33 Didakta | februar 2013 Eko šolska praksa Prometna vzgoja – vzgoja za življenje Mojca Vrtin OŠ Trnovo Dandanes si življenja brez prometa ne mo- remo več predstavljati. Zaskrbljujoči pa so podatki, da še zmeraj eno tretjino izpustov CO 2 v ozračje povzroča promet. Kljub temu da potekajo številni projekti v okviru izo- braževalnih in drugih zavodov, se mi zdi še posebej pomembno, kako se zavedamo povezanosti prometne vzgoje in vzgoje za trajnostni razvoj ter s tem uresničevanja ene- ga izmed njegovih ciljev varovanja okolja in našega zdravja. Uvod Slovenija bi morala glede na zahteve Kjotskega protokola v obdobju 2008-2012 zmanjšati količino izpustov toplogrednih plinov v povprečju za 8 % glede na iz- hodiščne količine izpustov iz leta 1986. Največ izpustov toplogrednih plinov izvira iz sektorja energetike (81,8 %), kamor pri- števamo tudi promet (Zlobec, Žitnik 2012). Nedavno smo lahko v torkovi oddaji Pre- verjeno spremljali prispevek o tem, kako čist zrak imamo v Ljubljani. Jutranji tek po Tivoliju v zimskem času le ni tako zelo zdrav. Zrak je v tem delu Ljubljane uma- zan zaradi pregostega prometa in vedno bolj tudi zaradi vračanja na star sistem kurjenja z drvmi. Prašni delci presegajo dovoljeno vrednost, kar kažejo okoljski merilni sistemi. Delci, ki jih vdihujemo, so povzročitelji številnih bolezni, najbolj so nevarni za ljudi, ki imajo težave s sr- cem, ožiljem in dihali. Izpostavljeni so tudi športniki (tekači) in majhni otroci. Čas, v katerem živimo, nas nenehno preganja in nam s tem narekuje tudi tem- po življenja. Menim, da dandanes niko- gar več ne zanima, kako bo nekdo prišel npr. iz Maribora v Koper, pomembno je samo, da bo na cilju pravočasno. Kdo se bo pol dneva vozil z vlakom, če pa lahko z avtomobilom pride na cilj v dveh urah? Enostavno se ne izplača. Veliko je govora tudi o podpiranju lokalnega gospodarstva, na drugi strani pa so police trgovin zalo- žene z izdelki s tujega trga, ki so cenejši in večini bolj dostopni. Ob nakupu cenejše hrane seveda ne bomo pomislili na vso pot, ki jo je hrana naredila, preden je prišla na police, kaj šele na izpuste škodlji- vih plinov v ozračje. Otroci imajo veliko aktivnosti in izven-šolskih dejavnosti, vsaj po tri na dan, toda s čim se pripeljejo nanje? Sprašujem se, ali je res nemogoče izboljšati situacijo za dobro vseh? Je sistem preveč tog in ni možno ustvariti nekega smiselnega povezovanja? Prve izkušnje V času študija sem prejela veliko kori- stnih informacij, ki so se navezovale na prometno vzgojo v šoli. To so bile teore- tične in praktične vsebine kolesarskega izpita. Vendar se mi je kljub vsej tej po- plavi informacij porajal dvom, kje neki bom lahko vse to znanje uresničila, saj učiteljica razrednega pouka težko dobi delo v šoli. Takoj po diplomi sem začela s pripravništvom na osnovni šoli v svojem domačem kraju. Takrat sem se lotila tudi obširnega projekta o prometni varnosti otrok. Šola je zaradi njegove uspešne iz- vedbe postala bogatejša za en dokument, ki ga je potrebno vsakoletno pregledati in dopolniti, v kolikor nastanejo spremembe v prometu in zakonodaji. Takrat še nisem veliko razmišljala o tem, kako pomembna je vožnja s kolesom ali uporaba javnih prevoznih sredstev za zmanjševanje izpu- stov toplogrednih plinov v okolje. Kraj je majhen, prometa ni veliko in ljudje dokaj dobro skrbijo za svet okoli sebe. Svoja razmišljanja in znanje sem morala razširiti, ko sem začela opravljati delo učite- ljice podaljšanega bivanja na OŠ Trnovo. Tu sem se lotila svojega drugega projekta na temo prometno-varnostnega načrta šole. Ta je bil varnostno bolj obširen in zahteven predvsem zaradi tega, ker so ceste veliko bolj obremenjene, saj je šola le pet minut iz centra Ljubljane, zraven nje pa poteka prometnica, ki je ob jutranjih in popol- danskih urah zelo obremenjena. Zato je zelo pomembno, da so otroci obveščeni, katere poti so najvarnejše in katerim se je bolje izogniti. Varne poti so namenjene predvsem pešcem in kolesarjem, ki so v prometu še zmeraj najbolj ogroženi. Evropski teden mobilnosti V dogovoru z razredno učiteljico že dru- go leto zapored posvečava cel teden v mesecu septembru (16.9. - 22.9) tednu mobilnosti. V tem času se učenci srečuje- jo z različnimi vsebinami in smernicami trajnostnega razvoja, likovno ustvarjajo, 34 Didakta | februar 2013 Eko šolska praksa pišejo spise, izdelujejo plakate in podobno. Slogan vedno povezujemo s prometno vzgojo. Letošnji slogan se je glasil Prava smer je gibanje. Vsebina ne bi smela biti aktualna samo en teden, temveč bi morala biti razlog za nadgradnjo težnje, da bi v mestih živeli s čistim zrakom in z manj hrupa (Zlobec, Žitnik 2012). Prometno vzgojo v povezavi s kolesarskim izpitom in smernicami trajnostnega razvoja vidim kot nerazdružljive sopotnike pri obravnavi snovi. Veliko otrok pride v šolo s kolesom. Toda vsak, ki ga vprašamo, zakaj se mu zdi to dobro, bo najprej odgovoril, da zaradi rekreacije in telesnega zdravja. Otrok torej sledi eni smernici trajnostnega razvoja, ki nikakor ne sme in niti ne bi smela biti zanemarljiva – še zmeraj pa ostaja vpra- šanje varovanja okolja. Kaj pravijo učni načrti Trajnostni razvoj je v učnem načrtu za spoznavanje okolja prvič omenjen v opre- delitvi predmeta, kjer piše, da predmet spodbuja vzgojo in izobraževanje za traj- nostni razvoj, saj primerno vključuje med- sebojno povezana okoljska, gospodarska in družbena vprašanja (Učni načrt Spo- znavanje okolja 2011: 4). V splošnih ciljih za 1. triletje je navedeno, da cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim (Učni načrt Spoznavanje okolja 2011: 5). Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: • vključuje odnos med človekom in na- ravo ter odnose med ljudmi; • vodi do razumevanja vsestranske zveze med naravnim, gospodarskim, druž- benim in političnim sistemom ter do razumevanja soodvisnosti ljudi, ki ži- vijo v različnih delih sveta; • skuša dejavno in tvorno reševati zdaj- šnja in prihodnja okoljska in družbena vprašanja človeka (Učni načrt Spozna- vanje okolja 2011: 28). Ker moje področje zadeva prometno vzgo- jo, sem pri pregledu učnih načrtov ugoto- vila, da se pri spoznavanju okolja učenci v prvem in drugem razredu učijo o pravilih obnašanja v prometu in prevoznih sred- stvih, spoznajo varno pot v šolo, osnovne prometne znake v okolici šole, pomen vi- dnosti v prometu v različnih vremenskih razmerah in prometna sredstva. Vsebine, ki bi zajemala vpliv prometa na okolje, ni. Vpliv prometa na okolje je kot vsebina obravnavana šele v 3. razredu. Tukaj je izredno pomembna vloga učitelja, da opo- zarja na vplive in posledice onesnaževanja zraka (in okolja) ter skuša skozi praktične vsebine približati sodobni problem. Vsebine trajnostnega razvoja so v 4. razre- du pri predmetu naravoslovje in tehnika omenjene v splošnih ciljih, kjer se učenci navajajo na sodelovanje pri odločanju o večjih znanstvenih in tehničnih projektih, za katere je treba skupaj in vnaprej preso- diti, ali so etično sprejemljivi, tehnološko smotrni in gospodarsko obetavni (Učni načrt Naravoslovje in tehnika 2011: 6). Po pregledu zasledimo, da je trajnostni razvoj eden izmed standardov znanja, saj se učenec zaveda, da je človek odgovoren za trajnostni razvoj (Učni načrt Naravo- slovje in tehnika 2011: 22). Cilje predmeta uresničujemo skozi spoznavanje in razu- mevanje pojmov, razvijanje spretnosti, izvajanje postopkov ter oblikovanje stališč. Trajnostni razvoj je eden izmed pojmov, ki ga učenci obravnavajo pri temi živa bitja (po Učni načrt Naravoslovje in tehnika 2011: 25), prav tako pa velja za aktualno temo, ki jo lahko vpletamo v skoraj vse teme po lastni presoji in izboru učitelja. V učnem načrtu za naravoslovje in tehniko v 4. razredu so v tematskem sklopu ‘’Sile in gibanja’’ štirje cilji, ki se navezujejo na vsebino varnosti v prometu. Ni pa zaslediti konkretnega cilja, ki bi se ponovno nave- zoval na vpliv prometa na okolje. Torej gre za aktualno temo, ki jo lahko vpletamo v skoraj vse teme, ni pa nujno. Če mora učenec znati našteti vrste prometnih zna- kov, potem se mi zdi enako pomembno, da zna poskrbeti za svoj delovni prostor, pospraviti za seboj papirčke, pravilno ločiti odpadke, biti spoštljiv do sebe in drugih. Tisti cilji, ki jih ni v učnem načrtu, se ne ocenjujejo in jih učenci ne bodo vzeli resno. Učenci znajo odlično povedati, kaj je nestrpnost, pri sami igri pa ne znajo počakati, da soigralec opravi svojo potezo. Pomemben vidik bi moral biti, kako od teorije priti k osmišljanju, ponotranjenju cilja (navade, delovanja). Učni načrt za družbo zajema vsebine in cilje, ki se prav tako povezujejo z vzgojo in izobraževanjem za trajnostni razvoj Foto: Mateja Potočnik Jordovič 35 Didakta | februar 2013 Eko šolska praksa (vsebine in cilje smo našteli že v okviru učnega načrta za spoznavanje okolja). Učenci v okviru prometne vzgoje v 4. ra- zredu spoznavajo varne strategije ravna- nja v prometu in vpliv zunanjih dejavnikov na varnost v prometu (vreme, prometne površine). V 5. razredu usposabljanje za vožnjo kolesa predvideva teoretično in praktično usposabljanje ter vožnjo v re- sničnem prometu. S teoretičnim usposa- bljanjem pričnemo v 4. razredu devetletne OŠ. Nekaj teoretičnih osnov o prometnih predpisih pa so učenci že pridobili v prej- šnjih razredih pri predmetih Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika, Družba itd. Za teoretično usposabljanje načrtu- jemo približno 15 ur. Za preostali del pa lahko načrtujemo kolesarski krožek kot interesno dejavnost, ki ga uvrstimo tudi v letni učni načrt. Kolesarski izpit V 5. razredu devetletne OŠ nadaljujemo z usposabljanjem za vožnjo kolesa z vožnjo po spretnostnem in prometnem poligo- nu. Pred tem starše seznanimo s potekom usposabljanja in pridobimo njihovo soglas- je, da je njihov otrok vključen v usposa- bljanje za vožnjo kolesa. Sledi vožnja po spretnostnem in prometnem poligonu ter vožnja v prometu (Javna Agencija RS za varnost prometa). V šolskem letu 2011/2012 sem učence 5. razreda vodila skozi simulacijo in opravlja- nje teoretičnega dela kolesarskega izpita. Učenci so pred pravim izpitom opravili kar nekaj simulacij, skozi katere so spo- znali nov način opravljanja izpita, hkrati pa izpopolnjevali znanje, ki ga mogoče še niso osvojili. Učenci lahko vadijo tudi doma s pomočjo spletne strani, ki je vsem prosto dostopna. Teoretični izpit lahko opravljajo trikrat, če ga tretjič ne opravijo, lahko ponovno pristopijo šele naslednje leto. Da se učenci radi pripeljejo s kolesom v šolo, priča zapolnjen prostor, namenjen kolesom. Kaj narediti? V listini Združenih narodov Desetletje vzgoje za trajnostni razvoj 2005―2014 je zapisano: »Vzgoja za trajnostni razvoj je vseživljenjsko prizadevanje, ki spodbuja posameznike, institucije in družbe, da gle- dajo na jutri kot na dan, ki pripada vsem nam – ali pa ne bo pripadal nikomur.« (Vzgoja za trajnostni razvoj 2005: 1) Vse- kakor bi bilo torej potrebno, da se prvi- ne trajnostnega razvoja v večjem obsegu vključijo v kurikularne dokumente. Ne govorim o tem, da vsebine niso vključene, pač pa so preveč splošne. Glede na učitelje- vo avtonomnost obstaja veliko vprašanje, ali se dejansko izvajajo in obravnavajo ter koliko časa in predvsem kakšen poudarek jim je namenjen. Govorimo o dejavnostih, ki povečujejo učenčevo odgovornost do narave, okolja, teh pa je po pregledu učnih načrtov vsaj v obdobju od 1. do 5. razreda pri predmetih Spoznavanje okolja, Naravo- slovje in tehnika vsekakor premalo. Kaj kolesarjem omogoča mesto? Po opazovanju Slovenske kolesarske mreže se število kolesarjev v mestih povečuje, ure- ditev kolesarske infrastrukture pa zaostaja za tem trendom (Gruden 2012). Ljubljana še zmeraj velja za mesto, ki ni prijazno za kolesarje. Poleg splošne slabe ureditve, kolesarjem neprijazne in neprilagojene zakonodaje ter nizke ravni prometne kul- ture je Ljubljana polna problematičnih točk za kolesarje. Te so kot nekakšne pasti posejane po mestu – od dotrajanega tlaka in previsokih robnikov prek drogov sredi kolesarskih stez do nepreglednih križišč, stez “ponikalnic” in “obvozov” za kolesarje (Pasti za kolesarje v Ljubljani: 2012). V občini Ljubljana poteka samopostrežni sistem sposojanja koles ‘bicikelj’. Vse infor- macije so nam dostopne na spletni strani Mestne občine Ljubljana pod naslovom ‘’Kolesarjenje v Ljubljani’’, kjer izvemo o mestih sposojanja, ceni in urniku izposo- je. V primeru, da ne moremo uporabiti kolesa, imamo na voljo javna prevozna sredstva, kot sta vlak in avtobus. V kolikor bomo želeli ohraniti planet še za nadalj- nje generacije, bomo morali razmišljati o zaprtju mestnih jeder in izboljšanju in- frastrukture za kolesarje. Zaključek Že več kot le desetletje nazaj so bila skle- njena prizadevanja in sprejete strategije, s pomočjo katerih naj bi izboljšali življenjske pogoje za sedanje in prihodnje generaci- je. Če želimo, da bodo rezultati vidni v prihodnosti, moramo v tem duhu vzgajati mlade in jim ponuditi čim več možnosti za lastno presojo in kritično razmišljanje. A kaj, ko nam tempo življenja prinaša čisto drugačno sliko. Sliko, ki jo lahko dopol- nimo z majhnimi potezami, če le imamo voljo, vztrajnost in dovolj poguma. V prvi vrsti je pomembna vzgoja doma, otroci bodo v vrtcu in šoli znanje nadgrajevali in zavest širili naprej. Učni načrti predvideva- jo obravnavo aktualnih tem, kot je vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj le v smislu, da jih učitelji ‘lahko’ sami ustrezno vključujejo in medpredmetno povezujejo. Še vedno pa ostaja v učiteljevih rokah, kako bo temo nadgradil in osmislil. Literatura Učni načrt: Program osnovna šola: Spoznavanje okolja. (2011). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Učni načrt: Program osnovna šola: Naravoslovje in tehnika. (2011). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Učni načrt: Program osnovna šola: Družba. (2011). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Kolesarjenje v Ljubljani: < http://www.ljublja- na.si/si/zivljenje-v-ljubljani/promet- infra- struktura/kolesarstvo-v-ljubljani/>. (Dostop 3.1.2013) Vzgoja za trajnostni razvoj:< www.mss.gov. si/.../razvoj.../trajnostni_razvoj/trajno.... > (Dostop 3.1.2013). Mojca Zlobec, Mojca Žitnik: Evropski teden mo- bilnosti 2012: (Dostop 5.1.2012). Mateja Gruden: Razvijati kolesarje, ne avto- mobiliste:< http://www.delo.si/novice/slo- venija/razvajati-kolesarje-ne-avtomobiliste. html> (Dostop 13.1.2013). Javna agencija RS za varnost prometa: (Dostop 9.1.2013). Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do douniverzi- tetnega izobraževanja: (2007). Ministstvo za šolstvo in šport.