Poštnina plačano v gotovini
Lhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 60 —, polletno Din 30-—, mesečno Din 5'—. Ob plačevanju za nazaj stane list letno Din 70-—, polletno Din 35 — in mesečno Din 6 —. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregor-^feva^uiica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420.
Leto II.	V	Ljubljani, dne 11. julija 1930.	ŠteV. 28.
Kočevje - Vrbovško - Sušak.
Bne 6. 1. m. so se na Sušaku zbrala predstavniki gospodarskih krogov dravske in Savske banovine ter zakupniki oblasti, da razpravljajo o nuj-n°sii izvršitve projektirane železniške zveze Slovenije z morjem, ki ima fi-nQneno podlago že v Blairovem po-s°iilu, od katerega bi se imela vsota ^ milijonov dolarjev porabiti v ta na-men.
Konferenca je zadobila manifestati-Ven značaj, smatrajoč zgraditev te zve-2e kot največjo in najaktualnejšo po-bebo zapadnega dela države.
Iz referata inž. Klodiča posnemamo, izgubimo radi pomanjkanja te že-bzniške zveze letno nad 50 milijonov dinarjev, ker smo navezani na inozem-skfJ pristanišča. Tudi transitno blago bi Zftmogli usmeriti potem na Sušak, ki m moral biti primerno razširjen in zo-det zvezan z Mariinščico.
Nekoliko izpremenjena trasa Kočevje "~Vrbovsko bi bila dolga 58 km in bi dobila še dve stranski žili Sevnica — jk- Janž (13 km) in Črnomelj— Jadrc (26 kilometrov). Gradbeni stroški so prora-dunani za zvezo Kočevje—Vrbovško na milijonov dinarjev, za ostali dve Progi
pa na daljnih 120 milijonov.
Bo govorih predstavnikov gospodarjih krogov, katerih so se v imenu Slovencev udeležili poleg predsednika zbornice TOi, g. Ivana Jelačina ml. tudi p9- Ivan Ogrin, Josip Kavčič in drugi, ,e bila enodušno sprejeta sledeča
resolucija:
Gospodarji Savske in Dravske bano-
vine, zbrani na konferenci 6. julija na Sušaku, ugotavljajo naslednje:
1. Današnje zveze Dravske banovine s primorsko obalo so take, da nikakor ne morejo pritegniti izmenjave dobrin te industrijsko in gospodarsko napredne banovine v naše luke, zaradi česar se promet usmerja po krajših potih v tuje luke in se odvaja pod tuje vplive.
2. To stanje povzroča veliko nacionalno in gospodarsko škodo ter je ne-vzdržljivo za interese našega skupnega gospodarstva in za prestiž države, da moramo neodvisni od tujih luk nuditi zaslužka tujim delavcem, dočim je v primorskih, sicer pasivnih krajih narodnih luk in nezaposlenih delovnih moči v izobilju.
3. Promet, ki se nam zaradi pomanjkanja direktne zveze Slovenije z našim Kvarnerom odvaja preko tujine, znaša na leto 400.000 ton. Če računamo, da izgubi s tem naša država in naš kapital pri toni 200 dinarjev, kar je minimum, tedaj propade našemu narodnemu gospodarstvu in naši državi najmanj 80 milijonov dinarjev na leto.
4. V takih okoliščinah ne morejo naše luke pritegniti niti tranzita srednjeevropskega zaledja. V interesu našega narodnega gospodarstva pa je, da ta tranzit, posebno iz držav, s katerimi stojimo v ožjih gospodarskih zvezah, čimbolj usmerimo na našo luko.
5. Tudi promet tujcev iz Srednje Evrope, namenjen naši obali, je usmerjen v veliki večini na tuje luke in železnice
na gornjem Jadranu, s čemer so oško-dovani interesi naših železnic, našega parobrodarsfva in vseh ostalih komponent gospodarstva.
Na podlagi teh ugotovitev konferenca gospodarjev Savske in Dravske banovine:
1. Apelira na kraljevsko vlado, naj čimprej osvobodi blagovni in osebni promet in sploh vse gospodarsko življenje zapadne Jugoslavije, kar se bo zgodilo v onem času, ko se bo izvedla uzakonjena zveza, ki bo direktno vezala Dravsko banovino s sušaško progo.
2. Znesek 2 milijona dolarjev, ki je bil v to svrho zagotovljen iz Blairovega posojila in ni bil uporabljen, naj se likvidira in naj se z grajenjem brez odlašanja prične.
3. Da bi sušaški luški sistem mogel
zadovoljiti potrebam prometa, namenjenega nam, naj se že letos dogotovi proga Bakar—Bakar luka in izvede zveza z Martinščico.
Na vse merodajne činitelje se naslavlja ta resolucija, naj ji posvete največjo pozornost, ker bi rešitev v nje! poudarjenih vprašanj zadovoljila nujne in splošne nacionalne, državne in gospodarske potrebe.
Konečno je bil izvoljen akcijski odbor, čigar naloga je, da stori vse potrebno za čimprejšnjo izvršitev tega načrta. Za predsednika akcijskega odbora je bil izvoljen sušački župan doktor Ružič, za podpredsednika ljubljanski župan dr. Puc, kot člani pa pod vodstvom predsednikov zagrebške i° ljubljanske zbornice TOI dr. Vrbaniča in Ivana Jelačina ml. najbolj agilni predstavniki gospodarskih korporacij Savske in Dravske banovine.
še o obrestni meri kreditov.
V	Beogradu se je dne 3. t. m. vršila konferenca delegatov bank, na kateri je bilo vprašanje znižanja obrestne mere za kredite predmet glavnih razgovorov.
Do prepotrebnega znižanja seveda ni prišlo, pač pa je bila z ozirom na to nepopustljivo stališče bank sprejeta resolucija, ki skuša opravičevati visoko obrestno mero kreditov s posebnimi razmerami in konečno priznava, da je tudi višina kreditne obrestne mere odvisna od povpraševanja, iz česar sledi, da je v naši državi povpraševanje po kreditih na katastrofalni višini, ker je le na ta način mogoče doumeti nepopustljivost bank pri višini kreditnih obresti.
Povpraševanja po kreditih, ki naj b bila po tej deklaraciji vzrok visoke obrestne mere nam samo dokazujejo, da si želi naše gospodarstvo razvoja in da ima možnost napredka, ovira ga pa pomanjkanje kapitala in še veliko bolj previsoka obrestna mera, ki onemogoča rentabilnost vsakemu solidnemu podjetju ter ga onesposobi v konkurenčnem boju.
Priznavamo bankam pridobitni značaj; vendar bi se morale v času splošne gospodarske krize tudi one zado-
voljiti z manjšimi dobički, ne da bi jim bilo zato potreba slabšati gospodarski položaj s tem, da iščejo povečanja dobička z reduciranjem uradniškega aparata in plač nižjih ter srednjih kategorij-Drugih, izdatnejših virov je več kot dovolj.
Neskladno z velikim povpraševanjem je tudi dejstvo, da leži v bankah poldruga milijarda mrtvega kapitala, za katerega morajo seveda plačevati obresti oni bančni komitenti, ki so imeli »srečo«, da so bila njih jamstva priznana kot zadostna ter dobili kredite
—	če tudi po mnogo previski obrestni meri.
Mobilizacija tega mrtvega kapitala bi dala bankam pri najbolj zmerni obrestni meri okroglo 120 milijonov dobička in bi jim omogočila znatno znižanje kreditne obrestne mere.
Tega vzroka previsokih kreditnih obresti, ki je povsem špekulativnega značaja, deklaracija ne navaja.
Kakor porog pa se čuje zaključek, k' pravi, da bodo banke brez vsake vzpodbude razumele regulirati obrestno mero s tistim trenutkom,ko se bo naše 9°'' spodarstvo (tedaj brez pomoči banki ' rešilo sedanjega kritičnega položaja >n
se bo nehala stagnacija v gosposkem življenju — in kadar naše gospodarstvo ne bo poslovalo samo s kreditom...
Jasno je vsakomur, da je previsoka °brestna mera kreditov glavni vzrok gospodarske stagnacije. Ko se bo omililo
0	stanje vsaj na znosno mero, bo predalo mrtvilo v gospodarskem življenju saino po sebi. Visoke množine neizrab-.lenega, mrtvega kapitala na eni strani vn številna povpraševanja po kreditih, tudi dragih na drugi, nam pričajo, j*a ie za investiranje neizrabljenih kapi-a|ov pri nas dovolj prostora.
Tudi vprašanje, rizika, ki ga imajo hanke pri kreditih, bi izdaleka ne bilo več tako veliko kot danes, ko se vsak resen, soliden in zmožen podjetnik radi Previsoke obrestne mere ne more odlo-C|J' za nabavo investicijskih kreditov. Le krajni obup zamore prisiliti uvidevne-9a gospodarja do najema nerentabilnega posojila. 2e itak visoko povpra-sevanje po kreditih bi se gotovo ob zPosni obrestni meri še pomnožilo, in s'cer predvsem za solidne in varne in-vesticije, katerih udejstvitev je spričo sedanje nesolidne obrestne mere nemogoča.
Kar se tiče obrestne mere za hranilne vJ°ge, ki je bila pred mesecem znižana,
ni naše gospodarstvo protestiralo, marveč je samo osupnilo, 'ker se ni vsaj vzporedno s tem znižala tudi obrestna mera za kredite.
Priznati moramo, da je tudi obrestna mera za hranilne vloge previsoka in daje mnogokateremu samo priliko za brezdelje, ker mu visoke obresti z razmeroma manjšim rizikom v banki nosijo skoraj toliko kot bi mu nosil ta denar, investiran v kako podjetje, pri katerem bi bila dana možnost zaslužka in s tem dvig konsumne moči mnogih. V primerjavi z obrestno mero za kredite pa je mera hranilnih obresti prenizka
Iz gospodarskega stališča, zlasti iz stališča trgovca bi znižanje obrestne mere za hranilne vloge celo pozdravili, ker bi marsikoga to prisililo, da investira gotovino v kako podjetje, kar bi gotovo blažilno vplivalo na gospodarsko krizo, banke pa pri tem nebi imele prav nobenega rizika, še manj pa izgubo ...
Ponavljamo, da je samo previsoka napetost med obrestno mero vlog in kreditov predmet izpodtike, obenem pa glavni vzrok, da ne pridemo do gospodarske prosperitete, zaželjene tudi v omenjeni deklaraciji bančnega udruže-nja.
Uprava trgovine.
(Nadaljevanje.)
Račun nepremičnega inventarja v
pJavni knjigi nam po zaključiivi kaže la po 2% odpisu sledečo sliko:
Debet:	Kredit:
Vrednost začetkom leta 140-000-—
Januar (iz P. N.)... . 60-000' -
Febr.—dec. (Iz P. N.) .	20.000"-
2°/0 odpis............. 3.600-—
Vrednost koncem letu ________________176-400'—
200.000’— 200-000'— Prenos vredn.ii 1.1930 176.400"—
Začetni saldo iz otvoritvene bilance )e obenem predstavljal tudi reelno (tedaj nabavno) vrednost naših nepremičen v znesku Din 140.000. V januarju smo dokupili še za Din 60.000 nepre-
mičnin in smo kasneje (glej seznam za promet v P. N. od 1. 11. do 31. XII. 1930!) odprodali nepremičnine za vrednost Din 20.000, vsled česar izkazuje zaključeni račun vrednost 180.000 Din. od katere odpišemo koncem poslovnega leta 2% (tedaj Din 3600) za amortizacijo.
Na ta način smo za sestavo letnih računov dobili dve postavki in sicer znesek Din 176.400 za bilanco, predstavljajoč aktivno postavko iz naslova vrednosti nepremičnega inventarja ter znesek Din 3600, katerega knjižimo kot izgubo na 2% amortizacijskem odpisu nepremičnin na račun zgube in dobička.
Z ozirom na odprodajo nepremičnin, za katere smo prejeli tekom leta Din 20.000, bi lahko izgledal tako račun nepremičnega inventarja v glavni knjigi, kot tudi iz njega izvirajoči podatki za račun bilance ter zgube in dobička drugače, ako je bilančna cenilna vrednost odprodanih nepremičnin višja — ali nižja od prejemka za odprodajo. Če smo n. pr. odprodane nepremičnine po bilanci cenili le 18.000 Din, prejeli pa smo zanje 2000 Din več, predstavlja ta znesek posebno postvavko za sestavo letnih računov, ker se je bilančna vrednost nepremičnega inventarja vsled odprodaje znižala samo za 18.000 Din. Ob zaključevanju tega računa v glavni knjigi moramo zalo vpisati z rdečilom kot debetno postavko pod označbo: »dobiček pri odprodaji nepremičnin« znesek Din 2000, za kolikor je bil prejemek višji od bilančne vrednosti. Isto-tako vzamemo tudi za 2% odpis od vrednosti za Din 2000 višjo podlago, t. j. resnično nabavno (oziroma v našem slučaju cenilno vrednost) nepremičnega inventarja. Vrednost nepremičnega inventarja bi bila v tem slučaju višja za omenjenih Din 2000, 2% odpis pa bi bil poleg tega tudi za Din 40 — manjši, ker bi znašal samo 3560 Din, in bi izkazoval zaključni račun vrednost v znesku 178.440 Din ter predstavljal aktivno postavko v bilanci. V računu zgube in dobička pa bi morali v tem slučaju knjižiti kot dobiček razliko Din 2000 —, 2% odpis pod izgubo pa bi seveda predstavljal znesek Din 3560 —.
Nasprotno pa se nam lahko pripeti, da je bil prejemnik za odprodane nepremičnine manjši od bilančne vrednosti. V tem slučaju moramo seveda ob zaključevanju računa v glavni knjigi postopati obratno ter knjižimo razliko kot izgubo na odprodanih nepremičninah v kreditni stolpec, 2% odpis pa se mora vsled tega nanašati na celotno nabavno vrednost. Bilančna vrednost se zniža za razliko, dočim je odpis ta-korekoč višji, ker se nanaša tudi na znesek izgube vsled nižjega prejemka, kateri predstavlja zopet v računu zgube in dobička pod izgubo posebno postavko.
Račun režije izgleda po zakljuČenju v glavni knjigi tako:
Debet:	Kredit:
Predplačani stroški (iz
otvor. bil.)  	1.000’—
Neplačani štroški (iz
otvor. bil.)......... 2.000’ -
Januar (iz seznamov
v P. N.)............... 14.200’—
Febr. do 31. XII. (iz skupnih seznamov v
P. N.)................ 138.000’—	1.300’"
Na račun izgube . . . _______________149.900'"
153.200’- lo3.2(xTi:
Ker smo koncem leta plačali vse svoje obveznosti iz računa režije in tudi nismo v nobenem slučaju ničesar pred-plačali, ne igra ta račun v bilanci ni' kake vloge, pač pa imamo tu podatek za račun izgube in dobička v znesku Din 149.400, predstavljajočem našo izgubo na režijskih stroških.
Račun vrednostnih papirjev, katerega smo v poedinih postavkah glede vrednosti posameznih papirjev primerjali z borznim izvlečkom, da smo ugotovili, če se bilančna vrednost tudi res krije s kurzno vrednostjo, pri čemer smo ugotovili, da je skupna bilančna vrednost za Din 3500 višja nego notirajo naši papirji po zadnjem kurzu na borzi, nam nudi po zaključitvi naslednjo sliko:
Debet:	Kredit:
22.000’—
32.000’—
3.500’"
_____________50.500’"
54.(XX)— ol.OOO7^ Saldo-prenos iz 1.1930 50.500’ —
Zaključeni račun nam nudi za poslovno bilanco aktivno postavko Din 50.500, izkazujočo kurzno (obenem tudi bilančno) vrednost vrednostnih papirjev. Poleg tega pa najdemo v tem računu tudi postavko kurzne zgube v znesku Din 3500’— za račun izgube in dobička.
Nasprotno bi bilo tudi lahko mogoče, da so kurzne cene in skupna vrednost naših papirjev večje kot jih izkazuje bilančna vrednost v glavni knjigi. V tem slučaju vpišemo seveda razliko kot
Saldo (iz otvor. bil.) . Febr. do 31. XII. (iz seznamov v P. N. z nakupi med letom) Kurzna izguba . . . . Saldo koncem leta . .
kurzni dobiček v debetno kolono računa v glavni knjigi in jo v računu zgu-“e in dobička kot dobiček izkažemo, v bilanci pa se seveda aktivna postavka 'z tega naslova za celo vsoto razlike ?viša.
Račun dubijoz, ki je v otvoritveni bilanci izkazoval aktivno postavko Din 1800 — na breme (debetni stolpec računa v glavni knjigi) spornih dolgov na-S|ni upnikov in pasivno postavko (kredit računa v gl. knj.) Din 15.000 — vsebujočo sporne in neizterljive terjatve, jih imamo nasproti svojim dolžnikom, Se med poslovno dobo navadno ne 5Preminja, marveč spravimo ta račun v 5°glasje z dejanskim stanjem o priliki
sestave izvlečka iz računa upnikov in dolžnikov na ta način, da vzporedno s sestavljanjem omenjenih izvlečkov, pri katerih upoštevamo tudi sporne in dvomljive vsote, delamo poseben seznam spornih dolgov pri računu upnikov in dvomljivih ter spornih dolgov v računu dolžnikov.
Da ne izkazujemo v bilanci dvomljivih premoženjskih delov, sicer izkažemo pri obeh računih naše terjatve in naše dolgove v polni vrednosti, a napravimo za dvomljive zneske protipo-stavko pod označbo »dubijoze«, vsled česar smo vse dvomljive vsote izenačili ter kaže naša bilanca res samo sigurno, nesporno premoženje.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Kriza naših železarn.
Radi pomanjkanja naročil namerava naša največja železarna na Jesenicah ^mejili obratovanje in odpustiti veliko levilo delavcev. Posledice bodo zopet Prizadejale trgovstvu težak udarec, Ki ne bo samo lokalnega pomena, ker bo °mejitev vplivala tudi na druge industrijske panoge, predvsem na premogovnike.
. Lanska statistika uvoza nam kaže da je znašala vrednost železnih polfabri-katov, železne pločevine in cevi 324 milijonov dinarjev, ne vštevši 2200 ton zice in 600 ion žičnikov. Vse te predmete smo uvozili iz inozemstva, pred-Vsem iz držav, ki se same z zaščitno earino branijo naših agrarnih pridelkov, tako iz Avstrije, Čehoslovaške in Madžarske. Naša trgovina je v prometu z Vsemi temi državami globoko pasivna,
in vendar so prav one čutile potrebo po zvišanju carin na naše uvozno blago.
Zadostna zaščitna carina na valjano železo, žico in pločevino bi bila tu na mestu, ker bi dala naši solidni železni industriji možnost uspešnega razvoja, kar bi znatno pripomoglo k ukrepom za izboljšanje konjukture, poleg tega pa ugodno vplivala tudi na našo trgovinsko bilanco, v kateri predstavlja uvoz železa in železnih polfabrikatov, ki bi jih lahko izdelavah doma, znatno pasivno postavko.
Dolžnost naših gospodarskih krogov je, da nemudoma proučijo položaj ter nujno nasvetujejo vladi energične ukrepe za odvrnitev grozeče nevarnosti še predno se pristane na revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo.
Zakon o zborničnih dokladah.
Te dni je kralj podpisal zakon o dokladah za gospodarske zbornice, ki določa v glavnem sledeče:
Plačevanju doklad za trgovske, industrijske in obrtne zbornice so pod-vržene vse fizične in juridične osebe 1'idi banke, rudniki in prometna pod-letja, ki imajo v okolišu zbornice kako Irgovsko, obrtno ali industrijsko podjetje, kakor tudi vse one zadruge, ki
imajo pravico glasovanja pri zborničnih volitvah.
Dokladam je podrejen dohodarinski davek trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetij, kakor tudi davek na dobiček pri podjetjih, ki so podvržena javnemu polaganju računov, kakor tudi 1*2% -ni davek istih podjetij po čl. 86 2. odst. zakona o neposrednih davkih. Tudi podružnice podjetij, ki imajo svoj sedež
na teritoriju druge zbornice, so podvržene dokladam.
Doklade se bodo razdelile na različne stopnje, ki jih na podlagi zadnje razporedbe državnih davkov odredijo gospodarske zbornice z dvetretjinsko večino. Zbornične doklade do višine 8% odobri ban, za nad 8% doklade pa je potrebna odobritev ministra za trgovino in industrijo, sporazumno s finančnim ministrom.
Osebe in podjetja, ki iz kateregakoli
razloga ne plačujejo državnih davkov> ali jih plačujejo samo toliko, da bi zbornična doklada ne znašala več kot 25 dinarjev, plačajo zbornične doklade po posebni lestvici, ki jo odobri ban.
Doklado bodo pobirala drž. davčna oblastva istočasno z drugimi davki ter jo morajo mesečno obračunavati zbornici. Izjemo tvorijo one osebe in pod' jetja, ki ne plačujejo nobenega držav-nega davka. Od teh iztirja doklado zbornica sama.
Mednarodni
V Avstriji vlada na vinskem tržišču zatišje, veletrgovina ne kupuje, ker se je bala podražitve radi novih carin in še sedaj ne smatra carinske zadeve z Jugoslavijo, od katere je odvisno povišanje, za rešeno. Letnik 1929. se plačuje po MO šilingov, staro vino pa doseže ceno do 190 šilingov.
Na Madžarskem so se vinske cene nekoliko učvrstile, ker so bili slabotnejši producenti svoje zaloge že prisiljeni razprodati Pričakuje se, da bo tudi letošnja trgatev dobra.
V Italiji so vinske cene še vedno v nazadovanju, ker je povpraševanje inozemstva majhno, zaloge pa še vedno visoko nadkriljujejo lastno potrebo. Slabejša vina se plačujejo po 6—7 lir
vinski trg.
boljša pa po 7 do 9 lir za hektotitersko alkoholno stopinjo. Trgatev obeta dobro.
Položaj na španskem vinskem tržišču je še slabejši, zlasti z ozirom na ne-stabilizirano valuto, še veliko bolj Pa vsled zapore izvoza v Francijo, ki utegne Španijo prisiliti, da si poišče možnost prodaje v Srednji Evropi, kar bo slabo vplivalo tudi na našo vinsko trgovino.
Tudi v Franciji obstoji še mnogo neprodanih zalog, a je cena navzlic temu v zadnjih dneh porastla za 20—25 frankov pri hektolitru. Cene se gibajo v višini 70—105 frankov za hektoliter domačega vina z 8—10 stopinjami alkohola.
Gospodarske beležke.
Za ločene gospodarske zborniee
se je izrekla tudi zadnja konferenca bančnih predstavnikov v Zagrebu, ki se zavzema celo za ustanovitev posebne bančne zbornice. Mislimo, da bi taka zbornica imela samo isti značaj in pomen, kot ga ima kaka druga stanovska organizacija, dočim je naloga gospodarskih zbornic, da sporazumno določajo smernice za smotreno delo na gospodarskem polju, uvažujoč pri tem koristi in potrebe vseh gospodarskih slojev.
Ali ste poravnali naročnino 1
Podružnica »Državne obrtne banke« v Ljubljani.
Dočim se je centrala v Beogradu odločila, da ne ustanavlja. podružnic, dokler ne bo vplačan ves delniški kapital, je na željo slovenskega obrtništva za Ljubljano napravila izjemo ter poverila predstavnika slovenskega obrtništva, g. Eng. Franchetti-ja, naj prouči možnost, da bi se začasni posli podružnice poverili kakemu sorodnemu denarnemu zavodu v Ljubljani.
So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,PROJA‘■
Žiina letina.
Dosedanji uradni podatki so sicer Predvidevali znižanje žitnega pridelka ?a 20 — 25% nasproti lanskemu, a ka-Ze)o poročila o žetvah v najbolj žito-[°dnih pokrajnah Jugoslavije, da zmanjšanje pridelka letos po nekod celo prekorači 30%. Kvalitativno pa je žito bolj-Se od lanskega.
Najnovejše poročilo poljedelskega ministrstva pa je mnogo bolj optimistično ter celo kaže, da bomo imeli ■otos v splošnem naravnost rekordno Zetev, ker škoda posled suše in dru-9ih vremenskih neprilik ni bila izdale-ka tako velika kot se je računalo. Slabše letine odpadejo na razmeroma majhne okoliše, dočim je v večjem delu države tako množina kot kvaliteta pridelka mnogo višja od lanske.
Obrestna mera pri nas in drugod.
Skoraj ni dneva, da bi ne čuti o znižanju oficijelne obrestne mere po vseh državah sveta. — Glavni vzrok je nakopičeni kapital, ki je prisilil francoski privatni denarni trg, da je šel celo Pod mero diskonta narodne banke, da-siravno je ta najnižja v Evropi in znaša te 2'/.%. Privatni diskont pa znaša za kratkoročne kredite v večini novejših slučajev samo 2%. Zatrjuje se, da bo vsled tega prisiljena narodna banka k Ponovnemu znižanju obrestne mere. Tudi v Newyorku je padel privatni diskont celo pod 2%. In pri nas?
Narodna banka je te dni potom posebnega cirkularja pozvala vse denarne zavode, ki uživajo njen kredit, naj znižajo svoj diskont vsaj na 11%. Zahteva le več kot minimalna, če računamo, da znaša diskontna mera naše Narodne banke samo 5%%.
Konferenca predstavnikov bančnega kartela (glej članek!) pa je v nasprotju s tem pozivom pokazala, da banke nimajo umevanja za naše gospodarske potrebe.
Nova pošiljka reparacijskih lokomotiv.
Po najnovejšem poročilu nemške vlade je te dni na račun reparacij odposlanih v našo državo zopet 60 velikih, modernih lokomotiv in 15 lokomotiv za ozkotirno železnico.
Gozdni pravilnik.
Te dni je minister za šume in rude podpisal pravilnik o gozdovih, ki je bil predviden z gozdnim zakonom ter ga oddal v strokovni pregled poljedelskim fakultetam. Poleg vseh mer, ki se imajo podvzeti, da se zaščitijo naši gozdovi pred prevelikim izkoriščanjem in škodljivci ter pred drugimi nevarnostmi tudi z ozirom na zgodovinsko, kulturno in tujsko-prometno ter sanitarno vrednost gozdov določa novi pravilnik tudi način nadzorovanja gozdov po državnih kvalificiranih organih ter ustanovitev gozdnega sveta pri ministrstvu za šume in rude ter poslovnik za državne gozdne uprave.
Maloprodaja soli.
V	smislu resolucije zadnjega zborovanja Zveze gremijev v Kočevju je mo-nopolski inšpektorat v Zagrebu med drugim določil tudi, da mora imeti ve-leprodajalec vedno zadostno zalogo soli na skladišču in mora postreči malopro-dajalcu z ono vrsto, ki jo ta zahteva, z omejitvijo, da sme — ako je to potreba
—	morsko sol na polovico zmešati s hreško kuhinjsko soljo. Veleprodajalec ne sme maloprodajalcu delati sitnosti, ali zahtevati, da osebno pride, ker velja nabavna knjižica kot legitimacija za njegovega namestnika. Edino v slučaju, da obstoji bojazen, da bi namestnik zamo-gel knjižico zloupotrebiti, sme zakupnik to javiti finančni kontroli.
Bata ustanavlja nove podružnice.
Tvrdka Bata ima doslej v naši državi
15	podružnic, namerava pa v najkrajšem času ustanoviti še 40 novih.
Zmanjšanje brezposelnosti v juniju.
Glavni odbor za posredovanje dela v Beogradu je izkazoval začetkom junija 8708 nezaposlenih moških in 3344 ženskih moči, skupno 12.052. Koncem meseca ipa se je stanje nezaposlenih znižalo na 6.868 moških in 1835 ženskih delovnih moči Skupno stanje nezaposlenih koncem junija znaša tedaj 8.704 osebe, tedaj za 4.348 manj kot koncem maja. Zmanjšanje brezposelnosti je nastopilo le vsled sezonskih del in ni znak trajnega izboljšanja.
Podunavski agrarni blok.
Med Jugoslavijo, Rumunijo in Madžarsko se vrše diplomatska pogajanja za ustanovitev skupnega agrarnega bloka, ki naj bi oskrboval skupno prodajo poljskih pridelkov vseh treh držav na svetovnih tržiščih. Diplomatsko sondiranje terena je dovedlo do uspeha ter se pričakuje še tekom tega meseca sestanek delegatov vseh treh držav, ki bo sklepal o tem načrtu.
Konzum alkoholnih pijač v Jugoslaviji.
Statistični podatki kažejo v pretečenem letu sledeči konzum: 358 milijonov litrov vina, 100 milijonov litrov piva, 62 milijonov litrov žganja in 40 milijonov litrov likerjev. Na posameznega prebivalca bi odpadlo po tej statistiki letno: 30 litrov vina, 8 litrov piva, 5 litrov žganja an nekaj nad 3 litre likerja.
Ta statistika bo z ozirom na žganje in likerje nekoliko pretirana, dočirn je konsum piva nekaj večji.
Uvedba delovnega časa v zagrebških trgovinah.
Zagrebški trgovci konfekcije, manufakture, galanterije, kratkega in pletenega blaga so sklenili v poletnem času od 7. julija do konca avgusta uvesti delovne ure od 8 do 12’30 ure ter od
16	do 20 ure, da tako ustrežejo sotrud-nikom, ki lahko popoldanski odmor izrabijo za kopanje, poleg tega pa dajo priliko uradništvu, ki je zaposleno do 18. ure tudi po tem času nakup potrebščin.
Poslabšanje naše trgovine z Avstrijo.
Avstrijski podatki dokazujejo, da bo vsled avstrijskih zaščitnih mer naša letošnja trgovina z Avstrijo še bolj pasivna kot je bila lani. Naš uvoz v Avstrijo, ki je lani meseca maja znašal 10-3 milijona šilingov, je letos padel na 86 milijona. Nasprotno pa je v razmerju z lanskim majem narastel izvoz Avstrije v Jugoslavijo od 12 4 na 134 milijona šilingov.
Trgovinska pogajanja z Albanijo.
prično 1. avgusta v Beogradu.
Soudeležba države pri nameravani Fordovi montažni tovarni v Bariju.
Poročali smo že o nameri Forda, da ustanovi v Bariju veliko avtomobilsko montažno tovarno. Projekt je že predložen merodajnim mestom ter se naša država zanima za podjetje, pri katerem hoče sebi zasigurati majoriteto in bi lastne potrebe krila potem iz te tovarne.
Novi znaki na železniških vagonih.
Po naredbi prometnega ministrstva bodo naši vagoni opremljeni z znakom J. D. 2. (Jugoslovanska državna železnica) in sicer na prvem mestu v latinici, na drugem pa v cirilici ter opremljeni z novimi zaporednimi številkami. V vseh delavnicah se že pridno dela ter obenem vagone na novo prepleskavajo, tako, da bo naredba že tekom enega leta izvršena.
Tujski promet na Bledu
je v živahnem razmahu. V maju in juniju izkazuje statistika 5815 posetnikov, od tega 2039 naših državljanov in 3776 inozemcev. Od inozemcev stoje na prvem mestu Nemci, katerih je posetilo Bled 1927, slede Čehoslovaki s 759 turisti in Avstrijci s 688 izletniki, ostanek 412 oseb odpade na razne druge narodnosti.
Konkurz.
»Poppaea«, kozmetični aparati, F. Hann & Co. v Ljubljani. Prvi zbor upnikov 24. julija ob desetih pri deželnem sodišču v Ljubljani. Oglasitveni rok do 31. avgusta. Ugotovitveni narok 18. sept.
Poravnave.
Neškudla Jaroslav, trgovec in izdelovalec cerkvenih paramentov v Ljubljani. Ponuja se 40% poravnava v 4 trimesečnih obrokih.
Martin Josip, veletrgovina v Mariboru. Narok za poravnavo dne 15. septembra ob deveti uri pri okrožnem sodišču v Mariboru. Rok za priglasitev terjatev do 10. septembra.
Likvidacija.
Zadruga drž. službenika v Slovenj-gradcu je prešla v likvidacijo. Upniki naj javijo svoje terjatve do 1. avgusta.
Po širnem svetu.
Kongres za evropsko carinsko unijo.
Dne 1. t. m. je začela pod častnim predsedstvom g. Brianda zasedati konferenca zastopnikov srednjeevropskih držav za ustvaritev carinske unije, ki naj bi ne bila naperjena proti nikomur z glavno nalogo: proučiti in informirati iavnost o potrebah posameznih držav. Doleg Francije, so zastopane na konferenci tudi Avstrija, Grčija, Madžarska Poljska, Rumunija, in Jugoslavija.
Važen je sklep, ki določa, naj se čim-Preje izvede mednarodna organizacija evropskih tržišč za plasiranje domačih Poljedelskih proijvodov, zlasti žita in Krompirja, da se na ta način odpomore nazadujočemu poljedelstvu.
Poleg tega je tudi značilna zahteva francoskega vrhovnega prometnega Komisarja po ukinitvi potnih listov, ki so največja ovira tujskemu prometu.
Akcija za uvedbo zaščitnih carin v Angliji.
Zveza angleških bančnikov in indu-strijcev je predložila vladi načrt, po Katerem naj bi se uvedle zaščitne carine na vse inozemsko uvozno blago, odpravile pa carine, ki jih morajo tudi’ angleški producenti — izvozniki plačati ako uvažajo blago v druge dominijone in kolonije angleškega imperija. Zahteva je vzbudila veliko senzacijo v vseh svetovnih gospodarskih krogih ter je mnogo verjetnosti, da bo načrt v glavnem odobren.
Nemške reparacije.
Nemčija je doslej oddata reparaeijski komisiji 17 milijard zlatih mark in sicer 2’5 milijarde v odstopljenih državnih posestvih, 9'5 milijarde v dobavah in 6 milijard v gotovini.
Kapaciteta največjega rumunskega petrolejskega podjetja.
Ravnokar objavljeni letni račun največjega rumun. petrolejskega podjetja »Steana Romana« izkazuje lansko leto 82.998 vagonov produkcije. Dnevna kapaciteta petrolejskega podjetja znaša 280 vagonov.
Splošna gospodarska kriza na Madžarskem.
Agrarne zaščitne carine so prizadejale madžarskemu gospodarstvu najhujši udarec, katerega posledice se kažejo zlasti v zmanjšanju konsuma, ki je tekom lanskega leta v notranjosti padel za 10%, letos pa je padanje konsuma še večje in znaša nadaljnih 10%. Tudi število nezaposlenih, ki je lansko leto narastlo za 8%, je v prvih petih mesecih zopet narastlo za 5%. 1 udi in-dustrijalizacija Madžarske je ponehala, kar dokazuje za 42% zmanjšani uvoz strojev in za 26%zmanjšani uvoz kovin za težko industrijo. Težko krizo preživlja tudi železninarska industrija, ki je že doslej reducirala za 30% svoje obrate.
Italija išče posojilo v Ameriki.
V	Ameriki se mudi bivši italijanski finančni minster De Stefani ter išče zvez z ameriškimi finančniki radi najema velikega posojila. Ameriški tisk, posebno oni, ki velja za poloficijelni organ velikih finančnih skupin ne kaže naklonjenosti za posojilo, povdarjajoč, da gre sedanja Mussolinijeva politika vse preveč za ciljem rušenja evropskega miru. Poteg tega pa Italija nima lastnega petroleja, bakra, železa, in premoga, kar je potrebno za moderno vojsko. Sklicuje se tudi na izjavo voditeljev italijanske emigracije, ki utegnejo ob zlomu fašistične politike prevzeli vlado in ki so izjavili, da nobena poznejša vlada nebi mogla prevzeti od -govornosti za posojila toke vrste.
Proračun Amerike
za pretečeno leto, ki e zaključeno s koncem 30. junija, izkazuje 4.178 milijonov dolarev dohodkov in 3.994 milijonov dolarjev izdatkov, s čemer je dosežen prebitek v znesku 184 milijonov dolarjev.
Insolvenca velike slovaške tvrdke.
Slovaška lesna tvrdka Edvard Porges je prišla v konkurz. Pasiva se cenijo
1	nad 8 milijonov Kč.
Novi davki namesto agrarnih cariR v Avstriji.
Poročali smo že o nameravani uvedbi monopola na moko v Avstriji, za slučaj da zvišanja uvoznih carin na žito vsled naše pogodbe ne bo mogoče izvesti. Dosedanja pogajanja z našimi delegati kažejo, da sporazuma za revizijo pogodbe ne bo tako lahko doseči, predlog monopoliziranja pa je propadel; zato se je avstrijska vlada odločila uvesti davek na moko po 15 grošev (Din 120) na kg moke ter z dohodki iz tega vira ustanoviti fond za podporo lastnih kmetovalcev potom premij na pridelek žita.
Ta trošarina pa je vsled odpora večine propadla, pač pa obstoji nov načrt, ki bo po vsej priliki sprejet in obstoji v tem da se uvede trošarina na sladkor v višini 20 grošev od kg, in na pivo po 4 groše, poleg tega pa naj se zviša prometni davek od 2 na 2 2%.
Stanje hmelja v Nemčiji in čehoslovaški.
Poročila o hmeljskih nasadih v Nemčiji kažejo, da bo letošnji pridelek manjši in kvalitativno slabejši od lanskega, ne glede na to, da se je tudi ploskev nasadov znatno zmanjšala. Radi neugodne lanske prodaje vlada med hmeljarji nerazpoloženje.
Tudi čehoslovaška poročila pričajo o slabejši letini, ki bo dosegla komaj povprečno srednjedobro višino. Kvalitativno pa se pričakuje dober pridelek.
Neuspeh svobodne cone na Reki.
Poročali smo že, da so s svobodno cono reški industrijci nezadovoljni. Razočarani so pa poleg njih tudi reški trgovci, ki žele, naj se cona sploh ukine, ker prinaša trgovini več škode kot koristi. Najmanjša količina na Reki kupljenega blaga, ki se izvozi v zaledje (Kastavščina, del Notranjske in Istre), je namreč podvržena carini in z njo vezanim neprilikam, vsled česar je Reka izgubila še ono malo zaledja, kar ga ji je od prej ostalo.
ERJAVEC FRANC trgovina usnja Ljubljana, Stari trg St. 11 a
Amerikanska avtomobilska industrija.
Zanimiva statistika o ameriški avtomobilski industriji izkazuje, da se je pretečeno leto v ameriških avtomobil-skih tvornicah izdelalo ogromno število 5,621.700 avtomobilov in sicer 4,795.000 osebnih ter 826.700 tovornih.
Ameriška avtomobilska industrija zaposluje skoraj 5 milijonov nameščencev, ki prejemajo letno na mezdah in plačah nad 775 milijonov dolarjev.
Nove carine v Avstriji.
Poleg prej predlaganih carin na poljske pridelke, ki se radi naše pogodbe še niso mogle uveljaviti, je sklenila Avstrija še nadalje zvišati carino za jajca od 5 na 30 zl. kron, na sočivje od
2	na 10 zl. kron in uvesti carino na krompir po 3 zl. krone ter poleg tega zvišati minimalno težo za debele prašiče od 110 na 150 kg.
Zunanja trgovina Bolgarske.
Statistika kaže, da so na uvozu v Blgarijo v glavnem udeležene sledeče države (vrednost v milijonih lejev): Nemčija 1840, Italija 891, Čehoslovaška 747, Anglija 730, Francija 677, Rumunija 589.
Iz Bolgarije izvoženo blago (v vrednosti v milijonih lejev) pa je šlo v sledeče države: Nemčija 1912, Avstrija 802, Italija 670, Poljska 542, Grčija 485, Francija 329, Čehoslovaška 304, Belgija 295.
Italija se boji naše trgovske mornarice.
Tržaški »Piccolo« opozarja italijansko pomorstvo, naj posveti posebno posebno pozornost hitro se razvijajoči jugoslovenski trgovinski mornarici, ki preti zavzeti tržišča italijanskim paro-brodnim podjetjem. V zvezi s tem prinaša statistiko, ki dokazuje, da se je naša trgovska mornarica tekom zadnjih devetih let potrojila, ker je imela leta 1921	124.000, leta 1929 pa že'
315.000 ton bruto-tonaže. Dalje opozarja na dejstvo, da ima jugoslovensko parobrodarstvo tudi vedno več rednih pomorskih linij, da se razširja naša svobodna cona v Solunu in da daje naša država vedno večje kredite za vzdrževanje in izpopolnitev naših pristanišč.
Novo znižanje diskonta.
Švicarska narodna banka zniža diskontno mero od 3 %na2 lA%.
dalija išče trgovinskih stikov z Rusijo.
Med italijanskim institulom za zunanjo Irgovino in sovjetskim trgovinskim komisarjem se vodijo razgovori Po katerih bi Italija kupovala v Rusiji Petrolej in surovine, Rusija pa bi morala za enako vrednost nabavili v Italiji tekstilnega blaga in drugih industrijskih izdelkov.
Katastrofalno naraščanje brezposelnosti v Italiji.
Koncem meseca 'maja izkazujejo uradni podatki 367.183 nezaposlenih. Lansko leto koncem maja je statistika izkazovala 227.183 brezposelnih, kar znači, da je število nezaposlenih narastlo tekom enega leta za 140.000 oseb in je danes že vsak četrti delavec v Italiji brez zaposlitve.
Tržaška trgovina.
Trst, ki je bil v prejšnjih razmerah eno najprometnejših evropskih trgovskih mest, propada vedno bolj. Zadnja konferenca tržaških gospodarskih krogov je naslovila na vlado naravnost obupno resolucijo za pomoč potom znižanja železniških in pomorskih tarif za blago, ki gre preko Trsta.
Oživljenje rumunskega žitnega izvoza.
Poročila o slabejši letini so vzrok, da povsod ngrašča cena žitu. Rumunski izvoz lanske letine se je vsled tega tudi znatno dvignil in znaša okoli 12.000 vagonov. Letošnji presežek pridelka pšenice za izvoz se ceni na 50 do 60.000 vagonov.
Povišanje carin na avtomobile v Italiji.
Da podpre lastno, hirajočo avtomobilsko industrijo, obenem pa vrne udarec Ameriki, je Italija zvišala uvozno carino na avtomobile tako visoko, da je skoraj vsak uvoz avtomobilov v Italijo nemogoč.
VEZAVA NAŠEGA LISTA.
Oni naročniki, ki želo list vezati, naj nam vse številke pošljejo, obenem pa nakažejo na naš čekovni račun št. 15.420 odpadajočo vsoto.
Vezava našega lista stane:		
Lanski letnik v polplatno . . .	Din	20-—
Lanski letnik v celo platno . .	Din	30-—
Letošnji 1. L polletje - polplatno	Din	23--
Letošnji 1. I. polletje - celo platno	Din	33--
platno		Din	26.—
Oba skupaj v eno knjigo - pol-		
platno 		Din	35,-
Oba skupaj v eno knjigo - celo		
Za poštnino je priložiti še	Din	5’—.
UPRAVA.
Tržna poročila.
TRŽNE CENE V LJUBLJANI,
dne 10. julija 1930.
Govedina: za 1 kg: v mesnicah po mestu
I.	vrste Din 22, II. vrste 20; na trgu: I. vrste 18—20, II. vrste 16—18, III. vrste 12 do 16; jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 16—20, ledic 18—24, možganov 20—25, loja 5—12.
Teletina: za kg: telečjega mesa I. vrste Din 24—25, II. vrste 20—22; jeter 25—30, pljuč 20—22.
Svinjina: za kg: prašičjega mesa I. vrste Din 25, II. vrste 22—24; pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 25—30, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne 18, slanine ribo in sala22, slanine mešane 20, slanine na debelo 19, masti 24, šunke (gnjati) 30, prekajenega mesa I. vrste 30, II. vrste 25—28; prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10 do 12, jezika 30.
Drobnica: za kg: koštrunovega Din 14 do 15, jagnjetine 18—20, kozličevine 25.
Konjsko meso: za kg: I. vrste Din 10,
II.	vrste 8.
Klobase: za kg: krakovskih Diin 42, de-breeinskih 42, hrenovk 30—34, safalad 30 do 34, posebnih 34, tlačenji 34, svežih kranjskih 25, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 24.
Perutnina: piščanec majhen Din 12—15, večji 17—25, kokoš 30—40, petelin 25—35, raca 30—35, domači zajec manjši 8—15, večji 20—25.
Ribe: za kg: karpa Din 25—30, ščuke 30—35, 'postrvi živih 80, mrtvih 60, klina 20, mrene 15—20, pečenke 10—15.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2'50—3, 1 kg surovega masla 35—40, čajnega masla 44—52, masla 40—44, bohinjskega sira 30—32, sirčka 8—10, eno jajce 0'75—1'—.
Pijače: 1 liter starega vina Din 18—22, novega vina 14—18, 1 čaša piva 3—3-50, 1 vrček piva 4-50—5, 1 steklenica piva 5%50 do 6’—.
Kruh: za 1 leg: belega Din 5, črnega 4-50, rženega 4'50.
Sadje: 1 kg hrušk III .8—-10, ena oranža
2—3, ena limona 075—1, 1 kg rožičev 8, fig 10, mandeljev 48, orehov 10, luščenih orehov 48, črešenj 4—12, suhih češpelj 14, suhih hrušk 10, breskev 30, marelic 10 do 20, 1 1 rdečih jagod 6, borovnic 2.
špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 80—84, Santos 52—54, Rio 36—40, pražene I. 100—110, II. 80—90, III. 66—70, kristalnega belega sladkorja 13, sladkorja kock 14, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8, 1 1 namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega 2-50, 1 kg soli morske debele 2\50, seli drobne 2'75, celega pepra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke papripe, po kakovosti 46, 1 1 petroleja 7-50, 1 kg testenin I. vrste 10, II. vrste 9, pralnega luga 375, čaja 80.
Mlevski izdelki: za kg: moke št. 0 na debelo Din 4'10—4-25, na drobno 4-50, moke št. 2 na debelo 3'55—3-75, na drobno 4-25, moke št. 4 na debelo 3-20—3’30, na drobno 4-—, moke št. 6 na debelo 2-80, na drobno
3—50, kaše 5—6, ješprenja 6, ješprenjčka 10 do 12, otrobov 175—2’—, koruzne moke 3-50, koruznega zdroba 4—4\50, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6—8, II. 6, ržene moke 4'—.
Zelenjava in gobe: za 1 kg: glavnate solate Din 2-50—3, štrucnate solate 2, ajserice 2—4, zgodnjega zolja 4—6, kislega zelja 350, ohrovta 4—6, karfijol 9—10, kolerab
4—5, špinače 3—4, paradižnikov 8—10, kumar 5—7, buč 5—7, graha v stročju 3—5, gr aha luščenega 6—8, fižola v stročju 4—7, Čebule 2—3, česna 14, krompirja 0'50—075, krompirja novega 1 '50—2, kisle repe 2-50 do 3, korenja 2—4, peteršilja 3—4, zelenjave za juho 3—4, zelene paprike 36.
Žito: za 100kg: pšenice Din 250—255, rži 200—210, ječmena 200—210, ovsa 195 do 220, prosa 200—210, koruze 150—ICO, ajde 2(X)—220, fižola ribničana 330, fižola prepe-ličarja 410, 1 kg graha 8—10, 1 kg leče 8 do 10.
Lesni
Pred znižanjem lesnih prevoznih iarif
Na poziv prometnega ministra se v najkrajšem času skliče železniška tarifna komisija, da razpravlja o novih prevoznih tarifah z ozirom na poslabšani gospodarski položaj zlasti v lesni trgovini in industriji ter pri premogovnikih. Ker je jugoslovenska lesna industrija že pred časom prosila za nujno in
Kurivo: 1 tona premoga Din 460, m3 trdih drv 180, mehkih drv 90.
Krma: za 100kg: sladkega sena Din 80, polsladkega sena 75, kislega sena 70.
Učvrstitev žitnih cen v Budimpešti.
Dasiravno je žitna letina na Madžarskem boljša od lanske, je manjša kot se je pričakovalo, vsled česar so pričele iti cene na budimpeštanski žitni borzi navzgor in notira pšenica za oktober 18159, rž 10’19, a koruza za avgust 1370 pengo.
Padec cen svilenih kokonov v Italiji.
Cene svilenih kokonov so v Italiji katastrofalno padle ter je letošnja cena za več kot polovico nižja od lanske.
V	Lombardiji se kokoni plačujejo po 6 50 — 7 Lir za kg, v Julijski Krajini pa celo samo po 4’20 do 5 Lir.
Cene vina v Dalmaciji.
Bela vina so po večini razprodana ter jim je vsled tega cena poskočila tako. da se plačuje po 30 do35 Din za alkoholno stopinjo v hi.
Črna vina v srednji Dalmaciji notirajo 18 do 20 Din za alkoholno stopinjo, viška vina se plačujejo po 250 do 300 Din za 12% alkohola, boljša od 13 do 155% pa dosežejo 400 Din za hi. Opolo in črna vina na Peljšeeu se plačujejo po 18 Din za hi. stopinjo, »dingač« pa po 800 do 900 Din za hi.
Jajca.
Cene so zaradi zmanjšane produkcije zopet nekoliko narastle, kot smo to napovedali v predzadnji številki ter se plačuje komad po Din 081 do 0’85. Nemčija plačuje franko Berlin — neocarinjeno IVi do 8 pfenigov (1-— do 108 Din).
trg.
izdatno znižanje lesnih tarifnih postavk, zlasti za drva in gradbeni les, se upravičeno domneva, da bo sledilo znižanje v najkrajšem času.
Dobave.
300 m3 jamskega lesa nabavi do 28.
i.	m. direkcija državnega rudnika v Velenju. Pojasnila pri Zbornici TOI v Ljubljani.
Ljubljanska lesna borza.
Položaj je neizpremenjen. Sklepi so se vedno minimalni, bilo pa je nekaj eksekutivnih prodaj.
Cene so stalne.
Povprašuje se po sledečem blagu:
Ca. 40 m3 bukovih hlodov od 1 m dolžine naprej, srednja širina od 15 cm naprej.
Mecesnovi plohi: 50 in 60 mm, 4 m doline od 18 do 40 cm širine, blago ostrorobo, Paralelno, očeljeno, I./II. garantirano brez srca. Cena naj se glasi fratnko vagon nakladalna postaja.
Večji kvantuin borovih podnic 50 in 60 mm debeline od 18 cm širine naprej, dolžina “'70, 2-90 in 3 m. Cena naj se glasi franko vagon nakl. postaja.
Večja množina bukovega žamanja suhega dvakrat vezanega 1 m dolžine. Cena Iranko vagon meja Postojna tranzit.
Hrastovi remeljni: 200 komadov 168X168, dolžina 1-70 m; 400 komadov 148X158, dolžina 0'65 m; blago mora biti brezhibno, torej L, srca in beljave prosto. Cena franko vagon Sušak pristanišče.
Hrastovi neobroblj. plohi v edini debelini 130 mm, do 2 metrov dolžine naprej; od 25 centimetrov srednje širine naprej. (Uzuelni za italijanske .železnice) ca. 75 m3, dobava julij, avgust. Prevzem na licu mesta. Cena franko vagon Sušak pristanišče.
220 komadov remeljnov, 48X98 mm, de iž. 5 m. Ker je dobava nujna, se prosi, da se navede dobavni rok in ceno franko meja Postojna tranzit.
Bukovi pragovi: ca. 30.000—40.000 komadov francoske tipe in sicer: 70% I. vrste, dolžina 2-60 m, 30% II. vrste, dolžina 2'60, cena naj se glasi franko vagon Sušak prist.
Hrastovi plohi I. z malo II., od 30 do 88 mm, navesti je treba, kedaj je bilo blago rezano ter koliko percentualnosti II. se nahaja.
Orehovi plohi: od 30 do 100 mm, blago mora biti samo iz prvih hlodov, suhota najmanj 1 leto. — Cena franko vagon meja Postojna tranzit.
Bukov prah: več vagonov. Cena franko vagon meja Postojna.
Remeljni: 58/58 nun, dolžina 6 m, 4300 komadov. Cena franko vagon meja Postojna. Navesti je treba najkrajši rok dobave.
Borzna
DENARSTVO.
Gibanje valute v tekočem tednu.
Uradni tečaj Prosti tečaj		
	Din	Din
1 angleški funt	274-90	274-80
1 amerikanski dolar	56-50	56-35
1 avstrijski šiling	8-—	7-98
1 belga	7-90	7-89
1 bolgarski lev	—•41	—■41
1 češkoslovaška krona	1-670	1-68
1 francoski frank	2-219	2-22
1 grška drahma	—■73	—■73
1 bol. goldinar	22-70	22-70
I italijanska lira	2-964	2-96
1 kanadski dolar	56-20	56-20
1 madžarski pengo	9-90	9-89
1 nemška marka	13-50	13-45
1 nemška marka	13-52	13-48
1 poljski zlot	6-34	6-35
1 rumunski lej	-•3360	—•35
1 švicarski frank	10-959	10-96
1 šfpanska peseta	6-58	6-63
1 turška lira zlata	247-—	247-—
1 zlati frank	10-950	10-96
1 turška lira	26-30	26-30
1 argentinski pezos	21-—	21-—
1 danska krona	15-13	15-13
1 švedska krona	15-18	15-18
1 norveška krona	15-13	1513
Za malenkost sta	nazadovala	ame-
likanski dolar in nemška marka. Španska peseta pa se je tekom tedna zo-Pet popravila, ker se je vlada konečno le odločila peselo stabilizirati, in sicer
poročila.
se bo stabilizacija izvršila najbrže na sedanji višini, kar bo v prid naši izvozni trgovini, zlasti lesu, ki se radi nestabilnosti španske valute navzlic obstoječi trgovinski pogodbi ni mogel razviti v zaželjeni merah.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Državni papirji: Vojna škoda prompt-no 433—434, 7 X-Blairovo posojilo 84 do 84 :10, 8% Blairovo posojilo 95—95-30, investicijsko posojilo 86—87, tobačne srečke 42 — ponudba, 1% posojilo Državne hipotekarne banke 71'50— 82-50, 4% bosanske agrarne obveznice 54.— do 34-20, begluške obveznice 75—80.
Okrepilo se je zopet Blairovo posojilo, tudi vsi drugi državni papirji so zelo čvrsti. Prvič notirajo tudi novo-izdane begluške obveznice.
Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 905 — 910, Kreditni zavod 175, Združene papirnice Vevče 130, Ruše 280— 300, Slrojne tovarne 75, Narodna banka 8250—8300, Trboveljska premo-gokopna 405 do 414, Union 194 do 196, Kranjska industrijska družba 288.
Papirji trboveljske so zopet nazadovali. Sicer stanje neizpremenjeno.
Novi konkurznl In poravnalni zakon.
(Nadaljevanje.)
Zastaranje terjatev se v poravnalnem postopanju zadrži od dneva prijave do poteka plačilnega roka, oziroma do pravomočne ustavitve poravnalnega postopanja, ano se je dosegla poravnava.
Uvedba konKurza na predlog kakega upnika med poravnalnim postopanjem ni obvezna, tudi ni treba dolžniku v tem času zahtevati uvedbo konkurza temveč se lo zgodi šele po končanem poravnalnem postopanju.
Poravnalnega sodnika imenuje poravnalno sodišče, ki ima tudi pravico kontrole njegovega poslovanja ter njegove odstavitve in imenovanja drugega poravnalnega sodnika.
poravnalnega upravitelja imenuje poravnalno sodišče izmrd neomadeže-vanih, zanesljivih in strokovno sposobnih oseb. Poravnalni upravitelj ne sme bm z dolžnikom v sorodstvu ali sva-sivu, tudi ne v razmerju posinovljenca Pri trgovskih družbah ne more postan | upravitelj kdo izmed družabnikov. Doiz-nikovi konkurenti ne morejo postati poravnalni upravitelji, kakor tudi ne osebe, na kateri bi vsled posebnih razmer prezadolženec lahko vplival.
Dolžnik in vsak upnik smejo zahtevati izmeno upravitelja v desetih dneh po postavitvi z navedbo razlogov za odstavitev.
Dolžnosti poravnalnega upravitelja so predvsem: seznanitev in proučitev z gospodarskim stanjem prezadolženca in z vzroki, vsled katerin so zastala plačila, kakor tudi proučitev izterljivosti ‘prezadolženčevih dolžnikov in ugotovitev pravilnosti njegove bilance ter primernosti ponujene poravnave, kar mora potrditi s svojim podpisom.
Upravitelj je dolžan skrbeti za to da se po možnosti nadaljuje dolžnikovo obratovanje in da se ne zmanjša njegovo premoženje. Ako popis pre-zadolženčeve imovine še ni sestavljen, mora sodelovali pri njegovi sestavi.
prijavljene terjatve mora zbirati upravitelj v posebnem seznamu ter jih predložiti dolžniku, da se v določenem ro-
ku izjavi, če jih priznava ali ne. Ako se dolžnik v določenem roku ne izjavi, se smatra, da terjatev priznava Poleg tega pa mora upravitelj tudi sam preizkusiti pravilnost prijav in vsako prerekanje v terjatvah naznaniti sodi-s<;u najkasneje do poravnalnega naroka.
Ako vrši upravitelj denarne posle, mora iz prejemkov kriti izdatke, potrebne za vzdrževanje obrata in gospodarstva; preostanek pa mora izročiti sodišču, ali ga z njegovim dovoljenjem obrestonosno naložiti.
Poravnalni upravitelj je odgovoren vsem udeležencem za škodo, ako je opravljal službo proti svoji dolžnosti
Poleg povračila vseh svojih strokov ima upravitelj pravico do posebne, po uoločene nagrade, ki se ozira na obseg podjetja, vrednost dolžnikove imovine in na uspeh, ki je bil dosežer za upnike. Tarifa se sme prekoračiti, ako je bilo upraviteljevo delovanje po-seono primerno, ali združeno z izrednim trudom, ali pa dosežen izreden uspeh.
Vsak dogovor upraviteljev z upnik5 ali z dolžnikom glede povračila stro-skov in višine nagrade je neveljaven
Poravnalni sodniK, ki nadzira upraviteljevo delovanje, sme odrediti, da dolžnikovo poslovanje preizkusijo posebni izvedenci. Ako se pokaže, da upravitelj ne vrši svojih dolžnosti, mu sme poravnalni sodnik naložiti kazen do 5000 Din in sme poleg tega odrediti, da opravlja njegove posle kdo drugi na upravneljeve stroške in nevarnost.
Poravnalno sodišče sme upravitelja odstaviti; vendar mora po možnosn prej zaslišati upravitelja in zaupniški odbor.
Zaupniški odbor, sestoječ iz 3 do 5 oseb imenuje po potrebi poravnalni sodnik iz vrst upnikov, ali pa tudi izmed drugih oseb.
Dolžnost zaupnisKega odbora je, podpirati upraviteljevo poslovanje in ga nadzirati ter opažene nepravilnosti javiti poravnalnemu sodniku, poleg tega
Pa mora pred poravnalnim narokom sestaviti poročilo o svojem poslovanju
>~iam upniškega odbora imajo pravico do povračila svoj~- stroškov in tudi do posebne nagrade, če so jim ‘•'li naloženi posebni posn. O obojem odloča poravnalni sodnik.
V	reševanju vseh važnejših vprašanj se mora poravnalni sodnik posvetovati z zaupniškim odborom, ki sklepa z večino glasov.
Terjatve v poravnalnem postopanju
morajo prijaviti prezadolženčevi upniki poravnalnemu sodniku najkasneje pet dni pred določenim poravnalnim narokom.
A k o upnik zahteva poleg tega prvenstveni plačilni red, ali izločitveno pravico, mora to v prijavi pravno utemeljiti.
Prvenstveno se poplačajo v poravnalnem postopanju sledeče terjatve:
1. stroški poravnalnega postopanja,
2. plače uslužbencem in provizije potnikom za poslednje leto pred uvedbo poravnave, ali za zadnje leto pred dolžnikovo smrtjo, ako je prezadolženec umrl pred uvedbo postopanja ter poleg
Praktični
Klošč iz kože.
Ako se ti je zaril v kožo klošč, ne poskušaj ga odstraniti nasilno, ker mu pri tem navadno odtrgaš glavo, ki ostane v koži in povzroči gnojenje in bolečine. Pokapaj klošča precej močno z alkoholom, žganjem ali s kolinsko vodo, na kar ga po preteku minute z lahkoto izvlečeš. Ako nimaš pri roki nobenega teh sredstev, je dobro tudi olje, ki napravi rano in kloščevo glavo giadko.
Olupki limon in pomaranč
so kaj primerna aromatična prideva v kuhinji, služijo pa tudi za pripravo raznih likerjev. Da jih ohranimo daljšo dobo vsako vrsto zase ter zalijemo s čistim porabne, jih vlagamo v steklenico — špiritom. Tako ohranjeni olupki so pora! mi vedno v kuhinji, špirit sam pa zamorenno porabiti za napravo likerja potom dodatka sladkorja in vode.
tega Še za čas od njegove smrti do uvedbe poravnave. Te terjatve pa se poplačajo samo do zneska 20.000 Din.
3. pogrebni stroški, če je dolžnik umrl pred uvedbo poravnave, oziroma najpotrebnejši pogrebni stroški, če je umrl po uvedbi poravnave.
4. zapadle davščine za dobo do treh let nazaj pred uvebdo postopanja z izjemo onih davščin, ki se plačujejo iz gotovih predmetov.
5. z zakonom predpisani zavarovalni prispevki (boln. blagajna, pokojnina in slično.
6. terjatve zdravnikov, babic, bolničarjev in lekarnarjev iz zadnjega leta pred uvedbo poravnave, oziroma pred smrtjo dolžnika za vse osebe, ki so pripadale k njegovemu vzdrževanju.
7. zahtevki za poravnavo škode, ki jo je dolžnik napravil kot skrbnik ali varuh svojim varovancem, če so bile prijavljene najkasneje dve leti potem, ko je dolžnik nehal biti varuh.
8. stroški organizacij za zaščito upnikov, ako so te organizacije priznane po pravilniku, ki ga izda minister pravde sporazumno s trgovinskim ministrom.	(Dalje prih.)
nasveti.
Snaženje šip.
Od solnca in drudih vplivov postanejo nekatere šipe motne, posebno če jih dalj časa ne snažimo. Take šipe se dajo lepo osnažiti, če jih odrgnemo močno z mladimi koprivami.
Kožuhovina poleti.
Znano je, da so največji sovražniki kožuhovine razni molji, vsled česar jo je potrebno med poletjem večkrat pregledati, če tudi smo jo zavarovali s tem, da smo jo posipali z naftalinom, ali jo hranimo močno zavito v časopisni papir, ki prav tako odganja molje, ima pa to dobro lastnost, da ne diši tako ostro.
iPrezračenje kožuhovine naj se vrši na suhem zraku, najbolje na prepihu, nikdar pa ne na solncu, ki je največji sovražnik kožuhovine.
Motvoz Grosuplje.
448
Tiikovine
ki jih potrebujete v Vašem poslovanju : Račune, pisemske papirje, memorandume, cenike, naročilnice v blokih, kuverte, etikete ter sploh vse komer-eijelne tiskovine Vam dobavi hitro in lično izdelane po najnižjih cenah
Tilkama „MERKUR“ Ljubljana
Oregorčičeoa ulica 25 - Telefon 2552
Z* twčja naročila *ahtevajte proračune I
Trgovci, nabavljajte svoje potrebščine pred vsem pri tvrdkah, ki z oglasi podpirajo vaš tisk!
Najboljše med najboljšim vrvarskim blagom se izdeluje v Grosupljem.
Varstvena znamka garantira za izbrano, ne-prekosljivo kvaliteto. To je blago, ki bode zadovoljilo Vaše odjemalce, a Vam zagotovilo trajen dober zaslužek, ki ga dajejo le zadovoljni odjemalci. — Poskusite tudi Vi!
Obvestilo!
MANUFAKTURNA VELETRGOVINA R. MIKLAVC, «Pri^ škofu*, Ljubljana, katera obstoja že preko 60 let in razprodaja na debelo in drobno manufaktumo, sukneno in vse v to stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje.
Tvrdka drži na zalogi samo blago iz priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda.
Za mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka
R. MIKLAUC
„PRI ŠKOFU" - LJUBLJANA
Lingarleva — Medarska ulica — Pred Škofijo
ZRCALA IN BRUŠENA STEKLA IZDELUJE TVORNICE OGLEDAL
A. VRHOVEC, LJUBLJANA
ZA GRADOM ŠTEV. 9 (na koncu Streliške ulice)
»Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke!
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
^VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE
IVAN JELAČIN, LJUBLJANA
ZALOGA SVEŽE PRA- HfeT	TOČNA IN SOLIDNA
ŽENE KAVE, MLETIH	POSTREŽBA 1
DIŠ AV IN RUDNINSKE IBSShK 1 VODE jnr^ | ZAHTEVAJTE CENIK!
Lostnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec*. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur*: Otmar Michalek, oba v Ljubljani.