoj odhod i/ Amerike, bi hib» soditi, tla je bil že prej bolan. In tedaj se skoraj zdi, da se je zg«»dilo nekaj potl«»biicga ka kor svojčas / gr«»fom Aehrenthalom. Ta je bil težko bolan in je vložil svojo «lemisij«». Toda ce sar je ni sprejel in |»osli zunanjega ministrstva so se provizoričtlo vodili brc/ še Ta. Ju ;l'» je. Ali k«» i bil V« t i •*.«h?il na smrtni pmlelv naenkrat spoznali, da ne gre, in par ur. predi ti je izdihnil,jt
dobil obvestilo, da je cesar "blagovolil ' sprejeti njegovo demisijo in imenovati Berehtobla na nje govo mesto. Vpričo te "rahločutnosti" je tedaj tiek«lo citiral Sehillerjeve besede Dank vom, Hause Oesterreich." Prav tako ie, kakor da se j«> "hvaležnost avstrijskega doma" p«»novila tudi v Dumhovem slučaju, kar navsezatlnje ne bi bilo posebno čtuluo. Ilabshur/ani s«» se vedno radi ravnali po besedah "Der Mohr hat seine Schuldi-gheit getan, tler Mohr kann gehen.	^y
Hekli so. da omogoči izstop Dum he iz diplo-niatiene .službe imenovanje novega veleposlanika za Ameriko. To se pravi. «Is niso hoteli užaliti Dmuhe s tem. «la mu imenujejo naslednika, do-
Wilsonova zmaga.
Tri hude dni ,je pivlul Woodrow Wilson zad nji tedcu, preden jt- bil ugotovljen rezultat, da j« zopet izvoljen za predsedniku Zcdinjcilih držav. Zelo tesno je slo, tak«» «la se do zadnjega t rennt k a niti on niti Hughes nista mogla vživeti v misel un poraz. Sele k«» ,)«• bil znan definitivni i/.i«l glasovanja. v <'aliforniji, je bilo gotovo, «la bo W ilson se štiri l«-ta krmaril ladjo Zcdinjenih držav. Nekolik«» trže pojde pač kakor prva štiri leta, ker ne bo v kongresu'več tisi«- prevladujoče demokratične večin«', kakor «loslej, in t«» ne I»«» zanj posebno prijetno, zakaj ž«* v zadnjih zasedanjih se je večkrat zgodijo, da s«» se nekateri demokratje p<> stavljali proti njegovi politiki. Oh skrčeni <!«'iu<» kratic u i večini ni povečani opoziciji pa postanejo taki «i(ipa«ij.lahko ravno v važnih vprašanjih odločilni.
Baš tu se lahko opazuj«', kako mulo politične zrelosti je se v Ameriki, kjer so se vedno imena predsedniških kandidatov glavna gesla «d» volitvah. Ta imena dobivajo nekakšno magično moč in volilci pri«;akujejo o«l njih čudeže. Vsak treno tek je človek lahko slišal: "(itas«»val bom za Wilsoiia. Ce bo Hughes izvoljen, pridejo slabi časi"; ali [ta narobe: ".laz sem za liughcsu, če zmaga on, s«- I»«» «lobro zaslužilo. Nihče «>«l vseh teh imt«lrijauov ni znal pove«lati, zakaj bodo tlobri časi, če l»<» Wilson izvoljen, in slabi, če bo Hughes, ali pa nasprotno Nekje s«» ljudje slišali take besede, pa jih p«»navljajo kakor jiapige.ln s ¡akiin prepričanjem glasujejo .
Človek se še ne čudi. «la ne vedo ničesar «» gospodarskih zakonih, o gospodarskih vplivih, <» vzajemnih zvezah gospodarskih reči. Ampak mase nimajo niti pojmu <» predsednikovih funkcijah. Najabsolutnejši monarh na svetu nima toliko m«»-či, kolikor je pripisujejo svojemu pre«lse«lniku. Z«' o kompcienci k«nigresa se jim komaj kaj sanja in volitev poslancev, senatorjev itd. ima za večino teh "zavednih ' v « »I i let* v le lokalen poiueu.
Prav let «»s se je moglo najbolje opazovati, kako sta imeni Wilson in lltrghcs pogoltnili vs«'. kar, bi moglo z«lramiti politično zanimanje,-Basi kapitalističnih strank poznajo svoje ljudi iu še nikdar se jim ui tako -posrečilo, da jih fas'eillirajo, hipnotizirajo z imeni svojih kandidatov kakor letos. Oovorilo se j«* tekom kampanje o marsičem; ali z vsak«» rečj«» na Svetil sta bila spnjenll pred scdtiiška kan«li«lata. Kvropska vojna, Wijson in Hughes: Mehiko Wilson m lluglies; ll.vphen Wilson in Hughes; prosperiteta Wilson in Ilirghes; In)tloči mir v Kvropi -Wilson.in Hughes. Wilson j«' za demokrate, Hughes za republikane na«b»meši-aI vseiraiu<ig«»čnost božjo. '
To s«' j«* g«»nil«» tako «l«»lg<», «la s«» bili «leuu» kralje in icpubličani v popolni v r«»či«-i in nespo sobni za vsak trezen in r«'sen preudarek.
Kcptihličaiii so storili Wiksouu največjo iislu eo s tem. «la s«» takoj «•!» začetku volilne kampanje koncentrirali \>o svojo težko artilerijo proti njegovi ose'bi. Hughes se j«' vozil p<» deželi in '*«»-v ora i ici I, a v sa K a tretja beseda mu je bila Wilson. Ce sc zbero vsi njegovi govori, kar jih je imel «•«! vélnnlnt îi.! <io /.ipa«lneg., obre/ja, s»> ne bo našlo v njih toliko političnih «I« j. kolikor jih j«1 spraviti v «•u satu časniški članek. Ampak Wilsouova nespo-sobnost .j« bila iijeu'«»va večna nota.
\' demokratičnem taboril so se ustrašili in «u-«janizirala se je velikanska obramba njihovega predsednika. par nu seč i h je Wilson zrasel «l<» zg«»<b»vinske velikosti. "(l«l Lineoluovili časov še ni bilo tako važnih volitev, kakor so sedanje. Od -Liueolna ni imel se noben predsednik takih nalog kakoV Wilson, lïazun Washingtona in Lincoliia se ni mula Amerika takega predsednika, kaki-sen je Wilson
Čimbolj so republikam i trdili, «la j«1 Wilson popolno «luševtu» icvšc,, prava ničla, tembolj so ga demokratje napihovali, «la l»i napravili vele uma Iz. njega.
Ne eni i»«1 drugi niso imeli prav. Wilson ni idiot, kakor so g» slikali republikanci. Naučil se je vsega, kar j«' bilo potrebno za njegovo stroko. Ko je bil na vseučilišču, je izp«»lnjcval svoje profesorsko mesto. Napisal i«' par reči. ki so zaslužili», «la so bile tiskane. Wilson s«> je tmli k«»1 predsednik v par slučajih pametno «»Iniašal- Bilo j«» n. pr v redu,<la j«1 vet irai reakcionarni misel jeniški zakon. Prav je bilo, «la ni napravil vojne z Nemčijo popolnoma neizogibne.
Tod.i če človek ni kr«'tin. zato še ni ženij. In kdor je dober profesor, š«» ni dober prezident /.e-ilin.jenih «lr/..v Kdor m- strelja vsak «lan kozlov, . še ni dokazal, «la je vedno moder. In Wilson j«' storil kot predsednik veliko več neumnega in sla- '
klor j«* š«- <»n diplomat Da so v Avstriji tako sentimentalni, ne bi bili verjeli.
• *
Na Velehia«lu na M«»ravs|yem so jezuiti <»«lpr Ii "apostolsko šob» To je privatna gimnazija, v ka1«iri hočejo dijake vzgajati v jezuitskem duhu. Vojne razmere znajo torej jezuiti v Avstriji iz rahljati. Ce vmiio, «la imajo jezuiti cel«» v katoliški cerkvi sovražnike, s( lahko mislimo, kakšen je tisti duh. v katerem InnVjo vzgajati dijake."
AngleŠKo uradint p«»roeilo pravi, «la znašaj«» nemške izgube o«l začetka vojne po uradnih nemških izkazih :l.TVi.H!»:l mož, všfevsi častnike. Od teh jih je bilo ubitih 10.234. Vračunane pa ni-
hega kak«»r pametnega in dohr«*ga.
Ampak Wilsonove napade so bile take, da bi Jih opraviccno, s stališča ljudstva, lahko kritiziral socialist, ne pa r« fiuhlikanee. Hughes je obsojal
soiiovo mehiško politiko; tudi mi jo obsojamo. Toda razlika jt- kakor noč iu dan. Hughes pravi, «la .i«' bil Wilson premalo energičen ; tudi mi pi^, viuu» to. Ali llughesii se je ztlel premalo «'iiergi čeu napram Mehiki, nam pa napram ameriškim hujskačem Hughes mu je očital, «la ni šel osvojit Mehike, mi mu očitamo, «la je p«» nepotrebnem pošiljaj -vojaštvo čez mejo
Wilson j<* bil slab predsednik s stališča ljudskih interesov : za kapitaliste je bil če ne izvrsten, vendar dober predsednik. Nasprotstvo proti njemu prihaja le «nlt«»«l. ker .je med kapitalisti kou-kurcnca in so si včasi interesi posameznih kapita lističnih skupin nasprotni. In ko so tisti, ki s«» zadovoljni z demokratično taktiko, «»pazili način r< publičaiiske, kampanje, so dvignili huronski krik : Kaj? Našega Wilsona nam hočete vzeti? Našega žcnialnega. našega uspešnega, našega dobrega Wilsona '
Od republičauske strani so postajali napadi se besnejši, ua «Icniokratični so se lestve za Wilsona š«- bolj vzpenjale <l<» nebes, in tako j«' t«> šlo, dokler ni vse tulilo: "Wilsou!" "Hughes"!-in dokler ni vse mislilo, da je sedanjost in bodočnost Amerike «idvismt od teh dveh imen.
Demokratjc bodo seveda se«laj trdili, da s«» zmagale NVilsuuove zasluge. O teh zaslugah je s pa metilo govoriti.Drobnogledi s<» dandanašnji že zelo izp«»lp«»lnjeni, ampak tudi z njimi ui najti mnogo teh zaslug. \'«'liko bolj se ima Wilson za svojo zmago zahvaliti svojim nasprotnikom, ki so s svoj«» čudovito taktiko omogočili, tla se je kratkovidnim volilcem boljinbolj prikazoval kol velikan.
Sedaj, ko je rezultat z.nau in ga tudi tistih par glas«»v miličarjev z meje ne more več izpreme-niti .so.ljudje, ki so glasovali za Wilsona, navdušeni. T«» veselje jih lahk«» privoščimo, ker ne bo «lolgo trajalo. Hipnoza volilne agitacije in pijanost navtlusenja bo minila. sle«lil pa bo neizogibni maček.
Wilson bi bil v resnici lahko tako velik, kakor s<» ga naredili dcim»kntit> * ;'amaziji, pa renda»- ne bi mogli izvršiti niti malega dela čudežev, ki jih pričakuj« jo ljudje o«l njega. Wilson nima usode sveta v rokah, kakor je Hughes ne bi. ituel. Wilson ne nutre ustaviti kapitalističnega.razvoja, kakor g.i Hughes ne Iti mogel Wilson m», inore «l«i-vestj evropske vojne «I«» .tistega konca, ki bi.bil za iiim riške interese na jboljši, in Hughes ne bi m«t-gel tega. Wilson ne more ustvariti prosperitete, kakor .j«* ne hi mogel Hughes, ker ni prosperiteta odvisna o«! volje nobenega posameznega človeka, ampak od pog«»j»'V, katerih nima noben pre«lse«t-ni k v roki.	,
Kar je pa glavno j:' to, «la bo stal Wilson na potllagi kapitalističnega sistema, kakor bi bil listal Hughes, In na lej podlagi bo stal tudi kongres, njegova vtt in i ■ m nj«'g< va opozicija. Privatno lastuólvo prOizv a i« Inih sredstev zag«»var-jajo repiibličani in «h uiokrati; s tem j«> pa «bilo-čeu njih kapitalistični značaj.
Kaj poimnii, če / 'rohue «bnutkrali včasi zoper truste iu sklenejo -el«» kakšen protitrustovaki zakon. . Ce so tov, rne. plavži, zemlja, jame. stroji. žele/nice \ privatnih rokah, je popolnoma vse eno, «"*e s»- imenujejo I tsi niki" trust, ali pa če s«i na papirju zapis, na ra/.u; inu-na. Le z bogastvom je mogoče posedovati take reči; in če j«* za ustanovitev te ali one ¡udu«lrijc treba več bogastva, nego ga ima posameznik, se ho na kakršenkoli na čin združilo ve«" bogastev v eno. da doseže svoj cilj.
Dokler ,j«' pa tak«» privatno lastništvo mogoče, je izkoriščanje neizogibno, ker je brez izkoriščanja profit nem«»goč. Izkoriščanje delavca produeenta in delavca kousmueiiia.. prei\izke pla če in previsoke celic t«» so posledice kapitalističnega sistema. Tega tudi Wilsonova zinaga ne izpremciii.
Kdino zmaga socializma mot'e temu napraviti konec. Ne Bens«inova, l.omloiiova ali Debsova zmaga, ampak zmaga s«teialističnega sistema na«l kapitalističnim, -nadomestitev privatne lastnine s skupno, odprava človeškega izkoriščanja uiore na praviti dobre čase.
Volitev j«- pokazala, «la j«* masa ameriškega ljudstva še daleč «mI tega spo/nan.ia. Žal «la bo drago plačevalo svojo jievednosl in politično brezbrižnost.
so izgube kolonijalne vojske in mornarice. Me seca septembra so znašale nemške izgube l!l!M»7."i
mnž. nicil temi ÍU.'I'JI ubitih. tu«li to zadostovalo.

a «'U mesec
bi
Najvišje vojno sodišče j* odbilo priziv sodruga dr. Liebkneelita, ki je bil obsojen na šHri leta in en mesec ječe.
Pre.t kratkim »o časopisi por«»čab. «la ie neki leta lec vrgel bombo n»t vlak. v katerem -e je peljal nemški kajzer. Strojcvo«ljn jo l»il ubit, Viljemu -«e pa ni nič /godilo.
To jc ptič za vse nevernike očiten «loka/., «la ščiti kaj/erja bo/ja roka. Ampak ta r«»ka bi r hiln /e lahko malo bolj rnzitKTnlu, «'•» hi luln za čitila - e «trojevodjo.
II
PJIOLIT ABIC
r o
Angleška javnost in žnrnalistika se zanimata v zadnjih letih v veliki meri /a južnoafriško vprašanje in nedavno je hila posvečena cela številka "Tknesa" temu problemu. To je razumljivo, knj-ti gospodarski pomen južnoafriških kolonij je za Britanijo neprecenljiv in njih izguba bi bila /a Anglijo nenadomestljiva iu iiso<lepotna.'
In dalje: doeim stoji Anglija v Južni A trik i pred rešitvijo važnega problema, postaja sitnari* ju v Indiji vedno bolj grozeča. Le brutalna sila vzdržuje danes angleško gospodstvo nad deželo nesrečnih llindov. I Vol ¡angleško gibanje rasle, in kdo ve, kako bo /a 20—«"»o let? Indijska mladina, ki študira ua evropskih univerzah, se vrača domov z gesli demokratizma iu odtrganja Indije od Britanije. Saj ni mogoče, da bi se kup angleških vojakov in kolonistov mogel ustavljati skozi stoletja prodiranju tniljonov ljudi!
Države, ki se pečajo s svetovno kolonialno politiko, stije pred vrsto problemov, ki na nje ne daje veda dosedaj zadovoljivih odgovorov. N. pr. vprašanje aklimatizacije in vprašanje vplivov križanja posameznih plemen. Skoro neverjetno je. kako važno vlogo igrajo prj akliinatizaeiji ne le razlike posameznih plemen, ampak večkrat tudi narodnosti. V Algiru n. pr. uspevajo prebival-ei južne Francije,-«ločim prebivalci severne Francije ali Nemci sploh niso dostopni akliinatizaeiji. Antilski otoki n j so za Angleže, «ločim Portugalci usp« vajo tam iziuorno itd. /načilen primer spo-
Kobnosti akliinatizaeiji- so u. pr. cigani, ži«lje. turški rodovi, Kitajci, Indijanci. Ravnotako je tudi dostopnost nekaterim boleznim odvisna o«l plemena, ki mu kdo pripada. O Romunih se h. pr. tr«li. da ne podlegaj«! tako lahko malariji. Kitajci s.« mnogo bolj obvarovani pred sifilitičnim okuže-njem, !<«»t K.vropej«*i, /ainorei in njih meša ne i s«i «ihvarovani pred rumeno mrzlico, zato pa lažje podlega jo kugi in tuberkulozi. Narodi, ki mi na najnižji kulturni stopnji, so dostopni revmatiz-iiiii, mrzlici in epidemičnim boleznim. Zato pa kažejo ranjeni veliko trpežjiost.
Nič manj zanimiv ni problem kruanja in u-*ode mešaneev. Vraz je v svojih predavanjih vedno trdil, da je bodočnost v srednji Ameriki in v nekuterih državah „južne Amerike mešaneev. Toda krjžanje ne vpliva vedno ugodno, radi tega je težko kje govoriti o bodočnosti mešaneev. S križanjem Avstralca in Kvropejea se dajo vzgojiti dve, k večjemu tri generacije. V Senegalu uspevajo sicer otroci iz krvi helokožcev iti črncev, to-«la ako bi prenehalo nudaljnje osveževanje krvi z belim ali črnim plemenom, hi |>ostali njih potomci kmalu neplodni, llavnotako ne «laje križanje med Zamorci In Imlijanci takega potomstva, ki bi bilo sposobno vzdrževati se dalje. Pri večini antropologov prevladuje nazor o slabem vplivu križanja, posebno med preveč različnimi tipi, kar t rili n. pr. llovelacque in Hervč. Med sogovorniki križanja navaja zlasti Topinard v dokaz svo-j<» trditve evropske narode, ki so danes prav za prav plod neprestanega križanja. Ravnotako Mavri, spanci in tudi v rumenem plemenu ni naroda, ki hi ne bil križan; ravnoisto moremo zašle, do vali v Afriki in drugod.
Svoj čas so se evropski antrop«»logi mnogo u-kvarjali s študijem vplivov, ki jih je imelo križanje na evropske narode, in mnogi so s«« odkrito izrazili, da Kvropejei. ali vsaj posamezne narodne skupine degenerirajo. (Jobineau in ž njimi Nott sta prepričana, <la se z neprestanim križanjem pospešuje pro«*es dfgeneraeije in da se bližajo evropski narodi počasnemu izumiranju. Isto s«« je reklo o Slovanih, o romanskih plemenih iu o Nemirih. Posebno Slovani so po mnenju (Jobineau-jevem sprejeli največ tuje krvi in s«» tedaj predani pogubi. Teorije naših slovanofilov s«» glase drugače, ti verujejo seveda v slavno bodočnost Slovanov. Ne sinemo govoriti tako splošno, k", kor g«»v«»ri (Jobineau, a na «Irugi strani se tudi ne smemo tako nekritično omamljati s teorijami o v i.š jeni poslanstvu Slovanov/ (Jiiblings iu drugi so nasprotno mnenja, «la mešana so plemena bolj razvita in močnejša, in da ustvarja mešanje narodnostno večjo trpe/nosi. Problem, ki se ravno
tako tiče nas, kakor Madjarov in cele vrste drugi Ji Danes tudi verujemo, da odločuje vsak narod sam o vvoji usodi, «la tedaj odloča njegovu volja tudi v teh stvareh Nehote se tu spomnimo Masar.vka, ki pove v svoji brošuri "O alkoholizmu nazor nekega nemškega duhovnika, ki pravi o boju med Poljaki in Nemci: "Bodočnost je onega naroda, ki bo manj pil."
Kam vede strah pred degeneraeijo, vidimo najbolje ua Ma<ijarih. Že Palaek.v jim je proro-koval, «la so obsojeni na pogin med narodi, ki jih obdajajo, in odtod ono blazno hrepenenje po o-s veže vs n ju svoje krvi s slovansko in židovsko, Strah pred poginom jih je dovedcl «lo brutalnosti, ki se od u j«' vsakdo obrne z gnusom. Citajtc le Kalalove spise s Slovaškega, kako kupujejo Madjari na Slovaškem za 20—'HI K «lekliee, na-pravljajo iz njih v svojih "vzgojcvalnih zavo<l('i navdušene Ma«ljarke iu jih na 1«» oddajo v zakon madjarskim rokodelcem.
Profesor baselske univerze Bunge smatra ra-stočn nesposobnost žen,da bi «lojile sv«»j»' «»tr«»k za znak degeneracije arijskega plemena, ki se o«l-igrava istočasno s pokvarjanjem zobov, s šjrjc-njem tuberkuloze in duševnimi boleznimi; trdi n. pr., «la čim več alk<»h«»la povžije oče, tem več jemlje svoji hčeri sposobnost «lojenja. Po Biingeju «legeiierira tedaj arijsko pleme posebn«» pod vplivom alkohola; toda proti njernu je naglašal že pt;«»f. Maks Cruber na hudapeštanskem kongresu leta l!M<t. da se stopnjevanje degeneracije ne «la natančno določiti. Največjo nevarnost za kultu»'-' ne narode vi«li v tem, če bi se ugodn«* varijante ne množile v zadostni meri, ako bi t«'«laj zdravi 'julije bodisi imeli potomstvo nesposobno za življ«-nje, bodisi «la bi «»stali sterilni. V Ameriki j«' pri-vedla skrb za preprečenje degeneracije nekatere države l ilij«- «b» t«'ga, «la se je izdala cela vrslj zakonov v svrho varstva narodnega življenja pred škodljivimi vplivi; po teh zakonih so n.. pr. razne bolezni (kakor sifilis, epileptika) resna ovira za poroko in prestopek tega zakona se kaznuje z globo ali zaporom.
Vaz.no j«» nadalje vprašanje, ki se tiče v ena ki meri vseh plemen, namreč v kakem razmerju je kultura s telesnim razvojem. Brez dvomu v neugodnem, kajti večkrat pretirane zahteve znatno škodujejo zdravemu razvoju telesa. Zraven tegu pa se rapidno m nože živčne bolezni in se ustvarjajo manj vredni elementi, in posledica tegu je seveda padanje pb mena, pojemanje moči jn gibčnosti, širjenje tuberkuloze, kratkovidnosti, bolezni prcliavljalnih organov itd.
Končno, ako ži» govorimo «» degciieraciji, je zanimivo dejstvo, «ta izkazi bolniških blagajn v Avstriji jasno pričajo o pa«lanju odporne sile proti boleznim, o padanju življcnskc sile med delavstvom in \ obče «» padanju fiziobiške energije med revnejšim prebivalstvom. in vse to je v zvezi z. današnjo kapitalistično cro. Ne da se zanika ti, «la s«* v industrijskih krajih r«-s f>o javlja jo znaki degeneracije. I inrljivost avstrijskega «lelav-
siva j«* mnogo večja o«l umrljivosti nemškaga, iz. česar moremo sklepati, «la j«- nemško delavstvo telesno močnejše iu mnogo b«»lj«' ohranjeno od na šeguToda «lasi tudi jui nas pojavljajo znaki «le-generacije, ni nam treba obupati, kajti treba nam je le spoznavati v/r«»k«* in stremiti za tem, da jih tudi odstranimo. Res je sicer, da imamo na «mi strani tudi sredstva, «la to padanje preprečimo, «la tore j skrbimo za bol jši -razvoj plemena, in «ieer tak«*. «In skrbimo za to. «la se škodljivo potomstvo preveč ne pomnoži.
Plemenski kongres je doprinesel mnogo no v«'ga k spoznavanju človeka, naroda, plemenit, ljudstvu. Veda je mnogo napredovala, a v med sehojnem razmerju narodov, kakor tudi v razmer jn človeka «b» priro«b\ «»staja ve«lno š«* ninogo ne rešenih problemov. Toda eno smerno pričakovati «»«I civilizacije 20. stoletja: «la «lovede izobraženca «l«r tega. «la bo gledal na pripadnika drugega plemena kol človek na človeka, t. j. «la bo v njem videl bitje. ki mu i«* bližnji, ki st«»ji zraven njega iu ne p«»d njim. Iu pi'VT korak k takemu sp«zna-
nju in /hliž
j«» londonski kongr«'S.
Nova vlada v Avstriji
Na Stucrgbkhovo mesto je bil v Avstriji Koe.rher imenovan za ministrskega predsednika. Ker je že bil svojčas na tem mestu, ni novince, in v normalnih razmerah hi se po njegovem ¡meno- j vanju lahko presojal bližnji politični razvoj v Avstriji. Koerber ima nedvomno tu kaj več talenta-nego ga j«* imela večina mož, ki so bili poklicani, da'vodijo habsburško politiko. Zlasti o gospo darskih vprašanjih razume nekaj več o«l raznih grofov in baronov, ki so predsedovali avstrijske-mu,' ministrstvu. Tu i n««kolik<» več hrbtenice je imel. T » j«' bil pravzaprav glavni vznik, »<la s«* je svojčas umaknil s pozorišča svojega delovanja. Ni se namreč .hotel ukloniti pre«lrzno prenapetim zahtevam ogrske vla«le, ko je šlo za obnovitev ;; v st i «»-«»grške pogodke.
Tudi Koerber pač ni bil svetnik. Da bi po večal s v« > i dispozicijski fond, je na primer velikim kapitalistom prodajal plemstvo. Med t<» gospodo se že najd«*jo taki. ki plačajo radi kakšnega pol miljoheka za haronski naslov, in Koerber je izrabil to človeško ničemurnost za namene svoje |
vlude. Nihče mu m očital, da bi bil izrabljal svoj uradni položaj za osebno korist, kakor marsikdo drugi. Ali plemenito se tu«li to pridobivanje «lena rja za vlado ne more imenovati. Koerberjevo ravnanje pa p«»stane razumljivo, če vzamemo avstrijski sistem v poštev. Parlament «lovoljuje vladi takozvaui «lispozicijski fon«l, «» katerem ji ni treba javno polagati računov. V« s svet . ve. kakšnim namenom služi ta fond, ki je «lobil pri-iin«'k "Reptilienfond" iu ki bi se v Ameriki imenoval graftarski fond. V prvi vrsti s«- <lajej«> iz ;ij«'ga subvencij«» vladi prijaznim listom. Nekateri ministri so ga še vse drugače rabili; subvencionirali so na primer opozicionalne list«*, «la so pisali v važnih vprašanjih za vlado in tak«» ko-rumpirali javno mnenje. Podkupovali s«» opozicionalne političarje. Rabili so nekontrolirani 'denar za v«»lit ve i. t. «1.
Obstanek «lispozicijs-kega fonda, proti kateremu so pravzaprav le so<*ialisti nastopali, j«' sam «»I» sebi korupcija. Ako se vladi priznava pravica. da podkupuje časopise, ki so pripravljeni pi-
sati danes za tega iu jutri za drugega, hvaliti da- 1 nes črni zakon, jutri pa belega, j«» vtem vladi po-«Icljen privilegij za falsifieiranje javnega mnenja in korupcijo. Tako pa tudi ni čudno, «bi iz» kuša vlada izrabiti ta privilegij1} «b» skrajnosti in ga p<» možnosti povečali Znesek, ki ga parlam«*nt dovoljuj«* za to kupovanje duš, je navadno pre-majhen iti potrebe rastejo neprenehoma. Kapitalističnih časnikarjev, ki l»j radi zajemali iz takega korita, se ne zmanjka. In vlada t»h'«l« tedaj, «la si odpre "postranske vire.". »'
Tako j«' bila tudi K»»crberj«^va metoda razumljiva, in te praktike bodo" ostale, «tokler bo«l«> imeli reptilski t'«»n«l in «lokler bo veljala načelo, «la ni vlada I«' g«»spo<linja, ampak gospodovatkg.
( e «hIvrnemo oči od te v sistemu utemeljime bolezni, te iaj lahko priznam«», da spa«la K«>erber m«'*l boli" ,#olitičarje meščanskega razre«la v Avstriji. Ali to bi imel«» pomen v normalnih razmerah. n«' pa v sedanjem v«»jnem času in vpričo absolutizma, ki je sedaj uveljavljen v Avstriji.
Navidezno ima ministrski pre«lsednik sedaj
večjo moč kakor v miru. 1'arlaui« nta ni. Vladn in cesarske nan-dbe nadomeščaj«» /akonodajstvo. Vprašanje, k«lo je na čelu vlade, ki opravlja vse. ^e z«li n»r«'j [»«»Nebno važno. Ali to je le dozdevno. V Avstriji j«- s«'daj koraj vseeno, če s,-» ministrski predsednik imenuje l-leck. Iloheniohe, NVeiss-kirehner, Stuergh ali pa Koerber. Vsi drugi in-t»'resi so po« I reje ni vojni in zunanjim razmeram.
vprašanja vojskovanja se nima avstrijski ministrski predsednik kaj vtil:iti:^ui govorita Vi-. Ijetn in Ilindenhur«?. V zunanjih zadevah govori nekoliko ne veliko Hurian: kako ima g«»-voriti. mu pove Tisza. za vprašanja, ki bi mogla postati kritična, je pa nicrodajen Berlin.
Ko je bil Koerber prvič .ministrski predsednik. j<> kazal nekoliko spoštovanja «To ustavnosti. Sedaj sploh ni ustave \ Avstriji. Še nikdar-ni bil ministrski predsednik na Dunaju taki» v popolnem z.misJu besede sluga, kakor se«Iaj. Koerberje-vo imenovanj«', ki l»i bilo v normalnih razmerah značilno, je sedaj skoraj brez pomena.
rOTUESJVA POVEST.
Spisal Podlimbarski.
Deklic ni plašila misel, da se jima nabere let; igraje sta si ¡»-li na>eptavati imenitne tajne reči un 'uho.
Z«laj«'i pa s«» zapustile Martanove tanke ustnice ka«lcčo pipo in osokolivši se je togotno pljunil p«rd iniz«». češ: vrag vzemi vse t«' nepotrebne o-troške nežnosti! Pa je nekako razgnevljen |w»-klical vina . Klu* p«» pijači j«- razvozlal jezik«' tudi ostalim gostom iu v m so s«»-pokorili zgledu modrega moža. f"r»ii Smole j«' vseni ugodil. Nastal j«' hrup v sobi, ki j«* mahom nadkrilil šepetanje za vrati. Smoletovimi pozornost s«' ie vedno bolj nagibala «»«I «l« kli«' k gostom, ki so začeli pomenek o kitarslvu. kolik«» iu komu nes«- dobička, ali ga I»«»
k«la» k«»...... ali nikoli, iu kam li gre toliko slam-
uihov.
Pokazalo se je te.laj, da so mladi ljudje - n-troke jih je uienoval-a Smoletova res z«'lo izvedeni v porabi vsake prilike, ki se jim ponudi, «la morejo za hrbtom starejših, če ne z. besedami, pa vsaj z očmi povedati si svoje skrivnosti. Ko je Tone videl, «la so k met j«- zadolbeni v pogovor o kitah, se ie «»hrabril in pogleilal za «luri. In «livno je bilo t«», kar j«' videl: izza Sinoletovine rame j«» kukal«» nanj «Ivoje jasnih, živih «»«"-i izpod belega Čehi; in smejale su s«» t«« čudovito izrazne oči in njemu se,je smejal«» «»«I njih na «Inši. No, precej je skromno potopil svoj pogled, ker koketstvo ili bila njegova nnjkrepkejša stran.
• Takšen štor! vzkliku«' morda nevoljno naša prekrasna bralka, ako B«»g nagradi naš trmi s kat«ro. Zato moramo povedati, «la je Toneta tisti večer še večkrat zai»eljal njegovega srca glas, «la j«* pogledal tja za «luri in «la je vselej zagledal tam dvojien leskečih zvezdic, ljubo slrinečih vanj. Naposled jeJeniu• igranju naredila konec Poloni-«•a< inemla se j«' naveličala stati in je spanec že zahteval svoje: podrezala j«' sestrično in ji namignila na vrata.
Rezika j«' vstala.
' (►stani še pri nas, če s«' ti poljubi!" je dejala Smoletova z laskavim glasom, in Rezika jc zopet prise«lla ua kraj kl«»pi. Z belimi prsti je po hirala drobtine po mizi iu rc«lkokdaj je še pogle-«tubi na Toneta, ki je, igraje se z butieo svoje pa-lioe. s «vetlouinniini očmi gle«lal v pivsko dniJbo.
Kmalu s<« jc pa tudi Rezika naveličala zatohle sobe.
"Ali si že zaspana?" je vprašala teta. " No,pa pojdita spat in pazita na luč. da ne zatrosita <»g-nja !"
• D«'kliei sta tiho, skoraj po prstih <»«lšli. Odpirajo vrata, sta seveda š«' enkrat dobili priložnost, pogledati nazaj po sobi.
"Pa s ključem se zaprita!" j«' kimala za njima Smoletova.
"Da naju volk ne ukrade," j«' odgovori) tanki «lekličji glas v veži.
Iu šli sta po stopnicah v podstrešno sobo, v«»se-lo hihikaje, kakor bi bili završili prav zabavno ekspedicijo.
Kmetom j«> nekako o«lleglo, ko so se čutili proste ženskega vpliva. In nagli j«' Maren glavo na stran, kakor hi poslušal svoj«» lastno misel, pa j«' momljal, gnuleč kolačevo skr«»j«i: "Ljiulje božji... ('ijazovec .. . ta bo pa lahko plačeval «lavke ... a?"
Tone se je pomel na stolu, češ; zdaj pride pa naša zadeva mr vrsto.
Ni se motil, ker precej s<> j»r obrnil Maren «b» njega, rt koč: "Tone, ne zameri mi, če te vprašani. ali je r« s, kar se govnri po vasi, da pri vašem kozob-u tolarji padajo z neba? KruhVv P«%-tet pravi, «la j«' sam videl, in tudi «Irugi govor«' tako. Menili smo se poprej «» tem, ali jaz tega ne morem verjeti in ne verjamem."
"Le verjemite, oče! Vse je res, kar pravijo ljudje, in pa še več," jc pohitel Tone ter si nalil vina. Dasi je ljubil in čislal kmete in uvaževal pravilo, ki pravi, da bodi v cerkvi s svetniki, v krčmi pa s pijanci, mu vendar kmetska vsiljivost n'< šla vselej k sr«Mi.
"Pa to nam povej, kaj t«» pomeni, k«-r kaj takega se ni slišalo še, odkar svet stoji!"
"Kaj b«» pomenilo? Bog nas je sp«»znal za vredne iu je videl, «la potrebujemo, pa je <xipri svoje okno. Danes kaplja, jutri pojde morda cnr-kenia." Tone je moško dvignil glavo, o«lpil in hitro pogledal po pivcih, rasbiraje, kakšen učinek so vzbudile njegove besede. Široko odprtih ust so gle«l«li pivci vanj. le Martan je zrl v mi /n.
"Ne zavidam CijazovMi, če fcaj |)«»bere, česar ni sejal," j«' rekel Maren ter se z. rokama oprl ob mizo in sklonil nevoljen, da ni svetlel, kaj pomeni «•no činlo pri kozolcu. "Vsak hi rad pobiral takšno cesarsko svetlost, ('ijazovec d«»sti pri«l«'la, pa iiiii tudi «losti ven gre.'
"Pač je tako pri nas kakor p«»Vsod na kmetih: z. vozom not, z vozom ven!" se je odrezal ve-selo Tone.	*
Ta veselost pa še ni ptvstrig!a Marnu nameravanega pozvedovanja. "Tako bi jaz rekel, da tisti d<»nar I«' ni «»«1 Boga, ki pade nuni nič. tebi nič človeku na nos Zakaj Bog nas je ol»s«nlil, «la v polu svojega obra/a j« in<» svoj kruh, in «»n ž«' n«- pripusti, da bi od'strehe kapalo tisto, za kar treba trdo delati.
"B«»«j nam daj obilo takih okr«»glih. ker le «»«I njega morejo biti, ko padaj«» z neba." je. hladnokrvno mlgovoril mladenič.
"Oj, tudi jc mogoče, «la vrag preobrača tam svoje kozolce," j«' menil Maren t«'r pogledal na. modrega Martami, iščoč pri njem pomoči.
"Naj jih preobrača, «la se mu siplje le denar iz. žepa'" je «lejal pikro Martan. prehud i vši se iz globoke misli. Na tihem j«' zavidal ('ijazoveu takšno dobroto. Tudi modrost, kolikor je nje ua s\«>tu. ni prosta za vidnost i. ,
Iu zopet s«» se pokoril i kmetj«« prvaku Martami in, pust ¡vši vnetnar pregrešne ('ijazovčevc tolarje, so izpregovorili o drugih bolj prijetnih in poučnih stvareh. P«igovorili so se <» velikem snegu pretekle zime, «> zimskem poscvil, ki ga kaže podorati, k«n j«> pozehe1,o ('nekovein kožuhu, v katerem j«' š«'l včeraj ¡/.prevodu. Le ml. AnžiČ se za vs«' t«- pogovore že nič ni menil. Smatral bi ga kdo za modem kip, v naglici izklesan, predstavlja j«»č bednega in mršavega socijalnega demokrata, tako nemo in prihuljeno je se«lel |tri Krulčevem Petru. Nič ga ni zanimalo, ne pomenek, ki s«» ž njo poprej ohsuli njegov godčevski hvalo, ki so ) njo poprej ohsuli njegov gndčqv*ki tabuit, ali kakor bi neka globoka misel, neko ne* utešeno hrepenenje savladalo njegovem bistvu in pahnilo njegovo življenje v notranjost. Pa tmli zanj se nihče ni zmenil, nihče ga ni ogovarjal, samo enkrat ga je Sinole vprašal, o čem tako trudno premišljuje, na kar j«> An/ič globoko segel po sapo in se zamolklo od resa I. "Bog v«>, po čem so letošnjo pomla«! prasci v Štajerski!r Sm«>-letu se je zdel vzdih tako čuden. «In si ni upal ni-česar več vprašati hribovcu.
Prvi izmed gostov je vstal Anžič. Stopil je k Smoletu t«*r mu šeptal nekaj na uho, menda ine-sto plačila, kajti krčmar je, prisiljeno s<» smehljaje. kimal z glavo iu Smoletovke skrbni pouled je letel od moža na "vero' na vratih iu obratno. Kmalu za njim se je odpravljal Tone. "Pohodi še pri nas, saj s«* ti ne mudi!" mu je dejala z vabljivim izraz«»m Smoletova. No. mladeniču s«' je mudilo. Skrbelo ga je, kako pride k domačinom v hišo, ker vedel je. «la s«» ž«» precej davno upihnili luč. Voščil je lahko noč in odšel
VI.
Imel je le malo k«irakov «la domače bise. (Jr«'-doč okoli vogla Smoletove gostilne, se j<» oziral kvišku, kjer j«' v podstrešni sobi brlela še luč«. Postni je poleg vodnjaka, ki stoji na koneu gostiln«', in glej, okno se odpira in prikaže se dvoje dekliških glav.
"Tone," se je razdel smejoči, pritajeno proseči glas Poloničin. gluho noč, "Tome, daj, na vleči nama vode, glej, pozabili sva—"
Tone sc je zazrl v okno, od k 1er s«' je spuščala steklenica, privezana na motvoz, navsdol. Nekako svečano je prijel za steklenico in stopil bliže k vodnjaku. Zacvilil je škripec od vod-' njaka in voda je pritekla. Ob smehu mladih Iju-«li j«* romala polna steklenica nazaj v okno
Poloniea sc je zahvalila in se odmaknila nazaj v sobo.
"Tone!"' je tiho ¡/pregovorila Rezika. "Kaj je.'Rezika '" se je mehko odzval mla-«lenič.
"Hotela sent ti neka.j povedati... že «lavno sem ti h«»t«'la povedati, pa te ni bilo o«| nikoder. Ali se še spominjaš tistega večera, ko s«» naju za lezli I v o j oče
"Spominja in s«», i Mej. kakor Jakob stojim tu pri vodnjaku in na uho bi ti ra«l povedal t o. kar loži v mojem srni in«'n«la od najinih pastirskih časov. Ali s j ke ti kitaj zinislila name''
"Mnogokrat; saj prijatelja ne poznam dru-
gega
"Ali *«'iu ti samo prijatelj-" "llodi mi pravi prijatelj! Kaj jc lepšega nego prijateljstvo!"
V se sem ti. kat želiš. Ali reci, kaj si mi hotela povedati?"
"Zame najkrasnejsa. kar sem Jih «loživel ! Davno, davno se mi zdi, kar nis<>m govoril s tebi» j. (Jovori, «luš«.. kaj mi imaš povedati, dohro ali slab«!?"	(Dalje prihodnjič.)
proletaaec
ADVKRTISKMENT
"Slovenski Narod" v IJubijam poroča: Vlada m» pogaja z lastništvom hotela "llnion" v Ljubljani, du preide v vojaško upravo in bo služil kot rezervna bolniAuitu.
K_olcdar bo trdo -Vezan
nJelja *Vez,a.n
V tem j«* Všteta tudi naročnina za \se Zedinjene države, Ker moramo naklado določiti p«» naročilih, naj ga vsakdo,
taKoj naroči
• \eu bo pozin-j«' /al, če ostane i iluriM-ila. da ne pridete med
Naročila spre|ema
tholetahec.
4008 W. 31 Jt St.	Chtcago. Iti
'¿¿¿SAtAZMSA HI K'! ¡HI!''
P K O I., ti A R E C ' sobi»'»iosti, rekoč da mislijo eni in.
j drugi le uu to, da ho uslužbenci in delodujulci, ne pu uu splošne interese. Du so ti splošni interesi, zopet pretežno kupitulistični inte-I resi, je sicer zumolčul, ampak dej-J stvo je \endur, du so tuki.
Naročnina: Za Am.nk<T$2.00 »a^cik» WHw»n je torej zameril /elezni-leto. $1.00 ca pol leta. Za Kvropo 1 carjem, da niso žrtvovali svojih 11.10 za eelo leto, $11* sa pol Uu. | jutereaov "sploiniirt", to se pravi
Ffaančitl problem po vojni.
lisi za i ni ksk"à dklavskeca
LJUDSTVA
UHAJA XSA Ml lOULh.
-— Latlaik ia <sdaj»l«tji ——
ùsgosioviniài delit» ki tiskovna d.u/bi i -hicsjo. Illinois.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi kapitalističnim, de li to tista ve-

A. F oí L.
Včeraj se je v Baltimore pričela
ktraliiSa je poleg novega namaniti tudi start naslov.
Ifkanska ljubezen do železničarjev in sploh do dcluvecv. o kateri smo tokom volilne agitacije slišali take' himne ?
In kc* je moral Wilson do /ud- i njega trenutka računati z mož-j nostjo štrajka, je zahteval milico, | ki je bila tedaj na meji. Ha je je bi-1 la tam za obrambo dežele. Alii NVilsonu je bilo važneje, da jo imu pri roki '.a boj proti štrajkarjem,I South Slivi« Wortmon's Pubiskinf Company kakor da brani domovino, .le li bil Gkieigo. Ulinois.	to dokaz njegove velikanske Iju-
Fub^pTion rates: United Sta». and
Canada. $2.00 a year. $1.00 for half Nadalje je Wilson od kongresu
vaar. Foreign countries $2.10 a year, zahteval zakon zu prisilna razso-|1.2ft for half year.	-:-	(	s
UmII« »U**hIi« triulucli« JhimI. - WcltHtlilM l*U( » Ameriki. —
Vm pritotbe glad« nerednega pošiljanja Itata m drugih nerodnosti, je pošiljati
predsedniku družbe Ivan Molek. 4008 Weat 31. Street. Chicago, III.
PROLETARIAN
OwmJ »nd puklitM «vary Tuesday by
Advertising rates on agreement.
: dišča po zgledu kanadskega, takim zakonom se enostavno uni-j čuje pravica štrajka. Tudi to je nemara dokaz Wilsonovc prijaz-1
400s w. 31. strlit
KLAVRNI POJAVI
NASLOV (ADDRESS) .
"PROLETAREC"
CHICAGO. ILLINOIS UOst 1 !
Spoznati prave Wilsouove nagibe res ni težka naloga. Le paziti
.	bi bilo treba na to, kar se godi, pa
Kako malo samostojnega miš-| ^ jjh |(¡, vsaktlo ,ahku ra7umel
ljenja je se v masah ameriškega A kaj naj so pravi 0 orKulliza, delavstva, kažejo razne afere, ki!<lijah ^ so sUraj |ef0 t|n¡ bü. se pletejo okrog mnogo omenje-i j(,va,e ZJJ 0S<Mnurni delavnik, ki so »lega oseniurnegu delavnika za že-	ogronmc svotp za ta boj? ki
ieziiiearje.	s() ¿e popolnoma organizirale |
Ni dvoma, da je ta «glasov.ti' ¿trfljk jn ki nap0lUcilf H0 lloso.
zakon mnogo pomagal Wilsonu do I zma^ zukličejo: Ne! Zrnu-! zmage Ne da bi bil« razni ' del ,H n¡ ||ai|4 mo¿ Zmaffala ni na..
av<k, voditelji 1 v železničurskih L 0PKan¡zafijni Wilson nam je bratovseiiurh in vsakovrstnih uní- .)(Hja,.¡|i
jali manj goreče agitirali za demo-	. ... , .. !
, - . .	.	1 o te ena stran žalostne kratko-1
K ra te, ec ne bi bilo tega /a-kona , .. . ....
vidnosti, razlivajoče se med tua-1
ampak ta postava jim je dela močan argument za agitacijo.
Kil je argumep.t.po sili. Le taka kratkovidnost, kakršna \ Lula med ameriškim delavstvom, nune vet
sami ameriškega delavstva kakor gnila vodu. Medalji pa t ti« I i druga stran ne manjka-
Da j»* bil štrajk preprečeu, je
leti, da gre NVilsonu kakšna /adu-	,M,° zdo viWl vwn kapitalistom, j
ga za osemurui delavnik. Žalostno	kl l»»«rebujejo železnice zaradi
je, da ne ¿¡tajo tukajšnji delavci	sv<>i«Va profjti. Da uaj se vpelje
uiti listih reči, ki se jih najbolj'	temnim delavnik, pa se dam-« ni neposredno tičejo. Časopisi se si- '-Hezniakim kerporaetjam. I
eer prodajajo na kupe. ampak o-	katere še vedno mislijo na naj-; groinna večina čitaUl jev m išče /Vezno	»aj bi iz-t
v n jih nič druzega kakor k .:<i čno	rrk,n' tIa 7akon "•'«»"»ven. Kna
stran, pa vesti o tistem športu, ki	^ni/tba je naravnost dejala, da ne
jhn slučajno najbolj ugaja.	lm V^1*» ,|,,kl,lr ]r
prisilijo. \ se skupaj pa nadaljujejo agitacijo na vse možne načine.
V službi t«' agitacije je »tal tudi rcpubličan.^ki predsedniški kandi-da ne bi pri volitvah podleglivpli- • *T Ilttfhea, ki je napadal zakon.
vu vsakega šarlatana. Pred vsem ni \ViUon
j Da bi se bili v sat za to zani u di, kaj j«* Wilson govoril takrat, ko je lula železuičarska zadevi: v teku imeli bi \ sa j podlago, da '»i*si jnogli ustvariti svoje mnenje in
dolgo
sploh nič govoril. To hi morali vedeti vsaj člani železničarskik organizacij, če niso le marionete v svojih bratovščinah. Kaj se je pričelo „Vlczničarskn gibanjo Ñele
jem
i pravice.
uili pridobitev, s katerimi lahko ponaša delavstvo v Lvropi'i Politično nezavedno delavstvo ne ¡ lio moglo nikdar resnično zmaga- j
ti-
ka, ki ve. česa je dolžan kanituliz*
mu.
Wilson je priporočal železničarjem razsodišče. Kaj je bilo tega treba, a ko mu je hilo kaj za osem«) urni delavnik? Kdó mu je. daial Dokler bo delavstvo mislilo, da garanciji», da se izreče razsodišče I je vseeno, če si kaj pribori ali pa •za železničarje, ne pa za družbe?) *c mu podari; dokler bodo velike Nihče mu nt dajal te garancije; množice tega delavstva še kleče-njemu |»a tudi ni bilo nič le/eče j plazih- pred svojimi gospodarji in fin njej. ker mu ni bilo ni člcžcče jim pošiljale peticije direktno pro-l na oseiuurneiii delavniku. Slo mil I» svojimi interesom: dokler M' te| je za t«», da reši razsodišče bi hi|o| delavske mase ne ImmIo naučile mi-i najenostavnejše sredstvo za to. 'sliti s svojo glavo, se jim bo godi-1 Ampak železničarji niso maraii|l°. kakor se jim doslej godi. Slu-; razsodišča, ker mu niso zaupali.' žile bodo, upale hod.o a vsako u-j Imeli so razloge-za to in iz.knšnje. panje se jim bo stajalo kakor sneg' iz prejšnjih let. Le zato. ker niNpomladi.
šlo na la lun in in ker je bil zakoni	----
zadnje sredstvo, ki je še ostalo, jej Kakor se zdi, je vecina žensk, šel v kongres.	ki imajo volilno pravico, glasova-
lo lekšen je bil Wilsouov jezik la za Mughesa. To je pač največ, v kongresu 1 Tarnal je, da se ni i storila njegova izjava, da je on ta ¡ moglo doseči razsodišče. NaglWal j splošno žensko volilno pravico.; je. da ve ne sinejo ponavljati taki. Tudi ženske sedajo na limauiec. ¡
slučaji, in da je treba ukrepov, ki	*----
v bodoče zagotove razsodišče» In ¡ Nazaj poglej le zato. du ne po-¡ potem je tožil obe stranki zaradi Inoviš jutri včerajšnjih napak.
Sodrug Charles Kdward Ruascl. ki je bil tekom vojne večkrat, in prav zudnjc mesece zopet v K v ropi ter puzuo študiral ondotne prilike ua bojiščih iu v mirnih krajih, piši» uu temelju svojih izkušenj:
Ko bo koncunu vojna, bo tu svet podoben možu. ki stopi iz svetle sobe v temno viharno noč.
Vse kur bo videl, bo približno to. da ima pred seboj novo pot,temno noč in ueprilike.
V štirih mestih v K v rop i sem govoril z vsakovrstnimi možmi, ki morajo tako stvari vedeti, — z žurnalisti, vladnimi uradniki. 1'inačniki iu trgovci. Zagotavljam vas, du ni nihče izmed teli govoril mirno, brez vsake bojazni o stvareh, ki so pred nami, *ki nas še čakajo.
Vsi se strinjajo 'v tem, du bomo kmalu dobili nove izkušnje. Sistemi in metode, ki smo jih uvedli, meneči, da bodo veljavne zu večnost, bodo propadle, izginile za vedno. Stvari, ki so se nam zdele včuii nemogoče, se uresničijo.
(ilcde na politiko in vlado mislijo najboljši poznavalci razmer, da se vrnemo v stare čase popolnega absolutizma, uli pu bomo doživeli čuse večje demokrueijc. To se pravi, da bodo kralji povsod, ali jih pa ne bo nikjer.
Kar se tiče trgovine industrije, dnevnih afer, pride ča» temeljite • izprciuembc, namreč v tem zmislu. da se bo s temi rečmi postopalo čisto na drug način, uli pa, du pridejo za delavstvo ča-.si, ki bodo podobni tlačanstvu pred stoletji. To ni nikakršno | rerokovauje. to niso visoko leteče sanje. To je matematična gotovost.
Vojna slane narode dnevno $1<MI,(MNMMm>, od katerih se $76,000.000 vsak dan prišteje k državnim dolgovom.
Iz sledečega je vse razvidno: Državni dolgovi: Pred vojno so znašali:
Aglija......... ..... 313,000.000
Avstro-Ogrska..... .'1,900,000.000
llelgija . ..................800,000.000
Bolgarska . . ......... P_\r»,000.000
Francija............. 5,075,000.000 x
Nemčija............ 5,000,000.000
Italija .............. 2,510,000.000
.Iu poli s k a........... 1.300,000.000
Črna Gora.........T.	1.2:>0.000
Portugalska......... 735.000.000
Rumunska.......... 316,000.000
Rusija ......r..... 4,725,000.000
Srbija.................132,500.000
Turčija..............640,000.000
kamor je'prišel. Železniškim kor-poracijam dali njegovi napadi nov pogum in novo upanje.
Hughes li je šlo gotovo za to. da porazi Wilsoua. Ali s svojim zale-i tavanjem v osemurui delavnik ni mislil le Wilsoiiu napraviti zgago.'
Skupaj ..........
Koncem leta bodo znašali Aglija ...
Avstrn-Ogniku.....
Belgija . . . .........
Bolgarska..........
Francija.............
Nemčija . ../..
Ituliju..............
Japonska . •........
Črna («ora...........
Portugalska ...
Rumuhsku............
Rusija . . . .........
Srbija ...............
Turčija............
Skupaj .......
♦31,572,750.000
♦	1S.676,000.000
•	12.470.000,000
1.450,000.000 400,000.000 ir»,547.000.000 17.792.000.000 6,550.000.000 1.400.000.000 1,600.000 900,000.000 4M,000.000 16.345,000.000 GOO.OQO.OOO I.HOO.OOO.OOO
$94.367.600.00tJ
meseea avgusta' Kje je liH W i I - To je bilu njegova sivna zadeva.; son ves eas. k«» s,, organizac ije; zaka j kot zastopnik pristuo kapi-|
predlagalc svoje //ihteve* In ko so talistiene republieaiiske strankc jib utemcljcvale? In ko so. objav- niora b'ni uaspniturk vsakega u-ljab svojo a git atoriciio lit* ratn- krepa. ki oiiiejuje "svobodo" ka-i ro * \ se <lolge uieseee ni prislo pitabi.
Wilsonu uikoli ua misel, da bi bib» In res so sr tinli ua te limuuice punu'tiio zahlevati kongivsn vjeli ljudje. Takozvana "Rail-zakon. ki bt zajaincil zelezuicar- way Workers Nonpartisan tlrga-
liisation" je poslala predsedniku Vmešal se je, ko je postala sivur >|»'*e\ »dnikov spis, \ katerem za - j že skrajno kritična. Iu kaj j«- te- btevu preklic zakona o oseinur-; daj dejal" Da bi bil železničarski "eni delavniku, češ ila so si dali j štrajk velikanska nacioiialn- Ka- železničarji obesiti zakon, ki po-, lamiteta Iii da l»i bilo treba pre- stane lahko smrtni udarce za vse prečiti to kalamiteto. In da na j želcziiičurske organizacije, bi šli obe stranki pred'razsodi-j (lospodarji imajo lahko veselje i še e.	.	nad svojimi hlapci, ki.so z navdu-j
Železničarski štrajk bi bil veli- šenjcin blapi-i in si ne žele nič kanska kalamiteta, vv tem je imel boljšega ua tem svetu. A kilo uaji Wilson prav.. V prvi vrsti I * i bi-js" tedaj čudi, da je delavstvo v la to velika kapitalistična kalaini- fej deželi kljub svojemu ogrom-t« ta. To je hotel W'ilson prepreči-, ueiiiu številu tako breli moči in ti To ji- bila naloga predk-edn*- da ne umre doseči uiti desetine o-j
STROŠKI PREJŠNJIH VOJN
Ko si' m Karol Veliki" odpravil, da osvoji Vzhodno marko« je Peljal ob Donav i navzdol 5000
konjenikov ilu / njimi zavzel današnjo Nižjo Av stri jo do I >u meja iu ^ dalje. Ko je v veliki sili če. s'ki pleinič poinulH^esi»rju 1'erdinaiidu II.. da mu na lastne strojke	mož. >o mi-
slili. da te ponudbe ni napravil navaden človek Walleustein, marveč kak čarovnrk, ali pu miui vrag.. V oinli « asili ji bila pač uruiJla W),U00 mož že nezaslišana moč. (M tedaj je /število armad
udi vojna bremo armade po (t pol milijona
neprestano rast I o iu s tem seveda mena. V .sedemletni vojni >.c štej SO,000 mo/ in Napoleon je imel ] vojakov; današnji' armade pa štejejo na milijone vojakov. Vclearinade. ki so jih voAujm-c države v sedanji vojni postavile na bojišče,j/ahtevajo o-grouiue v/dr/i vulne stroške; Kolikor/večji je kulturni napredek, toliko družje so volne. Nemško-francoska vojna I. 1>70 71., ki je tVajala sedem mesecev, je stala Francijo 1 \ milijard Tira nk o v : otl tega je bilo I» milijard neposrednih v»\nili stroškov. Vojna je torej stala Francijo kr«>\ !MHJ milijonov na meaee ali dO milijonov na dau.\ Nemčija je pa izdala za to vojno poldrugo inilijiVdo. »lu/no-afrišlku vojna, ki je trajala .'II mcscccv. je stala Anglijo 4220 milijonov mark- Kakor vse moderne vojne je bila tudi to kupčijska vojna, ka-tiTi- stroški si» Angliji prinesli bogat dobiček, ko je zaposedla v.latu in diamantna polja. Kupčijska vojna so bili tudi boji med Španijo in Kubo, ki so jih v« k 1 i I i se.vernoaiuer. sladkokorni špekulanti. Ravno isto velja o salpeterski vojni ine/l ( ilejcin in Penijem,v kutere ozadju so Mali evropski bankirji. V rusko-japoiiski vojni je šlo /.a izkoriščanje Mandžurije in Koreje. Ta vojna ie stala japonsko t milijarde mark, Rusijo pa b 'milijard. Prva 'balkanska vojna je menda stala prizadete države 90 miljonov funtov, t. j. okroglo 25(X) milijonov mark. Stroški za posameznega moža so znašali na dan 6 mark. Seveda se tu ni v se v gotovini plačalo: veliko se je rekviriralo doma in
? osvojenih pokraijnah. Natihoma je romalo tudi cliko zakladnih obligacij v Pariz, ki se večinoma fk do danes niso rešile, kar je najbržc tudi eden i/.ined r^okov sedanje nenavadne finančne slabosti francoske republike. Pri proračiknanju vojnih stroškov pa nc pridejo v pošte višamo neposredni stroški za armade, marveč je tteba vpošte-vati tudi podpore družinam vojnih obfezanccv in
Iu to bo vse posledica dveh let iu pet mesecev! To je petinštirideset krat več nego so imele Ztlruženc države dolga koncem državljanske vojne. Kud wc tiče,vojnih stroškov, lahko rečemo, da bodo na vsak način rustli do prihodnjega julij««.
Oni, ki imajo največ upanja, ne morejo reči, du se more vojna končati do 1. januarja 1917. in vojaške stroške bodo imele države še najmanj šest mesecev potem, ko se bo vojna končala.
Do tedaj bodo državni dolgovi presegali 100,-000,000.0000; torej bodo več koi trikrat večji kakor so bili ob pričetku vojne. Nekatere dežele bodo imele dolgu več nego imajo denarja: nekatere dežele bodo morale plačevati več obresti, nego bodo imele finančne moči. V nekaterih deželah bo teč kot tretjina deželnega bogastva uničenega, in štirideset odstotkov onih, s katerih pomočjo se je množilo deželno bogast vo, bo ubitih uli pa tako pohubljcnih, du ne bodo mogli opravljati svojega delu.	.	.
Doslej se je vojna vodila z izposojevunjciu. Celo obresti od dolga, ki so ua imele države že pred vojno, so se plačevale z izposojenim denarjem in se še plačujejo tako. Izsposo je vanje se I »o moralo prenehati, ko bo vojna končana.
Vzemimo Aglijo zu primer. V mirnih časih je napravila Anglija vsako leto eno miljardo dobi«*-ka od svojih trgovskih podjetij. Ta dobiček ali pa prebitek j«- bil življensku kri njenega trgovskega zdravja. S tem je pošiljala kapital v kolonije in na vse konce svetu, s katerim je lahko v mirnem času tekmovala z drugimi. S tem je tudi preprečila, da niso njene domače industrije pro padle vsled pritiska tujih industrij.
Recimo, tla bo trajala vojna do juliju prihodnjega leta. Tedaj bodo številke za Veliko Britanijo sledeče:
Državni dolg se pomnoži za $12,000.000.000 Vsled tega povečanega dolgu
se potunože obresti zu ........... 600,000.000
Vojne penzije bodo večje zu 200,000.000 Stroški za vzdrževanje vojske m mornarice in za njiju izboljševanje 250,000.(X)0
Torej se pomuože skupni stroški v šestih mesecih za.	♦13,050.000.000
To odpravi ves kaprial. ki je potreben za razširjenje trgovine.
Ako ostane sedanji sistem se nadalje v ve ljavi, bo tak položaj usoden za vsako deželo, kakršna je Velika Britanija. Brez dvoma bodo imeli po vojni najhujši boj za svetovne trge. In vsaka dežela v takem položaju bi bilu uničena.
Z ozirom na ta dejstvu so zdaj angleški krogi v zelo neprijetnem položaju. Trezno iuisle< i ljudje, kakor n. pr. Lord Brassev iu Lord Lorc burn, so pisali «laeilna pisma, v katerih pravijo, da se naj prej prične govoriti o miru, preden I m» trgovski sistem razbit na drobne kosce.
Nov finančni sistem je edini pripomoček, «muho zdravilo zoper svetovni polom!
Sodrug Russell je strokovnjak v, gospodar škili vprašanjih in njegovo mnenje ni le izraz "socialistične godrnjavostikakor označujejo kapitalistični zastopniki radi socialistično kritiko, kadar jim ni všeč. Številke pomenijo trda. fakta in štev ilke, ki jih navaja Russell, so zgovorne. Verjamemo, da nasanjajo tudi kapitalističnim ekonomom strah v kosti, d a.d bi 1o v vseh deželah še radi prikrivali. Strašna grožnja govori iz teh številk.
skrb za ostale svojce padlih vojakov. Dalje ni pozabiti na različne odškodnino prebivalcem lastne dežele in končno škode na materijulu. I\i še druge indirektne stroške provzroca državi vojna- Trgovina iu promet počivata, najkrepkejše roke so zaposlenem	i" tako rastejo vojni sttnški v ne. dogiednost
Francoski finančni minister Ribot je vložil v parlamentu predlogi», zahtcvujoco 1.700,(MMI.IMMl dolarjev prvo čet rt lei je 1917. Ta svota je namenjena le za vojne potrebe. Ostali proračun znaša I*b,oo0.000 dolarjev* Dnevni izdatki Francije presegajo sedaj 21 miljonov dolarjev. Finančni minister je tudi naznanil, da znaša drugo nacionalno posojilo 2.:500.000,000 dolarjev, od česar je bilo ."»o odstotkov francoskega denarju, ostalo pu bondi. Posojilo je podpisalo tri iniljonc oseb.
Številke ji* včasi vredno nekoliko liutuiičncjc pogledati. Kratek račun nam kaže, da potrebuje Francija za vojskovanje več kakor devetkrat toliko, kolikor znašajo vsi njeni državni stroški za druge namene. Da se narodni dohodki v dobi •vojne mnogo manjši, kakor v mirnih časih, se pa / druge strani razume samo ob sebi, kajti narodno bogastvo more le delo ustvarjati in po-ntiiozcvati. Za delo ji* treba delavcev. Ce je o-grouiuu večina delavcev na fronti, ne more'biti na delu. Torej se narodno bogastvo zmanjšuje. Nadalje ga zmanjšuje vojna s svojim uničevanjem' Izdatki si* pa desetkrat pomnožil jejo!
Kakor je na Francoskem, j«' seveda v vseli vojskujočih se deželah. Razmerje med dohodki iu izdatki je tupatam lahko za spoznanje drugačno. ali bivstveno je položaj ffovsod tak. da žre vojna veliko veliko bolj, nego je mogoče nadomeščati. Najnavadnejia računarska misel pa kaže. ila mora to prejalislej voditi do bankrota. Stvar je ravno taka. kakor če na/cneš na pašnik, na katerem ie normalno dovolj trave za sto glav govede. tisoč krav in volov. Živina se bo dalje pasla, dokler ho kaj: priti pu mora dun. ko bo zmanjkalo paše za vse. Z umetnimi sredstvi se bankrot nekaj časa lahko zavlači in prikriva, ampak preprečiti se ne more, kar je neizogibno.
"Slovenski Narod" v Ljubljani pi c: Po ecli Vipavi* k i dolini «o Italijani razmetali mnogo lističev, v katerih pozivljejo naroil k sebi. Tods narod sc ne briga 7.» te por. i ve.
Knj bi ne brigal?
36. konvencija American Federa tion of La bor. Pri otvoritvi je bilo | več kakor 300 delegatov navzočih. | Kot gosti so prišli zastopniki str»»-kovnih organizacij iz Anglije. Ka-' liade jn z Japonskega.
Popoldne si, čitali poročilo cksckutivc, ki obsega 169 struni. Organizacija šteje sedaj okroglo 12.090.000 članov
Koiiv« ueije te organizacije so, j bile dolga leta zelo gladke in i vsled tega tudi zclopovršiu*. Bile •so družbe kimavcev. Kar je stori ; lo vodstvo, je bilo Vse lliodto. V I organizaciji se je razvila nekakšna avtokracija .katero mi demo', krutične oblike komaj prikrivale. To vodstvo ji- pa napravilo iz nuj-1 večje delavske" organizacije v Ameriki 'družbo, ki ji naposled postala sama sebi cilj. namesto da bi služila delavcem k,,t sred 'stvo zu dosego višjega cilja. A. F. 1 of L. noči- odpraviti kapitalist¡č. nega sistema. Ona se ne bojuje za to, da postanejo delavci enako pravni člani družbe. Ona stoji z ohemu nogama na podlagi seda 1 njega družabnega sistema in le v mejah kapitalističnega sistema ob ljubuje delavcem zboljšanje po-11ožaja.
( e bi zmagal socializem iu bi delavstvo s svojo politično močjo i preuredilo družabni sistem, tako Ida bi bilo z novimi razmerami lahko popolnoma zadovoljno, bi postala A. F. of L. nepotrebna.
I	A. F. of L. pa iic sme propasti. Vse delavske boje mora voditi
' ona. — l ak»» je mišljenji« vodite
II	jev te federaciji'.
A. F. of L. izhaja od popolnoma napačnega začetnega stališča. Njena filozofija je čisto enaka . nazoru sodnika, ki misli, da se morajo vršiti zločini, kar bi bila sicer sodišča nepotrebna, ali pa nazoru generalu,- ki pravi, ila morajo biti vojne in vojna nevarnost, ker sicer nc bi bilo treba armade.
Za delavstvo ni prvo vpraša nje, kako bo vzdržavulo to iu ti» organizacijo in njeno obstoječo obliko.Prvo vprašanje je, kako se reši zatiranja in izkoriščanja. Po tem še h* pride vprašanje, kakšna mora biti organizacija, s kutero se doseže eilj. Organizacija je le Sredstvo, in sredstvo mora l»iti podre jeno cilju. ('i* se' eilj doseže iu postane sredstvo nepotrebno, se vrže proč ali pa položi v muzej ' za spomin.
Tudi socialistična stranka nc gre v prvi vrsti za teui, du ona živi in da je velika. Postati hoče velika zato, da izvrši svoj namen, ki se imenuje rešitev delavskega razreda iz kapitalističnega ženjst v a.
j Socialistična stranka ve. da je tudi ona le sredstvo iu da postane nepotrebna, kadar bo njen cilj popolnoma dosežen. Kajti kadar se , prcosiinje družba ua socialistični podlagi., nc bo več prostora za p<» litične stranki v sedanjem zmislu. Torej tudi za socialistično stranko IM •.
To nie ¡o de. Abecednik m slovnico sr uči elovck zato, da bo mogel čitati druge knjige iu sum kaj jpjsati. K idar s,« je naučil, bi bilo uczinisclno zahtevati, da naj ostane vse življenje pri abecedniku in slovnici. \'sako sredstvo j«-b' toliko časa dobro, dokler sluzi svojemu namenu.
A .F. of L. pa hoče biti sama sebi namen. Ona podreja interese delavstva interesom svojega ob-stranka.. Zato sovražijo njeni voditelji socializem, čigar zmaga na pravi delavske boji1 nepotrebne.
Proti nazailujaštvu vodrstva se je na zadnjih konvencijah pojavi la opozicija. Najzanimivejše vpra š,'inje na letošnji konvenciji bo. če se je ta opoziciji! od zadnjega zbo rovuuju kiij pomnožila in utrdila.
A. F. of L. bi bila lahko dobra, delavstvu zelo koristmi orgaiuza-, ejja ; ampak treba ji je sveže krvi in novega duha.
Ruski stari sodrug Rjabkov je bil pred Ifratkim obsojen na sest mesecev ječe. Kjabkov je imel knjigotržnico; pri neki policijski preiskavi mi našli pri njem prepo vetlane knjige l'ega cari/eii) seveda lic more trpet i. Ujabkovu niso progoni ruske vlade ni ■ no vega. Parkrat j< bil ž«* v pregimn-stvu, vseifa skupaj iiscin h t po revoluciji je pil dobil kot Urednik "P.ele" dvi' leti trdnjav« /,W sc. da ga 'tudiscduuja kužen .ue Im> '" poboljšala ".
Me.ver London j» viimi socialistični poslanec. .\li vreden je več od treh kapitalističnih.
Povpatck v Evropo.
rf
Itaziskovulcc naHcIjcniškegu vprašanja L. . Shincr trdi, da j. k»« Mil«j prodanih v'(m"' kakor »iiUjon vo/nili listkov ljudem. Ui v mislijo po voj ui vrniti v K v ropu. Vsakdo imu pravico, da si sam izbere usodo, kolikor .«♦• mogočo izbirati; toda 1 ju dje, ki mislijo, da bo po vojni nanje čakala sreč« v Kvropi, se utegnrjo hudo /motiti. Preden pridejo tam tit» pošteno plačanega dela. bodo trikrat porabili svoje dolarje. če jih bodo kaj imeli, in potem je še vprašanje, če najdejo količkaj prime, ren zaslužek. Čudeži ve v Kvropi uc bodo godili, brez njih pa ne l»o tistih krasot, ki jih nekateri tukajšnji naseljenci menda pričakujejo.
Politične razmere bodo gotovo neugodne. Za to ui treba mnogo proroeauskcga duha. ker jc bi lo tako še po v <»uki vojni, sedaj je pa še več razlogov /a to. Vlade vedo, da je že seda j mnogo njiu neprijaznega duha med ljudstvom iu da g.i iPeg ne biti po vojni, ko so \ mejo možje i/ /.«kopov, še več. Pripravile se hodo.feia zatro šilom« vso u,'-mire, ki bi se utegnili pojaviti; politične pravice ostanejo tudi po miru se omejene, vohunstvo bo cvetelo iu dcuuuciantov ho toliko, da m u« bo "lo vek upal ust odpreti.
V deželah, ki pridejo morda pod drugo v'a do, ne bo nič bolje. Še jiobeua osvojena dežela ui d olji I a ustavnih pravic, preden je potekli» par desetletij. V/.e mimo u. pr. da se kakšni kraji pi i-delc Italiji; naravno je, «la ne bo zaupala svojim novim državljanom, iz katerih bo šele sčasoma hotela "vzgojiti dobre Italijane." V takih ki a jih bodo politične razmere neznosne, /lasti ni- /, človeka, ki se je nekoliko privadil ameriškemu življenju, kjer naposled vendar ni nobenega priznanega veličanstva, da Iu ga mogel ru/žal it i m kjer se z javnim uradnikom lahko skregaš, uc da bi s»- moral takoj zbati luknje zaradi "Amtseh-renbeleidigUUg.'
' Razdejana K v rop« >e bo seveda morala obr-v, viti. Industrije bodo morale zopet delati. Ali ko hitro to vendar pc pojile, kakor si domišljajo optimisti. Držav»' bodo imele strahovite dolgo'«', pa ne denarja. Varčevale bodo. kakor še nikdar ue. « da napolnijo svoje blagajne, bodo nakladalo duvke. da so bodo hrbti Krivili. Investirale uc !.o do. vsaj za nekolik»» mršavih let. ničesar \ produktivne namene, ker ne bodo imele kje vzet
Kakor vse kaže, bodo vojaški izdatki tudi po vojni veliki, vsaj dokler se razmere po vsej Kvro« pi praktično ne ustanove. Privatni kapital bo skrajno previden. Urez hudih kriz se prehod v normalne luzoierc sploh lie more izvršiti, in kupi-Itd s»* ur bo spušč«I v nobene špekulacije brez zagotovljenega profita- .Mnogo novih kupit«li-stov bo gledalo, «la / »taje svoje bogastvo iz strahu pred olMlacenjem. Kar ho industrije, bo imela začetkoma še preveč rok. Ženske, ki st» sedaj nadomestile moške in se izurile, se ne bodo mogle nu ni nič tebi nič pometati na cesto. Strokovne organizacije so že sedaj v skrbeli, kako se poskrbi delo zdravim delavcem in invalidom, ki se vrne jo iz strel kili jarkov. Delavci, ki pridejo od drugod, jim bodo konkurenti ill IiimIo le povečali bedo. Preden bo privatni kapital pričel / večjimi * iu vcst«eijumi, pretcèejo leta.
I V si je kdo prihranil p«r dolarjev, naj nikar u«' računa, da je tak ameriški papirček vreden pet kron. Draginja, ki je dosegla med vojno nezaslišano v išino, m- sicer sčasoma nekoliko ublaži, tod« na stopnjo izpred vojne le ne pridejo cene. t e velja danes kilogram govedine sedem do osem kron. ga tudi po vojni ne bo dobiti za krono ali dve. Tudi obleka s«» uc l»o več kupovala za trideset kron.
Ce mislijo delavci kaj na svojo bodočnost, store mnogo bolje, ako se tukaj organizirajo in pripravijo, da bodo močni za boje, katerih se ne bo manjkalo na tukaj ne tam, ki pa bodo tukaj vendar ložji, če bo delavstvo zavedno.
* K« <10 I te Igo poroča, d.» vlad« v Autvverpib panika, ker so Nemci ndtaui odpeljali 21.tHH) belgijskih državljanov v Nemčijo. Nekateri možje, ki -o hoteli pobegniti ua Ilolaudsko, so bili na meji ubiti z električno strujo. ko mj se doteknili žične ograje.
Nedvomno .je lo odvajanje državljanov proti pravno: ali nedvomno je tudi, da ui Nemčija edina, ki tako ravna. Na strani zaveznikov niso nič bojši. Vsaj za Italijane - pozitivno vemo, da so odgnali slovenske družine z Goriškega v Italijo-« un dalje traje vojna, tem manj >e o7.ira.jo države na pravo.
Vojno blagostanje.
< « rot' Koedern jc v nemškem parlamentu pra» j vil, da je finančni položaj Nemčije sijajen. Ker se ne mole iz tujine dovažati blago, o*taju denar v deželi. Za fronto se opravlja pridno delo v industriji iu poljedelstvu in žene marljivo pomagajo. Varčnost, ki je postala potrebna, jc velik lak tor za dobivanje deruirja. V prvih osmih mesecih tega leta ko se vloge v hranilnicah poinuožilc za 1,710,U00.(MM) mark. nevstevši vpise vojnih posojil-
Prekrasno! Čudovito! Kako je mogoče, da še najde ua Nemškem še kakšna nizka duša, ki z. • liteva mir? S«j je očitno, da je za Nemčijo najbolje, če traja vojna večno. Po izjavah grofa Koederna je to kakor pribito.
Ampak nedvomno je velika napaka, «la ni plemeniti gr«d' vsaj kancelar. < hi bi že umi il, da bi moglo ljudstvo še manj kupovati in vsled tega naravno manj izdajati. Ker s»- ne more nič n-važati iz tujine, ostane ves denar v Nemčiji. Ce j«' bilo popolnoma pametno, «la je Rocdcrn to pove-dal, je vprašanje ; zakaj zavezniki bodo sedaj zo pet trdili, «la .j«- njih blokada Nemčije popolnoma uspešna, če je ves uvoz odrezan. Kolikor vemo, sije nemška aduiiralitctu in vlada precej rogala blokadi, češ d« je I«* ua papirju.
Ampak pustimo t«i. Saj nas poučuje gospod grid', «la j«- ta blokada pravzaprav v «-lik «blagoslov za Nemčijo. 'Ves denar ostane zaradi nje v deželi. Zakaj s.- torej ua Nemškem jeze? ln zakaj so storili, kar so le mogli, «la bi bili razbili blokado?
Drugo vprašanje: Kakšni, ljudje morajo biti i Liebkneeht. Ilaasc, Bernstein itd., ki so se upali govoriti o bedi v Nemčiji? Ce s<> muožc vloge v hranilnicah za milja rde. mora ibiti vendar bosa. da j«1 v deželi beda.
Ampak —« gospod grof naj nuni ue zameri * zdi se nam, kakor «la j«' v njegovih besedah nekoliko protislovja. Pravi,-da j«' varčevanje postalo potrebno' Kako jo t«,i c Mislili smo, da jc varčevanje tam polrebno. kjer je pomanjkanje. Grof Roe-dern pa trdi. «la v Nemčiji ni pomanjkanja, tem- , več izobiliea. Priznati moramo, «la j«- naša glava •preslaba, «la bi r«'ši.la t « » uganko.
Razložiti bi si mogli to reč le na en način, namreč tako, da ni grof Rocdern pov«'«lal, «alkod prihajajo hranilne vloge. Da imajo v Nemčiji de-
narju, že verjamemo. Vpraša se le. kdo ga ima. S«j imamo nekaj takeg« tudi v Ameriki. Tukaj je denarja ua kup«*. Zu štirideset miljanl dolarjev se je baje ameriško nacionalno bogastvo pomnožilo
Ali te miljanl«' s«» šle v žep Morguiia. Kcliwaba. Uookefcllerja, Ouryja itd. lju«lstvo ¡um p« drag kruli, drag krompir, drag premog.
Nemški denar j«- ostal v deželi, pravi grof. Ampak vse« 110 ni, kje je v deželi. In zdi se, da ga je v /«pili siromašnejših slojev .šo manj, kakor prod vojuo. v žepili kapitalistov pa mnogo več. Iu list«* bančne vloge so najbrž«- kapitalistične vloge,
<V j«' p« tako, tedaj ni povedal grof Koedern nič novega, ampak le bi u ta ti je i/kušal. Zakaj da j«* vojna za posamezne kapitalistične žepe bla godov, jc stara reč. Krupp iu vojni liferanti se gotov«» lir pritožujejo; če bi bilo od njih odvisno, se u." bi smel skleniti mir do sodnjega «Inc. To«la to ni 'blaginia ljudstva. C«' vemo. da j«' trikrat na teden prepovedano uieso. da se dobi kruh le proti inikaznicuiu. d« se uradno prepoveduje lupiti krompir, da volja kilogram goveilinc net do š«'.sl mark, t «»daj nam jc t«vžku v«*rj«-t i. «la .i«1 položaj ljudstva tako sijajen, kakor bi nam ga ra«l naslikal pruski grof.
Baharija, da ostane denar v deželi, ker se ue more nič dovažati iz tujine, j«' pa sila otročja tudi če .jo jc izrekel grof. Zakaj j«- pa Nemčija poizkušala vse mogoče,da In dobila žita in moke i/ tujine, iz Turčije. Ruuiunije itd.* Zakaj pa pošilja subuiariirkd " Deutschlaud " v Ameriko?
Kj, zato, ker ve vlada o narodnem gospodarstvu vendar nekoliko več nego se zdi. da ve Roe-deni. Zunanja trgovin« je za moderno državo lic. izogibua potreb«; kakor je v njeUem interesu, «la izvaža blago, katerega izdela preveč za domačo porabo in «la čimbolj pounio/i t« izvoz, je zanjo tudi važno. «I« dobi iz tujine. česar nima doma. Prepovedi dovoza so /namen ia slabosti; velik do-voz .j«* simptom blagostanja.
Iu tako zopet ni nič ž. blagoslovom vojne za ljudstvo. Nemčija gotovo ui edina država, v kateri trpe-množice zaradi vojne; Nemčija pn tudi ui tista izjemna dežela, kjer bi letali ljudem vsled vojne pečeni golobi v usta- Govoranca j<- hitro izrečena, razmere s«» težko izpremenjene.
Nemškega kan«'»larja Betlnuaiiu llollvvega i-mciiujejo n.i« ::«iv i o ¡ li\-i l'ii o/.oía. V tem imajo popolno-	.	¡i njujejo filozofijo, kakor
-4* je če vekral zg»»«lil< / s .fistiko. Da j«* v du« v i M'm /o,:.-li; „iiju	1er. s( mu mura priznati
t j'ceu filozof p'l Z /uradi tega lic mole biti. 1er led..j. č, ¡ nil o, .u «i mogel «iti kancelar k.ipiî; IV. :čno noiiarlučne države.
Betliui.tnn I loll weg .)«• ¡in« 1 tekom z.adnj« ga parlamentarnega zest, danja govor preti glav lim i«jb.sfagov iiu odborom. Po poročilih, prihajaj«« čili rez Amsterdam, i«- izrazil svoje popolno pre-pr!č«nj«'. «la bo Nemčija koncem vojne zmago-valka. '	*
O t«'in se uc bi 'ci prav nič ptV|iirali. Na «Ira-gi strani sta skoraj -■•«'• »no angleški general French in ruski vrhovni poveljnik Brusilo,v trdila, «la imajo zavezniki /\ «.tovo zmago m., h. To so mnenja, ki so lahko izrekajo in ki izviraj»» morda i z resničnega prepričanja, sicer pa nimajo iioJm-uc eein . Faktičn«» ne ve /iv krst, k«l«« zmaga »u « e sploh kdo zmag.'. Zakaj zmaga j«- od-visu« od /e|o mnogih iu zob» raznovrstnih fak'-»r jo v, « pod sidiicein nebeškim pi nikoirur, ki bi jih lilie/i-l v precenit i ¡II Ulli Vsem pogledati do tili«, lu nikogar ni. ki Iii mogel zanesljivo vedeti. č« i«-pritlejo še pop«»lmona in»vi faktorji vmes, preden bo klanja ko»»ee. Brc/, v seî/a\ fdnosîi. !,:;|ere pa niso nevoščljiva nebi .a podelila nobenemu Zemljanu. je tudi nemogoče "vedeti", kako se konča vojna.
( r bi bil Betliinaun IlidBvcg I« o tem svojem prepričanju govoril. u- .bi niti /menili z« njegovo motlmv «nje. \!i ¡hi omenjenih poročilih je dejal v svojem govoiu finli sledeče:
"Anglija in Francija sj;i leta HM."», z.ajam-čill Rusiji gospinMvo nad Carigradom. Bospo-rom in zapadniui bregom Dardanel, «ločim naj bi m« Mala Azija razdelil« meti ostale ententiue «I»' zave.Nadalje se j«* razh-goval aneksacijski t«'k na-
ših sovražnikov ua Al/aeijo in l.oreno. Naravno je sevctl« tla ne more podobna politika služiti za podlago mirovnega pogajanja. Nemčija je vod no pripravljen« nakloniti posluh željam svetovne mirovne li^«1, da, pripravljena jc celo posla' iti so it« čelo take lige. katere glavni cilj bi bil ohranitev trajnega-miru.
Svet ni bil pred izbruhom te velik«' vojne v senci 'pruskega -militarizma', ampak v senci poli tike, ki je hotela napraviti Nemčijo osamljen«» ter jo naposled podjarmiti iu držati v sužnosti.
"Proti tej politiki entenlnih držav, naj se že imenuje diplomatično omejitev, vojaško uničenje ali pa gospodarsko svetovni bojkot, jc Nemčija od začetka vojne v vlogi obrambe.
"Nemški narod vodi obrambno vojuo. Bojuj«* se za svojo Varnost, za svoj narodni obstanek, za svojo svobodo. Nikdar nismo tr«lili nič druzega. nikdar nismo imeli drugih namenov» In s tem uc pojasnjuje naravnost -neverjetni razvoj nemških sil, velikanske nemške armade in brc/primerna hrabrost bramboveev tb-nnovine. Tak razvoj sil ni bil doslej znart v zgodovini.
"Sovražniki Nemčijo si mislijo, da dosežejo zmago, če pokličejo ves svet na polnoč. T« napoj' je pa imel ediuo posledico, da >r jc uciiism nanil tembolj slrnil in «la se je nemška • il »« «' a i'; še bolj pomnožila. Karkoli bo mogla An?¿' ja /gnati vojnih sil skupaj, in tinii v tem o/iru >o gotove meje. se vse zruši pre«l našim trdn in na uieiioin, tla zmagam«». Ta volj« it- ueizpremeiilji a a in čas pride, ko priznajo to naši sovražniki."
Lep govor, zares! L» škod«, d« ue bo uiti uujinaujc poslužil miru. ('«• je imel gospod Belli-uianu namen pomagati, «la s< okrajša vojn«, i«, njegova filozofija zopet enkrat na popoluoiiiit na pačni poti.
Kar pravi kancelar «» za v ozniških lunnenih. ni brez zanimivostL Da jc innda Rusija sebične namene iu tla jih šo ima, j»' tak«) gotovo, ka ,«»r
- r-> -
Amerika in umetnost.
v
Vf Chieagi .i«' izhajala mala et ' «j.i. "Tin1 Littie Re.vievv ". Izdajala jo je Maiuart t « And« i soli. Da jc mogla Prvi ja izhajati v laki obliki, kakor je Anderson hotelu posvečen« umetno Nfi — je izdajatelji«'« stanovala sko/i celo let«, pod šotorom ob niichiuanskein jezeru. Staimv« nje pod šotorom samo na selti sicer ni nie uoprt .ietnega. dokler »le nosi "eb.« i « in I •«». • le i« vsled prisiljenih iosp.««la -skih odm sajev. s l«m» odnosa|i je moral i računati urednica »», a--«1 •..;♦ t Ijiea "The Litih* Review" M. C. \n«l« i-on. i. razumljivo je. d." stanovanje no«I šoioi »o toi« ni bil ziinjo noben luksus
Septembei ska sJev dk.i »• v 11, je i/šl - m m najstih Straneh prazna, Miss Nmler.t.n p« .i« •»« šla V San Fr.meisko. C»d.. mudeč« .1« Im» t m njen umetniški temperament bul.iše polje \ t« 1 številki piše na prv strani v trel > -h ' 'H1 Kevievc" npa. «la post« »«•	umetnosti '
\' preti/adll.ji šf.»\ill l P le Ite.l «lin» . mo'je. Spoznala ^«»»n rrayt.hjo "Littl-- Ifev u"
ki je\......... Izhajala »« bdi. t- - a n- d«.
srgl« svoj ideal. V njej y m b«.t« la »on ti mm 'm d
Zeli'", da
tla jim imu Anglija al. Italija ali pa Kuuiuuija. Tmla Bethinann mora prisojati svetirveč kaktu* uei.itig »čo krakom i«lin»sl. če misli, da btj kdo verjel v nesebičnost Nemčije. D« so na Nemškem Ijr.tlje. ki mislijo, «la votli jo obrambno vojno in tla s,, bojujejo z obstanek in sytd>odo Nemčije, je m «goče. Aiopak taka kriv« vera ne spravi s sveta destv «, d« jr Nt inčija pričel« vttjno. ko s«- ni živ krst dotika! njenega obstanka ali p« legendarne *' s v ob«»« le-
t J o spod kancelar im« čistti prav. da ni Nemčija nikdar trdila, «la je sebična. Toliko filozofa je Bethmaiin llollvveg že. »I« zna igrati plemenitost in idealizem, kadar gre lia rop. Tod« kuj je bilo njeno in avstrijsko početje ua Balkanu druzega kakor rop/ In kakšne namene je imela z bagdatisko /el«'/nico in z vojaško in politično hegemonijo ua Balkanu, če ne sebičnih?
Khlunami llollvv cg ne more teg« priznati. Seveda ne. Autpa' ni«'go-vih besed ni treba, kjer govore dejstva.-On tudi lahko z jezikom vali krivdo «»«I pruskega militarizma : ne opere ga pa ven-«lar ne. Militarizem sieoj ni sam povzročil sedanje • •.ju«': i" i» hote ali iiclmle poskrl«el kapitalizem; i a m'l'tari/«Mj j- '.il pri tem )io.slii njegov g'av-
II pome
•nil-
lli! je njegov podpihov«
'•■»«. \ > s rviopski militarizem. Ali zopet jc res, da - bil pruski mililari/eni njegov /gb il in d« mu jr st«I na- č» Iu.
Tod« kakšen .¡■•bi gh.viri uannii Bcthmanno v - ga »govor«? \'sak govornik mora imeti namen. ''•». pa govornik ua toko važnem in, oilličnem an sin. Kaj je t«»r- j botel '
Logično pojasnilo bi nam moral «lati odstavek. v katerem govori •• miru iu o mirovni ligi. Človek In moral soditi, da i«- hotel pospešiti mir. Z« i*« d i tega bi mu tudi odpu-.il mai «¡katero m-rt sniete lii ebtvok bi ira cel«> z resnim obrazom poslu-al. kadar pravi, tla l»i se Nemčija postavil« 11-i če|o mirovne lis»«*, ki bi imela namen. tla. zago-
tovi trajen uiir. Bilo bi sicer težko ¿utreti smehljaj, ee se denejo te besede na rešeto, ali zaradi lepega namena bi se že še to nekako storilo. Toda če zaključuje kancelar svoj "mirovni" govor z /uganjem in povzdignjcuim nnglašanjem nemške volje za zmago, tedaj ni več vredno, da bi so člo-v«-k silil. Zakaj tak govor ni vabil«» ua mir. temveč strasten poziv na nadaljevanje klanja. Sklepen«' besede njegovega govora v zvezi s tem. kar je pripovedoval «• svoji pripravljenosti za mir. imajo enostavno ta pomen:
"Pripravljeni smo. «la se snidemo z Vauii ua konferenco. Toda predi n sedemo za zeleno mizo. morate priznati, da hiio mi zmagovalci. In tako moramo obravnavati: Mi zmagovalci. Vi premagani. "
Tako razume ta govor v« s svet. Tako ga bo-»lo razumeli tmli zavezniki. In to bi odklonili celo tedaj, če ne ln imeli imbenih sebičnih namenov. Kajti Bethmannovo nagla.ŠMiije nemške zmage jim pravi, da bi liiorali napraviti Nemčiji koncesije ua svojo škodo.
Tudi «•«- m bi imel: rzjav otl zavezniške -tra ni. bi v etleli. «la je v pričo leg i stališča Nemčjj • otročje govoriti «» nprn v kratkem č«su. Njegor poziv i»i mogel v uc ¡boljšem slučaju imeti uspeh, če bi s,, glasil približno tak«»:
"O«ll'»ž.inio orožje- Ne o/irLjnio m- iiu to. kje s 11 »j i ena ali druga armada, kaj je zasedbi ta in kaj ona. ampak skličinio vso Kv ropo in vse priza tlele narotlc sploh skupaj, tla s»- posvetujemo, kako bi uredili nove razmere čimbolj v- interesu v seh nai'odov in s tem zagotov ili mir za daljšo dobo.
Ce bi imel tak klic zudosten uspeli, pri za v t-/, uikih. je vprašanje. Ali če bi ga Anglija. Rusija in ost«lu družb« odklonila, bi Bctluuaiui lahko ponosno (vzkliknil, da jc pokazal« Nemčija resno voljo za mir. Odgovornost za uudaljevanje klanja bi tedaj popolnoma padla na njene nasprotnike. Sedaj zadene glavni tlel te odgovornosti njo-..
Nov veleposlanik.
Iu bilo je je malti, zelo malt» bodttčr več. ali p« sploh ne IZItlr briga, tttl kod pride, iz Amerike ali
ji- Ott V
Nič me . ue ju/.u i h p«»
morskih o'okov. samo d« .i»' umetnost. I metniki.' kje st» : !
Iz »lini tln.se <-t»v ražiiiiu ktnnproniisc, a vendue sem jih bil« prisiljena delati, ko sem objavljala siva i i. ki -m bile skoraj dobre" ali "zanimive". Sedaj |ib ne bo več. < 'e pride « ua sama lep« stvar /j. septemb.-rsko štev ilko, jo objav i'iii. «»stalo osla • »e prazno, kajti kompromisov ue trpini več.
Niti t na 'epa siv,-u ni prišla. Dve str«ni s«» !.ih j».»- e< ril«- ue *n i o 111 urednice, ki plike/U.iejtv. K«'o v)euablj,, . »o . kt r v Amerdti ni umetnosti. Pole»» te»/a jc -»t iri. st r« ui proti njej napi rien«-«nliiv.-. ki-so io pttslali «'¡tat lii. Njen gla.s je bil vi s • pijtif» g;« puščavi. A'' t- je temu .M1.HÎ i «stt» «'it* nc !	jj-
l'ait n teb ' liln arjt piše; "Tvoj klic ostane l.|-,y iso-šen. K « I o si, da pričakuješ celo ei>to I "ij»r.l V ljeidb /ei.ijeV, \i |.;«j l«i lili «M>lllili Tvt»j list Z o|o\ t»| in« hodi, «ht dobiš med stotinami plev e.io Zlilo
y U čikašUi cita tel i piše: " Tvoj klic JC ZI-'•iiiiiv, to«la i'Z'jIctla. ti« bo brez us|»cb« : ue vem. kje tli . si i stvari, ki jih potrebuješ ..."
<» Amerik«, »lezel« dolarja ui zcloz.a. najvet«
s J rd u t ,.j> Uno-I nos! i le/i v «*ifu1 sk ib "jiliik pi-lih"'"
Avstrija ima zop» t. zastopnik« za Aiiiciik«». Sk«»raj sočasno - ptiriM'innà o Dumbovi smrti |»Pi baja v e.st, tin j«- bil «bisedauji poslanik v Sofiji gro-f' Ta lilo v Tarntivvskv inicnovai^ /a veleposlanika v \V«shingtouu. Ker je gotovo, da ura «me-riska v lati« sprejme, pride pač kmalu v to deželo in razmerje und Z« -linjenimi državami in Avstro Ogrsko btj z.opet "noriiialno
Dumbtiv a afera, ki je s tem imenov uiljeni iu z lypegovo sni rijo définit iv lio rešena, jc bila gotovo zanimiva. Na njen povod se sedaj ui vred m» vračati. Ali nekoliko spomin« zasluži stvar, ker prav lepo kaze. tla se tudi ostre afel'c lahko mirim rešujejo ¡u jih potem čas lahko popolno ma i/glad'. Z: liteva. tla naj o«ipokl'.č • sVojcga veleposlanik«, ji bil« z« Avstrijo pač posten« Mo« futa. Le pomislim«»! Vi čelu tlualne monarhije stoji ees«rsk«i in kraljevsko in apostolsko VKLI« ( 'ANSTVD Poslaniki in veleposlaniki so zastopniki cesarja in kralja P«-pride takal- r« publika, ki ima čisto navadnega plebcjskega. I« /a štiri U-ta izvoljenega pre/.itlcnta. in pravi vladi njegove ga VKLICAN'ST\'A : Tukajle ima- svojega .vele poslanika, pa si g« telpelji domu! I«» je tako. * I o l»i .sj človek v»!- nohte pogrizel. Ni li tem nžal.jt ln» njega \ fličaiisl , t» in ni Ii «lolžiiosj ''tijcg«»-vih" narmlov, tla m»iičujej«i žalitev svojegu Veli
ča««iis|va'' Ce je ^e kaj pravice na svetu, bi nm-r«| AVilson poklekniti, potrkati par krat s čelom na zemljo iu v razjokani ponižnosti prositi odpuščanja: potem bi se mor«! pa~najrnanjc Lansing ker žal nimamo orineev - odpeljati ua Diuiaj iu tam pred starim Franeeljiioiu uaoraviti trikrat kitajski kotav. Ce ne, bi p« priplilu av-strijska mornarica rez mlako iu bi pokazala, kuj se pv i vi spoštovanje «lo habsburškega moje-stota.
Ampak šlo ui tako. Avstrija, ki so jo i moli baš n« vseh straneh v kleŠčih. bi se bil« le i smešila, če bi bil« hotel« takrat kaj ropotati z Ameriko In ker je to «"utila, je stisnil« figo v že pu, njen mož jc prišel nazaj ua Dunaj, potem je nekaj časa držala šobo, in sedaj .j»' zopet vse v re ilu. Brez vojne.
< V ln bile vlad. vedno tako pametne, kakor ,i« morala biti duinijsk« v tem slučaju, bi bilo tu "es svet bolje. In če bi bil« avstrijska vlada sam« /«• prej tako pametna! Kako bi bil« danes v Kv lopi lahko v *c drugi če' N pr če bi si bila b*ta l!'lt rekla, da / nobeno vojno ue oživi Pratics Hcriliuantla
Ali vb. • I« sit |\ (i i t )| |i«il< V «1'Jeni otloei Doki« t Iliso tepeni, Ue pritlejtt k pameti.
AlftV'Kwru*KM KM
		»
SLOV. DELAVSKA		PODPORNA ZVEZA
('«UMfliMIl M ktfMU IM.		InkerMrirw»« t* teru* ns<f « ililifi tv».t
Scdci: Conemaugh, Pa.
0LAVN1 URADNIKI:
PWKPKKDNIK ; IV il 11 Prostor, til'Jo St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. COlH'UKIiKKPMK: J oni]» Zor ko, R. F. I». 2, bol >», \\ ^ct Nentoa, Pa. TAJNIK: M a» Novak, 'Jo Maiu St., l'ommaii^ti, t'a.
PUMOŽM TAJNIK: Andrej Vidrirli, 170 Franklin Main St.. Coneiuaugli, l'a lll.AOA.INI K: Joaip Žel««, Il ION St. I 'lair Ave., Clcv eland, Ohio. POMOŽNI 111. Ali Ad NIK: Frank Pavlov vi«\ 20 Main St., Com mangli, I'»
NADZORNIKI
1. nadzorni»: Ivan A. lvaker, 207 Hanover St., Milwaukee, Wm.
nad-cgrnik: Nikolaj I'uvie, } « rail> St., Nil lit rev Hill, N. s plt|*liu>gh, l'a :«. nndrornikt Jakob Kocjan, 1100 K. 52d St., Cleveland, Ohio
POROTNIKI:
1. porotnik: Anton l.avrii, hot S. Yukon, l'a.
L1, porotnik: Frank Bavdek, t>30:; (»la** Ave., Cleveland, Oliio.
!.. |>4»rot ii i U : Anton Welly, box 41, Superior, l'a.
VRHOVNI ZDRAVNIK F. J. Kern, M. D., «202 St.' Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR:
Frank Škuieai, 4s5 2nd St., Coneiuaugh, Pa. Ivan Jager, b. 513 Woodland Ave,, Conetuaugli, l'a Frane K as, Conemaugh, Pa.
Mihael Fie'«, R. F. D. 4, b. 14.5 n, Johnttoivn, l'a. .lakob Rupert, b. 1*38, South Fork, Pa. Ivan Hribar, Johnstown, l'a.
lîLAVN'I CHAD v lii^i «t. 20 Maiu St., «oui innugli. Pn
Uradno Olaailo: P ROLET A It KC, 400S W. ,1Ut St., Chiengo, III Cenjena društva, oziroma njih uradniki, no nljudno pr«»;eni, popihati vs# dopise naravnost nn glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na «o |>o«iljn edino potom Poitnih, KjEprestiih. ali Itaneiuli denarnih nakaznic, nikakor pa ne potoni privatnih čekov na naslov Klas Novak, S. 1). p. Z. Coiieniaugli Deposit llaak v IVueinaugh. Pa.	•
V »lučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma nasnanijo uradu glavnega tajnika, «la »c v pri kod nje popravi.
Kapitalistična dobrodelnost.
Ni je ostuduejše iiinavsčiiie na	»li*ol»lim*, ampak /u bogastva, svetu, kol je kapitalistiriia dobro- Izkoriščanje in dobrodelnost
•	Ifliiosj, Sleparska meščanska de-	sta dvojčka. ki ju po/.ua zavedno magogij« si je nadela dobrodelno ;	del ivst vo že predobro. Najvef.ji krinko, in s t « » masko misli z ti nos	zatiralci so navadno tilantropjc in voditi ljudi, ki sodijo bolj po po-	prijatelji ''svojih'' delaveev, Te-vršini slike, negi» dit Iii posegali v	kom leta iztisnejo m i I jo ne. i/ njih gloi>o»''iuo. Kapitalist ¡énim pijav-	kosti in k r \ i. nazaduj«- pa. da v lein je v javnosti vedno na jeziku 1	ne pozabi njihovo ime. vržejo ne-dobrodelnost ¡n reveži, dasiravno	ka.i kron zu kakšno kriéeêo usta-ni pod solnecm klike, ki bi l»ila v	novo. iu stvar je zopet lepo pri resnici U»lj nedobrodelna, kakor	kraju, ter se di^igi dan zopet zarije današnja ivopa»-ske družba, \a-	ne znova. To. kur zahtevamo mi. t epa Im v sedanjem druž.aiuiem re-	ji jiraviea, in* pu miloščina. V tem
•	'u rada izpivnieiiiîa le ?<». <«r bi	l »« » ju seveda ne bomo nikdar našli s«- za njihov siguruejši obstanek	kapitalistov in meščanskih rel»»r-mogl;v -nadomestiti / iustotneijmui	matorjev. Zakaj v družbi, v'kale* iz srednjega veka-	ri bi veljala enakopravnost, v kali.1 /ume se. da sc ne bomo s ka-	t cri Iii vsakdo s svojim delom lah-
pitalist: nikdar razumeli o social- ko prišel do blagostanja, v kateri nem vprašanju; zakaj nasprotja n,. i,i bili, beraêev in revežev v med nami in njimi se ne tičejo po- taki družbi ne bi bilo prostora za *nmrziiih pojavov, metode iu tak- kapitalistični iu meščanski napuh, like. Kazlike so bivstvenc : ra/'ic- kapitalistično gospodovalnost ni No -temelji, na katerih stojimo, in r,x r'ihiiitropsko usmiljenje. Vsa različni so cilji, za katere sc boju- kapitalistična blagodtisnost., vsa iemo. Kapitalisti in njihovi me- njihova ljubezen do revežev ni nič Htnuiski mešetarji hočejo, ohraniti | druzega, kakor sredstvo. da si podlf'i'u sedanjega druž.ahnegh re- hranijo iu utrdi; vlado. Miloščina», dû : mi hočemo ustvariti m»\odpadki od bogato obložene mize. družbo. Zalije je večno Veljaven nlj katere so odguuni prav tisti. ki znkon. tla morajo biti na svetu r« S)) j,, pogrnili, naj povi-čajo med veži in bogatini : ni i hočemo tlo-e- ljudstvom čut. odvisnost i od si o-či razmere, i/ katerih izgine rev- j,|, •dobrotnikov*, čut lastne sla-ščinn. Za nas jc socializem /na- |m*>ii. naj uničijo voljo od 7>ravi-uost. ki mora preiskati vznike be . skratka naj pomagajo razteg-de. nei/obrazbe iu gorja .Mi hoee- T i i t i sedanje razmere na večnost, mo izvedeti resnico : oni Želijo v
delavskih vrstah nevednost.	Družba DuPnut ne pride ob sv o
N'a imočnejša in vedno sigurna j,, /.aliud no slavo. I'red kratkim ščita kapitalizma sla vera m de- M. j(. zopet primerila eksplozija v nar. Kapitalisti celega svetu so s sinodnišnici DuPnut de Nemours poglavarjem rimsko-katoliškc ecr v 1lad\cllu. N. «I. Trije delavci so kve v prijateljskem objemu. I'a- bili smrtno nevarno ožgani, štirje. p( ži seveda radi svojim lojalnim drugi so bili hudo poškodovani, o-kolegom, kateri še niso svetniki stanejo pa najbrže živi. Kksplnzi-na tem svetu, u»rede protiusln- jj, st. j,, /godila, ko je padla poso-go, iti zato so različni papeži izdali da s (¡0 funti smodnika z voza. Ta svujc eneiklike, v katerih prtporo- j,, švignil plamen in na vozu. č a jo ponižnost napram kapitali' katerem je bilo 2(MKH) funtov s|om	*	smodnika. sc je tlel te tvarine
Papež Lev XIII..' katerega sitni- vnel. Ogenj je pograbil poslop-t rajo nekateri naivneži za tblav- je. ki je bilo .'»(► čevljev oddatjeno. skega papeža, je v svoji eiieikliki Da Iti sc, zaznamovale v sc ue-' Kerum novanim" poVetlaf, kako sreče pri tej družbi, Iri bilo treln cerkev presojati socialno posebnega urada. Tudi drugod |>«
svetu. izdelujejo eksplozivne -iu vi, toliko nesreč pa vendar ni nikjer.
i m JI
vprašanje. "Delavec naj sc zadovolji h tem. da jo delavce, poslušni naj bo svojemu gospodarju in naj bolj misli na dri mi svet. kakor na to solzno dolino, (¿oapodnr pa naj ne pozabi, da je navsezadnje tudi delavce človek, pa naj bo u-smiljen Z njim." In zdaj nam pojo to pesem usmiljenja, da nas že bole ušesa od te /lagane melodije.
Zavedno delavstvo jim bo za >sc to usmiljenje prav lepo zahvalilo. Naš cilj je družba, v kateri sploh ni treba-tega bajeslovnega usmiljenja, za katerega hrbtom sc skriva današnja nit tatvinah if ropu zgrajena kapitalistična družba. Vse to stavljeno in opi v«nM.li Miiiljcujc ne obstoja toliko z Ijdustvo. kakor za potrebujejo revščine iu reveže, zato tln bi z drobtinaiid, katere jim dajejo, odvrnili ljudstvo ml spo
I N» poročilih strank su znašali xcpuhliènnski prispevka/a kainpr-11 jo do I. novembra l'.(M'J.."»;J"» dolarjev. demokratični pa 1 .¡îKï.T Do dneva volitev <<o se še pomnoži. Ii. I)eiiflr. denar, denar . . .
1'reliomoraka brzojavna agent ura objavlja intervju Kvojcga duiiajskega |K>ročevalea s Hin dcpburgoui. To poročilo pravi:
Dunajski časjiik>ir je naznanil reldmaršalu. dit goje v A v st ro-Ogr>ki povsod najpopolnejše /«inpiinje ¡u občutijo zudusčeuje nad pritloMjeui-mi uspehi, a da vCudar hrepene po koncu vojne. l'YIduiAi'éal je pa odgovoril: "Tega želimo vsi. To morate ra/.uiucti prav. Avstro.Ogrska je sto lila svojo popolno dolžnost iu žrtvovala vse. kar je bilo potrebno. Ali prilagoditi sc moramo potrebam nadaljnih žrtev, da ne bodo dosedanje brez koristne."
Značilno je na eni strani, kako sc upajo posamezni ljudje vedno govoriti v imenu vseli. Du ujtjski žurnalist pripoveduje llindouburgu o za upanju in zadoščenju v Avstriji, kakor da je bil /a to poobhiačeiu Atentat na grofa Htncrgkha je «>n dokar "popolnega zaupanja iu zadoščenja." I raduc pripovesti o zarotah so drugi dokaz, \'<->ti o s ineni terorizmu, ki vlada v Avstriji, kar potrjujejo vsa poročila, ki so mogla uiti eenzorju. so tudi tak dokaz. Kdiiio. k ji r je v éasnikarjev'di bcsediih verjetno, je to, da hrepeni ljudstvo po
Italijanski generalni štab trdi, tla so Avsirij c' mobilizirali dozdaj T.-lOO.tHK) vojakov v stjuo »t» od osemnajstega do petdeseti ;a let«. Na ujetih, padlih iu ranjenih so izgubili MtM.UMH)
mož.
Avstrijska armada bi. štela potemtakem / vsemi rezervami vred M.IMN.UHHI mož.
"Hrvatska" v Zagrebu poroča: Ibuvnnska vlada je prepovedala sledečim časopisom dolunl v Itosuo: "lia Serbie", ki izhaja v Ženevi v Švici, nadalje v Clevclaudu izhajajočeihu rumunskeniu I i s*i u "liomannl" iu periodičnemu listu "licvisti l'oie.iv iua " iz Hukarešta.
Naravno. Tiskovna sv oboda sc ni uikdnr v je uiiilii /. vojno.
I\i zapiskih londonskega l.lt».vda so N'cm«'i od z.ičctkii vojne potopili )»0s iievtialliili lutli.i s PJ1.
toiiiiini. Norveško je izgubilo Ion ladij z -12. ;IM tonami. Švedsko 17 ladij / I-.77M tonami. Diinsko ¡iS ladij s i 17.^lit tonami. Ibdandija 1> la-dij z 3!».HM tonami, (irškn 4J*J ladij /. -H..Vil) tona mi. Španija M» ladij s 1:4.0."»."» touaiui.' Portugalsko - hidji f. *JM1 tonami, llrazilija eno /	in Zedinjene države dve s ,'i2Ps tonami.
"Hrvatski Dnevnik" v Sarajevu javlja: I. Lvoiia se poroča, ti« znašajo srbske izgube v .se danji vojni en iniljou oseb, to se pravi «Ô cslstoi kov vsega nariKla. V teh številkah niso všteto mo vojne izgube, ampak tudi izgube radi til'u> in kolere, kateri bolezni sta ra/.snjali po Srbij .
Pa vendar sc še najdejo ljudje, ki blugosh. ljajo to vojno, še eelo r ozirom na Sgbijo.
Pred volitvami je illinoiski gn .vertier Dunne vpraševal: Ali mo re denar kupiti guv<yiierst\n.' % šniaj se je prepričal, da ga more.
\ t'hieagi se je tieka dama /.i slrupila Njen mož pravi, tla je to storila, ker Hughes propa del. t e je to res. tedaj je jasno, tla kateri jc izvršila samomor v nenadni duševni zmedi.
Kdor vrže puško v koruzo, dobi
znanja, da J«' «
opeharjeno ne /a največ upan.jn, tla bo ubit.
Dunajska poročila trdijo, da Ito v Avstriji cenzura časopisov, zlasti kar se tiče razpravljanja t» notranji politiki in o preskrbi z. živili, znlil-ii4» ublažena. To bi bila torc.i posledica Adlerje-\ ib strelov. Z ozirom na "io. da je l\oerber mini -.trski predsednik, bi bila vest verjetna: Wo je bil prvič na čelu vlade, je avstrijsko časopisje res uživalo nekoliko več svobode kakor navadno. Preveč važnosti pa temu poročilu vendar ni pripisovati. Tiskovni zakon je v Avstriji /» v mirnih časih tako reakcionaren, da ni mogoče govoriti o tiskovni svobodi. Tudi Kocrbcrjevn vlada ni mogla več kakor zahtevati od drža.nih pravd uikov. tla naj spoštujejo zakon. Pa se s t • • » 11 ni povsod Uspela, ker so državni pravdoiki in policijski., komisarji že davno vajeni, tla sc izdajajo vladni ukazi za javnost, ne pit za njihovo pnslo v a nje.
Set | il J je pii vojna. V rh o v i .o nuil/.orst v o cen /ure jc v1 vojaških rokah in '.ak gospod z bridki» sabljieo ob pasu si ne tla nič ukazovati od mini strskeva predsednika, ki je "navaden civilist", o notranji politiki in o živilih pravijo, da se bo smelo bolj svobodno pisati. Ali v sedenjem času >1 » zunanje zadeve najvažnejše. Vpiavinjc miru spada n. pr. med zunanje zadeve. In uoiranjc zadeve.' \'aj poizkusi kdo napisati -temeljito kritiko notranjih razmer s stališča uarinlm avtonomije: takoj bodo dokazali, da ogrožava to olvdoje če rnzuierjc med Avstrijo in Nem'-ijo. \a.j m '.do dovoli besedo o monnrbizinu! Y*e ministrstvo bo prej pognano iz službe, kakor pa bo uresničena tiskovna svoboda v Avstriji. Verjamemo, da bi .e Avstrija svetu ruda prikazala v moderni luči: ampak kdor ji verjame. <la se res misli moderni zirati, mora biti popolnoma neveden glide na n.p lic na-vade.
Ameriške železniške družbe zahtevajo sod nij ko prc|Vt7vetl /oper vpeljavo osemurnegn «'b lavuika. Ker so volit ve. končane, ie lahko začne boj /.oper ielezničnrski zakon. Družne so si torej res izbrale to metodo, da iščejo sodnika, ki l»i i/ javil, da je zakon neustaven. Morda :.ra tudi naj dejo; prvič to ne bi bilo. Ampak železničarjem » nič ni trebn bati: saj imajo W'dsoua! Ta / ui^re lic. dn bo vse prav.
Kljub leniu bi vendar priporočali žvlezničai jem, naj rajši zanašajo nn svojo moč. la I»" najbrže več vredna.
V Caiditr, Wales. je bil za nedeljo sklicali /bor v nrid uvedbi mirovnega pogajanj«. Sklical g;i je "National Couucil of 1'ivil Libcrlies". \t lika množica pati lot ičnih ilemon.straidov je titilla v dvorano, in tukaj se je razvil boj, kakor dr je ( 'ardiff nekje ob Sonillih
Tako je. vs.iki deželi se dobe ljudje, ki -o navdušeni z^i vojno, zlasti taki, katerim ni treba iti na bojišče. V tem zmislu imajo vlad« ji h'i kro gi )»ogostoui« prav, če '.rdijo, da je vojn« popu lavna. Pogoatoma se seveda pozabi, da ni vse pametno, kar je popularno.
Iz Dubliua poročajo, da so povsod na Irskem živila strašno draga, .lavne komisije že zahtevajo, naj se zabruni i/,voz krompirji, da s > prepreči la kota. Polagoma pride vendar na dan, tla ni I liu Nemškem iu v Avstriji hudo /a ljudstvo, am pak da je vojna povsod bič za ncpoaedujoč * sloje. Ampak tudi t<t gre na ro> aš kapilalizimi. Na Angleškem in na Irskem pravzaprav ne hi smelo bili pomanjkanja ž'vil. Vclua lliitauija ni bloki rana kakor Nemčija. Anglija še precej "tispi duje na morju in iz Amerike >( nepreoehoma izvažajo živila tja. Ali kaj pomaga to, če jih ljudstvo ne mori kupili.' Ameriški kapitalisti ne izvažajo žita iz usmiljenja s st nula jot* i m i Kv ropejei, ampak zato,,da utr/ijo ogromne profile. In kdor jih ne more plačevati, mora stradati.
V raznih časopisih v Nemčiji je objavljen o glas nekega agenta, ki kupuje velcposcslva /a iie'tega kneza iu naznanja, tla se vloži 10 miljonov mark za ta namen. Zdi sc torej, tla ue prede neui-¿kim knezom v tej vojni dobi lnnla, kajti I" miljonov je že dcuarčck. Medtem ko kupuje gospod knez vcleposest va. se pu zahtev a od navadnih državljanov. tla naj v lože svoje zadnje vinarje v vojno posojilo.
Kakor noročujo "Times", je |{4 članov indijskega zakonodajnega sveta predložilo podkralju zahtevo, tbi se podeli Indiji avtonomija iu zastopnikom Indije v britskeni državnem svetu e-uakopravnost z zastopniki ostalih britskih domi-nij. Indija noče. tla bi si' z njo ravnalo kakor » koloi ijami. Ali bo angleška vlada dovolj modra, «la izj>t»lni to zahtevo, dokler je čas?
' Slovenski Narod' poroča: Kliknit smo že naznanili, da so nemški poslanci Dobemig. Sjeiuvv euder in Kraft osnov ali novo nemško stranko. kjer hi sc spojile vse današnje nemške politični c» ganizaeije na osnovi novega programa. Toda ta načrt jc naletel pri obstoječih nemških organizacijah na večji.ali manjši odpor. Za pristop
v	iit>v o str; nko se jc oglasil« doslej le organizacija "nemškega centra' in neinško-liberalua stranka na Nemškem, toda v se. Ostale nemške stranke .>•> se izrazile proti tej novi nemški "Arbeitspartei'' Kon-no so >c izjavili tudi "Volksrati '. (»lavar le nemške stranke sc jc izjavil, tla nov« uem-ška stranka ne more izboljšati stanja avstrijskih Nemcev .ker st- program nove stranke od programa dosedanjih strank skoro prav nič ne razlikuje, t 'tcruui eciiseo, pravi Volksrat, da obstoji rešitev •avstrijskih Netiiecv sámo v "binkoštnem progra
mu. ' katerega bi morale priznati vse nemške stranke.
i Iz < bi esc poročajo, »la "ie povzročilo veliko senzacijo, ker mi lam aretirali okrog ."»ihhi oseb. Približno 11»<n» jih zopet izpustili. Najbrže gre pravi poročilo za dezertiranje v množicah.
Hm! Ljudem s,, najbrže oilpirajo oči. da je t ist a smrt. ki jo od njih zahtevajo za "domovino." pravzaprav smrt /a nekaj druzega.
Wilson je prijatelj oscnuirnega dchivyik«. Za poštne iislu7.l»enee je tak d itivtii čas r zakonom določen. Tajnik, zveze poštnih klerkov je pozval WiJsona. naj tb kaže. d.' hoče ščititi oscmurui tle-lavnik. Po večjih poštnih uradih delajo klcrki po d e s i t, eliajst, dvanajst ur na dan. Wilson je imel priliko, p; i«1 ni p« rabil. 1'e-fM iislužben/i delajo s1 vedno čez čas. Kljuk letini s,» večinoma
vi	Pii tb meratietio. To je "moški polios-
Tekom vojne sc je izvoz iz Zetlinjcnib držav v Ni- . zozemsko tako povečal, tin .ie N inozemska c enkrat več uvo/.ila, kakor prejšnja leta; obenem j:- veliko manj i/.voailu _y Anglijo in Ameriko kot prejšnje ca e, |»«č pa jc.veliko več izvozila v Nemčijo. Nedavno jc Anglija obvestil« Zedinjene države, »la ne tluvoli več preko svojega vodovja preva/.atl v Nizozemsko več vrst blagn; t»» ne velja le za Nizozemsko, temveč tudi za skandinavsko dežele.
Iz Amerike .-mejo iti le pošiljat ve. y.ji katere se garantira, da so "netlol/.iie". Prepoved izvoza iz Amerike v Nizozemsko iti skandinavske države je posledica statistike, ki jo je tlala v javnost sama nizozemska vlada. V prvih šestih mesecih leta 191 1 je Nizozemska uvozita v Nemčijo 7,<17 I ton masla; v istem času leta 11»] t» na lt>,02H tot». Sira je šlo iz Nizozemske v Nemčijo v prvih šestih mesecih 0,312 ton, medtem ko je šlo istega Muga v istem času leta r.»K> 13,i»GD ton tja. V istem ča.-u je Nizožcmskn eksportirnla v Nemčijo I. Ii»l 1 1,02"» kakava, I. UHO pa že .1,302 ton.
Ameriški kapitalisti so v tepi slučaju za 'S-voboilno trgovino". Razlogi so razumljivi.
(»rško vsakoletno število noviliecv .(rekrutovl jo določeno po parlamentarnem zakonu na 2."»,000. Mirovno stan.ie'nn temelju novincev in rezervistov bi zna-šalo tul 2K0.O00 do .'»00,000. Vojaški opazovalci |)a pra-•v i i«>. dn je navtlu enje nn (»rškem tako, tla se lahko "•.bere ."00,ODO mož, vAtcvši mnogi» veteranov iz l»nl-knnskih vojn.
Čudno navilu-enje!
"hie hrnu' v Useku, poroča: Zagrebško sotiišče je zaplenilo imovino Nikolc llnbiča iz Iriira, ker jc na sumu. tla je kot vjetnik v Srbiji prešel v srbsko žan-tlnrmcrijo,
Dalje se jc zaplenila tudi imovina Petra Ninkovič« iz llcžanije, ker je ob priliki, ko so Srbi vdrli v Srijcm. el k ovrnžniku in prejel otl uredništva "Halkana" za t.orjene usluge darove v denarju, vsletl česar je zakrivil -ločin v elcifdaje.
Zagrebške "Narodne Nt» in ■" poročajo: Zaurcbško »»tli.ee jc odredilo znpVnitev imovine Dmitrija Ata-n'ckoviéa, riba rja v Zcmunu, ker ie na sumu, da je !et:i UM'» odvel v Srbijo in se, kt^-te prišlo do vojne, pi družil sovražniku in sprejel srbsko državljanstvo. Ilot il «c je proti zavezniški bolgarski vojaki in tako zakrivil zločin veleizilaje.
"Na umu";to jez »losten dokaz v "pravni" držav i.
Vojni i/.datki Nemčije znašajo, odkar je Rumunija topila v vojno, približno 2,187,000.000 mark na meneč. \ mirnem črfsu ne doseže celoletni proračun te svote P.lfltfoülov vojne je torej popolnoma jawn.
ZADNJA BITKA V AMERIKI.
V Seattle, Wash., imajo velike preiskave. Dognali bi radi, kilo jc povzročil, zakrivil «Ii začel v Kve rettll bitko, v kateri so padali »a njeni iu mrtvi kakor tam kje u« rumuuski meji. Dognali najbrž« ne bodo ničesar, ker bi dobili rezultat, katerega ne iščejo. Izgovor bodo lahko dobili; če sc označijo tiste priče, ki so mrtve, za glavne, jun uc bo mogel nihče zameriti, d« ne izvedo otl njih, kar bi radi.
V Kvcrettu ne marajo oblasti in "dobri meščani članov organizacije I. \V. \V\ Ti člani pa trdijo, da je v ameriški koustitueijj zi jamči no nekaj takega "kakor sv«.-hotla govora. Verujoči v to kini st it ueijo in v staro povest, <la .»c Amerika svobodna dežela, so večkrat prirejali shode in govorili na» njih. Oiulotui oblastniki so pa prepričani, da je pravica moč, in ker jim je bilo ljudstvo dalo moč v roke, so jo rabili po svojem okusu. Večkrat sc je zgodilo« da so člane I. W. W. šiloma spodili iz mesta.
V'nedeljo, ."». novembra se je o-kr»tg 'J."»() delaveev odpeljalo na parniku • " V črnina" iz Seattle v Kvcrctt. kjer je bil sklican shod. Toda šerif in "dobri meščani" ni so marali tega shoda in sA se na svt»j iiflčiii pripravili, da |i preprečijo/ Ker imamo namreč v svo hodni Ameriki ^borovaliu» pravi co ...
"Dobri meščani s»» se. oboroženi. s šerifom zbrali na obrežju. Ko je priplul pit mik. jc našel oba lo /iiseilello ill izletniki s.» klllitlu vedeli, kaj to ptoneni. Hotel« -o šerifu dopovedat i. kaj je pravica po zakonu :ntoža, ki jc nastavljen, da varuje postavo, so morali šele učiti, da s«» tudi oni svobodni tir žavl jani in da ki si* zakon, kdor jim brani izkrcanje. Toda mož po »stave j»- bil gluh. njegovi " me ščani ' so pa poslajali vse rabini liejši. Naenkrat je počilo. I «» jc | bilo ziU.Oienjc z.ii litij, ki sc je se-i daj vodil z. obeli strani, dokler ni 'dal kapitan povelja za povratek, ker je bila nevarnost, d;; bo vse ' na ladji postiadjano.
Drug oddelek delavcev l»i bil imel s paruikom alisto" odpeljati v Kvt-rett. Ko ga je "Verona" srečala in je izvedel, k «tj ; ji' zgodilo, se je v ruil.
Mrtve s,, pokopali, ranjeni <• • oildali v bolnišnico, tblavt-i "se veda" kot jetnike, iii zdaj preiskujejo. kdo je zakrivil bitko. Iu j naposled ostane t», večna tajnost. I Zakaj tega vendar ne bo mogoče priznati, tla s«, oblasti s svojimi "meščani storile greh.
Navaden razum bo sicer vpra ' šal. čemu se jc čedna tolpa zbrala na obrežju iu čemu se jc obo i rožila, če ui iskiihi tepeža. In kdor sc zanima za razmere v Washing tonu, se bo ueniiira spomnil, tla ni prvič, kar so šerifov i "meščani' v Kvcrettu pretepali ueoboro/cne delavce,/ gorjačami iu streljali' nanje. Ampak t n ki- reči niso za u radno preiskavo, ki naj . bi doka zal«, tla st» bili na vsak način delavci krivi.
Kaj bi dejal Mister Wilson, ki tako rad govori <»• ameriškem du Itn in o ameriških idealih
Število motoreikljev na Nizozern-kem jc 7,500, a bjcikljev ali koles HoU.ono. tak»» tla pride eno kolo na
akih sedem oseb. Dežela je ravna in biciklji sti rabijt» za otltlajo mesa, gro-cerij in drugega blaga, odtod njih veliki» število.
Najdražje je mleko pač v 1 urigru-du. Okolic« ne nutli potrebne plodne zemlje za pridelovanje krme in .se morata celo sem» In slama otl daleč ilova-/.ntl; zato je tu živinoreja drag« reč. v rhutega manjka prometnih sredstev, »sled česar se mleko ne more redno iovažuti. Živinorejci sami nimajo veliko smisla za mlekarstvo ter izdelujejo le manjvredno surovo maslo. Vsled bsdkanske vojne se ^jc razbeglo .tudi tracijsko prebivalstvo, ki se je pečalo z zivnw»rejo. Zato je že pred setlanjo vojno stal v Carigradu liter mleka 40 00 vinarjev, boljše surovo maslo ♦» K kilogram, sedaj so se pa icne dvignile še za 50 odstotkov.
Največji posestnik v Kvropi jc menila Rotšilil. Na Češkem ima več posestev kakor Habsburžani. A kje >»» se posestva na Dolenjem Avstrijskem, i nn Moravskem, v Stezi j i in na Ogr-ki m. Koliko zemljišč poseduje na ¡•'i aneofkcni. Nemškem, Iraškem, španskem in v Ameriki. Njegov dvor v Kcrleri on Francoskem prekaša s ! kraaoto in bogastvom dvore vseh vla-darjev. Tudi najboljši in najznamenitejši vinogradi na Francoskem so Rot-šiblova last.
Ameriški delavci so si kupili bič, da jih nauči več politične pameti.
Dopisi.
je, (In bi tam mogli izgubiti avoje «Vi o pri* i «Mtl. HI um» v« nje nkj »V »» vcčn« izveličiinje ali pu listi, ki pravi na prvi seji, rezultat nafft
—--"vedo, da inora J« biti kapitalisti pM naznani glavnemu tajnika do
Cleveland, O. na svetu, ker ne bi delavci sicer lf». deeembra. Cenjeno uredništvo t Mislim, da «imeli kruha . . .	Sklenjena je bila v pravilih toé*
Skoda je pa«'- najbolj sa take, du Ii i mo bili na shodil. Tam hI fcr
k a 23.: Izrráevalni odbor.
"Zvezni iz»vr**vnlni odbor
J*
Poétnina prosta	/
Naroča se pi j fsjunifvu 4. S. Z.. HM W, Madison St., Chicago.
Tajništvo .j. s, Z.

Vsem članom
mi bo*te dovolili malo prostora kot večletnemu naročniku v na
>.cm delavskem boritelju "IM-ide-	jim bile lahko odprle oči in ne« sestavljen iz glavnega tajnika in 0 kluba te v. 128 v S okorni s,
tarča. Itili so časi, k«» so se mo-	mara bi bili spor(mli, da potrebuje)Članov, ki se volijo tako, da je P» znanjarn, du bo prihodnju klubo-
rali socialisti akoro skrivati pred	veliko bolj kapitalist dela v«-e ha-1 Hrvatov in Srbov. :l mi Slovet:- va scju dne 1LV novembru t. I. ob
Nokomta, 111.
social,ističnegu
na
ljudmi, iu če je bil k«lo javno kor pu delavci kapitaliste, Izve« znan, «la je socialist, so se mimo deft bi bili, kaj je pravzaprav ti-g red oče ženice, ki so ga srečale, sli socializem, o katerem si pr« l
ci.
Priziv manjáine se glasi : "V glavni odbor se voli
pobožno prekrižale . . . H«.g nax obvaruj takih ljudi, in druga «Irugi šepetale na uho: Oh! kako je nesrečna . . . njen sin je socialist. Ali «"asi • sr spreminjajo, in duh časa tudi ne zaostaja ; naravnim zakonom in moderni vedi so ne more ustavljati nihče od naj-
sta vi ja jo st ruine reči in nam'ill bit nov ne glede na narodnost." se hiti, da je v socializmu tudi zu- Sprejetu točka i»0 : nje edina rešitev. Obenem hi hi- "Vsaka organizacija ima li spoznali tudi kapitalistične vieo, da predlaga glavnemu odbe- Vsakdo naj prinese tudi glasov-Strünke v pravi luči.	ru iniciativi» y.a odobren je."	nico s sabo.
10 doooldnc v Socialistični dvom» ni v Sinkomis. Vse s od ru ge upo-!) čla- zarjam, da naj se |>oluošteviiuo udeleže, ker imamo mnogo vu/aili reči na «inevnem redu in to treba o njih razpravljati in glusovutl.
pra-
O vsem tem j«- marsikaj slišalo rrmv man jšine se «lasi. listo Občinstvo, ki je hilo na sho- "Iniciative sc luhko pošiljuj«» «tu. (Jovoril je sodrug Ktbin Kri- naravnost uredništvom zveznih! v l« je ga ali najsvetejšega do naj- stan iz «'hieage. Mnogo rojakov glasil za objavo." ubornejšega na zemeljskem pla- ga j«' ob tej priliki prvič slišalo, . Člani naj glasujejo za ali proti netil.	in nogo zborovaleev je pa sploh skupno, ne posamično, in rezultat
S socialističnim pozdravom
• Krank Poren tu,
tujnik.
LISTU V PODPORO
Ant. Kodrieh, Irwm, l'a. 40c
Pa vendar j«- ;«• veliko, veliko, prvič «Halo socialističšno besedo.;/n in proti naj pošlje tajnik klubu John Hradač, Clcveland, O. 2."»c.~ Ijudi, ki pravijo, da sta gospod ur. In vsi so se lahko prepričali, dr. I tajništvu Zveze, kukor gori nuzna-1 Slov. sOe. klub štv. v \Ve*t
Ustavite yaà KAŠELJ
:
,pr»dno aa (Sobi o popoma va£«ga ustroj», ¿manftajl« napade ter ulalu« »«»¿dta-¿•njt z rabo
OEVERA'S
¡L^r Balsam for Lungs
(Severova^a Haljama za Pljuda). Kmalu bot« priznali vrednost taga zdravila pri zdravljenju kailja. prehlada, hripavosti, krčevit« davica, vnetja aapnik», m bolnega grla.
Cana 26 in 60 centov.
Vknri\r>Mii* bt»»<le. Pitaj«. »l#«l«P« pUigo, lcr.t#rn «mn prt»l t milim l>ifjcii ni kuivni iHiirjiij«' kur ml ti«liui«.. ' llu^*m tam iu/u«nni • i» j«- n*»«-«-..» HiiU.t m «m 1'ljuiu /.tio u»{jpmjk» m" i u k« val. Tu kuj po prvoiu |x>|jitkn »>> t* uioji otruei buijM* (..čutili 1'uiiih« ■ h» juu j« «NlpnttKi ku»« lj Iu |>r»piW*t j« «u»ii n.i l »mo u-i tudi v »ini»
:
: :
Newton, Pu. $5.00.
Skupaj.........
Zudnji izkaz . . . .
Vsegu .....
.. 4.'»1 -11
V devetih mesecih letošnjega
iu «lelavoe bila, in bosta, dokler bo trosijo nasprotniki vefinomh la-|čeno, najkasneje «lo 15. decembra. >vet stal. Iu tudi bo tako. dokler ži o socializmu in o socialist "•eni.	Tajništvo 4. S. '/„
bodo ljudje edino orožje, ki ga stranki.	--;—
imajo, pustili v rokah svojih s». Kar je govornik razlagal na KLUBOM J. S, Z. NA ZNANJE, vražnil.ov, to*, je kapitalistov, shodu, je pa vredno, da zboroval-1 Ravnokar je izšla strankina
Mnogi ........t njih pravijo, kdor ei sedaj premislijo. Zakaj nasprn platforma (načelna izjava) iu
zna, ta ima: in to rudi potrdim.: tuje jo' kapitalisti in njih pod re p- • program za I. 10115. Tu izjava ho Ali ravno tukaj pridejo v na- '»¡ki socializmu s tako strnejo? veljavna sedaj nadaljna štiri letu letu se je iz Zedinjcnih držav ¡z-sprotje sami z seboj. Ako prideš Zakaj obrekujejo stranrko in tro-i- in bo vodilo naše agitacije in pni- vozilo za 907.970.000, torej skoraj naokoli /. besedami in jim pri po- jo o njej lažipagu ude. Treba je torej, da jo po-1 ag miljardo dolarjev vojnih poročaš, naj s.- naroče na li>t "Pro-- Tovariš delavec, če to premisliš, zna in razume vsult aktiven član trebščin. Več kakor za pol miljar-lelurce", dobiš vsakovrstne i/.go- morne priti do spoznanja, da so J. S. Z	•	j de se je eksportirulo samih eksplo-
vorc; med temi je tudi ta. da ga sovražniki socializmu ravno teti, Ker .ic količina omejena - ti- zivnih snovi. V 21 mesecih je znali«- razumejo. In potem če gu vpra- ki s«» tvoji sovražniki, četudi t; skalo se je je samo 2000 — nuj šul izvoz potrebščin 1,617,R4.'».000 suš, kuj j«« malo poprej dejal, «la pogostoma hlinijo. Tedaj je pa klubi >cž«\jo takoj.'po njej, da ne dolarjev, to je okrog 22 odstotkov k.lor zna, tu ima. T«- debelo poglc jasno. da je socializem z.ati doher. bo prepozno.
il.i Ijn* Hipk'lr. It« biti
1er j« liilJi P--III.1K ti.
•Jti <is|o«nk«t{u k»Älj» urtsItUfiui I«-«i J. Kowalski. CUICLUMU«. S V.
Kixlur »otr.btij.i« «ItuvU». vpmi.O<« im K#«r.r«>»ii » Irkurni t« il-l» !>•• LmIi-i iti |Hiv|im«iij»t«. Zavrnil* u*«!iiii»e»tit%.
Cilrjt* ilu »li.hl A ko Jill Ii« im il fir
dobiti % it-Sariu, iiartx u* jih <kI uu».
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
bi
«lu, in ne vé, ka j Du, «Irr.gi rojaki, znanj«' prvo (lie mislim, «lu bi s«- mogel naučiti toliko, «la hi lahko zdelal izpit za katerikoli doktorat a ka-
ti odgovoril.	V socializmu je tvoj.i i«»-
j«' naj
< 'en«' so sledeče : 50 iztiaov 40c,
site v. Le če se poruši kapitalist ič- i.jO iztiaov 75c, 200 iztiaov $1.50. ni sistem, ki živi o«l tega, da i* izkorišča, moreš biti oproščen izkoriščanja, kakor je pokaznl g>
vsega ameriškega izvozu.
To je prnsperiteta ! Ampak čigava *
Paročilo o razpečanib zaamkah J. S. I
«Iar bo delavce toliko podnčen.'da	vornik na shodu. b«r vedel, kaj je razredni hoj. j»«».	Toda socialistični! stranka ne tem ni več duh1«'», ko nam zašije	more zmagati, če j«, smatra i«, «bazarju svobode in socializma. V	Is,v,,i nekaj, kur je ločen« od «le/eli mrtvih smo vsi enaki, tako	nJih- delavci morajo sami biti v
so nas učili naši vel.-uinni gospod- sT™nki; to se praviSocialističnn , . ... • * . t^ .
Razfilritc	znanj«'! Poučita re o «ooiulizmu? Ii a z v»-«l ri t ai <1 tili n T
4 ' Pr«»lrurec " imu v «voji književni zalogi sledeča knjige in bjoAure. Poilji-tr imrufibi A«* «llifiea:
v mtMcu oktobru ltl6. a
druz.ega, ^rk. III.
je kaplani in župniki. Iu tukaj na-	franka ne more biti ni«
stane vprašanje: Zakaj bi pa tu.li	k"kor l^ditično organizirani : v d.'želi živih ne bili v>i enaki, ko delavci.
sm«. v «leželi mrtvih .' (Ne mislim. V »arbertonu imamo socialisti-
«la bi si bili podobni kakor kraj-	,Vn kluh- Vi4i,k ro'i,k yv
carji.) To na ni mogoče, potem pa	Ta khlh Jr 0,1	Socialistične
ne In h«lel nih«-e več «lelati. če bi	stranke; «>n j«- kos delavske orga-
imeli vsi.enake pravice; drug na	«i/«oijo. Ako hočemo, da ima Kri-drnzega bi s<> zanašali, ker hran«»
Mesto
Jenny Lind.... Chicago, rt...;.
fesser .......
Stuunton, 110. Waiike^un . . . . 8pringrfleld Lit Salle . Chicago, 20... Staunton. 1 C,X. .
1____
jaki še v večjem številu. Zal g«»-tov« ne bo nikomur, k«l«>r pride. S socialist, pozdravom
Frank Mrzlikar.
hi dobivali kakor vojaki, obleko ravno tako. iu tnk«> bi bilo vse k«>misn« kakor kajierjeva ali earjeva armada. Tak«. m*kako si predstavljaj«» nasprotniki delav- pitalizmom; tam stva socializem. Ali «Irugi moji, to «Rnjišče, o«lk«Hlei ni tako. Vz«'iniuio si !t. pr. v to-varni, «tu «l«*lu tis«ič delavcev, in ti delavci imajo dnevno po .+."».(Ml plač«-. Zraven tega ima lastpik tovarne pa še $.VMM) čistega d«ibička vsak «lan. K«b»r dela po t«'in profil. in kflo ga uživa .' Ko bi s«- bil John I), v svoji zgodnji mladosti
prijel lopate in pika. pa hi ie| ^ '» upam. da se gu udeleže r o«lpirat nov rmtnik, iu bi ga tinli tudi odprl, tuk«!, «la Iti »c ruda lahko dobivala iz njega, in bi bil potem «istal Vse svoje življenje v njem in spravljal rudo na «lan. kaj mislite, al i bi ga danes prištevali med milijarderje ali med delavce? .Med delavce! Ali- vzemimo stvar o«l druge struni, kukiir j«' v resnici, ko gara na tisoče «lelav-cev za njegovo oluato veličanstvo, m' prišteva .lohii O. med miljar-«lerje! Iu ravno tako je / drugimi Jzlenriščevalc» «lelavske mase. In proti tem velikanom mora biti P'd«ln« dt.davstvo vidno oprezno in gradili si mora če ravno p«> trujevi ' raznovistniin Šaljivim sporedom
poti torpedo, ki bo torpedirul	v
velikana kapitalizma v globoč in«. NARODNI DVORANI «nikoder ne bo imel več. izhoda. Za na Kacine A ve in IS. ulici, gradnjo torpeda socializma j«' naj- Mc«l «Iruvim sc odigrata «Ive c-boljš«' socialistično časopisje, med »node janki katero spada tudi naš bojevnik za delavsko pravo, Proletarec. Kako
Colo. Ind.
Kan.
stanov šbod resničen uspeh, j«* treba, «ta sc pridružimo vsi do /..d-njega temu klubu. Tam se lahko učimo, kar moru delavce vedeti, tam s«* pripravljamo za hoje s kisi ustvarjam«» na j sc širijo iskre socialističnega spoznan ju na vse strani.	~
Tovariši delavci! Pristopite Mk-h.^ l^troit, 114...
, , ,	. ... .	Mmii. v n »rimu .......
klubu., t im in««-nejM !<«. tem po- Mont. Klein
gosteje b«imo tudi imeli priliko slišati dobre govornik«» in .razširjati svoje znanje.
K»nie«>m meseca l»«i tukaj zopc!
Chicago, Vir«len . . . Pueblo Whiting . . Clinton . . Gross .... Carona . . . Hingo .... \V. Mineral Dunkirk . . Skidmore . K r«»ntenac I-'rank I in . Stone City
•»♦»♦»»♦a*»»»»aateaaa
Stran Ka> ::
Chicago, 111.. :
Jugoslovanski s««'ijalistični klub št. I priredi dn«* '10. novembra
(Thanksgivings Day VESELICO
«»b 2 po-
KDO JE BLAZEN?
in
USPEH
Pri obeh sodelujejo ru zun.
nov kluba diletanti iz prijaznosti. w.Vu.Milburn
sem že nim-nil. «la s«* en s i sptvmi-njajo, tako je tiuli pokazal shod in veselica «In«' 29. oktobra Slov. soc. kluba št. 27., ker j«- bila dvorana nabita <h> zadnjega kotička. Kdo je govoril, j«1 bilo že sporoča-po; omenim iiai le tolik«!, «bi je govornik ž«'l burno odobravanje. Znamenje, «la >c j«- tudi ljudstvo pri nas v Clcvelandu začelo zavedati, «tn mu j«' e«lini! rešitev izpo«l moloha kapitalizma v socialistični stranki.
Oilprte oči.
Barberton, O.
\' sredo, 1. novembra, sin« iin«'li tukaj shod, ki sc je z ojeirmn na razmere v tej uaii naselbini jak.i so razni delegati naznanili piizi-dobro obnesei. 1'deležba je bil« «nI ve proti nekaterim sklepmn. Kale slovenske in hrvaške strani prav rib pa tajnik za pravila s'učcjn«. lepa. Ne rečem, da ne bi mogla ui zabeležil. Vslefl tega tudi niso biti boljša. Jugoslovanov živi v prišli na glasovnice. I>;t - rnd«. Barbertonu pač «losti več, nego sti pravici onih, ki so vh.žili pci jih je hilo na zborovanju. Seveda žive, objavljamo tukai zaključke, ni mogel nihče pričakovati, da proti katerim s« bili vloženi, tako pridejo aa shod vsi tisti, ki se bo- da jdobe člani priliko glasovati tu-
••	Pear Creek.....
"	K« <1 I.odjre ......
Ohio	Voungstown. 18. .
••	Coliinwood .....
"	A1: ron .........
	Younitstovvn, 02. .
••	Cleveland, 27... .
	Yorkville .......
"	Maynard.....
. .« •	Nefffl..........
••	fileneoe........
	Delia ire........
	Cleveland, 71... .
Pa.	barge ..........
	Primrose.......
	f'onamauirh.....
	
"	Yukon .........
••	Dei mini*, 09....
••	Dunlo.........
	Kifrest City......
••	Karrc.ll.........
	Clairton ......
	McKees Roeks . ..
"	W«!0«llawn......
	Pitco..........
•*	8. S. Pittsburgh..
*•	Pittsburgh ......
	Am bridge.......
	McKeespoit
11	W. Newton.....
	Svgan .........
	New Brighton . .
	Pit* Henry .
	Willock ........
	Ellsworth ......
"	Pittsburgh ......
	S. View........
	N. S i'ittshurgh..
••	Moon Ituiv......
••	( un<t»i*burfr .... .
	Milwaukee ......
	W. A His........
K«'UOsha
Po dovršenem sporedu, ki je to-pot pretežno namenjen šali. sledi ples in prosta zabava.
Rojaki >«! vabljeni, ve mtcle že te veselice v čim večjem štev i-lil. Vstopnice se btbko dobe pri zaupnikih. Poskrbljeni» bo v vse kein oziru in prijetna zabava j' zajamčena kakor na vseh kluho vi h veselicah.
« bthor.
Wy«». Superior .....
Cumberlund . . K«>«-k Spring». .
Uelianee......
" Suhlet .......
Jo> llorvut, org. Ii. . . Chas. Pogorelec, 1 *l2. IJ. Crnkovich, 77 ... .
H. Schrears.....
.lohn Uietu. 104-.
IS. Zikic........
Totale. .. .
*f
V	C a	• c	Zk
JA	c	M	B
I		i	X f
C N		w C	C
42			» 11.00 $
. 100	# ,		26.00
9			2.25
12		. (	3.00
47	• - •	3	11.75
. 28		'4	7.00
. Ill		. #	4.75 .
. 50	30	, f	10.00
. 20	. #		4.00
30			0.00
10		, 4	4.10'
20	*		
. 20		, #	5.00
3		3'	.75
34	9 #	0	8.50' .
11		• C	2.76
. 20			5.00
8	# ,		2.00 .
8	\ ^		2.00
. 20		• »	* Ö.W0
14	t ,		2.80
. 10	, #		4.«(»
17		t ,	4.25
40		. •	10.Oo
. 23			.1.82
13		• • •	3.25 .
. 20		• ».	0.70
• 30			7.00
40	4	10	10.00
20		t .	5.1MI
. 20			5.00
8		r «i	1.60
40	• ;		10.00
U			2.27
18			4.68
12		, ,	a.oo
. 10		5	4.00
40		t t	10.02
40		, .	1 12.00
. 27	• •	, .	0.75
«i		, (	2.25 .
. 25		, ,	6.25
		. t	3.00
37			8.50
• »o		0	5.50 .
17			4.25 .
4	, #	t ,	1.00 . .
. 20		, ,	5,00 .
40			10.00
,. 20	• •	, ,	5.00
10			3.SO
11	t ,	. ,	3.30 .
20			5.00
10			4.15
. 30		4	0.O0
10		m ,	2.50
. 24		, ,	0.00
. 20	B #	• 4 *	5.00
40	f m	# #	10,00 ..
i. 20	, ,	# ,	ft.oO .
1»	, f		2.2ft
17			3.75
10		5	2.60 \
. 51	..	, .	5.25 .
. 100		25	26.00
. 20	. t		4.40
. 20 . 27			«V.Tn
20		1	. 5.00
40	,.		10.00
. 24		t ,	0.00
13			3.25
8		, .	2.00
. 20		, ,	5.00 r.
5 *		, ,	1.2*
. 24	, #		9.01»
	. 11		.25 ^ .
• . •			0.74
	( t		.40
. . •		, ,	
i • •			2.00
i • •			1 17.114
e
t
j.
2. in
aAZpEur.No
f
i
» —
¡i i
w v t
$ 2.1ft' $
lrt.r.r, 1.00
V.iš
i€M 1.00
1. i ft
Makiilm Oorkl: Mati, mehka vezba ...........................
Up ton Slorlfcir (poslov. Jon. Zavertslk Id Iv. Kaker): Džungel. Povent
iz chicaškib klavnic ..........................................
Huiico Ferri: Socializem is moderna veda .........................
rroletarlat...............................................•,....
Ktbin Kristan: Nevarni aoclaliiem ...............................
Kdo uničuje proizvajanje v malem ................................
Socializem......................................................
So« ijlisti^ua knjižnica. 2 zvezka ln "Naia bogatstva" ............
Kapitalistični raared............................................
Vfcjna ln nocijalna demokracija . .................................
Prct. Wabrmund (poslov. A. Kristan): KatollAko svetovno nazlranje
iu Kfobodna znanost...........................•.............
O kooimmnlh druiteih...........................................
Zadružna prodajalna ali kcnsnm ..................................
Kak«, je kp vojaiki stan. (Poljudne zbirke "Vač luči!" C "aoplč.)...
Katoliška cerkev in socializem .....................................
Spoved papeža Aleksandra ........................................
Vse te knjige In broSur« poSljemo poStnine prosto.
PROLETAREC,
$1.00
.75 .50 .10 .10 .10 .10 .10 .10 .18
.25 .10 .05 .10 .10 10
4008 W. 31st St..
CHICAGO, ILLINOIS.
7.40 2.00 l.lf,
•J. 45
7.40 2.00 1.20
3.45
Božične darove v denarju.
je trehn «'im |»K'je «» Iposluti, j>k«i želimo, «Iu nttfci drngi v »taii ilom<»viiii pNtrnu je j«» «b'eeinbra, nujve«*ji praznik. Treba je vedeti, «la paroKro li oUinjajo fjik«» |»oa(>st onia kr»t »o pied, vojno in \x!«>'.| t«'i;:i v/.'ime \eliko \ei i'ni:», pred na po>ta pride v «turi krnj.
POŠLJITE DENAR V STARO DOMOVINO TAKO.T'
Ak» >«'lit«', «la ho p(inliini denar «igurno in hitro i/rot'en \ «lovljenea v <1«»mo\ ini, |t«itrni se p«is!u/it«'
rok«
13.25 13.25
hi. 25 3l.tr»
4.35 1.20
3.50
4.35 l.?0
.50
v
i»» N
lî HO
ra oo
1.:tr.
i KO 7.05 1.20
2.H5 5.00 3.00 3.00 •>.50 3.50 3.00
.4f» 5.10 1.05 3.00 1.20 1.20 1.20 1.40 2.10 3.05 «.00 3.38 1.95 4.10 4.60 0.00 3.00 8.00 .HO 0.00 1.17 2.HH 1.80 2.40 0.02
9.00 1-----------------—-—--S-----
4.05 1111111111111 i 11111111111111111111111 « » f • I « • i » • I » 11111 i i i t a « 11 f 111111 ■ 111C f 11 f f 1111111 ( I ; 111 « ■ 11 i 11111 f 11 •
1.35 3.76 1.80 4.80 3.30 2.56 .00 3.00 0.00 3.00 2.70 2.70 3.00 3.15 3.00 3.00 1.50 3.00 3.00 o.oo
3.00 1.30
1.50 4.50 I >.0<i _
2.4G' llinillllllllllllllllllllllllllllliuillllllllllllllllllilliiliiiliiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiii
3.00 ->	. .• ^ .......-I——-I___-__!___
4.05 m' 3.00 ^ (k0014
3.00
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVENUE. CHICAGO, ILLI0N0I8
ItfOO
katera je pod driavntm nadozorttvom. Kapital, prebitek in uloge $«.500,000.00.
= V
Vabilo!	Vabilo!
Slovenski soc. klub v Conemaugh, Pa.
1'KIHKOI
PLESNO VESELICO
soboto, d:tf I H. nov * proslavo socialističnih znag ra
volilni dan.
\"cm li«-n ve v r^i v Slov. izob. «lomu na Franklin lb»ro. I gri:!.' bo s|«iv«')»skn orkestra iz Conemaugh. K a « 1 i tega vabimo sbivciisko «ihčin^tvo iz cele okolice, «la blagovoli veselico pose-titi v obilmun slev ilu.
X.i«*«''t«• k ob 7 uri zVfčer.
Vstopnina
ODIM)K.

1707 36 77 »470.21 $88.35
KLUBOM NA VPOSTEV.
Nu zadnjimi k«» itrvcsii »I. S.
$H8.40
____1037
____into
2537
llR/.pet-anih v oktobru......................'........1767
1.95 1.20 3. (10 3.00 0.09 2f» 0.74 . .40 .58 2.00 17.04 $299.37
; Vabilo na ljudski shod
kateremu priredi
'v* •.
Soc. klub štev. 118
dne 26. novembra t. I.
Znnrnk nu roki «Ine 1. oktobia.. |H>hljenih v «»ktobru <nl nt ran Ve
/
Na roki dne 31. okt«>bm..............
Izjemnih znamk na roki dne 1. oktobra. . Dano klvhotn v oktobru...............
Na roki dne 31. oktobra.............
T»ualnth znamk na roki dne 1. oktobra. . . . Dano klubom v oktobru .............
770 278
30
i *
0> %
* f *
l i
Na roki dne 31. oktobru.............
Fond iv.iai t »«kar»«:
priftptvM. ..*....•»• /.S S », Milwaukee, *WI»......
242 195
118
ob dveh popoldan v dvorani društva Postojnska Jama' v tanonshurej, Pa.
Nnjuljudnt'jc vabimo vso podporna društva in \ sov*, kbtlie v Wottom—Pcnna. da .-h* to*a javnejra Ijutl kt»Ra su< d;< polnosti'vilno	Prt-d in |mi vhcidu b< do ipt.v'n ",SI«»von-
skn (»fdbft"ix Aloxardor, Pa.- (»lavni pr«>v«»inik i >d«> sr.di uj» K. Krlatun iz Chicajre.
Hcilni nt^wéni OrgtiniTtacija At
, Í8H.35 i ♦»<»
î
iMra¿unjeno blagajniku tefa fonda ..................$90.3&
VSTOPNINA PROSTA.
Za mno>i0številno udeležbo so priporoča 4<k. k lui» -»tov 1IK' S
I'red kratkim je bila |>odpuutiia med kitaj-»ko vlado iti International Corporation ter SieniK-farej Uai^vav a lid Ca na! Co. pogodba, po kateri l»osia 11 dve ameriški dru/lii /.gradili na Kitajskem nad t.isoe milj xel«*xnie. Uradnjo bo financirala kitajska vlada s tem, da bo potoni American Inieriiacional t orporat ion i/.dala tozadevne bon-«le.
Načrt /a gradnjo železnic >e ni i/tdelau, pač |m si- to zgodi v kratkem, čim pride ua Kitajsko ameriški iii/.imrski izvedene«-, katerega bo nu pri-poročil«» American International Corporation
Imenovala kitajska vlada. Kontrukt določa, da se zgrudi 1.100 milj, železnice. V kontraktu je do loe»uo, da se labko kitajska vlada v vsako stva»-, ki bo v zvezi z gradnjo, vtika in izraža svoje muc nje Uo se aiueriškiiu kontraktorjeni ne 1m» /ti«»!.» mnenje vlade pravilno, se bodo tako dol««» i>o .svetovali in pogajali, «hi se sporazumejo.
/ustopnik American International «Corporation je izjavil. «In bo to najl»ržc prvič, da so An»" rikanei napravili s kitajsko vlado |>ogodbo /■• gradnjo železnic. Zdaj jc na Kitajskem oko!; i».UM» milj železniških prog, katere nosijo velil;«' dobičke. Mislijo, «la bo v najkrajšem času imeti»' van ameriški inženir, ki pojde takoj ua Kitajski. American International Corporation i»* že dala kitajski vladi na razpolago pol miljoiia dolarjev, «la l»o m»»gla napraviti tozadevno ra/isk«. ie '/ urad njo železnic šc najbrže ne prične pred drugim letom, kajti šele do tedaj .bo mogoč« i/d» I i načrte iu i/računati, koliko I»«» gradnja stala, «h sc potem i/dajo Imndi
Tako gre ameriški kapital po svoiu. ! ... nastajaj«» konkurence v tujini, lak«» pripre Ijajo Konflikti. Tak je kapitalistični sisi m.
Kakor pri|M»vv«luje neki sotniluik ehieii.v. "■Tribiiue . um je štirinajst dni pred volitvami neki r- puhlikanee dejal: "Do leta	ho repu
hličaieka stranka hankrotiui in lakrat ho Theo dor Koosevelt Mj«'ii upravnik-" Mi sin«» že ta k r at, ko )•• K%i««sev»'li odklonil pr«»gresi»tično kandidaturo. «lejali nekaj podubnega.Tnbh je vedel, «l i ne m-.re./ina»rhti hre/ republikancev \' gotov poraz '.«■ pa ni hotel p«»«luti, in zat«» ni maral knu .lidii .n Sprejel i- lliighesovo ka nd »i la t n n». v «Itlši ji o.i Tr.•!<iv<i ni /elel uspeha. Zakaj .'-e hi l»i! sod.i j 1111 tfhes /sidjin. hi republikanci imeli svo .»••)/.» t». <_»a. Sedaj, ko '«• hil pora/en. hotno kmalrt ' !!j, «•«• l»i !»il T«*dd,v naš kandidat, ne l»i hili pr. padli. In s t «m ■ .j«' llooscvelt računal.
NemAki rajhstag s«* j«- v soboto, t. uovcuihra o« I god i I. To se jc /.godilo precej neprostovoljno. Spbmiio s*» je misiilo.da bo zavedanje trajalo ie te deti dni. Nameravano je bilo, «la ho imel kancelur Itcthuiun Hollweg še en govor. Toda njegov, pogoj je .bil ta, «la ne «me hiti debate o njegovem govoru. S tem nesramnim pogojem so hili zadovoljni prostoinndeei in katoliški cent rum, ne pa «»stale stranke, ki so želele razpravo. Kakor poroča dopisnik " DticHKcIdorfer Anzcigerja,' edi-negu nemškega lisfa, ki ima sploh poročilo o tem dogodku, jc smatrala vlada tak«i debato za neljubo, in ker sc nekatere stranke niso dale pregovoriti, je kancelar sklenil, da sploh ne bo govoril. Voditelji strank so sicer izrekli, «la je tako utišanje parlamenta obžalovanja vredno. naposled s«» pa vsi raiun socialistov glasovali za to, «In se parlament takoj odgodi.
Nemčija je ustavna država. Njen parlament zboruj«* tiuli meti vojno. To«!a čenm zboruje" l.e zato. da dovoljuje vladi Vojne kredite. Ce si kdo dovoli, «la ima načeloma drugačne nazore, kakor vlada, najdejo pretvezo, «la ga zapro kakor l.irhkneohta. (V hoče parlament debatirati o kakšni stvari, ki vladi ni všeč, ga pošiljejo domu. Kajti če nc hi bila večina sama glasovala za odgo «lil.-v, j»* popolnoma gotovo. «la s«, vlada n«' bi ozirala nanjo, ampak I» sama odgodila državni zbor. Iu ki j mij bi p."rl;'nieiit storil, če mu ne bi ugajal tak absolutizem '
NičeCir ne bi mogel st«»riti. Zakaj.ce bi s«' poizkušal postavit: ua noge, hi poslal llethuiaun-l|.-M«••_' hlibluokrvno po bataljon gre-uadirjev in p, rl.tneniovn slava bi bila hitr«» pri kraju,
l>t/.uvc, v katerih vlada en razred na«) drugim, s«i toliko UKtaviie, kolikor se ljubi vladi; zla sli j«* pa parlanientarize.nl navadna farsa v vojnem času, ko sloji vojaška sila visoko 'nad Vsako voljo. V tem oziru s», tudi Nemčija nič ne razlikuje o«l Rusije in berlinski rajhstag nima prav
nič več moči, kakor petrograjska dnina.
%
Mehu,ko nacionalno bogatit vu znaša sedem miljard «tolarjev. 0«l tega je za tri mtljarde vrednosti v ameriških rokah, «Ive miljardi pa v rokah drugih tujih kapitalistov. Štirinajst in pol miljona Mehikancev nima ne «b»ma ne zemlje.
Ali je težko razumeti, zakaj s«» v Mehiki revolucije? Je li treba še vet1 razlaganja, zakaj žele ameriški kapitalisti vojno z Mehiko?
Kultura je plo«l mednimrodnega «lela.
Kakšen vriše je bil v^hjeagi pri \s« |i stavkah, kadar so se i/ «lajale s«nlnijs\e prepovedi proti stavkarjem! In kako .-»o tedanji' stavkarji Ij volili.' \o. glaso-' vali s«i / por za bič'
Ibnli.či kongres I»«» iin«'l s v« »j poseb ei-t V Molltaili .)•' bila 1/-! voljena Mtss J ea ne rte itankin za j poslani« o. Kongres bo imel svojo prt o /»-iisko članico.
\«'izpremenljiva resnica: Za s«>-eializem n* treba znanja.
Itahjck tarna po porazu, junak si nabrnsi sabljo.
D«» prihodnjih volitev s«» štiri leta. Za delo je to kratek čas.
Kako si olajšati delo.
Za prihranitev dela si kupujete razne stroje, kot: pisalne stroji šivalne stroje, itd. Ni pot rebrni hvaliti take previdnosti. Toda «V si hočete stalno olajšati svoje ip lo in ga izboljšati, rabite Triner-jevo ameriško zdravilu«» grenko vino, katero bo razbistrilo v;iš «luii in ga pripravilo za delo. Isto vam /čisti čreva'in odstrani povod i zaprtje, nervoznost, nespečnost, splošno slabost in topost duha. Ce na $1.00. V lekarnar. .los. Trincr, izdelovalec, 1:1:1:1—i:w*i s.». Ashland Ave.. Chicago. III
V Chieagi j«1 bilo oddanih 270.-2<Mi ženskih glasov; od teh .jc d«» bil Hughes LlfvlfiO, NVilson pa l:UMVM).
Dr. Richtii's Pain Expoliar
ta revmatične fe» I eel o«, sa boletJae
otrpnil os ti por la
$ÍÉ¡ GALONA
GARANTIRANA WHISKEY
Sloviti ..Lurky Titter" j*-t««l«J ubfiuatvu naprodaj l»o taktni c«ni, pit kittri •o k« iirrj kupovali .«lo• rrrjl nad.belo
M «c n« in mrli k«, j<- t« tujima naprodaj poti ta-iieatjivim jamstvom. Ce Vmn lil vi«.«', iltilillr ta-kvi >lrimr povrnjvii.
Čim prej mi jo naročil«, tem V#i I prihranit* .le-na rja.
Stulz Brothers,
lk.|>nrtiiietit 2C». Kanta» City, Mo.
Raraald|ski tdtor
M k Saal liai mar. aa6»i»i* ► manual IUrai.il Dt Antan HmiIimI Jaka ruaik a. v. gcriii««» Jaha C. Krtu I rttaai Kunde Jaata« > Stapiaa C. K Wall«U
Coneuiauyli, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK
Ako želiš čltati najnovejše in dobre novice, potem se naroči na ' Milwaukee Leader" navečji socialistični dnevnik vzhodno od mesta New York. Stane 25c na mesec. Milwaukee, Wis.
Jinte« F. Slepim,
predsednik.
Oiristlan R. Natlrck.
1. podpreti*
Enaiiifl Brraoek,
11. podpreda.
Moli J. kras*.
blagajnik.
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue ItUnd Avenue, blizo 18-tte ulice, CHICAGO, ILL.
Glavnica in prebitek . . . $500,000.00
nnPRTn- Pondeljek in v četrtek do zvečer UlirniU« vse druge dneve pa do «r>i popoldan
Poiiljamo denar v stari kraj brzo in ločno. POZOR!
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestaloonti kroti ske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse nase ceue bodo računane po najnižjem dnevnem knrzu. Upra.šajte ali pilite po cene.
Obseinj denarni premet in nizke cene. Vse poiiljatve garantirane.
Direktna zveza a Prvo Hrvatsko hranilnico in ponojilmco v Za grebu in njenimi podružnieami.
Poiiljamo denar vojnim vjetmkom v Srbijo, Kusijo, Angb-iko in Trancosko.
Govorimo^se slovanske jezik«.
najboljših Boeialutiamil revij v angleškem jeziku v Amsrt ki jt: INTERNATIONAL 80 CIALI8T REVIEW " — Ishaje mesečno m stane $1 00 na Isto. -Naslov: Int. Soc Review, 341 B Ohio St., Chicago, 111,
MODERNA K NI GO VEZNI OA
Okusno, hitro iu /rpetno de*-<s privatnike. in druitva Spr«jt mamo naročila tudi izven incja* Imamo modeme stroje. Vlak cen« in poštena postrežba ,	liRATlE HOLAH.
10SS Bins Island AfV (Advert	*
Pravi •• dobi !• k rsvitku, kot vaa ksi« ta slika. IV* v zrinit« ga, ako Dima na tsritks ussa trtns ma k« s Sidro.
25- in A0 «satov v vsek l«karnak, aH pa nsro^its si s»
ravDust od
F. Ad. Richter k U
74-80 Waahlag%m Strast,
Nsw Vork. K. 1.
BETTER TOBACCO MADE THEM FAMOUS
Naivcci^ slovanska tiskanih v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2144-M ttlue Islaad Avrnue, i toteago. Il>.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaikem, Slovaškem, Ceskem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naaa posebnost so tiskovine za društvo in trgovc*\
"PROLKTARKC" se tiska v na.ši tiskarni

CARL STROVEF
Attorney at Law
Zatltpi •• uili »oMeih
specialist za tožbe v odškodnii#i k«h zadevah, ftt. «obe 1009
133 W. WASHIIV<n 0N STRM I
CHICAGO, ILL. Tslsfon: Main 3989
i— .. ----------—r|inn i i ii.L'i _r i ----
Dr. W. C. Ohiendori, M. D
Mravmlk sa notraa)« kolssad ta raa«cainU «adra^ailka prsickava brsiplsiae—fl> fall jo lo Sdravila 1SS4 Bluo Ialaa* A vs., Oaicag« U fin j« o 4 t do I p« pol.; «d T do • svo£or Isto» CMoa<
1 Hvo4i bolniki aaj pitojo
-----------
Moderno urejena gx>sUlna VILLAGE INN s prostranim vrtom sa laleU MARTIN POTOKAR, Oifden Ave., blizo cestno ieleol »ke postaje, Lyons,-IU i ivi^onsk« • 2v4 rr
J^AIJAK potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape. rc-£aJi|e, uniforme, pečate iu vse «As iigo obrnite sc na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
27H South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike preimete zastonj.	Vse delo garantirano.
sooo»oooos»ss«»o««»s»«so»o«»«»»o»o«oo»ogj s « o o•« ^
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BR0AD STRMI Tel. 1475 \ J0UI\SI0WN. PA.
NOVA IZBIRA, NOVE CENE'
Slovenskih grafofonskih ploč imam v zalogi le še par sto. Naro čite, dokler ni prepozno! Tudi ne kaj zlatnine se imam. Požurite se, dokler mi zaloga ne poide!
Anton J. Terbovec, P 0 Box 1	Cicero, 111
LOUIS RABSEL
moderne urejen »«lun
It 460 BRANO «VE.,	KENOSHI, WIS
Tele for; lli*
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD PORNI JEDNOTI.
Zavarujete se lahko /a $1.(K), ♦2.1K) ali $:t.00 dnevne bolliiiike podpore in za $150. $ti(K), $1 000 ali $1.500 poaiurtnine.
Pišite za poj.isnila glede ustanovitve novih društev gl. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So Lawn dale Ave., Chicago, 111.
Ne igraj se z zdravjem!
Zdravje je ve"* vredno kn hogantvo. Ako se peeulii dobro, nikar tu' <x|iravljii.j \ novarnOMt svojega /Vlravja h tem, <la poakuinS raznovrstne .'tlkobolne greniire, ki. ne of»lnl»e xhmio' krvi, marveč ver ali muiij uni kujejo krvne relire. Kri je lakore« ieka, ki Ti daje dragoceno življenje. Ona »c preteka po arterijah in žilah in prinaAa hrano vnaki posamezni <• « I i «• i in nk i epi nje vae telo. Intorasno oilstrau.ja uepotrebne snovi, ki ne prehitio /liirajo, in pokom-tije in/uovrstne baeile. Hadi t»'£a «o treba n>»iliati v «<e^tt, kar bi onlaliljevalo in Morilo ne/možne krvne celice. Kdimde silna, nuH-na krvna telesa «o *po«obna, da izvršujejo namen, ki i maj«», unmie^: Ohranjevati ln varovati. Cisto naravno vino jim nikakor u»- škoduje. ' Ono okrepfuje iivčni sLsteui ta iiHpo.sablja tolo, da i*vT^iy« svoje Klavrne namene", pravi dr. Armnml tlnuthier, < lan frauro.ke^a zavoda, v H\ojem predavknju, ki na je imel pred zdravniško komisijo \ Parizu,
Trincrjcv Ameriški Eliksir iz Grenkega Vina.
To sredstvo, i kopni *e nobeno ]•»iineijati n»» da, i»1 sestavljeno t/ rastlin, koreninic, ki so pii/nnnerdruvniftko vrednonti. in i/. naravu*K*< ^istiya, popolnoma /rolenii \ina. Nima n i Kak iti kemikalij ali «trupov. Pospešuje i»rel»n\o, oktep.nje organe, jih oživlja in daje nun- /iveem. 1'oniaga pri
ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU
NERV0ZN08TI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERO I JE 8PL0*NI 8LAB08TI
hitro in sigurno. Iblkloni ki .it komalo \se ponaiedbe, ki /in -laiiio drnar' Vaše načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki jo dobro, ki potnnga ni na ;i cena ostane naj s»- ne tvarin, pos, bn«» vin«, ie t:i o dvirit" vedno i^te: «t.Oft. P lil vsili I iH I'(i I s TI 11
tedanji lot n i ,ri« piipolje seboj raznovrstna ne/.i >el ¡ene le, po selon» revmati/ein in nevralgijo. Mi veš, kuko jih sprejeti* N;ijb<d| i ntuMn je d» rnbiš Tlit VKIJ.I I" V iflMl.tZ. I i vi tne ■ i • :» v i* ako l'c buli v ni t, nko ima otekline, raznokline dnigintili, po po<d i .»A m IMle.
I'» i * s, I. boleznih, ki so spoii ne s kalijem, ralo Tti'ierjevo /di.'iVilo /•i kn-et, TIM N V Ii s <'Ofi¡|| SKI»ATIVÍ'\ cena ir. .Ml,., po pošti .lö in »!«»<•.
f J I 'ena " > in	1 '
JOS. TRINER
Chicago, [11.
keinlk lr.dolovalec,
1333 1339 So. Ashland Ave.
E Jh ,