VSEBINA
3 Zgodbe z natečaja:
Prvonagrajenka: Andrej Lulman: Zgodba o Filipu
Drugonagrajenka: Jani Virk: Amerika, Amerika
Tretjenagrajenka: Rade Krstić: [Delirij
40 Pesmi:
Vojin Kovač-Chubby {\949-m5)
Milan Vincelič: Apokrifi
Esad Babačić: Igralec tragedije
Brane Mozetič: Pesmi
Boris Hudeček: Šopek bezga
Željko Kozinc: Ekloge o svobodi
Denis Poniž: Kamnaste in poletne, nočne in moraste
Lidija 1960- 1982)
68 Esej:
Luka Novak: Kič in glasba pri Kunderi
Taras Kermauner: Aristofan in politična drama (nadaljevanje in konec)
95 Prevod:
Ezra Pound: Canto LXXXI
99 Razgledi po svetu
Milan Kleč: Sava, Ljubljana, Praga, Pariz, Beograd, Donava
Andrej Brvar: Spoštovani
108 Šola kreativnega pisanja:
Jože Stabej: Te opaja poet?
Robert Komljanec: Nade dan
119 Branje:
Peter Kolšek: Deset dni s Tarasom Kermaunerjem
Vid Snoj: Primer: slikarska žanrska poezija
Znotrajliterama smer postmodemizma
Denis Poniž: Med Pokrom in Soy realidad
Tadej Zupančič: Zadnje, Klečevo razodetje
Marko Crnkovič: Marjan Rožanc in Sentimentalni časi
Luka Novak: Emil Filipčič in allen Gestalten
LITERATURA
Zgodbe z natečaja
Prvonagrajena zgodba
Andrej Lutman
Zgodba o Filipu
Niste jedli potice, kajti bila je pretopla za tisti prostor.
Pred okni so žvrčaie čebele. Bila je velika stavba z velikimi okni brez velikih ža-
luzij. brez velikih šip. brez velikih pogledov. Prazen les in rožnat beton.
Obiskovalci in obiskovalke zapolnite stojišča. Na čelih imate pritrjeno ugaslo
svetilko. Obiskani prostor je obkrožen z velikimi ogledali, ki kot vaše prikazni
lebdijo nad tlemi. Izpod prikazni sejejo svetlobe mleka. Kamnine tal so zamašče-
ne z blatom vaših sledi. V sredi prostora je visok opečnat dimnik, ki prebada
strop. Strop je steklo spranega neba.
Najprej je kamenje. Je sam začetek sploh pomemben? Verjetno, a ga ne poznaš.
Skratka: kamenje, srebrno sivo z nadihom zarje in motnosti lesa.
Na vzpetini pred vrhom griča seje prevračala rožnata kocka, prebodena z ne-
šte\nimi črnimi in sivimi kvadrati. Prednja stran je grozila s pokopom. Pritisnil
sem rdeč gumb. daje zazvonilo, in odsunil ploskev.
Potlej je dre\je. Prestaro, da bi potrebovalo prst. Sadeži in listje. Drevje brez po-
drastja. ki bi rodilo in vzgajalo prst. Zato prihropejo vetrovi, daje drevje brez lis-
tja. sadežev in skorje.
3
Ogledala zavetrijo, da se lahko v njih obiskujete. Svetlobe pod njimi ugašajo,
zato potisnete rdeče kable svetilk med kamenje tal, da vam čela zažarijo v žarkih
prostora, ogledal in prikazni.
Prednja stran kocke je grozila z naprej. Stopil sem korak nazaj, se zazrl v okna in
ugledal čebele: črne, zelene, modre lise nekje nad vrhom stene. Modre lise so be-
žale na levo, v zahod. Oblaki in svinčeni zaboji modrega in zelenega blata pred
stavbo so me ustavili, da nisem zgubil stremena in stenja oči v lisah in oknih in
čebele in dežna kaplja na dlani. Dvignil sem najbližji zaboj in vstopil.
Izza ogledal se vam priklatijo klateži. Žarki vaših čel jih slepijo, da se vam zme-
deni vozljajo med nogami. Iz kamenja ruvajo rdeče kable svetilkam, po velikih
ogledalih lepijo čme in sive kvadrate in prostor zgubi svetlobo.
Nastane noč. Pod drevjem se klatijo nočni klateži. Obuti so v debele cokle iz
mladega drevja, da jih mastno kamenje tal ne prisili v mirovanja.
V puščobi notranjih oblik si zagledal duše, ki so polegale po predpražniku. Pre-
stopil sem predpražnik z dušami, oprl zaboj ob desni kolk in stekel po stopnicah
navzgor pred prvo veliko okno, ki je bilo sestavljeno iz sončne pokrajine travni-
kov. gričev in daljave. V trenutku, ko sem s prosto roko tipnil skozi okvir, da bi
dosegel visoki opečnati dimnik, ki je pošiljal v nebo zagonetne podobe, je zaze-
\ al močan prepih, tako močan, da sem samo zaradi zaboja ostal na istem mestu,
le glavo mi je zasukalo naokoli, da si še ujel duše, ki so s predpražnika hušknile
\en.
Tema vam stre orehe oči. tišina vam odtrže liste sluha, dotiki ogledal postržejo
moko vaše kože. Strop neba presvetlijo žarometi sonca, da popadajo dobrote va-
ših teles med mastno kamenje tal.
Klateži so zelo začudeni, kojih zasuje listje in sadeži in prah lubja jih prekrije.
Prilepijo se ob kamenje in v nepoznanem strahu začno žvečiti dobrote drevja.
Pozabijo na cokle in v plesu se začno zahvaljevati pustemu drevju. Drevje jih ne
razume. Ples jim da vedeti, da kamenje nima več vpliva nad njimi. Pozabijo na
cokle, ko z bosimi udi tekajo po mastni sveži prsti proti travnikom, proti visoke-
mu opečnatemu dimniku, proti zagonetnim podobam sončnega neba.
Zaradi prepiha nikakor nisem zmogel v rniti glave \ prejšnji položaj. Skušal sem
si pomagati s prosto roko. ki sem jo še vedno molel proti dimniku, ki je v steklo
neba pošiljal zagonetne podobe.
Prijel sem se z njo za glavo, a kakor hitro sem jo potegnil k sebi. je prepih pone-
hal in vse se je začelo znova. Le duše se še niso vrnile. Odložil sem zaboj, da sem
si lahko z obema rokama dobro zmasiral otrpli vrat. še parkrat zasukal glavo v
nasprotni smeri prejšnjega zasuka, pobral zaboj s tal. ki so bila. sem šele zdaj
opazil, ker sem jih šele zdaj pogledal, steklena, da sem videl do prsti in kamenja.
Ш pri tem pobiranju zaboja sem bil tako neroden, da sem poškropil tla z modrim
blatom iz zaboja. Blato na tleh je postalo zeleno in res nisem vedel, kaj bi.
4
»...in Filip ujame zadnji viličar.«
»S človeškim zatrt šimpanz,« je bila pripomba, ki jo je izrekla starka po nemem
poslušanju zgodbe. Dvignila seje iz gugalnika in skupaj sta se odgugala: gugalnik
proti velikemu oknu, starka proti osebi nasproti okna in nje.
»Poglej skozi ono veliko okno. Kaj vidiš?«
»Vse stvari so danes blizu: travniki, dimnik, griči, nebo, sonce. Dež bo,« je kon-
čala oseba po temeljitem in utrudljivem zračenju oči.
Spet sem odložil zaboj. Zavedel sem se, da imam odkritje, da so tla steklena, da
se vidi do prsti in kamenja, da me tako odkritje preseneti, da pogledam v strop in
skozi in zapazim dve sohi nekje pod sončnim nebom. Ena se enakomerno guga,
ena je pri miru. Ena pahne od sebe stvar, s katero se je očitno gugala, in krene
proti mirujoči, in tudi ona, ki se ni gugala, obmiruje pred ono, ki se je gugala.
Tako obe mirujeta. Najprej si pomislil, da sta se dve duši vrnili ali pa sploh ni-
sta nikjer bili, pa nekako nisi bil prepričan v to misel.
V od sonca razžarjeni prostor pride hlapec. Z velikih ogledal odlepi velike črne
in sive kvadrate in jih strže v kvadratke. Vsakega obiskovalca in vsako obisko-
valko (razen tebe in tebe) natre z vodo, da začutite potni hlapčevi roki. Moka va-
ših teles se pomeša s slano vodo in hlapec vsakemu izmed vas (razen tebi in tebi)
prilepi kos kvasa namesto odpadlih uhljev. Kvas naredi svoje in vzidejo vam
ušesa lepa kot sonce, ko vam jih hlapec prelije z rumenjakom. Očesni skodelici
vam zapolni z v rum namočenimi rozinami, da se zagledate v ogledala vaših pri-
kazni. Dotipljete cokle, ki so ostale za klateži, in jih pomečete v ogledala; ta se v
kriku razíete, da se vsak (razen tebe in tebe) lahko reži le drugim (tudi tebi in te-
bi). ko vam hlapec da v vlažna usta rožnato kocko sladkorja.
»Poglejva, kje se klati Filip. Nočem, da dež spere barvo po travnikih. Tako ali
tako so dovolj zeleni. Tudi modro je treba spraviti. Nebo jo bo še kako potrebo-
valo.« je menila starka in upognili sta uveli telesi in nategnili žilnata vratova.
»Prisegel bi, da sta sohi svoj zgornji del naravnali name. Pri kom bi lahko prise-
gel?« sem se bolj za hec zgrozil. Pogledal sem v tla, v sledove blata, ki jih kar ni
bilo. Res, na kaj bi lahko prisegel? Prav tako bi lahko prisegel, da je blato, s kate-
rim sem po nerodnosti poškropil tla, res bilo po tleh. daje res iz modrega postalo
zeleno, da seje vse to zgodilo res le zaradi moje nerodnosti, da sem prek in skozi
vsa ta stanja spoznal, da so tla steklena, da je'strop steklen, da, vse to lahko pri-
sežem.
Ko se nasitite režanja drug drugemu, nategnete uvela telesa, da vam izstopijo
žile. in vsi (razen tebe in tebe) pogledate za hlapcem.
Blata po tleh ni bilo. Pogledal sem v zaboj in se prepričal, daje modro blato še v
njem. Tudi tla so bila steklena, tudi strop je bil steklen, in sohi, zgornji del soh je
bil na meni.
»Pri meni priseži, vame sezi in name priseži!« seje stopnjeval glas prav blizu za
mano, da sem se ozrl, nato obrnil, planem in strgam pisano halio s telesa. Vzbur-
5
jeno kričim: »Tisti ,name priseži' je ,name prileži' in I je s, ker gre I v s in s na 1,
kajti brez prilege ni prisege in s je i!«
»Ljubezen in sram je vse, kar pozna in zmore,« je zašepetala starka. Iz bisage, ki
jo je imela obešeno za steno, je vzela pest koščkov rdeče žice, in to vsebino pesti
z vso močjo radovednosti vrgla ob tla. Žičice so bile razsute po tleh.
Starka se je zastrmela vanje, zrla v odnose med njimi in zaspano, a preudarno
spregovorila: »Postavil si boš drevje. Pusto boš poruval iz zemlje in ga spet potis-
nil vanjo. Drevje bo ozelenelo. le dve drevesi bosta ostali enaki izruvanemu. Vz-
ljubil ju boš. Nespremenjeni drevesi bosta dajali senco oblačnemu dnevu in v
mraku kitili drugo. Ostale ti bojo jame za izruvanim drevjem. Vsako jesen jih
boš zasipal z listi, s sadeži in z govnom. Ko bojo jame zasute, boš rekel, da si sre-
čen, in ko boš žalosten, boš dejal, da si večen.«
Po teh besedah je njih vzroke in vzorce previdno pobirala s tal, jih potiskala v
usta in mrmraje použila.
Gledal sem telo z občudovanjem nagote: napete obrazne in bradne mišice, roki,
spuščeni ob svetlikajoči se potni koži, nogi vzravnani do tam, kjer mi ustavi po-
gled. Približam se; dam si v roko pribežališče oči.
»Ti je tek oznojil kožo? Nisem te slišal.«
»Čakanje me poti. Dolgo si gledal skozi okno. Grob si.«
»Prestrašil sem se te; kot prikazen. Nisem te videl. Tudi tedaj ne, ko se mi je od
prepiha zasukala glava. Videl sem duše.«
»Jaz sem telo, zdaj nago.«
Hlapca ne ugledate, pač pa nago telo med razbitinami bivših ogledal. Kar ozele-
nite (razen tebe in tebe), ko si pripovedujete med seboj:
-	Imam telo, ki meje naučilo le boljše samote. Mislim si. da ko steče enkrat po-
tlej ni več problemov... Ne, niso hujši, večjih je. Kolikor je teles.
-	Samo eno telo je; še tega ne razumem. Nikoli se ne potrudim v kaj takega.
Morda se zdi, kot da razumem. Nikoli se ne potrudim v kaj takega. Morda se
zdi, kot da razumem, zaradi kimanja v nasmešku, ko ga dojemam. Dojemam že,
nagoto; razumem ne.
-	Trdim, da se z vsemi telesi tako ali tako ne da; poskusim pa lahko. In tu so pro-
blemi: eno ali vsa. Oziram in zaziram se vanja. Lepa so. Tudi krasna in ostudna.
Zamenjujem jih in varam. Pa saj se vsa poznajo med sabo.
-	Spomnim se, kako včasih sledim telesu, naklepam presenečenje, ko ga gledam
od zadaj in hočem, da se obrne, počaka, da mi ga ne bi bilo potrebno ogovoriti in
prehiteti. Lahko bi bila samo prijatelja. Telo in telo.
-	Ne! Prijateljstvo ni dovolj. Hočem posest. Tedaj je moja gotovost večja. Kli-
čem si jih v spomin, vsa telesa, na odgovornost. Moje telo je neodgovorno, he.
Tudi odgovorov ne vem. Telesa me kot sama dejstva prepričajo, da ni zaman.
Kot upanje in priprošnja. Ostalo je balast dolgih pogledov.
-	Za telesi mi ostaja duh po otrocih. Z njih vonjam življenje, pa kakršnega že
imajo. Tudi srečna so med njimi, vsaj tako mi zatrjujejo. Verjamem in ne zavi-
dam; kot da mi je vseeno.
6
-	Redko vonjam telo. V meni ni največ gotovosti, ko se spletam s kakšnim. Zato
vedno vnaprej rečem nekaj v opravičilo. Mnogokrat ga tu polomim, paje razo-
čaranje popolno. Telo, ha.
-	Želim si teles. Čim več in vsako in zase in zame. Po prvem premor, potem pa
čim več. Tudi v premoru je želja, ki se ne premore več, zato ostane zgolj želja.
Zdaj sem v premoru. Kdaj pride naslednje? Kar tukaj? Zdaj? Kar pride in ostane.
Spet za nekaj časa in za nekaj dejstev in dogovorov. Nočem se prepirati. Slovo je
daljše, zato več prinese. Spoznanja, kaj?
-	V grozo me spravlja prisebnost teles. Ni jih strah, le nekako ne predajajo se
rada. Kot igra, ki zdolgočasi in le včasih razvedri pokrajine večerov. Tisto zaso-
plost sveč imam v mislih.
V tišino stekla so zažagale čebele. Roj seje vil skozi okno in mu bil zavesa. Prišel
je hlapec, postavil v svečnik svečo, jo prižge in odide. Roj obda plamen in ga po-
gasi. Pride hlapec, postrga črne strdke s konice sveče, da se pokajoč odbijali od
tal. Spet prižge očiščeno svečo, s prsti zbere sesute strdke s tal v dlan in odide.
Tudi milejši dogodki vas (razen tebe in tebe) ne morejo zmotiti v pripovedova-
njih, ki imajo zven viličarja;
-	Prismejejo se telesa od vsepovsod. Teh ne zamenjam. Včasih jih nadomestim s
sabo, ko tekam po mestih. Vedno se pogovarjam z njimi. Pripovedujem jim vse
mogoče neumnosti, samo da me poslušajo, da jim je zanimivo. Ni jih mnogo, so
pa iz sladkega testa. Godi jim, ko se zgovarjam z njimi v nedogled.
-	Z vsakim sem lahko, z vsemi, ki so me pritegnila za pozornost. Vsakega se živo
spominjam. Vsakič jih obnovim. Vsakič so drugačna; bližja so mi.
-	Najraje z dlanema polzim po stegnih teles v višino njihovega glasu. Kar napol-
nijo me. Nato se jim praznim na kožo, iz katere me gledajo z začudenimi
očmi. Vse jim dam za te oči. Ko me zapustijo, me obide žalost in zaskrbljenost.
Ne pogrešajo me, ta telesa. Imajo svoje poti m skomine.
-	Nekatera so večna telesa. Tudi ostala bojo taka, dokler bodo z mano. Ko mi
odidejo, postanejo sence. Mumije so redke. Včasih se srečam z njimi. Nimamo si
dosti povedati.
Iz ust seji je cedila rdeča bar\a. koje starka zašepetala: »Vosek je v čebelnjaku.
Ko se postara, ga ponovno pomladi sveča, ko kaplja kot sadeži.«
»Ljubosumnost je edina vest čebel,« reče oseba, se sprehodi do gugalnika, sede
\anj. se skupaj z njim obrne proti velikemu oknu in začne gugati.
Starka stopi zraven gugajoče se osebe, barvo ust obriše v osebino uniformo, z gla-
\ o ujame ritem gugajoče se osebe, očiščena usta prisloni ob uho gugajoči se osebi
m odšepeta \ zvoku gugajočegase gugalnika.
Roko. ki mi je držala, obrnem in zagladim po komajtipnih kapljicah kože; in
roka mi zaplasa po \edno širši gladim telesa. Sledim ji z očesoma do oči. ki sta
zrli \ moje početje. Pogled prebode pogled. Ugledam zaboje modrega in zelenega
blata.
»Lepo telo si. Nikoli \eč ne smeš nositi halje.«
7
»Telo ne pozna ,nikoli'; telo gnije in razpade. Tudi sveča ga več ne najde.«
»Kaj ostane?«
»Slišal si: pokanje po tleh.«
»Uho vara...«
Zvoki, ki jim ne veste vzroka, ne smeri, vas preglasijo, da prenehate opisovati
nago telo, ki je bilo nekoč med razbitinami ogledal. Kot bi kvas vaših uhljev sce-
dil vse moči iz vaših glav, vam (razen tebi in tebi) posivijo lasje. Vaše glave so
primerljive s kosi plesnive potice. Tega niti ne opazite; še vedno se počutite kot
obiskovalci in obiskovalke. Osluškujete mrmranja sten in sonca.
»Samo telo ne vara,« reče oseba z željo, da bi prekinila vrvež starkinih besed in
misli, a glava sledi gugajoči se glavi, ustnici se zlepita z uhljem, in starka nada-
ljuje: »Jeseni v senu nastajajo sni. Ležiš v senu. V roki si držiš glavo in bolščiš v
prazno nebo skozi lino. Ne vidiš raznih praznin, pač le kosmato črno mravljo, ki
se spravlja k ležanju tvoje oči. Ne treneš z očesoma, kot bi se bal. da mravlja zgi-
ne. in tvoje oko bo bolj prazno kot nebo. Mirujoči očesi zaplavata v bistri slani
tekočini solz. §e gledaš mravljo, dokler je plima tvojih oči ne naplavi na rob line.
Kot da nočeš, da potone v praznino neba. Tvegaš, da ostane mravlja neponovlji-
va. ko z vekama zaopreš oči. Presenečen in presrečen uzreš belo kosmato mra-
vljo na sajasto rjavem oboku vek. Močneje si stisneš očesi, da stečejo solze po
glavi v seno, in mravlja zašije kot mesec izza oblakov. Odpreš oči. odpreš oči; in
kaj vidiš: tudi jesen je sen.« je končala starka, ko je opazila, da oseba spi. Zato je
močno zagugala gugalnik, da se je oseba gugnila v tla, da so se razbila, da se je
stavba stresla.
Nebo vam je počilo. Splašeni zrete za soncem, ki ga ni. ki je žaromet z rumenim
filtrom. Še ta filter hlapec sname, da v soju golega šarometa zagledate uniformo,
ki je razpeta čez strop vaših glav.
Svinčeni zaboji modrega in zelenega blata v očeh zavibrirajo. ko se mi tla zama-
jejo pod nogami, in. loveč ravnotežje, oprimem telo. »Ne. uho ne vara. Prisluhni
mrmranju stekla. Kot bi govorilo z odmevom stekla, ki ga bodo zakrili oblaki,
da bo deževalo iz njih. Slišiš kaplje?«
»Da. slišim jih. tudi vidim.« rečem, ko pogledam proti velikemu oknu in sko-
zenj. Kot bi daljava zajokala, so mi kaplje kapljale na pogled. Telo seje prilepilo
name in skupaj sva se približala oknu.
Od \ isokega opečnatega dimnika do sem so bile napete debele žice. Debele bistre
kaplje so se med padom proti zemlji obešale zanje in na njihovi spodnji strani
polzele po njih. Kaplje so se na žicah stapljale med sabo. kapljale stran na trav -
nike. ki so izgubili prejšnjo barvo in se umirili. Zagonetne podobe na nebu. raz-
bitem od strel, so postajale klateži, ki so se utrujeni vračali proti prsti in vanjo. S
telesom ob sebi jim sledim in jih začnem šteti. Preštejem do štev ila. ki bi ustreza-
lo številu zabojev. ki jih še moram znosit \ stavbo. Zaziram se v kaplje, ki polzi-
jo po žicah, in si želim biti len. da bi vede preslišal glas. ki ga slišim od zgoraj.
Oseba, skoraj padla v razpoki tal. je dajala v idez prebuditve. Starka jo je prijela
za telo. ki se je kar zmuznilo iz uniforme. Nago telo osebe je lov ilo sv ojo obliko,
ki mu je bila uniforma, ki se zdaj razpoteguje skozi uniformo v tleh. Telo osebe
JĆ bilo nago in trepetlav ih oblik kot oblak po nev ihti. ki ga razganjajo v etrov i.
8
»Ne sanjaj se!« ukaže starka in oblike osebinaga telesa zadobe skorjo. Tudi sredi-
ca se umirja.
»Dež ni sen,« reče oseba, ko spet postane oseba, resda ne več v uniformi, kar pa
niti ni pomembno.
»Očesi sta mi polni kapelj. Otožna so tvoja pripovedovanja. Poglej, poklicala si
dež,« se oseba obrne k starki, ki še kar brez konca mrmra skozi steklo.
Starka zaskrbljeno mrmra proti oblakom in spregovori;
»Treba je ukrepati. Filip se je spet zasmejal v brezdelje. Dež ga bo spravil do
tega, da ne bo več postopal po figurah in čakal zamude.«
Oddrsela je iz prostora, še prej zagugala osebo, ki seje bila spet spravila v gugal-
nik, kot bi ji bila hotela reči: Glej po dežju! Koje zagledala Filipa, ki je zijal sko-
zi okno, mije zaklicala: »Filip. Po zaboje!«
»Filip, po zaboje,« sem vede preslišal. Ko pa sem zaslišal besedi: Dežje! sem na-
gonsko trznil in stekel navzdol po stopnicah čez prazen predpražnik pred stavbo.
Od uniforme na stropu začne rositi na plesen vaših glav. Kaplje med posivelimi
lasmi dolbejo stezice do vaših sredic in se združujejo v potočke proti mastnim
tlem. Tresete se v mrzli tekočini uniforme.
Kaplje so mi polzele in padale v zaboje in name. Telo ob meni se začne tresti.
Ozrl sem se v okna in zaman iskal čebel. Tudi proti vzhodu jih ni bilo. Toplo mi
je dišalo po medu. Modre lise na nebu so postale oblaki; kot bi bili vedno tam.
Telo seje treslo. Skoraj bi bil izgubil ravnotežje. Kaplje so kapljale. Dimnik je
bil nem.
Krenil sem proti visokemu opečnatemu dimniku. V tresljajih telesa ob meni sem
se na travniku približal klatežem, ki so bili v prst okoli drevja izdolbli jame za
kaplje. Strmeli so predse v jame. ki so se polnile. Prav nič niso imeli povedati. Iz
žepov delovne uniforme sem si začel jemati suho listje, spravljeno v ta namen, in
ga z lagodnimi gibi spuščal v jame. Vem. morali bi imeti tudi sadeže, a sem z nji-
mi nahranil telo ob meni, da je lahko počepalo nad jame in jih bogatilo z gov-
nom. Zazdelo se mi je. da je drevje začelo zeleneti, a sem prenehal zdenje z misli-
jo. da je vendar jesen. Klateži so iz okolice znosili cokle na kup in jih prižgali. Ni
bilo plamenov, le tlenje je dajalo dim. ki seje zaganjal v telo ob meni. ga ovil, da
se je prenehalo tresti. Zadišalo mi je po medu. Klateži so smrkali v vonj. Obkro-
žili so tleče cokle in strmeli vanje. Niso bili več podobni klatežem.
Pristopal sem k jamam, se nagibal nadnje m z rokama zajemal v blatno tekočino
oblakov. Ponesel sem jo do prvega drevesa in omočim razpokano lubje, da mra-
vlje zbegano iščejo zatočišče. Telo me je ovilo v dim in pozabil sem na podobo
okolice, le mra\ Ije gledam, ko se obešajo na telo.
»Dežje.« zaslišim za sabo in zagledam starko stati pod svodom ogromnega pro-
zornega dežnika, ki ji zakriva obraz kljub prozornosti. Prosto roko - v njej je dr-
žala robec, o katerem trdim, daje bil smrkav, je imela stegnjeno proti svinčenim
zabojem modrega in zelenega blata, v katere so kapljale debele solze oblačnega
neba. Starka je stala v razmočeni mastni prsti v, po videzu sodeč, težkih črnih
škomjih. Pastelne barve njenega dolgega krila so se mešale z barvo prsti na škor-
njih. Stara je. sem pomislil in zasukal glavo po okolici, kot bi hotel primerjati
njeno starost, da zadenem ob telo, ki se je lepilo name. Vse je bilo blizu: telo,
starka, dim. \onj po medu. Začutil sem. da sem premočen. Zazebe me, da se za-
čnem tresti, in mravlje popadajo s telesa. S prsti jih zberem v dlan. Tresoč se, se
9
približam starki pod dežnik, dajo lahko z mravljami posipnem po sivih laseh, ki
jih je imela spete v figo. Kot bi bila samo na to še čakala, zapre svod dežnika in
odide v stavbo, ki je imela barvo večera. Zdi se mi, da je bila starka brez obraza
večera.
Tresemo se.
Kot dolžnik sem se lotil nošnje zabojev. Telo, ki je bilo zlepljeno z mano, me je
ob tej nošnji od zaboja do zaboja vedno bolj oviralo. Postajal sem utrujen in sem
se ga otresel. Poživljen sem se otresel tudi nerodnosti, da sem brez polivanja bar-
ve znosil vse zaboje čez predpražnik brez duš, mimo velikega okna pokrajine v
prostor, kjer seje gugala oseba in zrla skozi okno. Zabojev je bilo točno število.
Po zadnji nošnji sem počepnil v kot prostora. Zrl sem v osebo v guganju in si jo
poskusil opisati. Vstopila je starka. Milo se mi je storilo. Starka je bila spet oble-
čena, kot sem je vajen. Pristopila je k meni in me s hrapavo dlanjo zabožala od
temena čez strnišče nekoč obrite glave do nosu. Na ustni mi nastavi skrivenčena
prsta, ki ji začneta poskakovati gor in dol, in zaslišim se v: ba-ba-ba-ba... Izsuše-
na usta so se mi zaželela piti. Na steni zraven moje glave sta se parila komarja.
Starkina prsta sta prenehala s početjem na mojih ustnih, se oddaljila od mojega
obraza in zmačkala pareča se komarja na steno. Oseba, ki se je bila zagledala v
naju med početjem prstov, medtem ko sem gledal v starkini motni škilavi očesi,
seje suho zasmejala. Njen smeh ni odmeval po prostoru.
Starka je oddrsala do zabojev, ki sem jih razpostavil v del prostora pod velikim
oknom. Z roko si je odlomila roko, da je rezko zahreščalo, in zamešala po bar-
vah.
Nekaj časa sem koketiral z osebo, nato pa sem se zamislil nad notranjostjo stav-
be. Vedel sem za predpražnik, za stopnice, ki so vodile navzgor in končale pod
oknom. Nato je bil še prostor, kjer sem zdaj; najverjetnejše nekje v zgornjem
delu stavbe. Priznam: poznam malo stavbe. O povezavah pa res ne bi.
»Redke so.« je spregovorila starka, koje prenehala mešati.
»Ne bodo uporabne. Dež jih je spridil. Lahko jih samo še zlijem.«
»Otožne zgodbe pripoveduješ.« je mukoma besedovala oseba, ki je še vedno v
hohotu iskala koket.
Starka jo je z odlomljeno roko udarila po glavi. Glava seje raztreščila kot potica
pri padcu, roka pa ji je. poleg modre in zelene, zadobila še rdečo barvo. Poskočil
sem pokonci in zbežal čez predpražnik stran od visokega opečnatega dimnika,
stran od žic. od katerih so kapljale redke kaplje mraka.
Ustav il sem se šele v prostoru, kjer je starka pobirala drobtine glave s tal in jih
zlagala v okroglo stekleno posodo. Ko jo je napolnila, je zaničljivo pohodila
ostanke in napolnjeno posodo izročila hlapcu, ki pride in s posodo v rokah odi-
de.
Spraševal si se o končnem položaju prostora s sv inčenimi zavoji zdeževele mo-
dre in zelene barve. Nisem si vedel odgovoriti. Spet sem si prešteval zaboje.
Število vas je bilo za dva manjše od verjetnega. Natančno ste prešteti. Vprašanje
vas je bilo: sta manjkajoča dva obiskovalca, dve obiskovalki, dvoje teles ali dve
duši? Vedite! zrcala so bila razbita, tako da se s prikaznima ne morete dopolniti.
Tudi žaromet vam morda hlapec odstrani.
Pomislil si na klateže.
Starka si je prislonila roko ob steno prav pod sparjenima komarjema. Dobro se
10
mije približala, da nisem bil opazil mravelj v njenih sivih laseh. Pljune mi v iz-
sušena usta, ki sem jih imel kar pohlepno odprta. Zaokusim gosto sladkobo
medu. Skozi okno ne ugledam čebel.
Pohlepno sem požiral obogateno slino, ko sem opazoval starko, ki je z lahkoto
besa prevračala svinčene zaboje, da sta se zliti barvi stapljali s pokrajino okna.
Z otožnostjo pomisliš na trup osebe, ki je tuj v položaju z barvami prikritega
besa starke. Veš, da zadnji prevrnjeni zaboj ta bes izniči, le ugibaš lahko, katera
je bila zadnja ključna barva.
Razliti barvi sta mi segali do višine in mi lezli po uniformi navzgor. Zabrodil
sem po modro zeleni masi, prijemal zaboje in jih metal iz prostora.
Okrog naokrog vam padajo ropoti. Obiskovalci zrete obiskovalke, obiskovalke
zrete obiskovalce. Iz uniforme na stropu še vedno prši in odločitev glede ukrepov
vam je lažja od dejstva, da se še vedno tresete. Hlapec vam odstrani žaromet. K
tresočim se nogam so vam gibi in v gibanjih so vam rdeči kabli znova v masti tal,
da vam svetilka zažari s čel. Zdi se vam najverjetneje, da sta dve čeli v temi, a
kdo od vas (razen tebe in tebe) bi štel čela, ko vidite le žarke v rezgetu okolja.
Prenehate se tresti, da vam žarki niso več Strele na mrkem stropu neba.
Starka je odprla okno. Po prostoru je zasopel svež veter, da je gladina barv vzva-
lovila in mi še hitreje zapotovala navzgor po uniformi. Uniforma mi je popila
vso barvo s tal. Pogoltnil sem slino in nastavil usta vetru, ker sem si želel kapalj,
da mi jih veter natrosi v usta, kajti med te nikdar ne odžeja. Ni bilo ne kapelj ne
duš. Veter je bil prazen kot prostor brez barv.
»Daj mi uniformo!« mi ukaže starka. »Obesim ti jo na žice.«
Pomislim, da po vseh prenošenih zabojih nisem več dolžnik z dolžnostmi, in ji
odločno odkimam.
»V uniformi si, Filip. Uniforma služi,« vztraja starka.
Slečem si premočeno uniformo in jo raztegnem po davni razpoki tal.
Starka me gleda z zaničevanjem.
Ne občutiš sramu, veš zanj. Kot bi ti zardeli možgani.
Zaželim si telo. ki sem se ga bil otresel, a ne vem več kje. Moral bi bil poznati
notranjost stavbe in odnose med prostori, da bi si ga našel. Kot da iščem poveza-
ve, odkorakam iz prostora, vedoč da me starka radovedno spremlja ali me celo z
nevoščljivostjo v zobeh sledi.
Nasproti mi pridejo spomini na klateže. Zdaj vem njihovo število. Obkrožijo me
in mi začno sopsti. Njihove sape so vetrovi davnih razpok, zijajočih v mrkih ste-
nah in stropovih prostorov. Tesno me obkrožijo, da me njihova nepopisljiva
sapa raztrosi proti travnikom in nebu. In naj bi si iskal povezav? pomislim kakor
zgrožen v jezi vetrov.
Nazaj me skliče starka, ko spregovori skozi kolovrat ust, da se sape razbeže. Nje-
no predivo me ovije kot beseda, ko starka zaprede: »V vse smeri pihajo vetrovi;
vsaj tako se zdi. Vetrovi so nespoznavni. Z zdenjem se dajo spoznati in preneha-
jo pihati v vse smeri. Spoznano ima eno smer, ki se spreminja v smeri spoznane-
ga. Nastane daljava za vse smeri.«
Po teh besedah se mi starka obrne in odidem za njo.
V hoji za starko pogrešam trose. ki so mi ostali nekje na poti proti travnikom in
nebu. Ne morem reči. da nisem cel, le nekako posumim v moč starke in njenih
besed. Starost mi je ne opravičuje.
11
Tedaj si srečam telo. V položaju za iztrebljanje govna ti je poosebljalo vse mišlje-
nje o osebi, ki si si jo nekako zaželel zreti. Ne naokrog telesa ne pod njim nisem
ne opazil ne zavohal govna. Želel sem si spočeti vsaj eno misel, da bi si utrdil sli-
ko položaja telesa. Misli ni bilo. Tudi starka se mije odstranila.
»Telo,« sem ga ogovoril.
Telo je molčalo v nepremičnosti. Njegova hrbtne štren je bila osvetljena z barvo
zarje, ki je prihajala skozi pravokotno odprtino za predpranikom. Na predpraž-
niku ni bilo duš. Tudi sam sem počepnil zraven telesa, da sem se taknil kože.
Kot bi bil tipnil luskavo truplo. Strah meje bil. Telo ni imelo izraza. Hipoma
vstanem in si zbrcam telo skozi pravokotno odprtino v zatjo, da se odkotali ne-
kam pod vznožje griča. Vsega meje minilo.
Ko spet zatavam v prostor z gugalnikom. opazim tale položaj: gugalnik je bil
prazen, sredi prostora je stal škaf, v njem sta sedeli starka in oseba z napolnjeno
okroglo stekleno posodo na mestu glave, hlapec je nanju s korcem zlival tekoči-
no.
Skoraj bi se bil zajokal.
Opazoval sem ves obred. Koje bil končan, je bil položaj takle: trup osebe je bil
v gugalniku, starka je stala zraven velikega okna obrnjena skozenj, napolnjeno
stekleno posodo sem imel v rokeh, hlapca ni bilo.
Kot bi postal lačen, si pohlepno stresem vsebino okrogle posode v usta in prazno
namestim na osebin vrat. Starka obrne glavo in me pogleda. Nasmehnem seji.
Vrne mi nasmeh. Spet sem prazen.
Starka prenese posodo iz osebinega vratu na polico velikega okna, mi še privošči
pogled in sede v osebo.
»Za Filipa.« sem ji ljubeče rekel, ko sem seji približal, in jo poljubim na prašni
ustni. Nato sem sedel vanjo, se zagugal proti odprti pokrajini in zastrmim v zarjo
daljave okrogle steklene posode.
Zaman čakaš duše. Kot Filip se prikloniš obiskovalcem in obiskovalkam, ki v le-
skih čel gromko skandirate, ko vam hlapec delim brisače in vas postrežem z me-
dico.
12
Drugonagrajena zgodba
Jani Virk
Amerika, Amerika
»Grem, zdaj pa res grem,«
mi je začel ob vzletu kričati na uho starejši možak, ki sem ga tega dne prvič vi-
del. ki sem ga zares videl šele takrat, ko mi je s sosednjega sedeža začel to kričati
na uho. Gledal sem ga, še vedno nisem bil prepričan, ali tresenje aviona pomeni
to, da se bomo razleteli v zraku, še malo leteli, vsak po svoje, potem pa popada-
dali na tla in bo z življenjem konec, kot da ga sploh nikoli ni bilo, ali paje vedno
tako in moram le še malo potrpeti, da pride avion na določeno višino in potem
mirno leti med astralnimi telesi, kometi, radijskimi valovi in neznanimi letečimi
predmeti.
Gledal sem gospoda, rahla slabost meje spravljala v otopelost in malo je manj-
kalo. da nisem svojega soseda prijel za roko. saj meje bilo strah, da bi bil najraje
nekje drugje ali pa celo mrtev, vendar samo začasno, dokler traja ta nevarni let.
»Grem. zdaj pa res grem.«
je spet začel kričati gospod proti meni in tokrat me je on hotel prijeti za ramo,
vendar sem se mu umaknil in meje potem prijel za koleno, kar se mi je zdelo ne-
varno. saj zdaj razsaja ta nevarni AIDS in kljub temu. da zdravniki že dolgo po-
znajo štiri glavne skupine, v katerih bolezen razsaja in se prenaša, zares še zdaleč
nihče ne ve. kako je s to stvarjo. Udaril sem gospoda s časopisom po roki. kar ga
je zelo prizadelo, naslonil seje nazaj na svoj sedež in začel hlipati, planil je v jok
in ni se pomiril, dokler ga nisem začel božati po glavi. Opravičil sem se mu, na-
redil sem prijazen obraz, trepljal sem ga po nogi in kmalu se mu je obraz zjasnil
in spet je začel kričati, da gre. res gre in kričal je. dokler ni prišla stevardesa in ga
\ljudno prosila, naj ne kriči tako naglas, saj so v avionu tudi ameriški gostje, ki
so gotovo utrujeni od pohajkovanja po Evropi. Gospod seje umiril, začelje brati
časopis, jaz pa sem potonil vase. začel premišljevati o ženi in otrocih in kmalu
sem se z njimi sprehajal po naši domačiji, žena je tiho hodila za menoj, pes je le-
žal pod drev esom in čakal, da ga kdo pokliče k sebi. hčerka je peljala pred seboj
voziček s svojimi punčkami, dvojčka. Peter in Pavel, pa sta se pretepala za našim
hrbtom, tako kot vedno brez vzroka, saj ga za pretep nikoli nista potrebovala.
Malo sem počakal, da meje žena dohitela in začel sem ji pripovedovati zgodbo o
prijatelju, ki je bila čisto resnična, saj sem zaupal temu prijatelju in bil prepri-
čan. da gov ori resnico, čeprav sva se poznala šele dobre tri mesece.
13
Prijatelj JOAN je padel iz nebes, igral se je z Bogom in je padel iz nebes, saj je
prišel preveč na rob in Bog je ravno takrat pogledal stran, tako da ga ni mogel
pravočasno opozoriti. Tako je JOAN padel in doglo je padal, dokler ni priletel
na zemljo in se raztreščil na dva dela. Prvi del sem srečal na dan, ko sva se spo-
znala, drugi del pa mu je ušel, prav verjetno v gozd blizu mesta, kjer seje raztreš-
čil.
Žena najprej ni vedela, naj me vzame zares ali naj se smeji, ko paje videla, da ni-
mam namena lagati ji, meje brez besed prijela za roko in odpeljala naprej proti
potoku.
Avion je kmalu priletel do višine 10000 metrov, tam šele seje sprostila vsa nape-
tost v njem in tudi v meni. Plavali smo po zraku, z veliko hitrostjo smo plavali
in stevardese so začele streči z malico in črno kavo. Sosed seje obrnil proti meni
in mi začel, z mnogo mirnejšim glasom kot prej, pa vseeno precej hlastno, pripo-
vedovati o svojem življenju. Rodil se je deset let pred drugo svetovno vojno in
njegovega očeta so ustrelili belogardisti. Nekega dne je šel v gozd nabirat gobe, v
žepu suknjiča je imel pismo, ki ga je nekaj dni prej poslal njegov brat iz partiza-
nov. Ta mu je pisal, daje tam težko življenje, da ne razume vseh stvari, ki se do-
gajajo v hosti, prosil gaje, naj skrbi za njegovo ženo in otroke. To je bilo vse. Ko
je možakar padel v belogardistično zasedo v gozdu, so ga pregledali, osumili so-
delovanja s partizani, pretepli, mu z rožnim vencem zavezali roke in noge, ga
pognali v beg in med smehom streljali za njim. Samo en strel ga je zadel, v vrat,
priplazil seje do domačije, se ulegel na posteljo in umrl. Mama je s petimi otroci
le s težavo pretolkla vojno, pa tudi prva leta po njej so bila še hudičevo težka.
Vendar pa sta dva najstarejša sinova kmalu dobila zaposlitev, pripeljala mladi
ženi na kmetijo in življenje je steklo. Tretji sin, moj sosed, je bil dovolj učljiv, da
je končal srednjo šolo v bližnjem večjem mesu, nato pa seje odpravil v prestolni-
co. kjer si je sam služil denar za študij na univerzi. Koje končal študij, seje kma-
lu poročil, z ženo pa nista imela posebno dobrih odnosov, tako se je po nekaj
medlih, živčnih letih ločil in se ves posvetil svojim pravniškim zadevam. Zagret
kot je bil, se je začel ukvarjati tudi s politiko in kmalu je dosegel dovolj dober,
dovolj dober položaj. Vendar je hotel še napredovati, takrat pa so ga udarili za
ušesa in mu povedali, da naj bo zadovoljen s tistim, kar ima. Sprva ni vedel, da
mislijo zelo resno, zato je še enkrat poskušal, toda takrat jih je dobil močneje,
tako da je kar malo padel, vendar pa so ga tam pustili na miru. Ker je bil dovolj
pameten, da je uvidel. da z glavo skozi zid ne bo šlo. mu je kar naenkrat ostajalo
ogromno časa za druge st\ ari. in počasi je začel brati domače revije, pa tudi tuje
so mu kdaj pa kdaj prišle pod roko. Tako je začel na stvari gledati pod drugim
kotom in marsikaj, česar prej ni razumel, mu je postalo jasno. Ker se je nasprotje
med njegovo ambicijo in \edenjem o strukturah družbe tako razšlo in ker je bil
večinoma cele popoldneve, sobote in nedelje sam. se mu je nekega dne malo
stemnilo v glavi, tako da ni več mogel prenašati nevarnosti prihajajočega stali-
nizma. ustrašil seje Rusov, čeprav Sovjetov. zamislil sije še hujšo kastracijo, ki
jo bodo opravili na njemu, v spomin so mu prišle resnične zgodbe o Sibiriji, o
psihiatričnih bolnišnicah, o prisilnem delu na kakem gradbišču. Zato je šel ne
ulico, sam je šel na ulico in začel spraševati ljudi, kdo nas bo rešil pred Rusi. in \
jezi šel pred skupščino in začel na glas kričati to v prašanje. Tam miličniki naj-
prej niso vedeli, kaj bi z njim. vendar pa je bil tako vztrajen, daje njegovo vpitje
14
že mejilo na nasilnost in po večkratnih vljudnih rpošnjah, naj preneha, so ga mo-
rali navsezadnje odpeljati v pripor. Od tam so ga po posredovanju službenih to-
varišev že naslednje jutro izpustili in v službi so bili tako pozorni do njega, da so
mu predlagali, naj za nekaj dni vzame bolniški dopust. Vendar ga strah pred
Rusi ne več zapustil in mrzlično je začel iskati priložnost, ki bi mu omogočila
potovanje v ZDA. Prvič v življenju je pisal sestrični v Ameriko. V prvih letih za-
kona sije z njo dopisovala njegova žena, on seje vedno le podpisal. Po prepiru z
ženo pa je korespondenca prenehala. Sestrična mu je odpisala, da ga vsi veselo
čakajo, da so mu že rezervirali sobo v motelu in da je lepo, zelo lepo, prav ljub-
ko, da seje po tolikih letih odločil za obisk. Tako sva sedela skupaj v avionu, on
na poti v novo življenje, kar je meni prvemu zaupal, jaz pa prvič na službenem
potovanju. Svojo zgodbo je dovolj mimo končal, se zastrmel vame, nato pa sko-
raj planil iz stola proti meni, se mi z glavo tako močno približal, da bi ga spet
najraje udaril s časopisom, vendar seje ustavil tik pred mojim obrazom in šepe-
taje nervozno zasikal proti meni. kdo, le kdo nas bo rešil pred Rusi. Seveda mu
nisem mogel odgovoriti, on pa seje važno zleknil v svoj stol in pokazal v smer
leta. Seveda, Američani.
V avionu so zatemnili okna in začeli predvajati ameriški film, ki je imel zelo pre-
prosto zgodbo. Mladenič je bil zaljubljen v neko dekle, zelo jo je imel rad, vedno
jije nosil bonboniere in podobne stvari, potem pa jo je hotel nabrisati, vendar je
na žalost zmeraj kdo tik pred zdajci potrkal na vrata ali kaj podobnega, tako da
se reveža nikoli nista utegnila spariti, kot se spodobi. Moj sosedje zavzeto gledal
film, jaz pa sem le stežka razbiral črke v romanu, ki sem ga želel prebrati med
poletom. Mesta, ki bi jih moral na tem službenem potovanju obiskati, so se uje-
mala z naslovi poglavij v romanu. San Francisco, Santa Monica. Las Vegas. New
York. Gerhard Roth, avstrijski zdravnik in pisatelj, meje skužal prepričati, da se
je nekdo spri s svojo ženo in odšel v Ameriko, kjer se mu je po glavi stalno podila
misel o umoru in navsezadnje se res nekako zaplete, umre prijateljica, pri kateri
je prespal noč, vendar pa se na koncu izkaže, da junak ni nič kriv.
Ko sem prebral roman do konca, seje film že iztekel in moj sosedje mirno spal.
Začel sem premišljevati o Johanu, o tistem, kije stekel v gozd in seje verjetno iz-
gubil v kakšnem zamorskem plemenu, kjer nikoli ne bo zvedel za usodo drugega
Joana. dokler eden izmed njju ne bo umrl in v istem trenutku bosta umria oba,
in če že kdaj. bo šele takrat izvedel za resnico o življenju Johana.
Stevardese so nam postregle z zadnjim obrokom pred pristankom in moj sosed
zaradi veselega pričakovanja sploh ni mogel jesti. Ves bled seje dotikal hrane, jo
preobračal z vilicami in žlico, na koncu odrinil vse skupaj od sebe in me prosil
za cigareto, prvo cigareto od leta 1962. kot mi je zaupal. Hrano so pospravili in
kmalu po tem nas je pilot vljudno prosil, naj si zapnemo varnostne pasove in
ugasnemo cigarete. Živčnemu sosedu sem pomagal pritrditi pas in bled me je
hvaležno gledal. Letalo seje začelo spuščati, po trupu letala so vibrirali trzljaji,
vsake toliko časa smo sunkovito padli za nekaj metrov in prepričan sem bil, daje
nekaj narobe, preklinjati sem začel svoje poklicne ambicije, poslavljal sem se od
žene in otrok, otroci so bili še premajhni, da bi se zavedali, kako dober oče sem
jim bil. pa tudi če bi se že zavedali tega. nič ne bi imeli od dobrega mrtvega oče-
ta. Bled sem postal, bolj bled kot moj sosed. Avion se je vedno bolj približeval
tlem. leteli smo tik nad hišami ameriškega velemesta, videti je bilo že, da se
15
bomo nasadili nanje, vendar je pilot pospešil, nehali smo padati, preleteli smo ši-
roko cesto in se spustili na pristajalno stezo. Ploskanje srečnih potnikov je trgalo
napeto, mučno tišino, pilot se je po zvočnikih zahvalil in zaželel potnikom še
mnogo uspešnih poletov s to letalsko družbo. Dolgo smo čakali, da so nam na le-
tališču dovolili izstop iz aviona. Potem sta prišla dva široka avtobusa, s širokimi
gumami in precej širšim prostorom za potnike kot na evropskih letališčih. S so-
sedom sva odšla vsak na svoj avtobus in se spet našla v letališki zgradbi, v pro-
storu. kjer se čaka na prtljago.
»Zdaj pa sem tu.«
mi je preprosto dejal in me potrepljal po rami. Zaželel sem mu srečno novo ži-
vljenje in kar na jok mu je šlo. Kmalu so zabrneli tekoči trakovi in iz spodnjih
prostorov zgradbe je prihajala naša prtljaga. Sosed je zagledal svoj kovček, mi
stisnil roko, me objel, kot bi bila stara zaljubljenca, stekel ponj in odšel. Tudi jaz
sem dočakal svojega, ga vzel s krožnega traku in se odpravil proti letališki resta-
vraciji, kjer sem bil zmenjen s predstavniki ameriškega podjetja, ki je pred krat-
kim navezalo stike z nami. Tam so me res čakali trije elegantni gospodje, vsi sta-
ri nekaj nad trideset let. Prisedel sem k mizi, vprašali so me, kaj bi pil, in naročil
sem mrzlo pivo. Zdelo se jim je ljubko, prima, da smo se spoznali, vsaj tako so
rekli, še preden sem jaz povedal kaj več kot to, kako mi je ime. Po krajšem pre-
misleku sem priznal, da nisem vedel, da so tako dobri fantje, kar pa so verjetno
preslišali, saj so živčno pogledovali, kje je natakar - kajti mudilo seje, ker je imel
moj avion skoraj uro zamude. Natakarje pritekel, vsak izmed teh pogumnih fan-
tov je plačal zase kavo. gledal sme njihove prijazne obraze in se smehljal, saj se
meje pivo v utrujenosti hitro prijelo. Ko pa so se začeli moji fantje živčno pre-
stopati in ko so postali njihovi obrazi manj prijazni, mije šele postalo jasno, da
moram plačati svoje pivo in nerodno mi je bilo. ko so s pogledom spremljali
mojo roko, kije šla pod plašč po denarnico. Vidno so si oddahnili, ko sem izvle-
kel stodolarski bankovec in se natakarju opravičil, češ da nimam manjšega ban-
kovca. Natakar mi je vrnil nekaj čez osemindevetdeset dolarjev, denar sem lepo
razvrstil v denarnico. Ko sem zapazil srečne obraze mojih prijateljev, mi je spet
postalo prijetneje in spravil sem denarnico nazaj v notranji žep suknjiča.
»Tudi ti nihče nič ne da zastonj,« mi je dejal Ted. ko smo odhajali iz
restavracije. Porepljal meje po rami. stari prijatelj Ted.
Billov avtomobil je bil na srečo parkiran blizu izhoda iz letališke zgradbe, saj
sem bil že precej utrujen, kajti po mojem domačem evropskem času je bila ura
že precej čez polnoč, v Ameriki pa šele nekaj čez sedmo zvečer. Ted in Bob sta
mi prepustila sedež spredaj ob Billu in taje zapodil svoj široki ford v kolono vo-
zil, ki so se valila proti mestu. Bili je ugibal ceno avtomobilov, ki smo jih prehi-
tevali, Ted in Bob pa sta na široko razpravljala o privatnem življenju najnovejše
zvezde baseballa. Ko nas je po tretjem pasu za prehitevanje prehitel in skoraj
pregazil dolg tovornjak s prikolico, so vsi trije začeli preklinjati. Potem so me
spraševali, kako mi je všeč Amerika. Priznal sem jim. da še nikoli nisem videl
toliko avtomobilov na cesti, kar se jim je zdelo zelo pomembno in Bob mi je po-
vedal, da je to pač tako, smo v Ameriki. Odpeljali smo se skoraj do središča me-
sta in se ustavili pred motelom Urna roka. Bili mi je povedal, da imam tu izdat-
ke rezervirane na račun njihovega podjetja. Ko sem hotel fante povabiti na kavo,
16
so mi prijazno razložili, da so ta dan pognali že preveč časa zame, in povedali so,
da začnemo s pogovori naslednji dan zjutraj.
Stopil se v recepcijo motela in starejša receptorka je pregledala moje dokumente.
Ujemali so se z rezervacijo, dala mi je ključ od sobe in pokazala ven v mrak, kje
približno jo lahko najdem. Napotil sem se na dvorišče kvadrataste oblike in od-
šel proti levemu krilu zgradbe. Vstopil sem v hodnik in razbral številko nad vrati
pri vhodu. Še zdaleč se ni ujemala s številko moje sobe, zato sem jo ubral po do-
lgem hodniku. Ko sem prišel do onca, sem spet pogledal številko vrat, in ker se
ni ujemala, sem zavil desno, mimo nove vrste vrat. V tem hodniku je gorela ža-
metno rdeča luč, ki meje navdajala s prijetnim občutkom, kakršnega doživiš v
javnih hišah. Postal sem pred vrati in se zagledal v številko nad njimi, takrat pa
so se vrata na hitro odprla in ženska, kije stopila ven, seje skoraj zaletela vame.
Kriknila je. Tako sem se ustrašil, da mi je padel kovček na tla in hkrati z udar-
cem kovčka ob tla mi je prišel do ušes tlesk zalopunjenih vrat. Pobral sem kov-
ček in premišljeval, ali naj potrkam na vrata in povem gospe, naj se me ne boji
saj nisem nič nevaren, pa sem raje stopil naprej do naslednjih vrat, ki so bila na
srečo zares moja, čeprav jih verjetno človek tudi po dvajsetih letih življenja za
njimi ne bi ločil od drugih v hodniku.
Odklenil sem vrata, stopil v sobo. prižgal luč in zadovoljno pogledal posteljo, ki
bi bila dovolj široka tudi za dva. Prižgal sem radio, ki je bil na mizi nasproti po-
stelje, vendar paje bila tišina v sobi še vedno preglasna, zato sem vklopil še tele-
vizor, ki je bil na mizi ob postelji. Slekel sem se in se odpravil pod tuš v kopalni-
co. Ko sem se oprhal, sem hotel odpreti okno v sobi, vendar pa tega nisem storil,
ko sem na oknu prebral napis, da lastnik motela v primeru ropa ali umora ne
vrača nobenih izdatkov in daje bivanje v motelu na lastno odgovornost. Zagrnil
sem zaveso, ugasil luč in radio in pustil prižgano samo televizijo. Na sporedu je
bil kviz in ljudje v studiu so uganjevali cene različnih izdelkov. V finale seje uvr-
stila Mary, kije poznala vrednost vseh stvari, od smetišnice do pohištva, in šam-
pionsko je pritekl na oder, s prstoma, dvignjenima v znak zmage. Možačo Mary
je vodja oddaje vprašal, kako se počuti, in Mary je priznala, da se počuti ljubko
in mogočno in v kamero je začela pošiljati poljube. Drugi udeleženci kviza so
vljudno ploskali, iz ozadja dvorane pa je v zrak šinil transparent, na katerem je
pisalo: »ZD.AJ SI SREČNA, MARY. VSI TE LJUBIMO.« Zamenjal sem pro-
gram in naletel na posnetek popoldanske baseball tekme, napovedovalec, ki je
spremljal tekmo, je nenehno poudarjal, da je ljubezen do baseballa pravzaprav
ljubezen do Amerike in težko je verjeti, koliko denarja se pravzaprav tu pretaka.
Spet sem zamenjal progam, na sedmem so bila poročila. Visok politik je pove-
dal. da mora biti Amerika močna. Bog ji pomaga, ona pa njemu, zato je treba
dati nekaj dodatnih milijard za orožje v vesolju, saj brez orožja ni miru in ga ne
bo. brez miru pa ni demokratične Amerike. Ameriški narod je preveč svoboden
in močan, da bi kdorkoli ogrožal njegov mir. Množica pod odrom je vzklikala in
ploskala, na oder je prišel kavboj, zagnal klobuk med navdušeno množico in po-
daril politiku pištolo. Ta jo je vzdignil in možato vzkliknil v magnetofon: »Ved-
no. \edno bom med vami.« Ugasil sem televizor, skril dokumente pod rjuho, po-
maknil marmorni pepelnik na rob nočne omarice, da bi bil bliže roki, če bi se
zgodilo kaj nevarnega, in se zastrmel v strop. Pomisli sem na ženo in otroke, kar
naenkrat sem začutil občutek polnosti, ki je od otroških let mogoča samo še v
17
spominu, postalo mi je toplo, vendar se nisem hotel dolgo zavajati s spominom
nanje, saj sem bil nekje drugje, zelo drugje. Brez misli sem gledal v strop, iz so-
sednje sobe je prihajal rahel šum, gospa seje prhala, skušal sem si jo predstavlja-
ti, bila je nekaj starejša od mene, verjetno okrog štiridesetih. Žal mi je bilo, da se
je najino srečanje na hodniku tako končalo, saj jaz res nisem morilec, nič ji ne bi
storil, imela je lepe prsi, zdaj, ko sem si jo predstavljal pod tušem, je imela še
lepše. Vstal sem, nisem se mogel upreti, oblekel sem se, sedel na stol in poslušal,
kdaj je ponehalo šumenje na drugi strani stene. Okleval sem, nato pa odklenil
vrata, pogledal po hodniku, stopil do sosednjih vrat in potrkal. Nihče se ni ogla-
sil, zato sem znova poskusil in prislonil uho na vrata. Slišal sem, da je gospa
vzdignila telefonsko slušalko in verjetno hotela poklicati v recepcijo po pomoč.
Zato sem se zlagal, da sem receptor, ona pa mi ni popolnoma verjela in je rekla,
da bo odprla, vendar ima v roki pištolo. Odklenila je, in ko sem stopil v sobo, je
nisem opazil, dokler ni s pištolo, uperjeno vame, vstala izza postelje. Začel sem
se smejati in lahko je videla, da nimam nobenoh morilskih namenov. Zaprl sem
vrata za seboj in jih zaklenil. Položila je pištolo na nočno omarico, se usedla na
stol in me vprašujoče gledala. Mimo sem ji povedal, da je postelja v moji sobi
prevelika zame, zato je potratno, da bi sam spal na njej, in da jo vabim k sebi,
lahko pa seveda ostanem kar pri njej. Zadovoljna je bila z menoj, pokazala je
proti postelji, sama pa odšla v kopalnico. Kmalu seje vrnila, brez spalne srajce
in modrca, v črnih čipkastih spodnjicah, da mi je želodec preplavil občutek, po-
doben slabosti, v resnici pa seje v njem nabrala vsa potentnost. Ugasil sem luč,
slišal, kako seje ulegla v posteljo, se slekel in se ulegel k njej. Po sobi je udarjal
ritem pesmi z radia, nehal sem misliti, nehal sem misliti.
Zjutraj sem odšel v svojo sobo, še preden seje zbudila. Umil sem se, vzel iz kov-
čka gradivo za pogovore s poslovnimi partnerji in ga razgrnil po mizi. Ko sem ga
prebral, sem pospravil posteljo, se pogledal v ogledalo, si popravil kravato, še
nekaj časa strmel sam vase in se moral kar odtrgati od ogledala, saj je med menoj
in menoj v ogledalu nastal čuden magnetizem in zgrozil sem se ob misli, da se
pravzaprav gledam iz ogledala in od tam vidim, kako gledam v ogledalo, vase.
Šel sem do recepcije in vprašal receptorko. kako bi lahko poklical domov, ona
pa me je preslišala, saj je gledala televizijo, čeprav je bila ura šele osem zjutraj.
Šele ko sem vprašanje ponovil, nič glasneje kot prvič, se je nejevoljno obrnila
proti meni in brez besed pokazala na telefonsko kabino, ki je bila takoj za vrati
na bližnji hodnik. Nisem imel dovolj kovancev, da bi zadoščali 7a klic v Evropo,
zato sem se vrnil k recepciji in poskušal zamenjati petdolarski bankovec. Tokrat
se je receptorka zares razjezila in ne da bi umaknila pogled od televizijskega
ekrana, mije zabrusila, da tu ni menjalnica, pač pa jo lahko najdem dobro miljo
naprej proti središču.
Odpravil sem se na zajtrk v motelsko restavracijo in na moje presenečenje je bilo
za mizo. kjer je sedela gospa iz sosednje sobe. vse. od redke črne kave v dvodeci-
litrskem keramičnem kozarcu pa do jajc s slanino, priprav ljeno tudi zame. Prise-
del sem. molče začel jesti m gospe nekje na sredi zajtrka voščil dobro jutro. Poki-
mala je, se nasmehnila, kmalu nato pomenljivo pogledala proti meni. vstala in
odšla iz restavracije. Gledal sem za njo. elegantno seje zibala v bokih, čeprav je
bilo v tej eleganci nekaj trudnega, počakala, da ji je gospod, kije vstopal, pridržal
vrata, se mu z gibom glave zahvalila m zavila v smer proti svoji sobi. Počasi sem
18
pozajtrkoval do konca,v natakaričino začudenje odnesel krožnik, kozarec in ko-
šarico za kruh v kuhinjo, se vrnil k mizi, odprl kovček in še enkrat pregledal gra-
divo.
Nekaj pred deveto sem odšel pred recepcijo in čakal na Teda, ki je prejšnji dan
obljubil, da pride ob tej uri pome. Pripeljal seje ob desetih, me povabil, naj pri-
sedem v njegov Chrysler, in utišal radio. Začel mi je.govoriti o svoji ženi, o tem,
kako jo ljubi in kje jo je spoznal. Izvlekel je denarnico in mi pokazal njene slike.
Bila je precej grda, vsaj po slikah sodeč, in Tedu sem rekel, da mi je zelo všeč, saj
je prav ljubka in prima, zato ni čudno, da jo tako ljubi. Pokazal mi je tudi sliko
svojega psihologa in priznal je, da si tudi brez njega težko predstavlja svoje ži-
vljenje. Vozila sva se proti središču in na velikih reklamnih panojih so elektron-
ske ure kazale čas. Starejše ženske v smešnih uniformah so stale pri skoraj vsa-
kem prehodu za pešce. Ted mi je razložil, da so to prostovoljne enote, ki pazijo,
da kriminalci ne ugrabijo otrok na poti v šolo. Tu pač ljudje lahko delajo, kar
hočejo, zato je razširjen tudi kriminal vseh vrst. »In če človek ve, da živi tu,
mora tudi prekleto dobro vedeti, kako mora živeti,« je pribil Ted. Po radiu je na-
povedovalec povedal, da je neki psihopat v samopostrežbi, ki je odprta noč in
dan, ponoči ubil pet ljudi. Tedu se to ni zdelo nič posebnega, saj se podobne st-
vrai neprestano dogajajo in Ameriko je treba pač vzeti takšno, kakršna je. Prav
sem mu dal. Naslednje sporočilo po radiu je pozivalo poslušalce, naj predvsem
tisti, ki imajo na vrtovih bazene, preiščejo svojo parcelo, saj je iz živalskega vrta
ušel aligator. Ko je Ted zaslišal, da je nagrada za najditelja deset tisoč dolarjev,
seje ustavil v najbližji restavraciji in od tam telefoniral domov ženi. Ko seje vr-
nil do avta in ga odprl, je začel zavijati alarm tako na glas in tako znenada, da
meje v šoku skoraj zadela kap. Ljudje so mimo hodili mimo avta, Ted pa je se-
gel pod volan in izključil alarmno napravo, ki bi jo moral že prej, saj se vključila
vedno, kadar je kdo od zunaj odprl vrata avtomobila. Oddahnil sem si in čeprav
me je zanimalo, zakaj ima Ted v avtu alarmno napravo, ki je nihče ne vzame
resno, ga tega nisem vprašal. V središču mesta so začeli rasti iz tal ogromni nebo-
tičniki, med njimi pa so bili nižji, starejši bloki, z nekaterih je visel omet in le
redko je bila med razbitimi šipami kakšna cela.
»Kako ti je všeč v Ameriki?« meje vprašal Ted.
»Zelo je lepo. prav ljubko je.« sem mu odvmil.
»Imate pri vas tako visoke zgradbe?« je važno, zategnjeno zanosljal.
»Se zdaleč ne, Ted, še zdaleč ne.«
Vesel je bil tega in začel mi je praviti, kako je Amerika mogočna dežela, pred-
vsem zdaj, ko se zasluži več kot sto dolarjev na teden več kot pod prejšnjim pred-
sednikom. Vsak Američan ve, da danes nihče ne more mimo ekonomije, razen
kretenov in čmcev, ki ležijo po parkih, pa še njih vzdržuje Amerika. »Ekonomija
je povsod.« je z vzdignjenim kazalcem zažugal proti meni. Povedal mije, da mo-
raš tu pač nekaj znati, ni pomembno, kaj, lahko tudi brcati v kamen, vendar mo-
raš delati in garati, da postaneš v tem najboljši, in vse moraš dati od sebe, saj
hoče biti v Ameriki vsak najboljši. Predstavljal sem si Teda, kako vstane ob dveh
zjutraj, poljubi ženo in gre na vrt brcat v kamen. Spomnil sem se nekega prijate-
lja, ki mi je med razpravljanjem o Sartru omenil Američane, češ da je njegova
misel o tem, da človek v popolni svobodi ustvari sam sebe, pri njih tako popular-
na zato, ker jim je pisana na kožo. Zdaj se mi to ni zdelo več tako prepričljivo,
19
saj je Sartre gotovo mislil na tisti starejši tip človeka, ki se mu je črnilo še vpijalo
v kožo in ga vsega prepojilo, ne pa na kožo človeka, ki mu je ekonomija tako
plastificirala kožo, da se da z nje vse zbrisati, če ekonomija tako zahteva. Dobro
sem začutil svobodo Američanov, ki so ušli ekonomiji ali pa bili vrženi iz nje, saj
sem kar nenadoma hotel udariti Teda po gobcu in niti ne vem, zakaj ga nisem.
S Tedom sva zapeljala v podzemeljsko garažo, Ted je spravil v stanje pripravlje-
nosti alarm in izstopila sva iz avta. Po stopnicah sva se povzpela na glavno ave-
nijo in po njej kmalu prišla do nebotičnika, kjer so bile pisarne podjetja, kamor
sem šel na pogovor. Ted me je pospremil z dvigalom do devetdesetega nadstro-
pja, mi pokazal pisarno referenta za stike z evropskimi partnerji, mi povedal,
kako naj pridem nazaj do motela, če ne bom vzel taksija, in obljubil, da pride
BiH jutri ob devetih zjutraj pome.
Pozno popoldne sem končal s pogovori, in ko sem prišel iz nebotičnika, sem za-
vil v eno izmed stranskih ulic; zaradi utrujenosti in bobnenja železne konstrukci-
je nadzemne železnice, ki seje dvigala pet metrov nad cesto, sem komaj zbral do-
volj glasu, da sem vprašal prodajalca časopisov, kje v bližini je dobra restavraci-
ja. Črnec mi je modro povedal, da je to odvisno od tega, koliko denarja imam, in
ko sem mu odvrnil, da dovolj, mi je začel ponujati kokain, vendar ni bil vsiljiv;
ko sem namignil. da se s tem ne ukvarjam, mije pokazal, kje naj dve križišči na-
prej zavijem desno. Ropot nad ulico in na ulici meje delal živčnega, vseeno pa
sem s čudnim mirom v sebi prišel do restavracije, ki mi jo je priporočil črnec.
Usedel sem se za mizo, naročil kosilo in pijačo in se zastrmel v televizijo. Znan-
stvenik. ki je ustanovil banko spermijev Nobelovih nagrajencev, je navdušeno
pripovedoval o prednostih takega oplojevanja za človeštvo, o nizu genijev, ki
bodo preplavili Ameriko. Nasmejal se je predsodkom konzervativcev, ki neza-
upljivo spremljajo njegovo v prihodnost usmerjeno podjetje, in iz rokava stresel
šalo, ki jo je izrekel presneto zapeto in zares, da so se nekateri zgražali, ko se je
začelo umetno oplojevanje krav, pa je sedaj s to zadevo vse v redu in prinaša
samo korist. Po zvočnikih je prihajal ostri ritem Springsteenove pesmi Bom in
the USA, prijetno mi je bilo, ujel se se v ritem, stopil sem do šanka in zaprosil za
dvojni viski.
Iz restavracije sem odšel rahlo pijan, trdo sem stiskal v dlani ročaj aktovke, v
mojih gibih ni bilo prave prožnosti, zdelo se mije, da stopam preveč trdo, preveč
na kosti. V bližnjem kiosku sem pogledal naslovnice revij, med njimi je bil raz-
stavljen strip o Janezu Pavlu Drugemu, nad njim je z naslovnice Playboya visela
bohotna lepotica in ga tiščala proti reviji pod njim. kjer je bil na naslovnici sku-
pina demonstrantov, ki je protestirala pred Belo hišo, morda zaradi jedrskega
orožja, gospodarskih odnosov z Južnoafriško republiko ali pa politike v Latinski
Ameriki. Kupil sem zajeten dnevni časopis, stopil na rob pločnika in dvignil
roko. Iz kolone vozil je proti meni zavila črna limuzina, taksist je z gibom roke
pokazal, naj odprem zadnja vrata, usedel sem se v avto in vozniku skozi pleksi
steklo, s katerim je bil avto razdeljen na dva dela, razložil, kje je moj motel. Od-
peljala sva se iz središča skozi kitajsko četrt, kjer je le tu in tam iz restavracije
prišel kak belec. Na koncu kitajske četrti je bil velik park, po asfaltnih stezah so
tekli uslužbenci z walkmani na ušesih, po travi so ležali v parih črnci in v parih
belci, vendar nikoli preveč skupaj, na improviziranih igriščih je mladež igrala
baseball. Žilava dekleta tridesetih let in več so tu pa tam z walkmani na ušesih
20
zasledovala svoje može in prijatelje, vsi skupaj so se borili proti stresu, en sam ri-
tem jih je bil. Američani imajo seveda veliko odgovornost pred svetom, brez nji-
hove moči in ekonomije bi se sesula struktura tega sveta, vesolje nad nami nikoli
ne bi vedelo, kdo je gospodar, kdo je prvi, najhitrejši in najboljši. Brez njih bi
človek še danes nosil vso težo notranjega vesolja na svojih ramenih, pa so na sre-
čo oni po krajši dobi brezvladja na koncu prejšnjega in začetku tega stoletja pre-
vzeli od večine duhovnikov in ideologov štafeto pomagačev pri splavu notranje-
ga sveta in v tem so njihovi psihologi in njihova ekonomija še bolj natančni kot
sovjetska, albanska in njima podobne ideologije, saj Američani znajo delati s
stvarmi, in ekonomija natančno ve, da ji večina podleže. In mogoče je imel Lévi-
Strauss kar prav, koje zapisal, da seje zavest človeka pač pojavila nekje v prete-
klosti, vsak začetek pa ima svoj konec in tudi človekova zavest bo nekoč prišla
do tja in svet in vesolje bosta takšna, kakršna sta bila pred njim. Vesolje ne bo to-
čilo solza. Sicer bo pa tudi z njim nekoč konec, prav tako kot z ničem in večnos-
tjo.
Na koncu parka se je začenjala mehiška četrt, ob cesti je bilo vse polno ljudi,
predvsem otrok, na stopnicah nizkih, dolgih vrstnih hiš so sedeli moški, nekateri
s sombrerom na glavi. Vprašal sem voznika, kako to, da še nisva prišla do moje-
ga motela, saj sem zjutraj prišel v mesto precej hitreje. Ravnodušno je pogledal
nazaj in me vprašal, če želim izstopiti, jaz pa sem odkimal, v znak predaje vzdig-
nil roke in peljala sva se naprej. Odprl sem časopis, preskočil številne strani z re-
klamami, pregledal športno rubriko, polistal še malo nazaj in naletel na ponatis
intervjuja z izumiteljem vodikove bombe. Ta bistri mož, Samuel Cohen, je pri-
znal, da niti ne razmišlja o konsekvencah, kijih lahko prinese njegova iznajdba,
saj to ni njegova stvar, drugače povedano, Samuel Cohen ni plačan za to, da bi
moral razmišljati o tem in si zelo rad, kadarkoli ima kaj časa, odpre pločevinko
coca-cole in se zagleda v televizor. Zaprl sem časopis, zunaj je bilo že precej tem-
no, in pogledal na uro. Bilo je nekaj minut do osmih in v taksiju sem bil že več
kot pol ure. Prijelo meje, da bi udaril taksista po tilniku, vendar naju je ločila
pregrada. Ni mi preostalo drugega, kot da sem stoično čakal, da me pripelje do
motela. Nekaj čez osmo sva res prispela, za pot, ki sem jo dopoldne prevozil v
dvajsetih minutah, sem tokrat potreboval enkrat več. Poskusil sem odpreti vrata
in oditi, ne da bi plačal, toda vrat ni bilo mogoče odpreti. Pogledal sem proti šo-
ferju. na vsa usta je žvečil, pogledal najprej mojo roko na kljuki avtomobilskih
vrat. nato pa naravnost v moj obraz in odkimal, češ, da ne gre in pokazal na šte-
vec zraven volana, na katerem je bila številka petintrideset. Upajoče sem vpra-
šal. če je to tri in pol dolarja, saj je metro za to razdaljo stal devetdeset centov. Ni
se mu zdelo vredno odgovoriti na moj eneumno vprašanje, samo z roko je leno
pokazal na števec, in ko sem izvlekel iz denarnice bankovce, je odprl okence v
pregradi, ki se z moje strani ni dalo odpreti,.počakal, da sem z bankovci v roki
prišel skozi odprtino, vzel denar in zaprl odprtino, takoj ko sem umaknil roko,
stegnil roko pod volan in zaslišal sem, kako seje v vratih sprostil mehanizem za
odpiranje. Odstopil sem in gledal za njim, kako seje spet vrinil v široko kolono
vozil. Slabe volje sem šel do sobe, se obril in oprhal in odšel na večerjo v motel-
sko restavracijo. V njej je bilo precej gostov in nisem mogel verjeti, ko so me ta-
koj. ko sem prišel in se usedel, že postregli z velikim porcelanastim kozarcem
kave. Še preden sem ob kavi pokadil cigareto, sem bil postrežen z večerjo in pija-
21
čo, ki sem jo naročil. Med jedjo sem premišljeval o tem prekletem ameriškem
ritmu in do njega začutil nevarno simpatijo, saj je nekako res, da je življenje pred
razmišljanjem o njem in je treba v njem kaj narediti, je pa tudi res, da morajo
imeti tudi zmerni lenuhi dovolj možnosti za človeško življenje in daje, kot bi re-
kel moj prijatelj filozof, tudi Heidegger vedel, daje »biti» pred »imeti«, čeprav je
v praktičnem življenju treba najti ravnotežje med njima. »Biti« pa potem najbrž
tudi zahteva refleksijo, ki gre naprej od tega, kar imamo. Približala se mi je nata-
karica in vprašala, če še kaj potrebujem, nasmehnil sem seji in odkimal, zato je
pospravila z mize in odšla. Prijelo me je, da bi naredil kaj takega, česar ne bi
smel, začudil sem se sam sebi in odšel iz restavracije proti sobi. Zunaj je bila že
trda tema in ko sem vstopil v hodnik, je bil že oblit s tisto svetlobo javnih hiš. Ko
sem odpiral vrata, je pogledal na hodnik moja prijateljica iz pretekle noči in me
vprašujoče gledala. Zaprl sem svoja vrata in šel za njo v sobo. Na mizici je bil
pripravljen aperitiv za dva, usedel sem se in ga začel počasi srkati. Pogledal sem
jo naravnost v oči, bila je res lepa, zelo lepa. Nazdravila sva, izmenjala nekaj
kratkih, nepotrebnih besed, poslušala jazz, tisti iz starih časov, in potem je vsta-
la, odšla v kopalnico in se vrnila enaka kot prejšnji večer, v črnih čipkastih spod-
njicah, in spet meje začelo tiščati v trebuhu. Vstal sem, ugasil luč, se slekel in se
ulegel k njej. Po sobi je udarjal ritem pesmi z radia, nehal sem misliti, nehal sem
misliti.
Zjutraj sem se zbudil in zagledal vanjo. Nekaj nevarnega, smrtnega je bilo na nje-
nem lepem in mirnem obrazu. Pomislil sem, dajo ljubim, dovolj, daje ne bi mo-
gel bolj; morda le drugače. Oblekel sem se in previdno odšel iz sobe, da je ne bi
zbudil. V svoji sobi sem se oprhal in pregledal gradivo za pogovore. Ko sem kon-
čal, sem prižgal televizor in poslušal jutranja poročila. Kljub nekaterim naspro-
tnim mnenjem je kongres odobril nekaj dodatnih milijard dolarjev za oborože-
vanje, treba je gledati naprej v prihodnost, Carl Lewis je zače prihajati v pravo
formo in Amerika drži pesti zanj, AIDS je podri prvo domino v sestavljanki
Hollywodskih garačev, ki se parijo tudi dvakrat na dan, če je treba, pa vedno z
drugim, oče in sin Walker sta vohunila za Ruse, prašiča grda, zaradi denarja, in
za take primere bo treba uvesti smrtno kazen. Po poročilih je prišel na vrsto kviz
in ljudje so spet uganjevali cene izdelkov in tako naprej. Ugasil sem televizor,
vzel aktovko, zaklenil vrata, nabral v žepu nekaj dolarskih kovancev in odšel
telefonirat ženi. Zmedeno meje vprašala, kje sem, in ko sem ji povedal, je že vsa
bistra vprašala, zakaj je nisem poklical že prejšnji dan. Bil sem kratek, saj nisem
imel dovolj kovancev, povedal sem ji. da jo ljubim, da je to vse. kar ji lahko po-
vem in hudo mi je bilo. ker sem jo čutil v sebi in slišal njen glas. ona pa je bila
prekleto daleč. Odložil sem slušalko in šel na zajtrk, saj je bila ura že pol devetih,
in upal sem. da bo Bili bolj zanesljiv, kot je bil Ted. Z enakim izrazom na obrazu
kot prejšnji dan meje za mizo čakala moja prijateljica in zajtrk je že bil na mizi.
Nič nisva govorila, le koje vstala od mize in me poljubila na lice. mi je zašepeta-
la. da pride z\ečer v motel po deseti. Vstal sem. prijela meje pod roko. spremil
sejo do vrat in jih pridržal. spustila meje in elegantno odšla skoznja. Vrnil sem
se za mizo. pozajtrko\al do konca in ravno ko sem zapuščal zajtrkovalnico. je
pred recepcijo pripeljal Bili.
Prisedel sem. Bili meje obsul s ploho vprašanj o družini, veri in cenah izdelkov.
Nekoliko je bil vinjen, presenečen sem bil nad tem. saj seje dan komaj začel. Po
dobri milji vožnje je zaustavil avtomobil pred restavracijo ob cesti in me bolj
prosil kot vprašal, če greva na pijačo. Sprejel sem in v prazni restavraciji sva se
usedla za mizo, ki je bila daleč stran od televizorja. Naročil je dve pivi in dva vi-
skija in takoj plačal. Začudil sem se nad tem, saj še nisem pozabil neprijetne situ-
acije na letališču. Hotel sem mu dati tri dolarje, pa jih nikakor ni hotel sprejeti.
Zagledal seje v svoj kozarec, počasi vzdignil pogled do mene in mi začel praviti
o svoji ženi, s katero že več kot pol leta nista živela skupaj, zdaj pa seje hotela od
njega ločiti. Povedal mi je celo zgodbo o tem, kako sta se poznala, kazal mi je sli-
ke z nudistične plaže na jadranski obali, kamor sta odpotovala prvo leto po
poroki, in sliko svoje hčere. Težko mu je bilo, Billyu, skušal sem ga potolažiti in
zasmilil se mi je s svojim prijetnim, nedolžnim jecljanjem na začetku besed.
Naročila sva še dva viskija, tudi mene seje prijemala pijača, kmalu ga nisem več
poslušal in sem le od časa do časa izrekel kakšno frazo. Vedno bolj tuj mi je po-
stajal, padal je v mojih očeh, in ko sva odhajala iz restavracije, meje spet zagra-
bil občutek nekontrolirane svobode in stežka sem se ubranil, da ga nisem od za-
daj udaril po lobanji.
Ob desetih sva bila pred dvigalom, ki je peljalo v pisarne podjetja. Bili me je
spremil do devetdesetega nadstropja, potem pa meje zapustil. Vstopil sem v pi-
sarno in nadaljeval včerajšnje poslovne pogovore.
Nebotičnik sem zapustil nekaj čez šesto popoldne, odšel po isti poti v isto resta-
vracijo kot prejšnji dan. Usedel sem se za isto mizo, naročil hrano in pijačo in se
zastrmel na televizijski ekran. Skupaj z drugimi gosti sem strmel v palico igralca
golfa, palica je nihala in igralec je strmel nekam v daljavo čez travnato površino,
zanihal je s palico čez žogico, zastal nam je dih, spet je zanihal, vzelo nam je
sapo, potem pa je zamahnil kot nor po žogici, gledali smo v ekran za žogico, ki je
ni bilo videti, in koje žogica padla na tla, so se okrog mene zaslišali klici odobra-
vanja. Tudi sam sem zakričal; »Dobro, dobro, zdaj ga pa imaš!« Na glas sem se
zasmejal sam sebi, možak, kije sedel pri sosednji mizi, meje ošinil s pogledom,
in koje nekaj minut kasneje odšel na stranišče, sem šel za njim. Čakal sem ga v
prostoru s pisoarji, in koje opravil svoje in si hotel umiti roke, meje zagledal in
se umaknil od umivalnika. Nekaj trenutkov meje tako gledal, nato paje hitro
odšel skozi vrata. Stopil sem do umivalnika in se pogledal v ogledalo. To nisem
bil več jaz.
Ko sem odšel iz restavracije mimo knjigarne, se mi je zazdelo, da v njej vidim Jo-
hana. Vstopil sem in mu sledil med pregledno urejenimi knjižnimi policami, do-
kler se nisem prepričal, daje to res on. Prišel sem do njega in ga s prstom dregnil
pod rebra. Obrnil se je, me zgražajoče in hladno pogledal in potolkel vse moje
upe. Ni me prepoznal.
Stopil sem ven na ulico in zavil v podzemno železnico. Koje pripeljal pravi me-
tro. sem se usedel na sedež zraven visokega čmca in opazoval sopotnike, med
katerimi je bil le tu in tam kak belec. Desno roko sem položil čez levo ramo in
tako za silo zavaroval dokumente, ki sem jih imel v prsnem žepu suknjiča.
Ko sem izstopil in prišel iz podzemlja, meje zapustila orientacija in na srečo so
mi v bližnjem McDonaldu pokazali pot do motela. Prepozno je bilo, da bi po-
klical domov ženo. saj je bila doma ura krepko čez polnoč, zato sem odšel v
sobo. se oprhal, ulegel na posteljo in zaspal. Zbudilo meje trkanje na vrata, naj-
prej nisem natanko vedel, kje sem. Ura je bila okrog enajstih, skočil sem iz po-
I
23
stelje in prižgal luč. Trkanje na vrata seje ponovilo, tokrat sem dobro vedel, kdo
trka. Odprl sem vrata, vstopila je moja prijateljica, me prijela z rokama okrog
vratu in začela narahlo poljubljati, najprej po obrazu, nato pa navzdol po telesu.
Zaklenil sem vrata, stala je pred posteljo in čakala, dajo slečem. Ugasil sem luč,
jo v temi slekel, spal z njo, zaspal, se zbudil in spet spal z njo. Proti jutru mi je
šla z roko v lase in me prosila, naj storim, kar moram. Okleval sem, nato pa stis-
nil njen beli mehki vrat, dokler ji ni glava nenadoma omahnila na blazino. Gle-
dal sem jo in občudoval. Tako se umre.
Potem meje zagrabila panika, prenesel sem jo v njeno sobo, jo položil na poste-
ljo, prižgal vžigalico, vžgal rjuho, se vrnil v sobo po svoje stvari in skozi okno od-
šel do bližnje avenije. Neonske luči so razsvetljevale prazno cesto, od daleč je
prihajal avto, komaj sem ga razločil, postajal je večji, razločno sem slišal glas
motorja, kije pokašljeval v hladno jutro.
24
Tretjenagrajena zgodba
Rade Krstić
Delirij
I
Najprej so to bile mravlje. Velike mravlje, prihajale so iz sten, iz vtičnice, spuš-
čale so se z omar in lestenca ter vijugale po tleh. Gomazenje, gomazenje, samo to
mi je šlo po glavi. Lahko bi zakričal, odgnal to moro in si dopovedoval, da blaz-
nim, da se mi meša, da to sploh ni res, ampak da me nese nekaj nevidnega in
obenem tako živega, a si nisem upal niti pomisliti na to, ker bi se slika gotovo
spremenila v še kaj bolj strašnega, v še kakšen hujši srh, v kakšno tako prikazen,
ki jo je težko izgnati iz uma. In tako sem ostal pri mravljah. Grozne so, narav-
nost grozljivo se premikajo, sem rekel, pravzaprav izustil nekje v sebi in z never-
jetno trmo razmišljal naprej.
Kaj bo. če ubijem kakšno, kaj če me prime brezglava sla obupanega in jih bom
začel vse po vrsti dobesedno pobijati, moriti, jim jemati srce iz trupa? Kaj bo, če
to naredim, pa ne s kakšnim težkim predmetom, temveč z roko, s pestjo, dlanjo,
glavo, z vsem bitjem in žitjem? Kaj se bo zgodilo potem, ko bodo opazile, da jih
hočem pobiti, da se jih hočem čim prej rešiti, da bi jih rad odstranil s tega sveta...
Kaj bodo storile, ko bom pobil prvo? Kako se bodo odzvale, kakšno obrambno
taktiko bodo uporabile?
Lahko bi se splazil v kuhinjo in odprl plin. Nato bi neopazno zapustil svojo
sobo. Ne bi me zagledala, ker bi se pokril z odejo in kar se da tiho dihal takrat,
ko bi šel mimo njih odpirat ventil za plin. ki bi jih zagotovo uničil.
Kaj pa. če preživijo, če jim plin ne more do živega, če so njihove duhalke nareje-
ne tako. da jim ne škodi, kaj bo potem?
Opustil sem to idejo. ne. to bi me stalo življenja. Gotovo bi mi kaj naredile kaj
takšnega, kar se ne da opisati, kaj zelo groznega. Morda bi mi posesale kri ali
možgane, ja. morda bi se ubadale z mojimi možgani. Samo, kako bi mi predrle
lobanjo, s čim bi naredile luknjo v moji glavi, kaj bi porinile skoznjo? Imajo za
kaj takega pri sebi kakšno posebno tipalko, kakšen za take primere poseben iz-
rastek ali cevčico, s katero bi operirale po mojih možganih? In ko bi bile enkrat
noter, ko bi mi jo globoko zadrle. ko bi začutil, kako mi možgansko tkivo cepijo
na dvoje, kako so prišle že do oči in gledajo skoznje s svojimi mrežastimi zenica-
mi. kakami \ ustih puščajo svojo kislino in jo mešajo z mojo slino, kako name-
ravajo še globlje, kako se ne bojo ustavile, vse dokler še diham, če bom še sploh,
25
kako bi se jim postavil po robu, s kakšnimi silami bi se jim upiral, kaj bi čutil,
bolečino ali smrt?
Dobro ste me, če že zdaj razmišljam tako, sem si rekel in poiskal cigarete, prav-
zaprav zavojček, v katerem je bila ena sama. zadnja. Ne, ne bom prižgal, to je za-
dnja cigareta, ostale so pa v omari, ki sojo po dolgem in počez okupirale. Če po-
kadim zadnjo cigareto, za ostalo ne bom imel časa, ne bom mogel po njih, zra-
ven tega pa sploh ne vem, če jih dim moti, se bojo razburile in postale napadal-
ne, če prižgem vžigalico in jih presvetim, kako bodo razumele mojo kretnjo z
roko?
Ne bom prižgal, sem trdno sklenil, lahko bi bilo pogubno, lahko bi se zgodilo
marsikaj, ne vem kaj, nekaj, kar je pogubno že na prvi pogled. Kdove če se ne bi
ena od njih pognala iz vtičnice ali z omare, mi v trenutku predrla glavo in izse-
sala vso kri, še preden bi sploh zakričal. Kdove če mi ne bi naredila še kaj hujše-
ga. In ko bi se razpršila moja zavest, takrat ko ne bi mogel več dihati, ko bi bil
mrtev, bi se gostila in naslajala v moji lobanji z mojimi možgani. Še druge bi po-
vabila zraven. Pritekle bi in se namnožile na mojem truplu, dokler bi še kaj bilo,
če že sama ne bi zmogla vsega. Groza me je predstavljati si se takšnega zdaj, ko
sem še živ. Le kdo bi bil pri zdravi pameti sposoben to gledati? Kdo?
Nendadoma meje presunilo vprašanje, koliko časa nameravajo ostati, kajti kako
se bom hranil, kako bom hodil na malo in veliko potrebo v WC, kako bom upo-
rabljal kopalnico in se umival, konec koncev - kako bom spal, ne da bi one za to
izvedele, ne da bi jih to moje početje motilo. Veliko neprijetnih stvari me je ča-
kalo. Nekako bom moral potuhtati in izbrskati način, kako bom vse to počel.
Dolgo sem premišljeval, dokler se me ni začel lotevati strah. Začel sem se tresti.
Mraz mije stopal na čelo in se mešal z debelimi kapljami znoja. Bil sem ves mo-
ker. od glave do pete je teklo z mene. Zavil sem se v odejo. Še vedno nisem mogel
ustaviti drhtenja. Nekje v moji notranjosti je bilo vse uničeno in poteptano. Ne
znam natanko povedati kje, toda zdi se mi, da v levem prekatu mojih možgan.
Nekakšna raz ali kaj jaz vem kaj seje pojavilo tam: strašansko, do krvi meje sr-
belo. Nisem vedel, ali se kaj takega da počesati in omiliti, zdelo se mije, da ne.
Groza. Srh se mije zavlekel pod kožo. Kakšna strašanska jama brezupa. Kot da
bi padel v roke do zadnje ure naravnanega mehanizma, ki bo pometal z mojimi
celicami in jih eno po eno odstranjeval. Kot da jaz nisem več jaz, ampak nekdo
ali nekaj drugega. Kakšna stvar, kakšna neznana relikvija, morda kakšno geome-
trijsko telo s hitropoteznim nastajanjem ali kak nemisleči stvor s štrclji.
Če se mi res vse to dogaja, zakaj potem razmišljam, kaj napenja moje možgane
in išče odgov or, kaj mi bo. ko pa vem. da me rešil ne bo. da pravzaprav ne ponu-
ja nobene rešitve, pomoči, roke... Kako me bo spravil nazaj tja. kamor ne sodim:
v mojo sobo. na mojo posteljo, v moje v odejo zavito telo? Kakšne smisel ima
potem moj trud. kaj hočem, zakaj ne neham, zakaj? To bi mi moralo biti jasno,
to me ne bi smelo tako pretresti, odv reči bi moral odejo in jih začeti pobijati.
Zaprl bi oči. aje prepozno. Naravnane so tja. kjer je najbolj čmo. kjer jih je naj-
več. Kjer ena čez drugo plezajo. In tega se bojim. Prav tega. TO ME KLESTI
Т.ЛКО. О.Л SE NE MOREM R.AZSL TI.
Zdaj mi je jasno, do krv i mi je jasno, da jih ne bom mogel pobiti, naj se še tako
oprijemam samega sebe in se prepričujem v Pirov o zmago. Preveč jih je. Premr-
goleče število na enega. name. Če bi bil samo ena. bi že zdavnaj opravil z njo.
26
Tako bi jo, da se tega sploh ne bi zavedala. Sploh ji ne bi prišlo, da jo namera-
vam od zadaj, kar se da neopazno in tiho, z enim samim dovolj močnim udar-
cem ubiti. Še trzniti ne bi mogla, tako bi jo. V foki imam morilski udarec in taje
največkrat usoden. Ta bi jo. Ja. Ta. Če bi po kakšnem naključju še migala, bi jo
še enkrat, ampak takrat pa enkrat za vselej. Do smrti. Do betona, v katerega bi
zlezla.
Ja. Z eno samo bi hitro opravil, pri meni pa jih je na tisoče, naredile so si nekak-
šen azil, zatočišče, gnezdo. Glej jih samo, kako se premikajo. In tista, ki je naj-
bolj črna od vseh, se razteguje kot kakšna dobro podmazana vzmet. Neverjetna,
nezemska črnina bije iz nje. Gotovo, da je predvodnica ali kaj pomembnejšega.
Morda je s kožo in kostmi sama kraljica. Lahko bi bila kraljica. Vitka je in sloka.
Tam, kjer je najtanjša, ji nekaj brbota.
Kaj delajo zdaj? Spletle so si nekakšne hodnik od vtičnic do vrha omare. Z le-
stenca so izginile. Hodnik je iz tankih niti. Ne. To je cev, nekakšna cev iz tankih,
očem komaj vidnih niti. V njej je prostora samo za eno. In veliko manjše so.
Prej so bile skoraj take kot jaz, za ped ali dve manjše, zdaj pa jih je komaj razpo-
znati. Kaj nameravajo v tej svoji majhnosti, kako me mislijo zdaj, saj še sebe ko-
maj zaznavajo? Ne, to bo pomota. Tu nekaj smrdi. Nekaj imajo za hrbtom. Pri-
pravljene so za spopad. Črne misli jim hodijo po glavi.
Kar. Čakam jih. Tu sem. Ležim, ne, sedim na postelji, zavit v odejo. K vragu
odeja! Stran z njo. Dajte punce, čas je, da obračunamo. Napočil je ta dolgo priča-
kovani trenutek. Vsako noč ste tu, gremo. Vam bom že pokazal svojega vraga, še
sem cel in prav gorim, da vas potolčem. Drugo za drugo. Mi že teče kri, in to po
nikoli bolj napetih žilah. Rekli bi lahko, zdaj ali nikoli, ampak jaz ne mislim ni-
koli, jaz mislim zdaj. Zdaj je pravi trenutek in nikoli več. Ste me razumele? Zdaj,
ta hip, to sekundo, v tem trenutku, če hočete. Raztrgal bom to vašo cev ali hod-
nik ali kajjazvemkaj žeje, raztrgal jo bom na atome in vhod v vtičnico bo odse-
kan. Zamašil ga bom. Zabetonirah Mrgolele boste tam gor na omari in obupano
gledale, kaj vse vam pripravljam, česa vsega sem zmožen, kakšne morilske misli
mi lahko hodijo po glavi. Ne, ne, ne. Ne boste, ne boste zbežale, imam vas ujete
v neopisljivi, nikoli bolj čvrsti kletki. V moji sobi ste in jaz sem sodnik v vlogi
dveh rabljev. Eden bo sekal, drugi bo rezal.
Konec je z vami. dekleta. Nič dobrega se vam ne piše. Kar poglejte me. odgmil
sem se. Z velikanskim in preciznim korakom se vam bližam. V roki nosim mo-
rilski udarec. Velikanski, morilski udarec, ki se ga ne da ustaviti. Ki je neusta-
vljiv in pred katerim ni obrambe. Do smrti vas bo, čisto do smrti. Ne boste mo-
gle izustiti niti a.
Vstaja. Dvigam se. Orjak sem, ki je več od sodnika in vseh rabljev sveta. Kri je
zrela kot breskev in žile bežijo od njene peklenske vročine v meso. Nepotešena
lakota me daje. Sla. Morilska strast, ki je prisesana na čvrste kosti moje duše. Jaz
sem zavest, ki sestavlja neverjetno geometrijo tujca. Mislim, da nisem bog, am-
pak nekaj tretjega: četrta, peta ali šesta oblika materije. To pomeni, da vas lahko
vse naenkrat, z enim samim udarcem, eno samo pestjo. Poslušajte traktor, ki se z
grozljivimi zamahi nožev pri kosilnici in v največjem soncu bliža proti nepreora-
nemu polju. Oral vas bom. Ja. To je prava beseda. Oral in kosil v isti sapi. Če
pomislite na konja, se vam traktor kljub vsemu bolj izplača. Ker je neuničljiv.
27
Ker ga ne nažre še tako trmasta rja. Ker je iz kovine. Ker ima srp in kladivo obe-
nem. Ker je preprosto neverjeten. Ja, traktorje moje zdajšnje stanje.
2
Izginile so. Vse do zadnje. Spraševal sem se, kam. To ne bi smelo biti tako pre-
prosto, saj smo se vendar spopadli na odprtem polju Vsaj kakšen košček odreza-
ne glave bi mi lahko privoščile, morda kakšno tipalko ali nožico. Stresel sem z
glavo in si dopovedoval, da so vzrok temu najverjetneje moji živci. Preveč me-
sarsko sem se obnašal in pod krvavo kopreno boja nisem pazil, kam letijo odre-
zane glave, razmesarjeni udi, preklani deli telesa in vse drugo, kar je ostalo od
njih. Mogoče sem jih preveč. Mogoče se pri takšnih in podobnih rečeh ne znam
pravočasno ustaviti ali pa mi ni do tega, da bi se sploh ustavljal. Zanimalo meje,
le kje sem bil imel glavo. Kaj za vraga sem delal in kako to, da ni zdaj nobene
posledice, rezultata, ostanka. Nič takega na primer, kar bi lahko dal med platni-
ce kakšne stare knjige in shranil. Nobenih sledi.
Začel sem iskati. Odmaknil sem omaro in gledal kot pijanec, ki mu je zmanjkalo
pijače po vseh kotih. Snel sem lestenec, odvil žarnice in pozorno spremljal, če se
v eni od lukenj kaj premika, kaj živega. Z izvijačem sem bezal po notranjosti
vtičnice in čakal, da pade kaj ven. Ker ni bilo nič, sem jo odmontiral in zid je
ostal gol. hočem reči. iz njega je zijala luknja z dvemi prisesanimi žicami, ali so
bile tri. ne spomnim se prav dobro, čez kateri-katere je viselo nekaj črnega. Sko-
raj bi me šokiralo. Vzelo mi je sapo. Izbuljil sem oči in nemo zrl v tisto. Nekaj
čudno črnega seje svetilo z ene od žic.
Pokril sem luknjo z vtičnico, sploh nisem mislil na montažo, torej da bi jo privil
z vijaki nazaj. Pustil sem rokam prosto pot. Nekaj so mencale, a jim je bilo tako
jasno, da hočem luknjo zabetonirati z vtičnico vred.
In sem jo. Čez in čez. Po glavi mi je hodila samo luknja in luknja, nobene vtični-
ce nisem več videl, nobene elektrike, luči. svetila. Kaj bom z njo. saj imam še
druge. Šele to spoznanje meje v pravem pomenu besede šokiralo. To je bil tisti
dolgo pričakovani električni šok. V moji sobi. v mojem majhnem kraljestvu, v
katerem vlada samo en kralj, tu kjer zdaj stojim, je bilo. reci in piši. enaindvajset
vtičnic, sedemnajst stikal in nekaj drugih električnih drobnarij. Kdoveodkod se
jih je nabralo toliko, preklinjal sem električarja in nato vse električarje. ki so jih
montirali. Soba, majhna soba z enaindvajsetimi vtičnicami. Čemu? Kateremu
elektromanu je kaj takega padlo v glavo? Kaj bi radi. da me raznese? Saj ne ra-
bim treh barvnih televizorjev, par pralnih strojev, kup hladilnikov in drugih
električnih aparatov. Meni toliko stvari sploh ni potrebnih, kaj takega bi bilo
zame preveč, zdelo bi se mi nepošteno do drugih. Lahko bi me kdo ubil zaradi
tega, mirna duše bi me zaklal med spanjem ali med gledanjem četrtega ali petega
barvnega televizorja. Ni pošteno, ni pošteno, sem si ponavljal, za normalno mis-
lečega človeka in umetnika to ni pošteno.
Zakaj sem tako utrujen in zdelan? Kaj mi vleče glavo k tlom? Te vrste omame ne
poznam. Boli me glava in kmalu se bo razpočila. Moje kretnje so pod tujim vpli-
vom, ne vem, pod čigavim, ampak pod tujim. Utrujenost in bolečina si podajata
roke in kmalu bom klonil, obvisel, se razlil. Nekdo ali nekaj meje pahnilo nazaj.
Vtičnice. Enaindvajset vtičnic. Vseh pa že ne morem zabetoirati, se mi je usta-
28
vljalo in i<ar naprej ponavljalo pred očmi. Videl sem namreč to, da si ne bi mogel
skuhati čaja ali kave takrat, ko bi mi to bilo najbolj potrebno. Kaj? Kako? Kam?
Bil sem v precepu. Na moji desni roki seje beton strdil v kamnito kepo in poza-
bil sem na razmerja med vezivom, cementom in vodo, ki so se mi malo poprej
zdela tako preprosta. Kazala so na nekaj, kar se bo šele zgodilo. Prihodnost je
stala za mojimi vrati, pa ne vem, kako seje tam znašla. O naključjih ni, da bi go-
voril, ampak nekaj resnice se skriva v še tako nenavadnih oblikah materije in
niča.
Spomin meje odnesel naravnost na polje z živo rdečim makom, ki so mu zaradi
starosti odpadali listi. Okroglo sonce je pojilo to sanjsko pokrajino. Trava je bila
pregosta za korake, noga bi se vdirala v zemljo in tam nekaj časa mudila, nakar
bi jo koleno za ped ali več preneslo naprej proti gozdu. Inje stopila na nekaj čud-
no trdega in čudno mehkega, nekako na pol. Nato seji je pridružila še druga in
videti je bilo, da sem se vzpel na mriiča. Stal sem na njem kot kakšen kip, ki
opozarja iz daljve. daje na tistem mestu nekaj narobe. Zrak je bil tako silno pre-
prost, da ga ni bilo treba dihati. Kar sam je lezel ven in noter. Od kod mu te last-
nosti. sam se spraševal. Kaj se pravzaprav dogaja?
Nisem hotel izvedeti, kdo je spodaj, kdo leži pod mano, ko jaz stojim na njem.
Nisem hotel pasti oči na njegovem, zame dovolj znanem obrazu. Groza mije kar
sama pomagala. Poteze so same od sebe skočile kot nož, ki se nenadoma odpre
oziroma mu pri tem pomaga prst tistega, ki ga nosi in uporablja menda za kaj
več. kot je golo rezanje mesa in kruha. Ali kot je lahko nič hudo rezljanje lesa.
Gledal se ga v zraku, ki ga ni bilo več, nastajal je pod mano kot pšenica, na kate-
ro je padlo dosti dežja. Kaj sem videl? Nož, obraz, mrliča pod sabo? Ne vem, ne-
kaj se mi je izmaknilo in tega ne morem povedati. Nekaj skrbi, da neizrečeno
ostane neizrečeno kljub največjim naporom in najbolj strnjenim oblikam misli.
Smrt. naj je še tako prisotna in mesena, ostaja zunaj dosega tako za oči kot za
grlo. Od kod so se vzele te misli, da bi lahko z njimi preparai celo nebo?
V menije brnelo nekaj več od traktorja in vse mehanizacije zraven. Oglasila seje
sirena, in to pet minut pred dvanajsto. Prestavljal sem kri iz obeh rok v glavo in
se sušil v naraščajočo smri pod mano. kajti od mrliča ni nič več ostalo, njegovo
sled je prepojila brezživljenjska plazma na robu niča iztelešene materije; čutil
sem. kako pohajam v drugo obliko zaznave, levil sem se in pomišljal na strahot-
no razpoko, ki je nastala iz kozmosa, namreč ogenj, zaplojen do poslednjih pla-
menov v kri in meso. seje obračal zdaj levo zdaj desno, dokler mu ni bilo usoje-
no dobesedno zdrveti v delirično oprijete krake nemogočega.
Popadlo meje nekaj zunajtelesnega. praeksistencialna matematika, ki svojih ak-
siomov ni mogla utemeljiti in dokazati, bil sem kozmos in človek obenem, real-
nost sončnega vrha. ki zdrv i v zaton in se nikoli več ne pojavi v eni od z grozo in
ničem naphanih relikvij. BOŽANSKO. Z NAJVEČJIM MOŽNIM ODKLO-
NOM DO SEBE SE MI JE PRIBLIŽALA NIKOLI VIDENA IN TEHTNO IZ-
RISANA KAPLJA NEŽIVEGA, V SMRTI PREKOPANEGA IN S TELESOM
IZNIČENEG.A. Misel, orošena in prepoznana skozi neskončno teko zaprtega
očesa je živela v prid dejstvu, da se še tako nepremakljive stvari sesedajo v svoji
odtujeni obliki, v svojem privatnem medtrenju. kjer vehementno določene odte-
čejo \ prah.
29
Ležal sem v razmesarjeni notrini samega sebe tako kot še nikoli. Ležal sem kot
mrlič, ki je padel z vrvi, na katero je bil obešen. Obup je zahteval svoje plačilo,
samomor. Koliko smrti moram prehoditi, da se enkrat zares ubijem? Ali ni do-
volj živeti, kot daje smisel, in čakati smrt? Kaj hoče resnica, ne laž?
Ležal sem na postelji. Zagledal sem mravljo, kije begala sem ter tja po tleh, in jo
v trenutku, ne da bi se tega ona zavedala, pribil v nič hudega slutečo tkivo parke-
ta. Spomnil sem se zen-budizma, ki pravi, da nič več ni tako, kot je v svoji prvot-
nosti bilo. Iz tega sem prišel do Heraklitovega spoznanja o nespremenjljivosti
sveta v njegovem najbolj pričujočem spreminjanju. Dlje ni moči ali je od biti
dano takrat, ko ni več bit. V odtujenem, tujem, nezasedenem trenutku, ko izse-
kano iz sveta ne obstaja kot faktor neke resnice ali vere, resnico o njem nadome-
sti evfemid.
Tu nekje bi moralo stati to, kar sem naredil z mavljo. To namreč, da sem jo ubil.
Preveč mi je hodila po glavi. In zdaj, čakal sem, da se pojavi cel eskadron, cela
četa mravelj na konjih. Juriš. Malce sadistično zveni, če rečem, da bi jim pobil
tudi konje, na katerih bi prijezdile. S petardami bi jih, če ne bi šlo drugače, mis-
lim. če jim ne bi mogel do živega iz prve. Raznašalo bi jih. Trgalo. Prepolavljalo.
Vse, kar se ne da povedati, bi bilo iz njih. Kosi. Delci. Delčki. Koščice. Pravza-
prav še to ne, ker bi jih skuril. Spravil bi jih z obličja tega sveta. Nobene sledi pa
amen. Ce bi se še tako trudil nekdo, ki bi iskal ostanke, jih ne bi našel. Ja. Tako
močno bi jih. Z vsemi nedoživetimi silami, ki se pretakajo in valijo skozme.
Čakal sem, da prilezejo, prigomazijo, da, so že tu, jebenti. Ponavljam, čakal sem.
da prilezejo, da prigomazijo, da, so že tu, jebenti. A jih ni bilo, četudi bi se na
glavo postavljal in molel z nogami navzgor. Ni jih bilo za ubit.
To mi ni dalo dihati. Nenehno sem si ponavljal, prišle bodo, vsak hip bodo tu.
Nestrpnost v žep. mir. Ni se treba po nepotrebnem nervirati nima smisla gristi si
nohte. Se bodo že pojavile, jih bo že nekaj prineslo, brezzveze sije uničevati živ-
ce.
V svojem življenju sem prvič začel globlje razmišljati o Beckettu. Vladimir meje
tako počil v golenico. da me še danes boli. O. če si še, kdor si in si še več, daj. na-
redi. pomudi se malo ob meni in mi pomagaj! Mravlje čakam. Velikanske. Tak-
šne. ki te prerastejo. Nedosegljive. Nočem majhnih. Prehitro gre z njimi. Neza-
dovoljen sem z bore komajšnjo obliko mravlje. Ni mi do nje. ker je prelahka,
preveč hitro sejo da na ta ali oni način spraviti na oni svet. moja pest se takrat
samo utrudi, ne naredi večje škode, ni nevarna. Hočem gromozansko mravljo, ki
bi prerasla vse stene v moji sobi. tako. ki bi se iztelesila in vsrkala v neomejljivo
obliko zavedanja, čutenja, mišljenja. Ki bi razparala in se prebila skozi svetove
in \ esolja z ostrimi robovi svojega vitkega trupa. Ki bi zadušila vse. kar se giblje
ali gibanje komaj hoče postati. Tako mravljo bi rad. Ja. Tako. S tako bi. S tako
bi se boril do zadnje kaplje krvi.
Kaj bi ji naredil, ne vem. borila bi se pač vsak na svoji strani. Midva ne bi ople-
tala \sak s svojimi žilami, ne bi \ihtela \sak svojega meča. ne bi kajjazvemkajila
tja\dan in v zgubo. ampak bi se tolkla. kr\ a\ o tolkla. To bi bil resnični boj in ne
mesarsko klanje, ki je za kaj takega premilo: pravzapra\ mesarsko klanje sploh
ni boj. to je opletanje z noži. z nekakšnimi ostrinami, ki so se razlile od konice
30
do držaja v živo tkivo bitja, kaj takega ne more boleti ali povzročiti smrti. To je
zgolj natolcevanje, novinarska raca ali slabo izpeljan verz. Ne. Med mano in
mravljo se kaj takega ne more zgoditi. Ker midva, jaz in mravlja, predstavljava
čisto nekaj drugega. Nama se ni treba skrivati, midva nisva zahrbtna in sploh ne
napadava, dokler nisva nasprotniku iz oči v oči.
Midva beživa eden skozi drugega in v tem bežanju tolčeva eden po drugem. Sva
dvojno dno in en sam vrh obenem. Kdo ga bo dosegel, je odvisno od tega, kaj se
dogaja v najini notrini, v najinem skupnem medprostoru, v čistem siju podvoje-
ne resničnosti.
Midva sva srce globokega sna, ki ga sanja bog, razklan na človeka in mravljo.
Najino videnje in vedenje sta eno, vrh! Vrh vseh vrhov, kjer prepad ni več mo-
žen, kjer so samo še ostanki prepada kot funkcije vrha. In na takem vrhu je roka,
morilska roka tujca, nedoživeta za več in preklana na pol.
Globoko sem dihal. Zapomnil sem si vsako bakterijo, vsak mikrob zraka. Biolo-
ško sem dihal. Nekako tako kot to počnejo delfini v najglobljih vodah, tam, kjer
so tokovi združeni v eno samo gmoto mesa. Mesa pravim zato, ker se v takšnih
globinah, ki jih je morje pustilo ob strani, ne dogaja in ni skoraj ničesar živega.
Takšno meso. kozmično meso nekega planeta ali zvezde, je začetek življenja, je
rojstvo novega bitja, nastanek prostora in časa v malem. Ne glede na to, materijo
sem si predstavljal kot moj vdih in meso kot moj izdih. V tem sem čutil neko po-
membnost, ki je ne znam opisati. Dovoljšjo, da se spopadem z eno samo mra-
vljo.
Moj organizem je bil zdaj živa slika naboja, pripravljenega na izstrel. Do zadnje-
ga sem bil v sebi, napet, kot struna čakajoč, raztelešen v ponovnem utelešanju.
pred mano so se začeli pojavljati diagrami, nikoli videni in izrisani, čutil sem
nedokončane točke sveta, kjer se dogajajo ali naj bi se dogajali čudeži, slišal sem
daljave, ki se premikajo in požirajo svet, ljudi, ki grmijo po cesti v neznano in si
brišejo potna čela, otroka, ki seje rodil v meni in sesal palec. Ni res. Ni ga sveta,
ki bi takole izginjal, sem zakričal. Vedel sem. Vedel sem, da se mi nekaj bliža.
NEKAJ JE Z VSEH STRANI, KI SO BILE MOGOČE, LETELO VAME. Kako
me lahko obkoli in izniči nič. ki se ga zavedam? Kako mi lahko raztrga misli, ki
so že od vekomaj njegove? To z mravljo nima nobene zveze. In z mano, ki jo ča-
kam. da jo ubijem, tudi ne. Kaj je torej to?
Na moji levi v kotu sobe seje začelo nekaj premikati. Aha. meje. Tuje. Preho-
den od navdušenja sem skočil in zastal. Nič nisem hotel tvegati. Vsak napačen
korak bi lahko bil usoden. Previdno torej.
Zunaj je besnela huda nevihta. Vse je sio v svoje hiše, vse seje skrilo, in ljudje m
ptice. Žive duše nisi videl, če si pogledal skozi okno. Kot nalašč zame.
Torej nekaj miga pod mano. Nekako napol. Nekaj časa miga, nekaj časa miruje.
Čudovito, naravnost mojstrsko premagovanje prostora. Kaj takega še nisem vi-
del. Kdove če ve, da ga opazujem, kdorsibodi žeje. Svoje oči sem napel do skraj-
nih meja, da razločim vsiljivca.
Začelo je grmeti. Nebo me zdaj ni preveč zanimalo, naj je. kakršno je, se bo že
umirilo. Sicer paje znano, da so nevihte kratke, če je to, kar treska zunaj, nevih-
ta. Par kapljic pa bo konec. Tu pa tam kakšna močnejša strela, ki se prikoplje do
tega, da trešči v bližnje drevo in ga razkolje. ali pa da zleze in izpuhti skozi ze-
mljo.
To čudno premikanje sem primerjal z nevihto. Kot da bi govorilo po svoje, sem
ga razumel. Pripravil sem pest. Prsti so se čvrsto priželi eden ob drugega. Stisk,
ki sem ga čutil, je bil tako močan, da sem mislil, da nimam pesti, ampak macolo
za razbijanje kamnov v kaznilnicah. Ta sprememba, ne samo v besedah, ampak
pri živem telesu, meje navdala z neverjetnim pogumom. Počutil sem se močne-
ga kot nikdar. Vse v meni je vrelo in se pripravljalo na izbruh. Z enim samim
udarcem bi lahko spremenil zemljevid sveta.
4
Da tisto čudno premikanje, ki seje skrilo pod omaro, ni mravlja, mije takoj po-
stalo jasno. Takšnega premikanja mravlja ne premore, celo skarabej bi imel te-
žave pri tovrstnem gibanju. Nedolžni skarabej, ki se blešči kot kovina, najprej
zeleno in potem zlato, srebrno, rdeče... vse do najbolj osupljivih barv, ki si jih iz-
misli sončni žarek na njegovem trdem hrbtu.
Ne. to ni mravlja, kaj šele da bi bil skarabej. Malo naprej pa mir, spet malo na-
prej pa mir. In tako dalje in tako dalje. V nedogled. To mora biti nekaj čisto dru-
gega. Mogoče sploh ni insekt, ker meje streslo in mi naježilo kožo vsakokrat, ko
se je premaknil. Pajek? Neznan hrošč? Glista? Preprosto ne vem, kaj je moralo
biti.
Zmanjkalo mi je bilo izrazov in težko bi se pred njihovimi pomeni odločil za
enega izmed njih. Sam pomen je bil skrit pod omaro nekaj centimetrov, pravza-
prav nekaj milimetrov od njenega valovitega dna. Iskati ga moram torej pod
omaro in nikjer drugje.
Gremo, sem si dal poguma in se z licem kar se da tesno oprijel tal. Zbodle so me
nepočiščene drobtinice kruha od včeraj, za oko stran od mene seje svetil iz par-
keta v vsej svoji danosti in polimorfiji v zrak štrleči žebelj, ki meje s svojo ostri-
no opozoril, do kod smem. Kot da bi ga nebo pribilo kot mejo med mano in
dnom omare. Stisnil sem se k tlom. kolikor se je dalo, glava je bingljala na ne-
kakšnih izsiljenih podbojih, upiral sem se optiki, ki mi fiziološko ni bila dana in
je mojemu očesu povzročala motnje in neslutene težave z vizuro. Kozmetika
tega naprezanja seje po kosmih spuščala na moje čelo in mi urejevala izrez na
ustnicah.
Omara, njeno dno torej, ni bila dosegljiva mojemu namenu. Ne bo mi uspelo
priviti zenice, na njenem robu bom omagal in tisti pajek, hrošč ali glista bojo
mimo preživeli noč.
Vstal sem in šel k hladilniku. Steklenica belega vina z ledom me bo vmila med
žive. Neznansko utrujen sem bil in mišice me niso hotele več ubogati. Nihče živ
se še ni tako globoko sklanjal. To, kar sem počel jaz, je pravi podvig. Zaslužil
sem si nagrado. Globoko sem potegnil, nekako tako kot sem se prej sklanjal, in
na dušek izpraznil steklenico. Takoj nato sem se natlačil v usta par debelih ko-
sov ledu. Moja sapa ga je v hipu vsega stalila, tak ogenj je bil iz mene. Bevanda
de fuego, sem si olajšal dušo.
Veliko vprašanje se je raztezalo pred mano. Čudne barve so se mi prikazale na-
tančno pred očmi. Z jezikom bi jih lahko ujel. Mavrica v moji sobi! Od kod seje
vzela? Glej, angeli se spuščajo po njej. Pravi pravcati vesoljski tobogan. Kako me
je to navdušilo! Kako me je to izpolnilo! Končno nekaj lepega. Končno nekaj, s
32
čimer si ni treba beliti glave. Nobenega spopada, nobene krvi, nobeih priprav na
boj. Neverjetno. Kot da bi me obiskal raj.
Ni mi bilo dano užiti dolgo tega nenadnega veselja. Naj se človek relaksira na
koncu sveta, stran od vse nadlog in problemov, ga nekaj potegne nazaj in mu na-
rekuje usojeno. Obzorje seje spremenilo. Iz mavrice je nastala prazna jama, an-
geli so izginili v nič. Zalučal sem stelenico, ki sem jo še vedno držal v roki, in
razbila seje na tisoče koščkov, ki so se kot mravlje razbežali vsak na svoj konec.
Nato je vse skupaj obmirovalo. Prijel sem se za glavo in potiskal prve kaplje na-
zal v oči. BEDNO JE DOŽIVLJATI ŽIVO V NEŽIVEM.
Odločen, da bom na vse skupaj pozabil, sem odšel v posteljo. Vzel si bom kaj za
pod zob in ob hrani, pijači in cigareti prebral kakšno zgodbo, ne dovolj dolgo in
ne prekratko. Prebiranje, ne branje, me ob takšnih situacijah spravi v dobro vo-
ljo. Preselim se drugam, v neznane svetove sežem s svojimi oziroma pri takšnem
prebiranju s tujimi rokami; tam živim, kadim, jem in sem.
Posebno me navduši prebiranje med vrsticami. Kak stavek na glavo obrnem in
ga berem od zadaj. Ob kakšnem semaforju se ustavim in čakam zeleno. Tu pa
tam pobrskam po leksikonih, v rokah držim kaj meni neznanega in primerjam,
iščem skrit pomen ali razdevičim arhitekturo nedoumljivih simbolov z mimiko,
ki vlada med črkami.
Skratka, prebiram, prebiram in še enkrat berem in prebiram. Če bi se ulegel pod
tamvaj, bi bila to zgolj ena od oblik užitka, ki mi ga daje prebiranje.
Veliko priložnosti se pokaže na nezasedenem polju literature, široko področje in
daljna krajina iz tisoč in ene noči se rimata v ognjaželjnem zagonu in sli po razu-
mevanju tujega. Človek je preprosto okronan in prav čudno mu je, da lahko pod
soncem postane kaj več, kaj drugega, ne-svojega. Ker literatura to zmore. Ker je
prebiranje tako zveličujoča lampijonada. kjer so vse barve posvečene in inokuli-
rane v živo tkivo domišljije. Ker to. da sem in prebiram, drži in bo držalo na
veke vekov. In ker si vsak hip drznem nehati in pogledati pod omaro, če me kaj
resnično moti in miga pod lučjo.
Ja. prebiranje. Prva stran nemogočega, neizrečenega, v ranljivost in filobus sesto-
pajočega duha. Nagrobnik, pod katerim klonejo glave na smrt obsojenih.
Zbudil sem se pozno ponoči in odvrgel knjigo, kije ležala tik mojega vratu in me
spominjala na pretresljivo izpoved \ rvohodca. ki je na svoji zadnji predstavi pa-
del z vrvi in se ubil. Zgrmel je navzdol v globino, kot da je imel že od rojstva v
nogah zapisano. Ni mu bilo pomoči, nič se ni dalo storiti, to je bila prenagla
smrt. Oči. ki so z grozo spremljale njegov padec, so se obesile na negibno telo in
prežvekovale čudno naključje. Nobenih solz ni bilo. nobene spačene poteze na
obrazu mrtvega, le zadovoljen nasmešek je razbijal ozračje in pridušene be-
sede. Množica seje počasi razšla. Trg je ostal prazen kot miza, za katero je sede-
lo veliko ljudi in se gostilo z dobrotami. Vrvohodec ni dokončal svoje zgodbe.
To ni bila prava smrt. mi je gomazelo po glavi, to ni bilo pravično, sem neutrud-
no gnal svoje naprej. Pisec te zgodbe je sadomazohist ali nevaren manijak, ki kar
na lepe oči vseh. ki so s slino v grlu opazovali vrvohodca, istega vrže v prepad,
zato da bi kasneje zaslužil na pretresljivosti in verodostojnosti svoje morda v ne-
33
kaj dneh ali manj napisane pripovedi. Ne, to ne more biti res in nočem v to ver-
jeti, sem si ponavljal in ponavljal, ko meje nendaoma nekaj prikovalo ob zglavje
in mi dvignilo vse lase na glavi. Prvič v svojem življenju sem zagledal škorpijo-
na. Prilezel je izpod omare in se ustavil. To je naredil tako precizno, da meje za-
zeblo izpod vek. Pozna nočna ura je bila. Temne sence so se mi zlile po čelu.
Zrak je oledenel od groze; in nisem se mogel premakniti. Prepovedano sapo sem
tiščal med zobe in jo komaj slišno izpuščal skozi ustnice. Škorpijon. Nerazrešena
uganka vseh ozvezdij.
Ni vedel, da ga pazljivo preiskujem s svojim prestrašenim zrenjem. Ni vedel,
kdo sem in kaj lahko postanem, če mi zavre kri med žilami. Spet seje premaknil
in obstal kot vkopana senca, ki jo naredi omahla mrličeva roka. Streslo me je.
Odvrgel sem vso grozo in strah, kar se mi jih je nabralo na čelu. Znano je, da j
škorpijon strupen, da se mu strup tisočkrat bolj pretaka kakor mravljam, da ima
samomorilske sposobnosti, vendar samo takrat, ko se čuti ogroženega.
Znova seje za spoznanje premaknil in začutil sem, da sije izbral pot k meni. Jaz
sem bil sicer na postelji, zavarovan, bi lahko rekel, toda kaj brani škorpijonu
splezati in zabosti? Kdo si ga upa poteptati, še več, kdo si mu upa blizu? Škorpi-
jon je bataljon mravelj v enem telesu, je bojevnik, ki mu ni para pod soncem. To
meje pobilo. Konec je, vendarle. To je zaresen konec. Pred škorpijonom sem to-
talno nemočen, pred njim nimam nobene obrambe.
Nekaj centimetrov poševno od moje postelje, in sicer tako, da sem ga še lahko vi-
del, seje ustavil in dvignil svoj rep. Štrlel je kot antena v po nevihti za spoznanje
bolj prepariranem zraku, na njegovem vrhu se je bleščala grozljiva ostrina z že
pripravljeno količino smrtonosnega strupa. Zdela se mi je kot zastava z mrtva-
ško glavo, ki jo v visoko iztegnjeni roki drži okostnjak morskega volka, premika-
la seje in viharila v nobenem vetru. Sem in tja. Kot antena, ki išče neprijavljen
televizijski sprejemnik.
S katerim delom telesa se lahko borim proti njej, kako naj se pokrijem, da me
njeni valovi ne bojo odkrili? Kako naj stisnem svojo morilsko pest? Ce hitro ne-
odkrijem. kako se bom branil, je po meni.To mije bilo jasno kot beli dan.
Spoznal sem. da nimam orožja proti škorpijonu. Ali pa. Zdaj se mi je komaj po-
svetilo. kakšno srhljivo orožje bom moral uporabiti im ki je trenutno edino na
\oljo. Sebe. Svoje življenje za njegovo. Ne gre drugače. Tu ni debate. Eden za
oba. Ali preživiva in greva vsak svojo pot. kar je malo verjetno, ali... Samo s
sabo ga lahko ubijem. Ni druge poti. To je bila moja dokončna odločitev.
Začutil sem. da noben od naju ne bo preživel. Začutil sem strup v sebi. s kate-
rim ga bom pokončal tako kot on mene s svojim. Tako blizu sva si bila. Kot da
nama kri nenadoma deluje podobno, kot da s\a oba izšolana in z v eno in isto
smer drv ečim dotikom okronana za poslednje dejanje, samomor.
Škorpijon seje premaknil in izginil pod posteljo. Izkušeno. Brez napak. Torej se
je začelo, sem si rekel, od spodaj me hoče. zrinil se bo skozi kakšno špranjo, pre-
grizel platno, ki pokriva leseno dno. se prebil med jeklenimi \zmetmi in tu pa
tam \ raščenim senom do žimnice. malo počakal in...
Ne bo me. mi je nekaj mojega posedalo. Skočil sem s postelje in \ parih skokih
zasedel mizo. Vzpel sem se nanjo kot vešč alpinist, ki se ne boji nobenega \ rha.
naj je še tako špičast in je pod njim še tako globok prepad. Tu bom. Dokler
imam še kakšno možnost, se ne splača poceni izgubiti ži\ ljenja. Naj me kar poiš-
34
če, morda ga presenetim in ubijem z eleictrično žarnico, ici jo bom odvil iz lesten-
ca. Lahko bi ga celo z elektriko. Z električnim tokom. Znano je, da redko katera
bolj ali manj razvita oblika življenja prenese zažigalnih dvestotriindvajset vol-
tov.
Treba je naglo delovati, mi je švigalo po glavi, lahko bi se ga rešil zdaj, ko se mi
je ponudila genialna rešitev. Zdrvel sem v kopalnico po orodje. Iz velikega zabo-
ja, v katerega so nekoč spravljali pnevmatično kladivo v kamnolomih, sem zvle-
kel na dan kombinirke, v manjše in večje spirale nasukljane kable in žice, par iz-
vijačev, komplet vrtalnih svedrov in univerzalen nož za posnemanje izolacije na
žicah. Skoraj bi pozabil lepilni trak. Z njim bom moral zaščititi gola mesta na ži-
cah, da me tok ne ubije.
Vrnil sem se k mizi v kuhinji, misleč v sebi, kako bom preščipnil kabel, ki veže
lestenec z izvorom električnega toka v kapi na stropu, kako bom nato drug kabel
montiral na prejšnjega, kako bom pritisnil stikalo, ki je prej prižigalo luč na le-
stencu, kako bo žarelo z vrha vodnikov, ki ju bom držal v rokah, in tako dalje in
tako dalje, toda ko sem se že hotel povzpeti, se mi je v grlu zgrudila vsa sapa, ki
sem si jo spotoma nabral.
Na mizi, prav na njenem vrhu, čisto blizu moje leve roke, s katero sem si hotel
pomagati gor, je z visoko štrlečim repom in kleščami, pripravljenimi za strig, kot
kakšna z veliko znanja in spretnosti izdelana voščena figurica koprnel v rahlem
siju glazure škorpijon, za katerega sem menil, daje pod mojo posteljo.
Vse mije padlo iz rok. Prebledel sem in ga po neznani barvni lestvici dohiteval v
mrtvaškem blesku njegove z kdovekakšno magijo in kemičnimi procesi pričara-
ne kože, pod katero je drhtela bela kri bogov. BILA SVA KOT DVE URI, KI Z
VSEMI SVOJIMI KAZALCI NE MORETA POKAZATI TOČNEGA ČASA.
Le daje njegova tekla hitreje.
Smrt, to je bilo vse iz mene, ko se je približal moji levi roki, ki je trdela vse bolj
in bolj in postajala betonu podobna kepa zamirajočega mesa in ugasle krvi. Ko-
nec. Najverjetneje, da mi zdaj ni več nobene pomoči, pičil me bo in v hipu bom
mrtev.
Zlezel je na hrbet moje leve dlani in visoko dvignil svoje želo. Kako mehko sem
ga čutil! Kako rodovitna je znenada postala moja roka! Kako blizu sva si bila, jaz
in škorpijon! Zame je bil mali bog, ki mu ni treba apostolov, čigar raj in vase iz-
ginjajoča bolečina se izrisujeta na napetih žilah hrbta moje mirne dlani. Nikdar
nisem videl ali slišal za kaj podobnega.
Škorpijonček, sem mu potiho rekel, judikat moj srčkani, oživelo telesce biti, ki
me srkaš, kako lamelasto kompakten je tvoj organizem, kako izničujočo metafi-
ziko zaznavam v tvojih genih, kako preprosto vrv razpenjaš med mano in zvez-
dami. v čudnih liliputanskih oblikah je spravljena nikoli bolj živa navzočost tvo-
jega trna. harmonična higiena življenja in smrti je skozi netopne vokale razlita v
tvojem iz pogubnega strupa vstalem repu, ti si tisti sen, ki nima resničnosti, tvoje
slutnje so mojstrovina, približana najvišjemu in za zmeraj zakoličenemu. O
škorpijonček, resnica, ki tavaš zdaj v polni luči, zdaj v temnem briogu prividov
in senc!
Nisem se mogel ustaviti, govoril sem mu vse, kar mi je padlo na pamet, si sproti
izmišljal nove in nove stvari, klanjal sem se mu s srcem in dušo, bilo mi je. ne
vem natančno, kaj mi je bilo, govoril sem škorpijonu, ki me bo ubil. Njemu, ki je
35
še vedno bil na hrbtu moje dlani z navzgor ukrivljenim repom, da zada smrto-
nosni udarec.
Počasi je spustil svoj rep in ga začel brisati ob moje nasršene dlake. Spuščal je
SVOJO kri, pomešano s strupom, na hrbet moje dlani. Dolgo časa je to počel. No-
bena moja mišica ni trznila. Še vedno se nisem premaknil.
Jedka tekočina mi je v trenutku osmodila nekaj dlak in se počasi vpijala v kožo.
Kot da bi imel pivnik namesto kože. Nisem mogel doumeti tega procesa, z niče-
mer se ga ni dalo pretrgati. Iz škorpijonovega repa je brzelo vse, kar je nabral
vanj, in čudil sem se, da mi ni še niC, da mi še ne zmanjkuje sape, da me še nič
ne duši. Še vedno se meje držalo življenje.
Rep mu je že skoraj splahnel, bula na vrhu je postajala vedno bolj prazna in na
mojem obrazuje bilo že toliko presenečanja, da nisem mogel verjeti. Noro, blaz-
no. zunaj uma se mi je zdelo vse skupaj. To ni normalno, sem začel vrtati v svojo
glavo. Na moji dlani, na njenem hrbtu je zijala prava pravcata jama, sicer pre-
mera borih par centimetrov, ampak dovoljšna, da me pobere. In tam, kjer so
prepletene žile. tkivo, sedem zapestnih koščic, pet dlančnic ter štirinajst kosti
členkov, je svoje opravljal naprej škorpijon. Nič me ni bolelo, kar meje najbolj
presenečalo pri vsem tem.
V mojo dlan seje naselil škorpijon, v mojo nekoč morilsko roko je zlezel eden od
najsmrtonosnejših iz reda pajkovcev. Spraševal sem se, če je Evropejec, če je od
tu ali pa so ga k nam prinesli iz tropskih krajev, kajti če je iz tropov, je z mano
konec; tropske vrste so neuničljive in njihov pik se ne more primerjati s temi iz
Evrope.
Te misli je pretrgala sikujoča bolečina pri šesti zapestni koščici. S krikom na
ustnicah sem zabodel oči v svojo jamo. Škorpijon se je z eno svojih kleščičastih
pipalk zgrabil za košček mojega tkiva, ki je po nekem čudu bingljalo s šeste za-
pestne koščice. Zdelo se mi je. da hoče odstraniti nekaj, kar ne bi smelo zrasti in
biti tam, a sem se zmotil. Škorpion je izdihnil. Poginil. Glavo je imel obrnjeno
vznak, rep se mu je povesil, trup obmiroval. Menda mi je s tistim, ko me je ščip-
nil, hotel povedati, da ga je nekaj v moji dlani presenetilo in ubilo. Kaj, jebenti
boga, sem se spraševal. Kaj gaje? Kaj imam v sebi?
Silovit curek bruhajoče krvi mije zamašil vse odgovore. Jama v moji dlani seje
polnila in počasi zapirala škorpijona. Zalilo ga bo. je kot nož siknilo vame. Po-
iskal sem izvijač in ga potopil naravnost v jamo krvi. ki je strahovito naraščala
proti robu moje dlani. Hotel sem izbezati ven mrtvega škorpijona. Bilo je prepo-
zno. Kri seje že prelila čez rob in se naselila prav na srede kot veliko rdeče oko.
Naglico, ki je stisnila izvijač v moji drugi roki, niso več nadzorovale moči mo-
jih mišic. Bil sem izza zavesti.
Izvijač seje nenormalno zbadal, krije bežala, meso se ni dalo. Prava kataklizma
je vladala v moji glavi. Nisem se zavedal več, kaj delam, izvijač se je zapičil, zdi
se mi v eno od dlančnic, in kljub vsem mojim naporom se ga ni dalo izvleči.
Kri seje začela strjevati, postajala je vedno trša, z vsemi svojimi zrnci je betoni-
rala po moji dlani in mašila luknje in luknjice, ki so nastale od škorpijonovega
kirurškega posega. Kaj bo, če mi izvijač ostane kot meč kralja Arturja zakopan v
36
dlani, kdo ga bo izvlekel, kdo ima te do neba vpijoče sile in moči utelešene v
svojih zgroženih rokah, da seže prek resničnosti v zveličujoče in nikoli bolj skozi
kri in meso segajoče in secemirano dejanje? In če bi komu vendarle uspelo, kako
bi se v drugo obnašala moja kri, bi preživel nanovo zraslo jamo v svoji dlani?
Naj je šlo za izvijač in mojo dlan obenem, se nisem mogel pomiriti s tistim, kar
je ostalo v njej. Četudi mi uspe izvleči izvijač in preživeti, bom do konca življe-
nja v sebi nosil škorpijona, usmrčenega v trenutku njegove največje moči. Kot da
bi neki daven mit iz preteklosti ponovil svojo besedo. IZVIJAČ JE BIL KRIŽ IN
MOJA DLAN GROB. Aksiomi, po katerih je bilo zgrajeno vse, kar so določile
in izključile iz diagramov biti moje misli, so se strnili v figuro, ki živemu bitju
priklene tisto najvišje, razum.
Nespametno bi bilo govoriti naprej. Nekaj meje kot posušen list neslo na poste-
ljo. Morda sem si zaželel, da vse skupaj pozabim, toda želj ni bilo. Bil sem v tu-
jih rokah, morda v rokah kakšne precizne matematike ali v tistih, ki niso več
roke.
Na postelji sem obležal v svojem starem položaju. Niti ganiti se nisem več mo-
gel, toliko je v meni zapustil škoфijon. Izvijač, s katerim sem ga hotel poiskati v
svoji razparani dlani, se je prelomil in odpadel. Drobno oko me gleda s tistega
mesta. Le kakšni svetovi se skrivajo izza?
Spomnil sem se cigarete, ki mi je ostala od prejšnje noči, ko sem imel opravka z
mravljami. Prižgal sem. Nekaj med grenkim in sladkim se je kobacalo v prvem
dimu, nekakšna grenkosladka plazma se je dotaknila mojih pljuč; ponavadi se
tedaj cigareta razpoči in na vrhu razkroji v na vse strani bežeče kosme tobaka,
menda zaradi slabe kakovosti podnebja, kjer je rasel, ali vencev, na katerih seje
površno očiščen sušil.
Že zdavnaj bi moral začeti s cigarami, ker je pri njih kakovost za razred ali več
višja in ker ga kljub parkratnemu sušenju pustijo na vencih še dlje. Pipe nikoli
nisem maral, cigare, kakršnekoli, pa so se mi dozdevale pravi blagoslov in maša
za pljuča.
Čim prej jih moram dobiti. Neumnost je nadaljevati z dimom iz teh ali onih ci-
garet, ko pa me lahko samo kanček cigarinega tisočkrat bolj oplemeniti. Ja, odlo-
čil sem se, da moram zamenjati, naj se še tako čudno sliši.
Jutri grem v trafiko in jih naročim na kupe. Naslov dam prodajalki, da mi jih
pošlje na dom. Aboniram se nanje. To bo prava kanonada za moja pljuča, po-
svetil bom v vse kotičke, presenetil vsak migetajoči delec zraka, dehtelo bo od
vsepovsod v meni. Ja. Jutri se preselim, odvržem stare navade, zboljšam zavože-
no plemenitenje svojih dihal. Čisto drug človek bom, laže mi bo prenašati težave
in misel na smrt, kratkomalo izvrstno se bom počutil. Nobenih škoфijonov in
mravelj več ne bo, nič več me ne bo presenetilo, kadil bom cigare in se smejal.
Potrepljal se bom z njihovim dimom po zobeh, ko mi bo najbolj hudo, bral bom
poezijo in prozo in se utapljal v dimu, izklesanem iz robatih globin najvišje sla-
sti. Srkal bom kavo, pil šampanjec, jedel brbončice kaviaija, vsa jedača in pijača
bo klečala pred menoj. Toda cigare si je treba nujno priskrbeti, solata in kruh
lahko počakata, cigare ne.
37
u lilo seje. Videti je bilo, da ne bo dolgo nehalo. Kot da bi se nebo kruto poigra-
valo na tuj, moj račun. To pa ne gre. Kar tako na lepem. Brez kakšnega vzroka.
Na pamet. Velik dež. Ki visi kot kakšna neodstranljiva zavesa med mano in me-
stom, kjer so trafike, med mano in cigarami. To kratkomalo in kakorkoli ga obr-
neš ni in ni, da bi lahko bilo pošteno. Moram priti do cigar. Za božjo voljo, meni
so cigare nujno potrebne. Kako bom brez njih? Odločil sem se, in to odločitev bi
vremenske razmere morale upoštevati. Najprej cigare in nato dež. Ne pa obrnje-
no. Tu nekaj smrdi. Nekdo se spet gre nekaj. Nekdo bi spet nekaj rad. Nekdo je
velika baraba. Kurba. Pizda.
Če ga samo zagledam. Z mano se nihče več ne bo igral. Nihče več me ne bo imel
za norca. Na moja vrata bo vsakdo trikrat potrkal, preden se bom odločil, da mu
odprem. Kje pa, brez trkanja! Pozvonil bo, pozvonil, četudi še nimam zvonca.
Naj se znajde, kakor ve in zna. Če hoče k meni, bo lepo kupil zvonec in ga mon-
tiral nad mojimi vrati. Nato bo trikrat pozvonil in jaz mu bom za nagrado odprl.
Brez zvonca pa naj se ne kaže. To je pogoj. Naj bo še tako nujno, naj gre za ži-
vljenje ali smrt, ne. Vrat ne bom odprl pa pika. Saj nisem suženj. Dovolj je že
tega. Od zdaj naprej zvonec nad vrata, pa odprem. To je jasno kot beli dan, pa
naj še ne vem kako dežuje in treska. To je enkrat ena, dvakrat dva in trikrat tri
hkrati pizda mu materina. Me se ne da, ne. Ne da se me, če bi me vsi hudiči in
cela Marija vlekli narazen. Jaz sem zdaj drug človek. Spremenjen. Drugače je z
onimi v norišnicah, jaz nisem v nobeni norišnici, ampak tu, tu. Živo, najbolj
živo prisoten. Nikoli bolj, jebenti.
Še vedno dežuje, sem opazil. Zbogom, cigare! Zbogom, dim, ki sem si te predsta-
vljal v svojih pljučih! Zbogom, vse, kar me je vezalo! Ostal sem sam, čisto sam.
Nobene oblike ni bilo več, noben ogenj ni tlel, nobenega vetra ni snelo moje
izmučeno telo. Vse je propadlo, se porazgubilo ali odšlo v mehkem neznano
kam.
Sipje oči iz zelenega moija so me požirale in prežvekovale v svoji notranjosti.
Nekakšne kače, dolge, široke, vseh vrst, vse do tistih z vijugastimi šarami na
spolzkem in kdove slpzi kakšno trnje privleklem hrbtu so lezle izpod peči. Nji-
hova koža seje svetila kot kakšen dragulj, izbrušen pod ostrim očesom astrologa.
Črni komaiji so mi obstopili čelo. Pike in pičice so se v gostih sunkih spreletava-
le z ene na drugo stran obraza. Dihal sem majhne pajke, ki so mi zlezli globoko v
pljuča in ustavljali zrak. Od nog do glave je razil z ostrimi belimi zobmi po meni
v kri in vedno bolj razpadajoče meso prisesan netopir. Mora. Obup. Tema.
Če bi me videli takšnega, kakšne možnosti bi imel, da me z vso to živino razsta-
vijo v paviljonu ali na hodniku kakšne bolnišnice? Kaj bi rekli za to usposoblje-
ni? Kakšno diagnozo bi imeli v žepu? V katerem leksikonu ali enciklopediji bi
našli izraz za z medicinskimi pojmi označeno nedefinirano stanje subjekta, kraj-
še paciente? Pri najboljši volji nisem našel, da bi jim kaj lahko pomagalo.
NI POMEMBNO, ČE ME NAJDEJO ALI ČE BI ME VIDELI TAKŠNEGA,
POMEMBNO JE, DA SEM TAK, KO NI NOBENEGA ZRAVEN. V tem vi-
dim moč, dovolj pomembno in odrešujočo za svoje sedanje stanje, najsi me po-
žrejo kače, posesajo komaiji in pajki ali raztrgajo paskvilno zapisana hotenja
nekega netopirja.
Težko je razbrati tisto pravo iz mojih besed, ampak skritemu pomenu med njimi
pripisujem to, da s svojo pristno izoblikovano skopostjo, nenadejano zaraslo v
38
več ali manj, kar je še ostalo od mene, ustvarja eno samo, preprosto in razrah-
ljano vseh vezi živega, ki kot da je za vse moje nekdanje in prihodnje misli in
preobrazbe usodna oziroma bo vsaj do toliko, da se z.njo še lahko sprijaznim.
To pa pomeni, daje ni nič, ko sem v nji, inje vsa, koje v meni.
Globoko sem potegnil vase še tisto malo, kar je ostalo v zraku in mi bilo dano.
Kot da bi bi! to dim cigare, ki sem si jo tako želel, ali pa se mi je to samo zdelo.
Ne da bi vedel, kaj se dogaja z mano, sem se obrnil na bok. V mojem vdihu, v va-
lovih moje zadnje sape se je kobacal velikanski črni pajek s križem na hrbtu.
Razveselil seje, da sem mu bil v pomoč in da seje tako hitro znašel v moji notra-
njosti. 2^čel je z mrežo, ki bo pobila vse muhe, še preden priletijo do njenih pr-
vih niti. Ko je ta bila že končana, se je zadovoljno zleknil v kot, pretegnil, koli-
kor je bil dolg in širok, in v bisere nabirajočem se snu zaspal. Pustil sem ga, naj
sanja svoi sen, ni mi bilo do tega, da bi izdihnil.
39
Pesmi
Vojin Kovač - Chubbby
(1948-1985)
Leksikon Slovenska književnost ima veliko napako in to je: nima tretjega gesla
pod Kovač, in sicer Vojin. Kaj je botrovalo temu, ne vem. Mogoče je izpuščen
zato, ker naj bi bil lumpenproletarec, za kar je bil proglašen oseminšestdesete-
ga leta, ko je napisal svojo analizo slovenske vladajoče elite v obliki provokativ-
nega Manifesta kulturne revolucije, mogoče pa zato, ker se je večkrat proglašal
za Črnogorca. Prvi razlog ni dovolj prepričljiv, saj so tudi lumpenproletarci del
(slovenskega) naroda, drugi pa je slab izgovor, saj je Chubby pisal izključno v
slovenskem jeziku (tupatam še kakšen angleški verz). Njegov delež pri oblikova-
nju slovenske kulture, bodisi z objavljenimi pesmimi, bodisi s svojim življenjem,
pa je vsaj tako pomemben, da bi lahko našel skromno alineo med slovenskimi
literarnimi ustvaijalci.
Že sam Manifest kulturne revolucije z vsemi reagiranji, ki jih je izzval (po-
memben delež ima kot dokazilo o moralnem propadu mladih generacij v zname-
nitem stalinističnem napadu na sodobno ustvarjanje z naslovom Demokracija da
- razkroj ne!), je dovolj za mesto v knjigi, ki hoče biti leksikon. Če pa sta tej po-
manjkljivosti botrovali pomota ali malomarnost, upajmo, da jih bo naslednji po-
natis leksikona popravil, če pa so temu krivi ideološki razlogi, si želimo, da jih
takrat ne bo več.
Za mlajše bralce Problemov je ime Vojin Kovač - Chubby gotovo neznano (vsaj
iz revij), sig Jé^yse svoje delo objavil v letih 1967 in 1968 v Tribuni in Problemih.
Ob tem ga je tudi literarna kritika, razen nekaterih izjem, zamolčala, saj ni vede-
la kaj početi z njim. Strah pred Chubbyjevim radikalizmom, ki ga je po letu
1968 pripeljal do odločitve, da izstopi iz pisanja literature v življenje literature,
je veijetno glavni vzrok, da ga je literarna kritika popolnoma izbrisala iz svoje
zavesti in poskušala izbrisati iz kulturne zavesti Slovencev. Je že tako, da se (Slo-
venci) od vsega najbolj bojimo radikalnosti in doslednosti; ta strah pa je glavna
40
odlika malomeščanske miselnosti, ki je bila gonilo Chubbyjevega ustvarjanja
slovenske kulture tako v prvi fazi (literatura) kot v drugi (življenje). Patološka
(socialno-politična) pasivnost Slovencev, ki seje uresničevala v ideologiji potroš-
ništva (Trst kot sveto mesto, kjer so bili tovrstni ideali cenejši kot v Ljubljani, je
bil Meka in Medina, pa še Rim slovenskega malomeščana, kije ravno v šestdese-
tih letih začel doživljati svoj potrošniški bum), je vzbujala največji revolt mla-
dih ljudi. In ta upor proti bolezni ničsenedastoriti je rodil Chubbyjevo literarno
in življenjsko akcijo (sem sodi tudi literatura Aleša Kermaunerja). Doslednost, s
katero je razkrinkava! malomeščansko ideologijo, pa je nujno povzročala nera-
zumevanje njegovega dela ter proteste proti njemu, saj ni ostala le na nivoju lite-
rarnega opisovanja napak »onih drugih, mene pa vsekakor ne«. Kulturni feno-
men Chubby zato vsekakor zahteva resnejšo analizo in osvetlitev v vsej svoji ce-
loti, ne le na nivoju literature.
Matjaž Hanžek
MANIFEST KULTURNE REVOLUCIJE (1968)
1.	V Kult-uro dosledno uvajati Kult Kulturne Revolucije!
2.	Glede na dejstvo, da se je v potrošniški družbi proletariat preklasiral v malo-
meščanstvo, je treba izničiti sleherni vpliv buržuj-proletariata in uvesti diktaturo
lumpen-proletariata oz. deklasiranih elementov!
3.	Z vsemi sredstvi iztrebljati sifilistične tvorbe iz kulturnega prostora, se pravi
FIZIČNO in DUHOVNO uničiti vse ustvarjalne in reproduktivne sile buržuj-
proletariata ter drugih elementov, ki so zapadli propagandi ali pa so se prodali
drobnoburžujski ideologiji!
4.	Kulturo SRPU in KLADIVU; še prej pa oboje položiti v roke do sedaj dekla-
siranih elementov - lumpen-proletariata, prostitutk, postopačev in ostalih - pa
naj z njimi žanjejo in razbijajo drobnoburžujske in buržuazno-proletarske glave!
5.	Dosledno izvajati KULTURNO REVOLUCIJO in KULT deklasiranih ele-
mentov!
6.	UNIČITI buržoazni REALIZEM in buržoazno-proletarski SOC-REALIZEM
ter dosledno in brez milosti uvesti SOCREIZEM!
7.	SOC-REIZEM očistiti vseh buržoaznih in ANTI-KULT-URNO revolucio-
narnih elementov, ki so se hinavsko vtihotapili v njegove vrste!
8.	NAJ ŽIVI KULTURNA REVOLUCIJA DEKLASIRANIH ELEMENTOV!
9.	DEKLASIRANI ELEMENTI - ZDRUŽITE SE IN ZRUŠITE BURŽOAZ-
NO PROLETARSKO DIKTATURO!
vojin kovač - chubby
poeta laureatus kulturne revolucije
K podpisu tega manifesta vabim vse zavedne deklasirane elemente!
41
ODA KULTURNI REVOLUCIJI
tri cipe stoječe na vogalu
diskutirajo o
SOCIALNIH PROBLEMIH
ter o še pomembnejših
POLITIČNIH SPREMEMBAH
prva cipa pravi
s smrdljivimi pijanci pa že ne
paje prišel buržuj z avtom in jo vzel
bil paje že star
in mu sploh ni več stopil
tako je bila buržujka ob užitek in zaslužek
ko se je to ponovilo še dvakrat
je crknila od lakote
PRAV JI JE!
druga cipa je dejala najboljši so obrtniki
paje dobila mizaija
in bilje skop
in njegova žagovina jo je
opraskala po riti
PRAV JI JE!
tretja pa zavedna
je imela na trebuhu vtetovirano
NAJ ŽIVI KULTURNA REVOLUCIJA!
inje objela lumpen-proletarca
in jo je pošteno potešil
saj je bil zelo krepak
potem pa sta v riu
skupaj pojedla golaž
TAJE BILA ZAVEDNA!
V. K.-Chubby
poeta laureatus kulturne
revolucije
42
UVOD V NENAPISANO DRAMO (1967)
rad bi
poscal damo ki se vsako jutro peča s kanarčki
rad bi
sosedu ukradel stol ker ne maram baraka
rad bi
da bi kamni metali ljudi
rad bi
srečal steklega moža ki grize pse
rad bi
da bi konj galopiral na meni
rad bi
da bi mačka požrla vse odloke o deratizaciji
rad bi
vrnil venec ki sem ga ukradel prešernu
protestiram
ker se črnilo prehitro suši
protestiram
ker oblasti niso prepovedale lajati v centru mesta
protestiram
ker je v časnikih premalo poročil o umorih
protestiram
ker prostitutke niso zaščitene
protestiram
ke se žeblji prehitro zvijejo
protestiram
ker oblasti niso ukazale žabam naj imajo štiri krake
protestiram
ker imajo pomaranče predebele lupine
zahtevam
takojšnjo prekinitev oblačnosti
zahtevam
podaljšanje nosečnosti na dvanajst mesecev
zahtevam
da se ribe takoj razplodijo po ljubljanici
prosim
ugasnite luč
43
pozivam h gladovni stavki
vse ki so proti poslabšanju vremena
pozivam h gladovni stavki
vse ki se jim psi gonijo
pozivam h gladovni stavki
vse ki jim veter mršavi lase
pozivam h gladovni stavki
vse ki hodijo po sivih ulicah
pozivam h gladovni stavki
vse ki jim trava prepočasi raste
pozivam h gladovni stavki
vse ki so jim marjetice premajhne
pozivam h gladovni stavki
vse ki hodijo scat pod tromostovje
MEMENTO MORI
dolgost življenja našega je kratka
kaj znancev je zasula že lopata
odprta noč in dan so groba vrata
al dneva ne pove nobena pratka
pred smrtjo ne obvaije koža gladka
od nje nas ne odkupjo kupi zlata
ne odpodi od nas življenja tata
veselja hrup no pevcev pesem sladka
naj zmisli kdor lepoto ljubi sveta
in od veselja do veselja leta
da smrtna žetev vsak dan bolj dozori
znabiti da kdor zdaj vesel prepeva
v mrtvaškem prti nam pred koncem dneva
molče trobental bo: memento mori
44
PREDSMRTNA PESEM
vsak dan hodiš po polju
in gledaš
potem pa
nenadoma sploh nič več ne vidiš
in veš
da se bliža konec
I.
ustavi te na cesti
in ti pravi
ljubček sam si
pojdi z mano da te potolažim
in greš
in ležeš v posteljo kurbe
in svet se zavrti nad tabo
potem leže k tebi
in skušaš jo vzeti
in se trudiš
in se trudiš
pa ti ne uspe
potem pa se nenadoma zaveš -
ta kurba je smrt
in potem se zopet trudiš
da bi jo vzel
pa ti ne uspe
nikoli ti ne uspe
potem pa pra\ i
daj ljubček
daj da ti pomagam
m ti pomaga
in se trudi
in se trudiš
m ji ne uspe
in ti ne uspe
in potem popustiš
45
in ona se trudi dalje
pa ji ne uspe
in potem vzame ona tebe
II.
stojiš
in ljudje stoje okoli tebe
zreš jim v obraze
in prelivajo se v nič
in nič bulji vate
in vrta tvoje možgane
potem začne deževati
in vržeš venec
kako lep pogreb
pomisliš
in greš
m.
srečaš ga na cesti
in ti pravi
zdravo
pa mu sploh ne odgovoriš
mrtev si zame
pomisliš
ni te več
in mimo odideš naprej
46
SMRTNA PESEM
strah meje
pomisliš
strah meje
rečeš
in nato umreš
1.
zreš v ogledalo
in ne vidiš nič
potem pa pomisliš
kako za vraga da prav danes dežuje
in se ozreš skozi okno
in vidiš vrabca ki zunaj leta
in si mu nevoščljiv
pa ne za dolgo
kmalu dvigneš krila in zletiš
II.
vse se ti gnusi
in počasi zasovražiš svet
smrdi
pomisliš
smrdi ta svet
in potem odplavaš
in plavaš
dolgo plavaš
in kot stara barka
kmalu nasedeš
in okoli sebe vidiš
objokane obraze sorodnikov
in potlej se vse ponovi
in zopet zaplavaš
47
zdaj gre pa zares
pomisliš
in se zdrzneš
in sorodniki zajočejo
POSMRTNA PESEM
oče naš ki si v nebesih
posvečeno bodi tvoje ime
pridi k nam tvoje kraljestvo
in zgodi se tvoja volja
kot v nebesih tako na zemlji
1.
zamolklo udarjajo čevlji
in krsta se enakomerno stresa
potem pa te vržejo v jamo
in znanci poslušajo govore
sorodniki jočejo
jamo zasujejo
in pred tabo se odpre večnost
II.
zdaj sem mrtev
pomisliš
ni me več
in prav imaš	(1969)
48
Milan Vincetič
Apokrifi
KRONIST
Roké si mane domišljavo
zgrbljen nad mapo, računalom
z volčjih jagod, kijih hlastno
odšteva z leve brez ostankov
preverja sproti, vzdolž, obratno
odkljuka dejstva, ne podatkov
pogrešanih, ki z gore kradno
strmé v pogubo, tokrat zadnjo
SODOMA
V töcajih, ki miže k obali
pijo na sodih, s podočnjaki
kvantajo z ravbarji veljaki
goslač z zajetno, ki se brani
da suhcu. ki botruje zbranim
poškili s hlač zatič racavi
da tolsta pod oboki sprazni
vanj svoj mehur in se nadraži
NETOPIR
Po d\a in dva spuste v drobovje
zajezja. ki trpe nadloge
podgan, kopriv in čme \dove
da z lugom iz kremene sode
poparijo zalego, kote
kjer ždi za\ it \ ptičje kože
z želom, da skoz snežne skorje
požene dremež \ pasje gobce
49
GOMORA
Spodmaknejo z drogovi biku
noge, da ga poseka v križu
da poči v kitah, jajcih, listu
in klecne srep, v preziru
pod težo, ki ne mara kvišku
ob topih brcah, žolčnem vrišču
dokler ne sune v medenico
nadležneža, ki skuša blizu
GNEV
Obrne se na bok s plavutjo
da se zapeni, strese kopno
in z žmurko, ki meži pogoltno
iz šibja, kjer straši s hudobo
vznemiri Lota, ki opolzko
menca z relikvijo, ikono
brezglavim, ki deró na prosto
z bandero na žveplenem drogu
SOL
Med preslico obris zaponke
komaj medel, le za pajke
ki s spečimi tipali v kamne
odtrznejo prepih za mravlje
ki složno, da ne vidiš zadke
tvorijo usede, sklade
na vse. kar dušna sol postane
nad peskom bosonoge Sare
PRILIK.A
Zatem se vrine v kara\ ano
s skodelo. ko delijo hrano
in tehtno, z množico dokazo\
načudi s priliko vodnjakov
ki z belimi jeziki kalno
domočijo v sesuto sta\ bo
da kuščar, ki taji se v šaro
švigne, zdavnaj kralj, v lobanjo
50
Esad Babačić
Igralec tragedije
v.
koža je noč.
razprta in smrdljiva
izmučen spiš
ko te gledam
ne govoriš,
mrhovinar,
ovaduh je na straži.
VIII.
hiše nizke,
hiše nizke, domače,
vino in zadovoljstvo
sok in kri
hiše nizke.
ostajam vam mornar,
star. od zidov bolan
od vlage morja
odžejan panj,
hiše nizke,
natočite.
IX.
pse so nam spustili na sled
globoko gazimo v njihovo
lakoto
tiho! da nas ne slišijo
zobje njihovi
naše bežanje je v neskončnosti
lakota je neskončnost,
nikoli ne odnehajo
ti psi.
ko se ovohavajo, so skupaj
v toploti, v boju
edina voda je smrt
51
edino brisanje je smrt
ni bežanje samomor
ni bežanje svoboda,
daleč od taborišča
m žice
na večerji so bili taboriščniki
krotki in mesojedi
govorilo seje, daje
tisto o begu laž.
vse je bila laž in
naj tako ostane.
mije všeč
X.
odleteli so
odleteli s krošenj
majski pijanci
poigral seje
kostanj nad glavami
prevaranih,
zaprti v jeseni
v lisici stekline,
v očeh
rešetkaste miline,
mi še vedno čakamo
sneg
sneg.
XI.
žalosten?
kako je smešno,
a vseeno je to moja igra
izdihnil si, umrl
ni mogoče
izdihnil si
hladen in posušen.
izdihnil si
v tihi trenutek
ko sem začutil zadovoljstvo
ko sem te gledal hladnega
in nisi verjel.
veš, ko sem bil na straži
sem odprl
vrata v noč.
52
in tam v gozdu
voli<ovi se moji
smejijo in zobje beli
moje lakote,
izdihnil si v pesmi
in noč moja te
bo zdaj odpeljala
v.
pustil te bom spati
veš, zaprta sva
v istem taborišču
(volja)
XIV.
vrana sem,
krik me oddaja.
brez bolečin sem,
mučen.
volja je
krik bičanih
XVII.
mučenja (prijatelj)
videl sem kako si končno
pokleknil pod beli zid
oči si imel zavezane
nisi me videl ko sem streljal
videl sem kako ti je
preluknjalo glavo
in bil sem osvobojen
talec, talec
brizgaš \ mojo tesnobo
in \ pijam te
moja žrte\ si
klopi \ cerkvi so hladne
ostajam sam
brez tebe.
53
Brane Mozetič
Pesmi
vsakič, kadar hočem spati
se podrejo stropi, stene
in skoz tanke zračne mrene
vijejo se k meni skati
smrt, opazim te, si bhzu
omahuješ, kaj? prevroča
kri je v meni, krče izloča
ki uhajajo ugrizu.
»»»
kaj razumeš, da se igrava s smrtjo
ko se sklanjava drug drugemu med noge
polnih ust, saj naju ne ujame, kroge
svoje širi, ničnost, z mehko, strto
glavo skuša vdreti in nuditi
hipec, dva, morda en sam predah
ki bi naju zmlel v pepelnat prah
in besedici ljubiti, biti
ali veš - kaj jo bo zavrlo
daj poskusi, jezik mi potisni v grlo
pa boš vedel, pa boš čutil lok
vsaj napetost imava - nemogoče da
bi umrla preden pride, nemogoče da
bi prej spustila se iz krvavih rok.
***
naj še tako močno hitiš za ciljem
ne prispeš. v prstih dramiš le obilje
\ zburjenj - to te tlači, kot da sem za\ rt
sprašuješ se. zakaj te potrebujem
blaženost se zdi mi lesti preko tuje
kože. zreti v mlad obraz, a nažrt
sem sebe in ne maram, da se ubadaš z mano
le da se ob té prižmem. izbrano
uro groze, da zbežim. kakor na s\ oj vrt.
54
davi sem te slišal, ko si molil
naj izginem, in ogaben vonj, okus
je vel po sobi, črvi so iz ust
grbačili se k moji koži, znojil
jo je njihov sluz in tvoja slina
ki bi hotel jo častiti - ne, preveč
se mi obrača, človek, vse je preč
obraz je kamen, nič več voljna glina.
in če mi sediš na poti, mi ni mar
sklonjen sem zaprl vse dohode
da opijam v siju lastne se svetlobe
kije komaj vidna, siva in nikdár
ne greje, svetle ribe nosi vame
z luskami mi drezajo ob žile
da te komaj čutim, v mulj so potonile
najine noči, zdaj jih le še pekel vname.
moj bog kako si všeč mi, vendar bolje
da odidem, zdaj lahko še skrijem
vso praznino, ki je v meni, ni je
še ljubezni v žilah, niti volje
da bi stopil prek občudovanja
do dotika, torej naj zbežim, še preden
zvem. da nimam kaj početi s tabo, beden
kakor sen, ko nestvarno me razganja.
sedimo vsak za sebe po klopeh
in mimo vitke noge, ženska
usta streljajo čez jenska
zrkla, ki držć na vseh straneh
le poglede mirnih rok, - ljubi
nas le lastna koža, stika
ne poznamo, in dejanja, mika
spajanja svetov v samoizgubi.
55
Boris Hudeček
ŠOPEK BEZGA
Šel sem proti Repovžu. Bilo je sončno in suho. Stal sem na vogalu pločnika, na
začetku prehoda. Pogledal sem proti stari nizki hiši, ki je stala na vogalu ulice.
Po ulici za vogalom hiše, je prišel star človek z vnukom. Bil je oblečen v belo
srajco dolgih rokavov, stare hlače in na glavi je nosil temen klobuk. V roki je
imel šopek bezgovih cvetov. Za roko je vodil majhnega fantiča. Stari človek s
šopkom bezga je počasi hodil. Rahlo sklonjen seje nekaj pogovarjal z vnukom.
»Še malo, pa prideva domov! Všeč ti je bilo v gozdu?« je govoril. Šla sta po ulici,
na drugo stran ulice, proti sivi veliki hiši. Gledal sem za njimi. Stari človek v beli
srajci in starih hlačah ter s šopkom bezgovih cvetov v roki je bil nenavadno lep.
Otrok, ki gaje vodil za roko, je bil oblečen v belo majico in kratke temno-modre
hlače. Obsijavala jih je, starega človeka, otroka in ulico, poznopopoldnska son-
čna svetloba.
Stal sem na vogalu pločnika in gledal za njimi. Ulica je bila prazna, prašna in
pusta. Hiše na drugi strani ulice je še obsijavala sončna svetloba.
SREČEVANJA
STOLPNICE
Zgodnje jutro, temni oblaki,
med stolpnicami, visokimi,
za visokimi zidovi stolpnic,
nizko daljno sonce.
Luč je še gorela, nenavadna, svetla, ploščata.
Megla, zmrznjeno je bilo, sneg, led,
drselo je.
V	prodajalni je rekla prodajalka:
»Zjutraj je bilo hladno, čisto modro nebo,
sijale so zvezde!«
(Kakor da sem jih videl iz njenih besed.)
Drselo je, šel sem nazaj domov,
ljudje, visoke stolpnice,
temna okna, v dveh, treh je gorela luč.
V	megli, v mrzlem jutru,
avtomobili, pri enem je stal sklonjen človek,
z brisalcem je drgnil steklo avtomobila,
pri drugem, na drugi strani,
stala je žena, zraven avtomobila,
sklonjena je čistila steklo avtomobila.
Zgodnje jutro, tema, megla,
ljudje so šli na delo.
56
KDAJ BO AVTOBUS SPELJAL
Sedel sem v avtobusu,
čakal sem, kdaj bo speljal avtobus.
Vstopil je potnik,
mladenič v modri vetrovki,
poleg okna na drugi strani
je sedelo dekle.
Zunaj sta stala fant in dekle,
fant v svetlo zeleni vetrovki
je objel dekle.
Dekle, temnolaso dolgih las,
mu je ležala v rokah,
poljubljala sta se,
dekle je fanta objela,
na roki je imela prstan,
gledala je navzgor
in z rokami mu je govorila.
Sedel sem v avtobusu,
okno z zamegljeno šipo,
čakal sem, kdaj bo avtobus speljal.
Potem smo bili za Bežigradom,
pogledal sem skozi okno,
siva, visoka stolpnica in
okna različnih barv: zeleno, rdeče, rumeno.
Blesnila je svetloba iz oken.
NA POTI DOMOV
Noč, tema. šel sem domov,
na pločniku, na ulici, zmrznjen umazan sneg,
lisa.
Šel sem domov,
naenkrat: zelena luč, rumena luč, rdeča luč.
Tri luči na križišču so se v minuti spremenile,
na oddaljenih semaforjih kot trikot,
dva bližja skupaj, en oddaljeni.
Rdeča luč, zelena luč, bela puščica na rumeno-čmem
semaforu.
Bele luči, kot zvezde v oddaljenosti temne ulice,
izginevale so v loku.
Ljudje na pločniku.
Dve žene na kolesih, starejše,
na drugi strani ulice.
Avtomobili, rdeče luči,
ljudje na ulici.
Temna noč, južna, že vlažna,
šel sem domov.
57
željko Kozinc
Ekloge o svobodi
I.
če zapoješ, bom utihnil.
Zamaknjeno odpadam z vzhodnih sten krvi,
iščem navzočnost gozdnega srca
ali hrumečo blaznost.
Pena objedenih zarodkov v postarani deželi
plesni z menoj
v suhi polžji hiši vladavin.
Ponujam ti roke,
umite v nagrmadenih porazih,
ponujam seme iz postelje ljubezni
oslabljeih mož,
saj je ljubezen tvoje ime.
Ljubezen, kije tvoja jeza
in ukaz.
Sprejmi me z majhno mrzlo mero,
ki jo imaš za to deželo.
Če utihneš, bom zakričal.
II.
Vidim bičke strupov na okrajinah teles.
Razsekani in zviti sidrijo v antenah.
Vidim ovenčane smeti stvari, kako bedijo,
in žoltih ujcročenih ognjev v nebu,
ki vate legajo kot v postelj jalovine.
Kresničavo brodovje mesta vidi,,
kako ugaša v tvoji mračni izparini.
Zato ljubezen zvijam v sajave svežnje
in tujce iz sebe izrojevam.
Odpiram oči za svojo obalo.
Jemljem te v oglušeli glas,
da se zaplodiš kot krmilo krotko
in samoten zvon,
s koraki bele pesmi v megli.
58
III.
Zarjavela v očeh,
suha od črk obsedenega molka,
gola nad kolišči združitvenega obilja,
preplavljena ljubezen!
Kot mrliški oglednik ob nečloveških ognjih
objestno vzklikam:
Ubežala bova!
Blodnjavo mladost sva iz sanj
ponižala k zemlji, posedli s trupli modrih.
Zdaj smeva vzeti!
Srd v kri in strah v pest,
znamenja v presojna jadra petja.
Če zapoješ, bom utihnil.
IV.
Tvoj čudni drgetajoči grm
seje muke mojega življenja
pod oboke molka.
Na mojo stisnjeno deželo
pada
s planega neba,
gnoječ jo z razcefranimi obredi.
Povsod me gleda
s parom mojih oči.
Zakaj
jaz
vem za razzeblo zemljo,
jaz.
vlažno raztegljivo sonce,
vem za sonce na vrtovih zmag,
vem za robove, kjer se trgajo sledovi solz,
vem za svet, ki bo izpraznjen kakor luna.
V.
Dime donde vas, morena, počakaj,
tvoje suhe kosti so zagrebli z zgodbami:
da si luč mojih očetov, ti podpiralka ruševin,
ti naša ječa, ti naš raj, ti naša žalost.
59
Ti rjavoiaso ljudstvo, ki poješ, da ne umreš,
ti suhi ponos prašnih rož, zdaj čakaj!
Zdaj bo izlilo nebo zrnje zvezd
v tvoje plašno srce! V komaj odkopana usta!
Kar si ubranila, svoboda, je ostalo v rdečem drobu,
ti naša ječa, ti naš raj, ti naša žalost.
Tvojo deželo lahko umesijo le čiste pesti,
dime donde vas, morena, počakaj, povej.
VI.
V	gnijoči stelji
čaka
moj vas.
V	rdeči mini
je prežvečil čas
moj jaz.
Vil.
Vsrkan boš skoz zobe
njene mrzle zamanskosti,
neslišno, brez priziva
boš prenikal skoznjo,
sam njen strah,
sam mraz zamanskosti.
Zid. ki te varuje
pred njeno žejo - o.
kako si žejen sam.
njenega okusa žejen.
\ saj tega - bo
z drobci nasoljen v tvojih zlogih.
Zasut boš kakor zaostala ura
\ zagnanem času.
Jezik moj.
maskiran boš s podobo hudičeve žrdi.
Z imenom tega ljudstva jo boš strašil.
60
vili.
Mišičje davnine
pod zastori potnih icož,
kostnica tišine
išče
v noči
mero mojih rok.
Svetla praprot
išče
moje seme,
svojo krotko noč besede,
kratek glas človeka v noči.
IX.
Ti veliki izgoreli ogenj,
ti otroški goli dar pozabe,
ki me prosiš za življenje,
suhih ust si obležal in razbitega ponosa,
v plahneči krvi mita.
Spet reže tisti veter,
ki ti je kraste strjeval
vso dolgo zimo stavk,
vzhodni veter izročila:
ne pozabite ljubiti!
Je to vse, kar si mi dal,
moj nebogljeni oče?
Ta veter, ki strjuje kraste?
To drstišče čistih kletev?
Do revolucije, ki bo prišla?
X.
Zvesto polagaš odrto dušo
k prsim dobe.
ti moj ponižno preorani zverinjak
na meji z bogom.
Zvesto se usedaš s pozno roso
prek nagubanega smisla,
čas za sete\ si
in čas za žetev.
ko biješ s koraki \ rušo moških mošenj
izpraznelega boga.
61
III.
Pride dan, ko stopiš čez obzidje na planjavo.
Te trave rastejo iz vaših sanj, ti reče.
XII.
Prihodnost, ki si s poslikanih zidov
lovila romarske duše,
vrnilo seje tvoje telo:
vsakršno zlo sem bil
in ni me strah.
Nedonošena umiraš v meni,
na gosposki poti Marijinega naročja
prek uboštva in strahu,
prek ostankov potnih kmečkih svetcev.
Pri grobu
izgine tvojim očem
vsaka sled za nami.
Zeleno goltaš odrešeniško kri
-joče pesem spod zaledenelih korov,
plesen sije utrla pot v kosti tlačanov -
z zvestimi lišaji se umikaš po zidovih,
po Jezusovi
nedosanjani puščavi.
XIII.
Tvoj bledi jezdec
se zdaj na zemljo spušča.
kot rezilo brez glasu.
Končno pravljična ležiš.
poslušaš milo uspavanko pričakovanja.
Žival v tebi je udomačena.
Zdaj si žito za načete kamne
in boš trajala v malikih.
\ resje si v moji dlani,
priklicano k odprtinam kože.
XIV.
Če zapoješ. bom utihnil.
62
Denis Poniž
Kamnaste in poletne, nočne
in moraste
je kamnast hrast, v belo jedro
tal vsajen, je svedrast svod,
nad kamen-hrast, v moder lošč vtaljen.
je čista koža, sljudast dih poletja,
šepet-trepet nevidnih kril. je dlan,
je kamen-roka, ki išče, boža, mami,
kamna-hrasta se dotika, v črto,
v strasten ogenj misli se pretika.
Vasku Preglju
barve jutra, dneva, v zelene vibe
ujeta mavrica sinjine. globok pogled,
preklan in stisnjen v plave tone dna-neba.
v njem podoba, ki izginja, ko vid,
od spodaj zgornji in od zgoraj spodnji,
vanjo se pretika. barva sna in barva
rože. barva znaka in prepada, strašna
igra senc se ponovi, vžge, ugasne ti oči.
kamen nitast, sladek od kristalov in železa,
od čebel meden, od tvojih rok zglajen v sanjo,
v jedru kamnast, nitast, trd. meri sonca pot
in senc razdaljo, do pekla, magmast od vročine
zarje, ki mu barvo da in vonj. neskončen ris.
z listjem prepleten, na črni srh okljuka
ujet. zlat in čist, v reki mleka kopan,
v pesem, v želo ognja vtkan spomin.
63
Lidija Turl< (1960-1982)
v njen spomin je težko zapisati nekaj besed, saj je nihče od nas ni zares poznal.
Človek še samega sebe ne pozna. Nesmiselno bi bilo reči, da ni živela na tem
svetu, ker smo jo večkrat videli, res pa je, da je že dalj časa nihče ni videl. Napo-
vedala je svoj samomor in obljubila, da se bo zagotovo vmila. Srečal sem jo v
Rimu, tisto noč po obisku katakomb. Nobena beseda se ni raztegnila med nama,
zato se bojim, da jo bom zdaj ujel v besede, česar mi ne bo odpustila.
V Semedeli je živela do konca gimnazije. V tem času je večkrat pobegnila od
doma in se vedno vmila. V glasilu koprske gimnazije je objavila nekaj svojih be-
sedil. Kasneje je poskusila študirati v Ljubljani na AGRFT, vendar zaradi raz-
mer, o katerih tu ne bomo govorili, s tem študijem ni bilo nič. Nekaj časa je pre-
živela v Pulju, kjer seje ukvarjala z gledališčem, potem pa seje vmila v Ljublja-
no in študirala na Filozofski fakulteti, med drugim tudi na oddelku za primerjal-
no književnost. Vedno bolj se je ukvarjala z literaturo, predvsem s poezijo. Po-
ezijo je čutila tako prvinsko kot ljubezen in grozo, v te stvari je tako zaupala, da
ji nikoli ni bilo treba kričati o njih. Rada je govorila o svojem starem očetu, ki da
seje vedno zdravil z rdečo istrsko zemljo. Jedel jo je.
Nočem se sprijazniti z mislijo, da se je s smrtjo osvobodila in dopolnila, čeprav
je lahko pravilna. Svoje besede bi gotovo očistila, da bi še močneje zapele. Ven-
dar pa je tudi njena smrt prestavila težišče sveta tistim, ki so živeli z njo. In mo-
goče je to dovolj.
Njene pesmi so se po Sebastjanovi zaslugi brale na recitalih, posvečena ji je bila
5-6 številka revije študentov primerjalne književnosti Torišče, v reviji slavistov
Omica ji je Marjan posvetil pesem. O smrti ne vemo skoraj nič, vendar paje mo-
goče, da Lidiji ta pozomost kaj pomeni.
J.V.
Pesmi
Jutri v
kredastih sobanah
bom
- nihče se tu ne ustavi
in prav gotovo tudi jutri bom
feprav me danes
več
ne bo.
64
Obsijano sonce
moje je
telo na
pol prežgalo
da z jasnega je
zasijalo kostno seme
mi vsa vlakna
prečesalo.
V stekleni krogli
sem oči
pustila
in brezčutna
roka
z gostim velom...
- Slutim ta dotik
(Ženska sem
kije rodila
otroka bele groze)
kako krotka je bolečina
na pegah mojih zenic se zrcalijo
tvoje modre oči
spi, deklica, spi.
iz vedra spomina so
bitke se zlile
tebe bolijo
tvoje modre oči
spi. deklica, spi,
le voljno noči rdečina
in iz nje - kot v sanjah -
od mrtvih živi
dlani le kropijo
spi. deklica, spi.
globoke so črte na njih
- ta tiha dolina -
slane si vode iz njih piti želijo
tvoje modre oči
spi. deklica, spi.
65
starci
razstavljajo sin rt
na
vonj in pepel
od daleč (moj)
(porcelanasti) smeh
se razbija.
tvoja noša je temna
in hoja okrogla
na prsi pogled pritrjen
iz koscev kamnitih besed
sestavljaš današnji večer.
jutri bo strah
ob pogledu na znani obraz
kri zavreta čez dan
zvečer bo vodena, ledena.
mrak mi pada
v krožnik
pisemski papir prekriva
bolno nosi
skriva svojo grozo,
v njem se zgublja tudi
gorska senca
njen odmev je
kakor redka brada
cv etje je porodila tvoja žena
saj je še zmeraj sladka
nagrbančeni trebuh, rjavo mednožje
iz katerega periodično teče serum
in ti ga tako rad ližeš
ona gleda, ne ve kaj bi
vse manj ve in vse bolj leži
roke od zapestja so samo še pest
ko sreča jasno izreče:
Nasadi me na vrtičine trne
66
Vesolje je novo mlado in lepo
Tudi jaz imam v sebi tisoč lučk
in zmeraj se igrajo da so vesolje
Zarjavela sem in pokvarjena
bolščim kot zlato kolesje ure
in se umirim
Razpeti
čez živinske vozove
obrazi.
Otrok se zaveda čudnih stvari in se z njimi igra
-jaz pa se jih vedno bolj bojim.
Solza seje v goreča usta spremenila
in bruhala so,
bruhala ta usta.
PREKLANE SO DEKLICE MALE
OD POPKA NAVZDOL
IN OD ROJSTVA NAPREJ
S tem verzom preklicujem glas groba v meni:
»AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA«
67
Esej
Luka Novak
Kič in glasba pri Kunderi
Intelektualci dandanes radi razmišljajo o srednji Evropi kot kulturnem prostoru,
kije bil nekoč enoten, a zdaj iz političnih razlogov ni več. Nostalgija po Mittel-
Europi je velika, včasih celo preveč pompozna (kot na primer kulturno društvo
Mittel-Europa, zdaj neke vrste stranka v Trstu, ki poveličuje kulturne in politič-
ne strani habsburške monarhije nasploh), v modi sta spet Salzburg in Dunaj, ka-
varne, opera in vse. kar spada zraven. In navsezadnje je treba omeniti, da je to
modo in hrepenenje povzročilo nekaj Čehov.
Da je Mozart spet popularen tudi med nepoznavalci glasbene umetnosti, daje s
posebnega kota ekspliciran njegov intelektualni dvoboj s Salierjem. da gaje torej
množica sprejela, mogoče ne ravno za svojega, vendar kot zanimivega in ekscen-
tričnega človeka, ki glasbo tako rekoč stresa iz rokava, obenem pa pije in se pre-
daja zabavi, je zasluga Miloša Formana. Ne glede na kvaliteto njegovega filma
Amadeus, ameriško mentaliteto v osrčju Evrope (kar je posebne vrste kič, ven-
dar ne moti), je Mozart demistificiran brez pejorativnega prizvoka. Drug primer,
ki bi mu posvetil razmišljanje, je nedvomno Milan Kundera, prav tako Čeh. kije
emigriral in živi v Parizu. Tako Formana kot Kundero veže nostalgija po srednji
Evropi in od tod njuna umetnost. Veže ju tudi velika popularnost in sprašujem
se, kje je vzrok zanjo. Je čas tako dovzeten za srednjo evropo ali je dovzeten le za
Kunderova dela? In če je naklonjen tem delom, je to zaradi disidentstva, ki se v
njih pojavlja, ali zaradi načina prikazovanja tega upora? Menda zaradi obojega,
a verjetno je, da Kundera pri bralcih ne slovi toliko po svojih esejističnih delih
kot po romanih. Njegova kultumo-politična stališča so jasno izražena v eseju
Tragedija srednje Evrope, ki je izšel aprila 1984 v The New York Review (pri
nas ga je ne dolgo zatem prevedla Nova revija). Esej sicer ne pove nič bistveno
novega ali pretresljivega, ponekod imamo celo občutek, da je pisan preveč »na
tezo« in ni niti malo prepuščen improvizaciji, čeprav to ne moti; predvsem daje
Tragedija srednje Evrope občutek, da jo je Kundera napisal iskreno, z mislimi,
ki so zveste literaturi in umetnosti sploh, napadajoč politiko vzhoda. Esej je pre-
141)
tres sodobne srednjevropske miselnosti in kot tak zanimiv, morda le nekoliko
politično naiven in črno-bel. Toda tu zagotovo ni razlog za Kunderovo prilju-
bljenost; razlog zanjo so prav njegovi romani in o njih bom razmišljal v zvezi z
zadnjim. Neznosno lahkostjo bivanja.
Neznostna lahkost bivanja je tekst, ki se, prav tako kot Tragedija srednje Evrope,
sprva kaže kot izrazito »tezni« roman, kjer, preprosto povedano, izstopa misel o
zatiranju intelektualcev in umetnikov v povojnem obdobju Češke. Ta ideja je
grajena na dveh glavnih motivih: praški zdravnik Tomaž, ki po vdoru Rusov leta
68 emigrira v Švico, a se od tam zaradi neprilagodljivosti svoje žene Tereze vrne
nazaj v Prago, kjer postopoma izgublja vsako službo: praška slikarka Sabina,
Tomaževa ljubica (ena od mnogih - ljubice so vo romanu poseben motiv) iz ne-
zadovoljstva in predvsem odpora do kiča. ki ga je v umetnost na vsak način hotel
vpeljati nastajajoči socializem, odide najprej v Švico in od tam naprej v Ameri-
ko. Ti dve glavni osebi (Tomaža in Sabino) zmeraj spremljata stranski, a zato nič
manj pomembni: Tomaževa žena Tereza in kasnejši Sabinin ljubimec iz Ziiric-
ha. univerzitetni profesor Franz. Motiva se včasih prepletata, proti koncu pote-
kata skoraj povsem ločeno (gledano le fabulistično). Vez med njima je tisto, kar
dela iz Kunderovega romana Kunderov roman, to je način gradnje motivov in
vpletanje zunaj izključno-literamih materialov v obliki esejistično-filozofskih
pasaž. To vezivno tkivo se prikazuje kor razmišljanja o ljubezni do Tereze in Te-
rezinem nenehnem odporu do Tomaževih ljubic (tu so pogoste Terezine sanje, ki _
so prav tako motiv - Tereza sanja, kako hodi okrog bazena z množico Tomaže-
vih žensk, za katere se izkaže, da jih ni bilo malo, okrog 200 - ki pojejo; če kate-
ra od njih preneha peti, jo Tomaž ubije in v bazenu ležijo trupla), ves čas je opa-
zna politična plat romana; politični fenomeni na Češkem so obdelani z estetske-
ga gledišča (predvsem v šestem delu. ki je nekakšen esej o kiču), tu je tudi pro-
blem očetovstva in sinovstva. saj ima Tomaž nekje sina, ki ga pravzaprav sploh
ne pozna, in tudi na ta problem se kasneje naveže politika. Vseskozi imamo torej
opravka z romansirano Lebensphilosophie, ki se izraža v Kunderovem morda
najbolj dodelanem, a kljub temu ne najboljšem romanu; motivi in teme so po-
dobni kot vseh njegovih romanih, tokrat obdelani drugače, s poskusom še večje
hladnosti in z obveznimi aluzijami na pse. Ne morem si namreč predstavljati
Kunderovega romana brez psov. Psi imajo v njih vlogo, kakršno ima kruh pri
obedih: vedno je prisoten, četudi ga ne bi nihče jedel. Pes je za Kundero poseben
simbol, ki nima samo estetske vloge, ampak naravnost nadomeščajočo funkcijo.
Včasih predstavljajo psi preganjano »ljudstvo«, obenem so vedno simbol topline
in zatorej antipod človeštvu, ki te topline ne premore več. V Valčku za slovo pse
preganjajo starci; ti so že kar komična različica zaslepljenih brezdelnih upoko-
jencev. ki vidijo v psih škodljiva in nevarna bitja za socializem in javni red. V
tem romanu je na pasji strani Jakub. najbolj kontroverzna in neetična oseba, če
pristanemo na tradicionalno etiko, kar je v bistvu logično, saj ga za zločin, ki ga
je storil skoraj mimogrede, čeprav popolnoma zavestno, niti malo ne peče vest.
To je svojevrsten absurd, ki hladnost, razlito po tem romanu, še bolj poudari, in
pse kot edina pozitivna bitja ravno tako izniči kot vse drugo. Podobno vlogo
igrajo psi \ romanu Ži\ ljenje je drugje; glavni junak, mladi pesnik Jaromil, se na
začetku svojega umetniškega delovanja poskuša tudi s slikarstvom, vendar se mu
nikoli ne posreči narisati človeške glave in zato kombinira človeško telo s pasji-
141)
mi glavami. Tudi tuje pomen psa prozoren: človeku dvajsetega stoletja (ali mor-
da samo človeku vzodnega dela srednje Evrope) je preostalo samo telo, možgan-
ski center, glava, pa se mu je že povsem izmaknila. Na pomoč prihajajo psi, ki
jih Jaromil ljubi in šteje med svoje prijatelje (večina človeškega sveta gaje neka-
ko razočarala), nezavedno zamenjujejo človeku glavo in prinašajo toplino. V
Neznosni lahkosti bivanja je pes nekoliko zamenjal značaj, postal je namreč vez,
edina trdna vez ljubezni med Tomažem in Terezo, tako rekoč cvet in stalno
spremstvo ljubezni, ki nikdar ne zataji; pravzaprav vloga, ki jo imajo psi tudi v
realnem življenju, le daje njen pomen prenešen na človeške odnose in jih dopol-
njuje ali kar zamenjuje. Če že mora veljati, daje Neznosna lahkost bivanja pred-
vsem roman o ljubezni, je po mojem to roman o ljubezni do psa, o ljubezni psa
samega, o ljubezenski moči, ki jo premore prav pes. Človek je v tem delu še bolj
degeneriran kot prej, razčlovečen je in neskončno hladen. Tu pride na misel sta-
vek. ki ga je zapisala Elizabeth Pochoda v Penguinovi izdaji Valčka za slovo:
»Človeška dejanja, ki imajo ekstremne posledice, končno tudi umor, so za Kun-
dero brez pomena, celo trivialna; pred očmi imamo mnogo grozljivejšo paleto
človeških usod od tiste, ki nam jo ponavadi ponujajo tragedije, kajti nastopajoča '
bitja ne umirajo, da bi izpolnila svoje poslanstvo: nasprotno, ugotovimo, da so
postala stalni zavezniki svoje usode. S te optike si je težko predstavljati kaj bolj
ledenega in globokega kot je Kunderova navidezna lahkost. »Po mojem ta lah-
kost pri Kunderi ni tako navidezna, kot se zdi na prvi pogled. Stvari, problemi
osrednjega pomena, eksistencialne stiske in etične dileme so postali resnično lah-
ki in nepomembni. Seveda niso postali taki, ker bi bili lahko rešljivi, marveč
prav zato. ker so nerešljivi in ostajajo nerešeni, še več: vsi se strinjajo s tem, da
ostajajo nerešeni, in se o njih sploh ne sprašujejo več, problemi se preprosto uki-
nejo in izginejo. Kunderova dela niso tragična v notranjosti, kajti znotraj njih je
etični vakuum, tragičen je lahko le naš odnos do njih. Če pa je naš odnos tak. je v
bistvu zmoten in kičast. Kundera bi nam sam nasprotoval, če bi hoteli njegova
delo ovrednotiti glede na njihov namen, kajti za Don Kihota pravi, da sta obe in-
terpretaciji zmotni (tako kritika idealizma kot hvala idealizma), saj nobena ne
skuša pri izviru romana najti vprašanja, ampak moralno sodbo. »Človek si želi
s\ eta. v katerem sta dobro in zlo jasno razpoznavna.« pravi, in tega pri njem de-
jansko ni. dobro in zlo sta eno in isto in med njima ni več nobene razlike. Izniče-
na sta.
Na\ zlic esejistiki. ki je tako rekoč najpomembnejša vezna sila Neznosne lahkosti
bivanja, delo opazujemo še vedno kol roman, torej umetniško zvrst, in hlepimo
po strukturi, ki naj bi posredovala umetniški učinek. Vemo potemtakem, da ne-
kakšna struktura je. čeprav dobivamo v glavnem asociacije na roman mannov-
skega tipa. ki ga polnijo esejistični \ ložki. Obenem se za\ edamo. da je tip eseji-
stičnega romana ustvarila prav srednja Evropa na prelomu devetnajstega stole-
tja. koje bila njena ustvarjalna moč povezana na vse načine. Prav zato se ni tež-
ko spomniti tudi tega. da Kundera zelo rad citira Musila. Brocha in včasih tudi
Manna. Tem trem eminentno srednjeevropskim piscem je bila pri literarnem
delu nemalokrat podlaga glasba, ki se je močno razbohotila prav na Dunaju z
dvema trojicama: sprva Mozart - Beethoven - Schubert, nato v obdobju, ko je
cvetel esejistični roman : Schonberg - Berg - Webern. Za Manna natanko vemo.
daje pisal Doktorja Faustusa pod neposrednim Schonbergovim vplivom inje od
141)
njega prevzel ne le vse teoretične ekskurze o glasbi in teoriji umetnosti nasploh,
marveč tudi samo formo romana, ki temelji na številki dvanajst. Prav tako je
Musil naredil ničkoliko skokov na področje glasbe v svojem Možu brez posebno-
sti in ponekod imenitno obdelal Beethovna. Zdi se, da to ni naključje, saj ima tip
precizno konstruiranega romana svojega predhodnika v Flaubertu, ki je sam de-
jal, da skuša ponekod doseči »simfonični efekt« (na primer v poglavju o vaškem
zboru v Madame Bovary). Glasba igra pri ustvarjanju literature pomembno vlo-
go takrat, kadar je pomembna vzpostavitev čiste strukture v besedni umetnosti
(torej bolj pri romanu kot pri poeziji). Dotika se torej tistih točk razvoja umetno-
sti, ki so esteticistične - kljub spornosti oznake pri Musilu ali Mannu - ne pa
tudi larpurlartistične ali celo eksplicitno dekadentne. Nobene vloge nima glasba
na primer pri Huysmansu, čeprav je slednji, preden je prešel v religiozno fazo,
ekstremni esteticist; niti ni roman A rebours (Narobe) grajen po kakšnem glasbe-
nem principu, niti nima junak Des Esseintes kakšnega posebnega odnosa do nje
(vendar je razlog za to, da takrat še niso poznali gramofona, kar bi Des Esseinte-
su omogočilo poslušanje v njegovi bolno estetsko opremljeni hiši, in ne v operi
ali koncertni dvorani), ganejo ga le Schumannovi in predvsem Schubertovi goda-
lni kvarteti. To je spet srednjeevropski okus v nasprotju s slikarstvom in literatu-
ro, kjer je Des Esseintes usmerjen bolj v simbolizem (Gustave Moreau), latinsko
in Baudelairovo dekadenco. Je glasba privilegij srednje Evrope? Je srednja Evro-
pa, če glasbi priznamo status najvišje umetnosti, res edina prava zibelka umetno-
sti in je trenutno onemogočena, ker je razdeljena? Ima Kundera res prav in v no-
benem smislu ne pretirava, ko govori o njeni tragediji? Zakaj ni v srednji Evropi
kot kulturni entiteti danes nobene celestne glasbe? Če temu ni razlog ruska hege-
monija, potem tudi nam ne preostane drugega, kot da citiramo Musila z beseda-
mi Dr. Amheima v Možu brez posebnosti: »Če naša doba nima umetnika, ki bi
bil enak Homerju ali Goetheju ali bi ju celo presegal, je to preprosto zato, ker ga
ne potrebuje.« Naša doba (čeprav seje Amheim verjetno zmotil inje njegov sta-
vek le kozerska domislica) očitno ne čuti potrebe po ničemer lepem; ne potrebu-
je velikega umetnika in tudi ne potrebuje več topline. Ali potrebuje to na drug
način? Kundera se vsega tega dobro zaveda.
Glasba je v literaturi potreba, tako se vsaj zdi, v romanih-konstrukcijah, ki ne
temeljijo na intuiciji, temveč bolj na arhitektoniki, ki jo ustvarja razum. Taki ro-
mani zvečine zapadejo v samorefleksijo, odvisno od njihove zgradbe in zgradbe
glasbe, ki soji tako podrejeni. Seveda to ni pravilo; ne bi bilo mogoče trditi, daje
vsak esejistični roman grajen po glasbenih principih. Kot smo že ugotovili, Huy-
smansov Narobe ni izdelan tako, čeprav gre pri njem za tipično esejistični ro-
man. ki ni konstrukcijsko nič manj dodelan. Gre za povsem drugačno načelo, na
primer od Elaubertovega. Če je slednji pisal svoje romane (Madame Bovary bolj
kot Vzgojo srca in le-to bolj kot Salammbô) na izrazito esteticističen način, ki te-
melji na stilistični harmoniji, v nekem smislu kot lepljenko lepote z natančno
določenim ciljem, je Huysmans pisal Narobe bolj naključno, sicer tehnično tudi
kot lepljenko iz raznih knjig, prospektov notranje opreme, katalogov rož, vendar
z lepoto brez cilja, kije sama sebi namen in laфurlartistična. Glasba tukaj nima
povezovalne vloge in nima namena z romanom vred loviti harmonijo sveta. Od
tod je jasno, daje pomen glasbe pri Flaubertu, Mannu in Musilu vnaprej dolo-
čen, saj gre za spoznavanje razmerij v sami naravi sveta. Kljub navidezni zaple-
141)
tenesti in celo odvečnosti teorij, ki jih Mann skupaj s Schönbergom navaja, je
celoten vtis Doktorja Faustusa vračanje k izviru, vračanje k temeljnim frekven-
cam narave in človeštva, kajti temelj glasbe ni le v harmoniji in kontrapunktiki
vesolja, marveč tudi v rastlinah, ki oddajajo natančno določene frekvence v har-
moničnem razmerju. Le-te je moč z ustreznimi aparati ujeti kot glasbo na trak.
Taka glasba je prvinska bolj od vsake druge in najbolj presenetljivo je to, da v
njej ni le melodije, ampak tudi harmonija. Kar fantastično se nam zdi, čeprav
malce smešno in bizarno, ko poslušamo duet krompirja in hiacinte. Sprva ne
verjamemo, a nas glasba kmalu sama prepriča s svojo popolno originalnostjo (in
tokrat v edino pravilnem pomenu besede, ki s korenom evocira izvir), kajti izvir
življenja ne more biti drugje kot v lepem.
Es muss sein. Moto neznosne lahkosti bivanja je »To mora biti« in je vzet iz za-
dnjega Beethovnovega kvarteta, ki je v njigi deloma tudi grafično ponazorjen z
notami. Ta moto je svojevrsten dokaz, da glasba ni naključje v romanu; nepre-
stano je prežet s tem stavkom in Tomaž se mnogokrat sprašuje, če je res, da tako
mora biti. Čeprav je v dvomih, je nevede postal zaveznik usode, fatalist, ki mu
usoda pomeni vnaprej napisano sled. ki je ni mogoče in niti ni treba spreminjati.
Privezan je nanjo in s tem je priklenjen tudi na zadnji stavek zadnjega Beethov-
novega kvarteta, ki hoče povedati, da so ti toni večni in drugače skoraj ne bi mo-
gli zveneti, da so nekje popolni in samo iz tega lahko sledi vprašanju Muss es
sein? Odgovor Es muss sein. Praizvir je njegovo življenje-igra. ki ga določa glas-
bena harmonija, toda ta igra ni nikakršen ludizem, smrtno resna je in celo kruta,
ker ne upošteva le zabavnih in prijetnih elementov, ampak vse, s katerimi se gra-
di življenje. Taki igri so zavezani vsi Kunderovi junaki, nehote in nevede pozna-
jo podton in metafizično usmerjenost srednje Evrope ( na ta način so determini-
rani); ta usmerjenost je izjemna, ker je lahkotna. Lahkotnost je v bistvu samo
njena krinka, kar je Mozart bolje dokazal od Beethovna (zato Beethoven ne bi
nikoli mogel biti ljubljenec množic v današnjem času. kije kriminalno lahkoten;
prva polovica devetnajstega stoletja je vsaj navidezno pokazala nasprotno, s tem
da je dunajska publika Mozarta zavračala in častila Beethovna). Mozartovi kla-
virski koncerti so sicer lahkotni v pravem pomenu besede, vendar je to zato. ker
so popolni in pisani brez nervoze, značilne za Beethovna. Celoten Mozartov
opus je en sam ES MUSS SEIN brez vprašanja Muss es sein? Tu se izključujoče
se kategorije ne postavljajo pod vprašaj, meja med dobrim in zlim je zabrisana,
odločitve niso več potrebne, tudi Beethoven ne bi bil več potreben. Besede, ki jih
je slednji zapisal nad zadnjim stavkom svojega kvarteta, so nemogoče in nerazu-
mljive: »Der schwer gefasste Entschluss (težka odločitev) preprosto ne obstaja.
Kreativne dileme izginejo in nobenega dvoma ni več, da je Mozart pisal z lah-
kostjo v sebi (neznosno samo za tiste, ki tega principa ne razumejo in niso genial-
ni). Samo tako je pravilno: v umetnosti ni alternative inje tudi ne sme biti, kajti
umetnost je umetnost ali pa ni. Njene alternative ni v nobenem smislu, niti ne v
smislu dileme pri ustvarjanju, niti ne v danes konkretnem pomenu, koje alterna-
tivna umetnost početje subkulture. Takšno početje ni umetnost in ga zato pre-
prosto v umetniškem smislu ni, ker samo sebe postavlja pod vprašaj ( obenem se
jemlje skoraj resno), s tem da se altemira (drugoti). Kjer so glede kreacije očitni
dvomi, kreacije ni. Še manj lepote. Vendar ugotovitve, do katerih smo prišli pre-
ko Mozarta še ne pomenijo, da sta svet in življenje, ki ju pozna Tomaž, najboljša
141)
možna. Tu gre za bistveno razliko: če v kreaciji Tomaževega življenja, ki je v ne-
kem smislu že predkreirano, kreirano vnaprej od nevidne sile, ki je verjetno fa-
tum (rekli bomo, da ločimo fatalistično usodo od navadne, ki se uporablja v
vsakdanjem smislu), ni več ločiti med dobrim in zlim, to še ni razlog za trditve,
da sta dobro in zlo presežena inje življenje prešlo v čudovito idealno lahkotnost.
V resnici sta glavni etični kategoriji le skriti in meje med njima ni. Dilem res ni
več, a ni tudi nobene rešitve, ki bi dileme presegla. To je slepa ulica, po kateri se
ves čas gibljejo Kunderovi junaki. Vodi jih on sam. Kundera, tako kot Mozart
svoje tone, in temu vodenju bomo rekli fatum scripturae. ki z junaki upravlja
tako, kot je najbolj estetsko.
To brezizhodnost svojih junakov ima Kundera neprestano pred očmi in v tem
smislu je Neznosna lahkost bivanja kot epilog vsem prejšnjim romanom. Lah-
kotnost in krutost, ki vladata v njej, skuša tukaj esejistično, torej precej racional-
no in filozofsko konsekventno, utemeljiti in jo obsoditi ravno s stališča estetsko-
sti, kije v fantazijskem življenju obvladala junake romana, v realnem pa seje tak
princip izkazal za neetičnega. Kunderi je tak način prinesel oznake flaubertov-
stva. Gre namreč za pisanje neke vrste romana o ničemer.
»Estetski ideal kategoričnega strinjanja z bivanjem,« pravi Kundera v šestem
delu knjige (Tu se postavi vprašanje, kako pravzaprav prevesti češki byti. Hrvati
so naslov prevedli kot Nepodnošljiva lakoća postojanja, kjer ima postojanje po-
men eksistence - in ne bivanja, sicer bi bilo bivstvovanja - torej obstajanja ; Slo-
venci so iz naslova naredili Neznosna lahkost bivanja, kjer bivanje verjetno nima
pomena eksistence, ampak povsem eksistencialističen pomen, torej kot bivanje,
za katerim se skriva bit, in prav tako so storili Italijani z L'insostenibile leggerez-
za dell'essere, in ne dell'esistenza, kar bi ustrezalo postojanju v hrvaščini. Hrva-
ški prevod je očitno zgrešen, čeprav ne poznam filozofske terminologije Čehov.
Če pa gre v knjigi resnično za eksistenco ali za bivanje, je posebno vprašanje, ki
ga tukaj ne bi načenjali. Odslej bomo uporabljali torej termin bivanje.), je svet,
v katerem se o dreku (iztrebkih) ne govori, v katerem se vsi obnašajo, kot da dre-
ka ni. Ta estetski ideal se imenuje kič. »In še naprej:»V cesarstvu kiča vlada dik-
tatura srca.»Zatorej razum tja nima vstopa. Že iz tega sledi, da so manjmanj ki-
časta tista dela. ki so grajena razumsko, kjer se srce z razumom kroti, kar bi kon-
kretno prineslo, da je na primer Mann manj kičast od Shelleya, ki je bolj srčno
impulziven. To je na pr\i pogled čisti absurd, po premisleku pa niti ne. Shelley
namreč ne vsebuje toliko a\torefleksije kot Mann in je s tem zelo neposreden,
nobene distance ne pozna: gledano od tod je Hoffmann daleč nad njim, saj v svo-
ja dela u\aja romantično ironijo, da o Flaubertu sploh ne govorimo, saj so njego-
va dela že tako razumsko pretehtana, daje distanca nevidna in krožna. Lahko bi
celo rekli, da je potemtakem intelektualistično-esejistični roman najboljši ro-
man. ker se sam sebe zaveda. Podobno je storil že Robert Alter v delu The Novel
as a Self-C'onscious Genre, kjer je pretresel zgodovino romana prav s tega vidika.
Svet. ki se kategorično strinja z bivanjem, je svet resigniranega es-muss-sein-a,
ki so mu problemi tuji in jih skriva, ne govori torej o dreku, niti pa nima izdela-
ne miselne mašinerije, ki bi drek znala ovreči in ga preseči, s tem da bi se zaveda-
la. da kljub vsemu biva. Kundera nadaljuje: »Občutek, ki ga vzbuja kič, mora
biti seveda tak. da ga lahko deli veliko ljudi. Zato kič ne more temeljiti na nena-
vadni situaciji, ampak le na najpomembnejših slikah, ki so že čvrsto vtisnjene v
141)
človeški spomin: nehvaležna hči, zanemarjeni oče, otroci, ki tečejo po travniku,
izdaja domovine, spomin na prvo ljubezen. Kič vzbuja dve solzi ganjenosti. Prva
pravi: kako je krasno, otroci, ki tečejo po travniku. Druga pravi: kako je krasno
biti ganjen s celim človeštvom. Šele druga solza dela iz kiča res kič. Bratstvo vseh
ljudi sveta lahko počiva le na kiču.« Toda množice se velikokrat osredotočijo na
nenavadne stvari (predvsem gre tu za intelektualce in kvazi-intelektualce), ker se
zavedajo, da so banalne stvari res kičaste (če se tega res zavedajo, je vprašanje,
bolje bi bilo reči, da imajo vcepljeno zavest, ki ni njihova). Poseben problem je v
tej zvezi ravno snobovsko odkrivanje kiča, ki s tem postane nenavaden kot tak
zaradi odnosa, ki ga imajo določeni ljudje do njega. Če bi tako iskanje kiča kot
nečesa ekscentričnega in sociološko zanimivega prešlo v navado, bi kiču spet pri-
padel status, ki ga ima že zdaj. Le da bi bil ta status tedaj ojačan, dvakraten. Pr-
vič bi bil kič sam na sebi, ker gane množice na plitki sentimentalni ravni, in dru-
gič. ker bi druge množice (ali v skrajni fazi celo iste) naredile iz njega kič zaradi
svojega masovnega odnosa.
Primerov, kjer seje publika (mislimo na širšo publiko in ne le humanistično in-
teligenco) usmerila na bolj zapletena in ekstravagantna dela, je mogoče najti ve-
liko: danes je najbolj aktualen Umberto Eco z Imenom rože, v zadnjem času pa
tudi Neznosna lahkost bivanja dobiva status bestsellerja. Mar je to razlog, da sta
obe deli kičasti? Alije torej mogoče samo preko zunajliteramih kategorij določiti
kvaliteto nekega umetniškega dela alije treba te kategorije zanemariti in se okle-
niti znotrajliteramih dejavnikov? In ali ni morda razlog za kvaliteto umetniškega
dela prav njegova popularnost, razširjenost med množicami, ki so delo sprejele
in se z njim zanimajo za plemenitejše stvari od tistih, ki jih ponuja vsakdanje ži-
vljenje? Vse skupaj je zelo dvoumno, kajti med širšo publiko, ki literarno ni izo-
bražena. so priljubljeni romani, za katere je natanko znano, da so trivialni in
brez vrednosti. S tega vidika bi bilo nemogoče trditi, da se kvaliteta kakega dela
določa po njegovi razširjenosti: določiti jo je treba od znotraj, torej z argumenti-
rano in kolikor mogoče objektivno analizo, ki naj prinese vrednostno sodbo. Če
množice berejo trivialno literaturo, se bodo še naprej zanimale za trivialne stvari
in ne bodo prišle dlje od vsakdanjih tračev. kar kulture ne bo dvignilo. Verjetno
je res. da Kundera ali Eco (ali Kafka ali Hesse, ki sta prav tako daleč presegla
ok\ ire poznavalcev) pišeta nekaj drugega, ne trivialne literature, ali pa oba sku-
paj po postmodernistično vlečeta bralce za nos. Ecu so že večkrat očitali, da je
za podlago svojega romana vzel kriminalko in jo samo razširil (pri čemer »plot«
ostaja isti) z estetiko in filozofijo: to je najbrž res. vendar bi morali biti očitki
\secno tehtnejši od tistih, ki jih je bilo mogoče najti v nekaterih tujih in domačih
kritikah. Mislim si. da je intelektualce odbila ravno prevelika popularnost te
knjige, rekel bom prevelika popularnost te nekoliko preveč intelektualne knjige.
Kaj je namreč tisti gon v človeku, poznavalcu literature, ki ga nenehoma sili v
to. da razvrednoti tisto, kar berejo vsi. čeprav je tisto lahko tudi kvalitetno, mor-
da mu je poprej lahko celo ugajalo in ga s tem pov zdigovalo nad bralno povpre-
čje. ker je imel občutek, da z branjem nekega dela stopa med izbrance, naravnost
v cénacle fin de siècla. češ. vem za nekaj, česar večina še zlepa ne ve. Razumljivo
je. da bo ljubosumno skrival svojo naklonjenost in jo gojil, proučeval svojo knji-
go, jo ljubil in se pripravljal na tehtnejše pisanje o njej. Nato se bo kar naenkrat
pojav il malodane ves svet z isto njigo v roki. trdeč, da je to ena najbolj zabav nih
141)
knjig, kar jih je kdaj bral. Tedaj poznavalca pograbi bes in knjigo bi dal z velikim
užitkom sežgati na grmadi. Ker za to nima primernih pooblastil, se zadovolji s
tem, da napiše odklonilno kritiko in knjigo metaforično sežge. Tako bo pogasil
svojo notranjo jezo in dal vedeti ljudstvu, da je še vedno on tisti, ki nekaj ve. Se-
veda ne bo nihče rekel, da je Ecova knjiga slaba zato, ker jo bere preveč ljudi; s
tem bi izpadel potencialni aristokrat duha in sovražnik množic. Vsak se bo zado-
voljil s »strokovno« sodbo, ki bo avtoritativno ovrgla branje množic. Argumenti
so preprosti: Eco v svoje delo vpleta preveč trivialnih elementov današnjega
časa. Če bi Ecovega dela ne bralo toliko ljudi in se nad njim navduševalo, bi teh
trivialnih elementov še opazili ne. In zdaj smo v jedru problema: ker množice
berejo samo trivialno literaturo, se nam zdi, da mora biti vse, kar berejo, trivial-
no. Toda nikomur še ni uspelo pojasniti, razen pač s tem, da vsak
malo izobražen človek teži k individualizmu, zakaj se nam uprejo bestsellerji
(naj si še tako dopovedujemo, da so v bistvu nekateri tudi dobri). Spet Huysmans
v Narobe govori o istem problemu pri Des Esseintesu, ki so se mu nekoč ljube
knjige uprle prav zaradi prevelike razvpitosti. Verjetno gre pri tej stvari za grob
poseg v človekovo intimo, saj imamo z literaturo pravzaprav intimen odnos. Je
torej vsako delo, ki ga bere veliko ljudi, kič zgolj zato, ker tako delo zbuja Kun-
derovo drugo solzo ganjenosti? Kako lepo je biti ganjen skupaj s celim svetom, ki
ga gane tragičnost (če priznamo ta dela za ne-tragična, potem nas na ta način ne
morejo prizadeti) Kunderovih romanov in oseb v njih. Tako bo mnenje povpre-
čnega bralca in poznavalec se bo ob tem zgrozil, očitajoč bralcu, da ni dovolj
podkovan v literarnih stvareh, saj ga ponavadi vidimo s slabimi romani v rokah,
zdaj pa se šopiri s Kunderovimi in Ecovimi deli. Kje tiči misterij kiča? Kdo ga
ustvarja? Kdo je kičast, bralec ali knjiga, ki jo bere? Ali je kičast samo bralčev
odnos do knjige, ki mu predstavlja morda samo novo pozo, morda celo ganjenost
na višji ravni? Toda ne glede na to, ali je ganjenost presegla raven povprečja, je
še vedno skupna veliko ljudem in ti so nanjo ponosni, kot da bi si jo sami izmis-
lili. Torej v teh knjigah je nekaj takega, kar jim je blizu. Bratstvo vseh ljudi pa
lahko počiva le na kiču, pravi Kundera, ter se obenem veseli, kako gredo njegove
knjige dobro v promet.
Kundera je očitno zelo daljnoviden in obenem bipolaren, kompromisen pisatelj
(kot človek verjetno ni tak). Ustvarja junake, ki bi lahko bili kdorkoli, so nekje
povprečni, dogajajo se jim banalne stvari od prešuštva do izgube službe; nič po-
sebno vzvišenega ni v njih. Hkrati so ti ljudje enkratni, čudoviti, ker so junaki iz
romanov ( in sicer romanov, ki veljajo za dobre), s tem se lahko vsakdo, ne le v
fantziji. tudi v realnosti vživi v junakovo življenje (je namreč vsakomur do-
stopno). Kajti Es muss sein je imperativ človeštva, ki naj bi se ne zavedalo svoje
tragičnosti. a za vsakogar je lepše slišati usodno formulacijo »Mora biti« kot
banalni »Tako je«. S tem naredi pisatelj svoje junake vsakdanje, čeprav nosijo v
sebi nekaj več. ne da bi se tega zavedali. Pri branju Kundere pa se tega zavedajo
vsi bralci in vsi trpijo skupaj s Tomažem. Terezo. Jaromilom, Klimo in Ruženo.
ki so kar nabiti z usodo, a vseeno ne vedo za svoje zmote in tragičnost. Nihče ne
pomisli, da so mogoče celo Kunderovi romani predmet usodne zmote, saj verjet-
no ti junaki sploh niso tragični in svet tak mora biti v teh romanih, ker je tako
zaradi lepote edino pravilno. S Kunderovega stališča imajo njegovi junaki, vsaj
Tomaž in Sabina, odpor do kiča, v isti sapi pa živijo precej kičasto življenje. Iz
141)
naslednjih strani šestega dela je mogoče prebrati še, da je kič zid, za katerim se
skriva smrt. Človek, katerega življenje se spremeni v kič, bo kmalu mrtev človek.
Kič preprosto ni življenski, čeprav se največkrat pojavlja prav v načinu življenja.
Življenje (ali modus vivendi) bi moralo potemtakem biti ali kontemplativno, to-
rej estetsko in neangažirano, ali angažirano v posto; življenje naj bo, da ne bo ki-
často, čim bliže svojemu izvoru, kije harmoničen, torej lep. Lepo je lahko dvoje:
naš odnos do stvari, ki je estetsko kontemplativen, in stvar sama. ki je estetska
sama sebi in ima kontemplativen odnos do sveta. Praktični nasveti za življenje
od tod ne sledijo in Kundera jih po mojem tudi ne bi dajal. V svojih romanih se
trudi, da bi dosegel sintezo tega dvojega, kar je pri Neznosni lahkosti bivanja še
bolj očitno. Gre za odnos do stvari, ki jih opisuje; ta je popolnoma neprizadet,
uporabljajoč avktorialno optiko (plus esejistično seciranje), hladen do precizno-
sti analize. Obenem so opisovane stvari vsakdanje, spojina, ki nastane iz njih, ro-
man, pa natančno grajen in harmoničen. Pred seboj imamo torej kontempacijo
estetske stvari, kar edino pravilen odnos v umetnosti, kar zadeva doslednost.
Toda vse to verjetno ne vpliva na psiho povprečnega bralca, ki jo mami le vsak-
dan opisovanega. Kakor je nekoč tisoč žensk živelo Emino usodo, zdaj tisoč
bralcev živkor je nekoč tisoč žensk živelo Emino usodo, zdaj tisoč bralcev živi
Tomaževo. V bralcu je istočasno vedenje, da je to vsakdan, ki mu tako ustreza
tudi po mentaliteti anti-zatiranja ljudi po politični plati, opisan na poseben na-
čin, torej z dvojno estetskega stališča. To vedenje prihaja k njemu od zunaj, s
strani ekspertov, ki so roman proučili in mu dali določene značilnosti. Kundero-
va dela zato ne morejo biti kičasta (ravno tako ne Ecova, ki so tehnično ravno ta-
ka), kičast je lahko samo odnos bralcev do njih in še to je vprašljivo, čeprav dru-
ga solza še vedno obstaja in ostaja z njo skupinsko bratstvo, počivajoče ne banal-
nih rečeh in situacijah. V trditvi, daje vsakdanja stvar nujno kičasta, se Kundera
po mojem ne moti. moti se tam. kjer pravi, da vsakdanja stvar zbližuje ljudi in to
je obvezno kičasto. Če jih zbližuje na estetski način, je to lahko samo prav. Toda
to ne velja za politični kič, kije pravzaprav glavni predmet njegove obdelave.
Politični kič pri Kunderi zaobjema marsikaj, v glavnem gre za pompozne para-
de, ki jih prireja socialistična oblast. Takšne vrste parade in manifestacije niso
omejene samo na socializem, marveč tudi na ameriški kič. kamor spadata for-
mulaciji »naš predsednik Carter« in »naša tradicija«, politični kič je torej deter-
miniran predvsem s parolami (brez dvoma ne smemo pozabiti na likovni kič: ve-
lika rdeča zvezda na praškem trgu. od koder je krasen pogled na Vltavo in Hrad-
čane, in fast food blizu Mozartove hiše v Salzburgu sta ilustrativna primera,
kako kič srednjo Evropo dobesedno žre). Parole, kakršne je Jaromil pisal za pr-
vomajski praznik po naročilu, so gotovo primer potenciranega kiča. Ena izmed
njih je »Živelo življenje!«. Tu je kategorično strinjanje z bivanjem, v tem prime-
ru bolj z eksistenco, postavljeno na podstavek, da bi ga bilo bolje videti. Življenje
naj torej živi, naj bo življeno na kakršenkoli način, naj teče po najbolj ustaljenih
tirnicah, četudi te tirnice ne vodijo nikamor. Sovražnik Sabine ni komunizem,
ampak kič. Sabina sa hkrati zaveda, da tudi sama v sebi nosi nekaj kiča. ker jo
mamita miren dom in družinska sreča. Toda na svojo srečo ve. daje takšen dom
zanjo laž, čim pa je kič laž, se je sam sebe zavedel in se avto-distanciral. prešel
je v ne-kič. Kundera nadaljuje: »Kajti nehče od nas ni nadčlovek, da bi se popol-
noma izmaknil kiču.« Pri skoraj popolnem človeku je torej treba veliko distance
141)
do lastnega življenja in predvsem do potencialnih kičastih prvin v njem. To do-
kazuje umetnost, odkar obstaja. Če sledimo še za trenutek Kunderovi logiki, je
vsaka sreča, kije konvencionalna (družinska, množična in ljudska, konec koncev
človeška - človeštvo je zgrešeno in živi narobe) kičasta in predstavlja izvor smrti.
Filistrstvo se nedvomno prikazuje kot kič, in zato seje vsa romantika s HofTma-
nom na čelu borila proti kiču; razširjeno gledano je vsa umetnost en sam boj pro-
ti kiču in njegova ironija, saj prikazuje nekaj, česar ni inje zato nekonvencional-
no. V totalitarnem kiču je treba jemati vse zelo resno in kič se proti ironiji bori.
Kič in umetnost sta potemtakem neprestano v zavestnem boju (kič se poslužuje
poceni sentimentalnosti, umetnos ironije).
Zavedamo se, da obstaja v umetnosti veliko del, ki ne prikazujejo ničesar druge-
ga kot golo vsakdanjost. Toda s tem ne mislimo samo na naturalistična in soc-
realistična dela, marveč predvsem na dela, o katerih smo ves čas govorili, torej
na Flauberta, ki nas povede do Kundere. Znan Flaubertov namen je bil napisati
knjigo o ničemer (ecrire un roman sur rien), ki bi se, kot že večkrat rečeno ali na-
kazano, v tehniki pripovedi in konstrukciji fabule navezovala deloma tudi na či-
sto strukturo glasbe. Tako delo bi se seveda razlikovalo od Mannovih (in tudi
se), ki še zdaleč niso mišljeni kot romani o ničemer, ampak temeljijo na nena-
vadnih, naravnost hudičevsko izbranih temah. Flaubert je s tem mislil na roman,
kjer bi bila vsakdanjost samo material, ki ga je treba umetniško obdelati, materi-
al. kakršen so v glasbi toni (ali note na papirju) v prostoru sami na sebi. Ta vsak-
danjost je brez pravega pomena in mora biti zato čim bolj vsakdanja, čim bolj či-
sta in brez nepotrebnih fabulativnoh zapletov, da jo je mogoče obdelati po raz-
merjih, ki od zunaj določajo estetskost. Kundera je v svojih postopkih zelo podo-
ben Flaubertu, očiten primer je Valček za slovo, čeprav je učinek le-tega slabši
od Madame Bovary. Razlika je v tem, daje Emma Bovaryjeva še danes tragična
inje bila taka že v času izida; tragična je prav zato, ker je tako vsakdanja in dezi-
luzionirana. Kundera pravi o njej v eseju Roman in Evropa: »Pustolovščine so
onstran in hrepenenje postane neznosno. Sanje in sanjarjenje se zlijejo v monoto-
nijo vsakdana. Izgubljeno neskončnost zunanjega sveta zamenja neskončna raz-
širitev duše. Velika iluzija nenadomestljive enkratnosti posameznika - ena naj-
lepših evropskih iluzij - cveti naprej.« Toda junaki iz Kunderovih del niso tak-
šni. So sicer navadni in vsakdanji, živijo brez pustolovščin, vendar jim je Kunde-
ra odvzel še iluzije. Ker teh iluzij nimajo, niso tragični, so samo žrtev usode; in
kdor je žrtev usode, ni tragičen, dokler se zaradi tega ne žre. Posameznik pri
Kunderi ni več nenadomestljiv, enkraten, je zato še bolj manipulativen in žrtev
svojega časa. Tragičen je tak posameznik le z optike bralca, ki Kunderov opus
bere kot zgodbo, kjer nastopajo ljudje brez vesti in pravega prepričanja. Toda
manipulativnost (in s tem nenadomestljivost posameznika) je s stališča pisatelja
- kreatorja boljša iznajdba kot tragičnost. V tem je Kundera razumel svoj čas in
iz njega ustvaril roman, ki ne govori o ničemer, marveč o takšnih in drugačnih
razmerjih med takšnimi in drugačnimi ljudmi. Ta razmerja so med sabo pove-
zana in se kot roman sama sebe opazujejo na različne načine. Nastane Neznosna
lahkost bivanja. a\ to-roman. ki operira s toni in njihova razmerja analizira s po-
močjo esejistike (tega glasba ne zmore toliko). Nastane Doktor Faustus, ki name-
sto glasbene teorije vzame v analizo ljudi, jih natančno razporedi in jih s svojo
hladnostjo secira, a nikoli ne uniči. Tak je delež današnje srednje Evrope pri
obravnavi romana. Zdi se. da ji čas zaupa.
141)
Taras Kermauner
Aristofan in politična drama
(Nadaljevanje in konec)
10.
So pa mogoči najrazličnejši prelivi od komedije drugam. Poznamo komedije, ki
v pretežnem delu radikalno razkrinkujejo konkretno družbo, na koncu - v do-
datku - pa jo hvalijo. K takšni taktiki so se morale komedije zateči nemalokrat
in si s tem omogočiti, da so se sploh pojavile v javnosti. Najznamenitejši primer
je Tartuffe, čeprav kralj, čigar volja na koncu pozitivno razreši dramo, in omo-
goči kaznovanje svetohlinca, ni navaden kralj ali despot. Po eni strani ta kralj
nasprotuje svetohlincem - negativnežem - in je s tem na strani dobrega (tako bi
mogel razumeti stvar Bulgakov v Zaroti svetohlincev - Molièru), po drugi pa je
kot sončni kralj, kot absolut pogojno nadnaraven, nekakšen zastopnik božjega
na zemlji, vzdignjen nad polis, garant resnice in pravice. Ta element, ki ga lahko
občudujejo Vidmar in drugi kultumokratski centralisti, je vgrajen v strukturo
absolutne monarhije tipa Ludovika XIV. Najbrž ne bomo tako slepi, nerazume-
vajoči. samovšečni. da bi Tartuffu očitali moralno nedoslednost, podredljivost
oblasti?
Poznamo pa tudi komedije, ki prehajajo - bolj ali manj - v tragedije. Poznamo
poleg rožnatih tudi črne komedije. Lep primer je Anouilh, recimo s Colombo; ali
Ionesco s Stoli. Tudi pri Partljiču so zametki tragičnega (Klander v Ščukah), če-
prav Partljič kot humorist izrazito nagiba k čisti komediji; prav v tem je
njegova posebna zasluga. Pisati čisto komedijo je morda najteže. Partljič seji iz-
ne\erja bodisi s satiro - Ščuke - bodisi z burkaško veseloigro - Nasvidenje nad
zvezdami - bodisi s parodijo - Oskubite jastreba! Komedija Pod Prešernovo gla-
vo že precej poudarja tragične momente. Razpad profesorskega kolektiva - mo-
ralni in fizični - težko zaceljivi spor med oblastnikom Dimnikom in njegovim
punkerskim sinom, nekatere posamezne usode profesorjev (Zore. ki vrne po šti-
ridesetih letih partijsko izkaznico; prvoborca Gedje. ki se mu družbeno življenje
eksistencialno globoko zagnusi). verjetnost, da je Slovenija kot družba in obče-
stvo zapustila E\ ropo. se orientalizirala in despotizirala. \se to deluje poudarje-
no tragično; dramski liki in sama konkretna družba - šolski in nacionalni kolek-
tiv - se osamljajo. padajo v obup. v izolacijo. \ dezorientiranost. Seveda tem tra-
gedijskim nasta\kom in \eč kot nastavkom ne sledi tragedijska zaostrite\. kot
recimo \ .\rnožu. in niti ne kot v Igri za igro. Prešernova glava je - zelo - grenka
komedija, komedija s črnimi poudarki. Igra pa je na\zlic podnaslo\ u (burka)
izrazita tragikomedija in skoraj tragedija.
Ob tem seje koristno \ prašati. odkod ta stalna slovenska potreba: komedijo pre-
sojati ob tragediji in ji zato. ker ni tragedia inje ne »dosega«. zmanjše\ati ali celo
141)
jemati ceno. Tako rekoč nobenemu Slovencu ne pade na pamet, da bi, vprašan
po velikih grških dramah, postavil ob Ojdipa in Antigono tudi kako Aristofano-
vo komedijo. Pri Shakespearu bo imenoval poleg znamenitih tragedij kvečjemu
Vihar ali morda nazadnje še Zimsko pravljico, ne pa Kar hočete ali Mero za
mero. - Molière je nekako izjema; tega se res ceni. Zdi pa se, da se ceni ravno
Molièrove čme komedije. Ni bila Lotschakova uprizoritev Scapinovih zvijač prvi
uspeh drugačnega Molièra na Slovenskem?
Enako gleda slovenska kritična zavest na slovensko dramatiko. Linhartov Mati-
ček je prav tako izjema; je pač začetek slovenske dramatike in eden od ponovnih
začetkov slovenske zavesti, slovenstva. Pohujšanje uspeva kot farsa in predvsem
kot začetek modernistične dramatike; Za narodov blagor kot moralno družbena
satira. Iz obdobja med obema vojnama se uprizarja Kreftove in Kozakove druž-
beno kritične drame, ki se bližajo tragedijam (zadnji Klepec je bil uprizorjen po-
vsem nekomedijsko), ne pa Jožeta Kranjca ali Vombergerja prav zabavnih
komedij (Detektiv Megla, Voda, Zlato tele).Itn. Pri tem je treba še upoštevati, da
gleda publika mnogo raje komedije kot resne drame in bi bilo že sorazmerje:
četrt resnih in tri četrt komedijskih iger uspeh za tragedijo. Trpimo, ker Prešeren
ni napisal tragedije ali ker je ne najdemo; nikoli nisem slišal, da bi bilo komu žal,
ker Prešeren ni napisal komedije, pa sem prepričan, da bi bil za komedijo enako
nadarjen! So slovenske komedije res toliko slabše od tragedij (Vošnjakove Pene
od Doktorja Dragana)? Smo potrebovali v preteklosti predvsem programe, ideo-
loške teze eksplicitno razvite zamisli in misli, te pa je ustrezneje vsaditi v resne
drame kot v komedije?
A če je tako, in tako je, saj je dozdajšnja slovenska dramatika zanimiva pred-
vsem po svoji sociološko politološki in moralno ideološki plati, potem je skrajni
čas. da zamenjamo ploščo, saj danes v literaturi ne potrebujemo ideologije, če-
prav še zmerom potrebujemo odnos do političnega; zmožni smo suverenejših
form torej tudi in predvsem komedije (in čiste tragedije). Ne zahteva komedija
ravno več distance do človeka in sveta kot slovenska ideološka tragedija in resna
drama? V tragedijah in resnih dramah seje mogoče neposredno izpovedovati -
ideološko in čustveno, eksistencialno - v komedijah paje treba takšne izpovedi
zakriti, predelati. Ni Smoletova Igra klasičen primer za takšen tip čme, tragične
komedije, ki je močno osebno izpovedna, vendar skrije to izpovednost v para-
doksalni komedijski lirizem, za paravan celo burke in briljantne izvirne forme?
Bo potegnila ta Smoletova drama javno kritično zavest za sabo prav zaradi teh
prvin; zaradi skrite, vendar občutne, močne tragične izpovedi? In bo komedija
kot komedija - predvsem pa kot aristofanska nravstvena socialna komedija -
spet potegnila krajši konec?
Naj dodam še en argument v prid tezi. da slovenska povojna dramatika še zme-
rom ni dosegla aristofanske v njeni socialno kritični in eksplicitno politični raz-
sežnosti. Aristofan neusmiljeno zasmehuje voj(šč)ake in atensko vojsko. Lizistra-
ta pravi mestnemu svetovalcu, to je predstavniku Države, da so kot vojaško po-
veljstvo (kot ministrstvo za vojsko, kot generalštab) sprejemali »neumne skle-
pe« in »o marsičem povsem narobe«; da Atenci sploh niso več ne moški ne voj-
ščaki; da hodijo kot oficirji, v vojaški opravi, s ščitom v rokah (torej danes s pu-
ško in v bojni opremi) »kupovat na trg«. Ena od žena je videla takšnega »oficirja
konjice, kako mu je v šlem /stara branjevka devala jajca«, »neki drug... paje vih-
141)
tel svoj ščitek in kopje,/ da bi babo ustrašil in smokve požrl.« Naj poskusi slo-
venski dramatik tako pisati o aktivnih pripadnikih Jugoslovanske armade in nji
sami!
O celotni konkretni oblastni strukturi pa pravi Lisistrata: »Kakor more kopel /iz
volne izprati neznano,/ tako je potrebno izgnati prav vse/ malopridneže z bičem
iz mesta«. Sme kaj podobnega predlagati današnja slovenska komedija?
Nazadnje naj - v komentarju k Lizistrati - omenim še funkcijo zmerjanja; tega je
v igri obilo. Zmerjanje je stara - tudi voj(šč)aška - metoda arhaičnih družb. Ne-
malokrat sta se vojski domenili, da se ne spopadeta telesno, ampak prepustita
odločitev o zmagi in porazu izbranim predstavnikom. Ti so se včasih dvobojeva-
li, včasih žrebali, a tudi zmerjali; kdor je bil uspešnejši zmerjavec, je s tem pribo-
ril svoji armadi zmago.
Brez dvoma je ta oblika ena od predstopenj dialoga. Bitka se odloča na osnovi
boljše retorike. Vidimo, da retorika tedaj nikakor ni bila izpraznjen verbalizem;
bila je sredstvo in prvina reševanja najbolj bistvenih in odločilnih družbenih in
meddružbenih zadev. Temeljila je na predpostavki, da je v retoriki - v besedi -
skrita mitska, ritualna, magična moč; daje vojščak-zmerjavec le medij, skoz ka-
terega ta moč, ta daimonos, ta bog govori in odloča. Zato so se prepustili njegovi
odločitvi; s čimer ni rečeno, da na empiričnem planu niso kaj kmalu spet zaku-
hali nove vojne ali pa iskali razloge, da bi božjo voljo spremenili ali je ne videli
kot božjo. Empirija in načela, praksa in religija itn. se nikoli povsem ne ujemajo,
pokrivajo; tudi tu je eden od vzrokov za človekovo svobodo: da se človek do
konca ne podredi nobenim načelom, volji nobenega boga; da s sabo in drugimi
eksperimentira; da resnico in pravico šele išče. ne pa, dajo sprejema kot dokon-
čno. Človek ni ne hlapec ne mehanska igračka. Ravno to potrjuje - Aristofanove
-	komedije bolj kot tragedije, te ugotavljajo predvsem človekovo nemoč; in na
ekspemplaričen način.
Po drugi strani paje zmerjanje v komediji - skoraj v vsaki grški komediji nastopa
-	še drugačne narave. Njegova funkcija je poleg tega, da nakazuje, napoveduje
dialog, tudi ta, da ga parodira: kaže, kako dialog kaj hitro pade z ravni rituala
polis na raven barbarstva, predpolitičnega urejanja mesebojnih zadev, magije.
Medtem ko mora biti pravi - tragedijski, resnobni - dialog po obliki razumen,
čim bolj utemeljen, čeprav je njegova vsebina dostikrat in po pravilu nerazumna,
saj služi nezmernim strastem, je komedijski dialog po formi nerazumen, nizek,
pocesten, nekulturen, sramoten za zrelega državljana, je pa dostikrat in po pravi-
lu ravno na ravni vsebine oz. učinka moder, bister, učinkovit, stvaren, zmeren.
Nehoteni tragedijsko tragični paradoks, znotraj katerega tragični junak zaradi
njegove navidezne razumnosti ne opazi svoje nerazumnosti. se v komediji kot
resnici tragedije spremeni v hoteni paradoks, ki z navidezno nerazumnostjo raz-
krinkuje samozaslepljeni svet in s tem dokazuje svojo izjemno razumnost.
Ena cela linija - že v starogrški tradiciji, še bolj pa v novoveški, v citoyensko
meščanski - je to razumnost pojmovala kot zdravi razum. In je znotraj debate, ki
se je s tem esejem udeležujemo, imela povsem prav. Zdravi razum je čudovit, ko
141)
slači retorične bedake, spakljive markizke (v Molièrovem posmehu izumetniče-
nosti in hinavski podvojenosti), moralistične hinavce (glej Sheridanovo Šolo za
obrekovanje), samozagledane egoiste (Malvolia v Kar hočete), sentimentalne sla-
biče (kot je Partljičev Jerman v Jastrebu). Je pa bedast, omejen in samozasle-
pljen, kadar meni, da ni razen zdravega razuma ničesar na svetu; kadar z visoko-
letečo gesto prečrta vsakršno skrivnost, probleme, ki so onkraj uma, veličino ču-
stva in strasti. Obe ravnini je treba natančno razločevati. Shakespeare ju je razlo-
čeval; zdravi razum je enkrat slavil, drugič - v drugih zvezah - smešil. (Reci-
mo v Hamletu, kjer zdravorazumski Polonij, posebno pa še pakaža á la Rosen-
kranz in Gildenstern dobijo zasluženo porcijo zasmeha.) Molière ni bil daleč od
tega; Alcesta - v Ljudomrzniku - je sicer odklanjal, predpostavljal mu je zmerne-
ga in modrega Filinta, obenem paje znal odkriti Alcestovo moč, duševno in no-
ralno silo, pogum značaja; če ne bi bilo v Alcesu vsega tega, se ne bi mogel Rous-
seau zanj tako navdušiti. Cankar je zelo spoštoval zdravi razum, ko je smešil
Mermoljevke, Stebelca, navdušene narodne dame, učitelja Šviligoja, naivne fra-
zeije; Ščukov in Petrov um je zelo zdrav, skoraj surovo zdrav. In vendar zanaša
Ščuko v milenaristične in anarhistične vizije, ki so vse prej kot zdravorazumske,
prebivalce cukrarne v Lepi Vidi pa potiska avtor v polemiki zoper preveč zdravi
razum zdravnikov in posestnikov v sfere smrti in onkraj smrti.
Poznamo tudi komedije, ki izhajajo s stališča omejenega, to je zase vsevednega,
nadutega zdravega razuma; tu se začenja propad polis, ki se je deritualizirala in
je izgubila religioznost, čut za hvaležnost nadčloveškim silam. Tako je iz polis
nastala omejena meščanska družba, iz citoyena bourguois; tega je kritiziral in
odklanjal Marx, ne citoyena. (Je pa Marxa zelo po svoje razumel stalinizem in
zanikal celotno civilno evropsko družbo.) Cankar kritizira slovenske buržuje, ki
so izgubili posluh za vse razen za oblastniško moč in materialno korist (Kantor,
Grozd itn.) oz. za zasebne telesne užitke (Šentflorjanci, pozneje Kozakova Pun-
čka, a že Vošnjakov Dragan). Vse te »napake«, kot je imenovala radikalno laici-
zirano, dereligizirane, detranscendirano človekovo tusvetnost poetika in moral-
na filozofija XVII. stoletja, pa so klasični primeri lastnosti in dejavnosti, ki jih
napada komedija. Komedija torej nikakor ni na strani samozatrapanega zdrave-
ga razuma, kije končna plat samovoljnega evropskega novoveškega subjekta.
S tem pa se ne pravi, da komedija ne more postati zagovornik tega bedastega
zdravega razuma; dramatiki so svobodni, lahko izbirajo to ali ono kombinacijo,
tudi redukcijo, tudi deformacijo. Poznamo komedije, ki so mnogo presamoza-
vestne, presamozadostne, presatirične, prenizke, da bi mogle razumeti globino in
širino sveta in človeka. Ironija usode se z nekaterimi komediografi poigra tako,
da ti povezujejo prepričanje o svoji skrajno družbeni kritičnosti - in tudi so
skrajne družbeno kritični - s prepričanjem, da ni na svetu nič razen imanentne
družbe same; da so vse skrivnosti teoretično že rešene in je treba družbo le prak-
tično uskladiti s teorijo. Takšne komedije so zelo reduktivne. Zanje ni vzor in
merilo polis, pripeta na bogove, na transcendenco , na ritual, na skrivnost(nost),
ki jo simbolizirajo bogovi. Polis mehanizirajo, slačijo poezijo, ki je brez trans-
cendenčne skrivnostnosti sploh biti ne more, odstranjujejo neizmerljivost sveta,
ta pa je osnova za človekovo svobodo; vse podrejajo dogmi. Ni naključje, da so
ena najbolj značilnih takšnih slovenskih komedij Kreftove Kreature; in da izha-
jajo iz te usmeritve medvojno povojne slovenske socrealistične komedije, ki iz-
141)
pričujejo lanaticno enostranskost potrjujejo - razredno - družbo, v kateri sta uki-
njeni svoboda in poezija, ker sta odstranjeni religija in skrivnost(nost), transcen-
denca in inkomenzurabilnost sveta (Borov Gospod Lisjak, Zupanove Tri zaosta-
le ure itn.)
Kar je (bilo) dobro za vojaški boj kot ideološka propagnda, ni dobro za komedijo
kot umetnost. Zmerjanje je tu postalo poniževanje drugega: niti sledu ni več niti
o magijskem predmodelu dialoga, o zamenjavi z vojaško bitko. Zmerjanje posta-
ne žaljenje, maščevanje, naknadno besedno - retorično - ubijanje poraženca. To
nima več nobene zveze z dialogom, le z monologom ali točneje: tak monolog se
nujno spremeni - skarikira - v konec log(os)a, v zgolj mono-manično, mono-
polistično manijo od lastne zmagovitosti in veličastnosti omamljenega despota,
resnica tega despota sta Camusov Kaligula, Smoletov Krst pri Savici; na komič-
ni - in že razkrojeni - zgodovinski ravni pa Ruplova komedija Kar je res, je
res.
12.
Za drugo Aristofanovo komedijo, ki je služila Smoletu kot predloga, za Zboro-
valke, velja isto, kar smo rekli ob Lizistrati, le da še izraziteje. Zborovalke so kot
moralno družbena kritika še konkretnejše. Dramatik pri tem kombinira dvoje -
kot pri Lizistrati: pravilno pobudo žen-soprog, ki so zaskrbljene za propadajočo
polis, in komično pretirano, za grške razmere tako rekoč nepredstavljivo in zato
skrajno sakrilegično kosekvenco: da prevzamejo ženske oblast v polis. (To je
mnogo huje, kot če bi danes oficirje degradirale, vojsko - moških - razpustile
itn.; a že to je danes za nas komaj predstavljivo.) Izhodišče Praksagore - Smole
jo je vnesel v Igro poleg Lizistrate -, ki igra v Zborovalkah enako vlogo voditelji-
ce, kot jo je v prejšnji drami Lizistrata, je eksplicitna moralno politična kritika.
»Pri srcu meni blagor te dežele / enako je kot vam, vendar me žgejo / te žalostne
razmere v našem mestu. / Očitno je, da zmerom si izbira / slabe glavarje. / Ce
kateri / en dan je dober, je deset dni slab. / Izbereš drugega, še večje zla. / Težko
je biti narodu vodnik, / če svojih se prijateljev bojiš« itn. Kot da bi bile te besede
pisane za današnjo rabo. Ker so moški popolnoma nezmožni - ker oblast ni
zmožna izkopati se iz hude krize - je potrebna nova revolucija: ženske »prevzeti
moramo krmilo v roke / v prid mestu samemu, ki pluje brez krmarja, / in kjer ne
veš, kdo pije in kdo plača.!
Podoba moških-soprogov, to je svobodnih državljanov, voditeljev polis, je radi-
kalno negativna, klavrna do kraja. Slovenska kritična zavest je očitala Ruplu -
ob komediji Kar je res, je res - da enostransko in hudobno smeši; da zgolj poni-
žuje; da pretirava. Resda v Kar je res ni aristofanske ritualne hvaležnosti in od-
nosa do transcendence, bogov; Rupel močno tiči v imanentizmu, zato v ironiji,
ki je distanca do konkretne družbe in ljudi, ni pa distanca do družbe kot take s
stališča božjega, ki polis sploh omogoča. Zato Rupel ne pozna distance s stališča
smrti; tudi njegove resne drame kažejo na tako vseživljenjsko pozicijo, na več-
nost življenja kot življenja. (V tretjem dejanju Joba dramatik to neumrljivost si-
cer kritizira, vendar iz nje same; distanca sama postane ludistična. zaigrana,
imanentna, nedistančna - paradoks). A to je ena plat Ruplove dramatike. Druga
141)
je v aristofanski tradiciji. Ruplovi univerzitetni profesorji - podobno kot Can-
karjevi šentflorjanci - po svoji klavmosti, nizkosti, ničnosti Aristofanovih niti ne
dosegajo.
Aristofanu ni prav nič nerodno, da v stilu poulične burke pokaže Praksagorinega
soproga Blepira, kako ves čas počepa na nočno posodo. Tu je navezal Molière z
Bolnikom, sicer pa je motiv tako reko »večen« v komediji, saj sračkanje in celo
driska, ki pesti Blepira, pomeni pač radikalno nasprotje pogumu, vojščaškosti,
heroizmu. Defekacija je tudi parodija ljubezenskega ali solidarnostnega dajanja.
Sralec sicer daje, a ne drugemu; sicer od sebe, a ne kar koli koristnega, drugemu
potrebnega. (Če se Slovencem ta stil upira, je vprašanje, ali se jim zaradi predo-
brega okusa, preobčutljivega želodca; ali ni to strah pred spoznanjem resnice nji-
hovega dejanskega ravnanja, ki je premalo zares solidarnostno, saj s(m)o kar se
da radodarni z besedami, idejami, a prav malo z dejanji - torej danes tipični dri-
skači.) Medtem ko bi se morali državljani polis ukvarjati z reševanjem toneče
barke, na dolgo in široko razpravljajo o težavah svojih dank; Aristofan prinaša
njihove pogovore. Poleg tega pa je bila za Grke zadnja plat nekaj čisto drugega,
kot je za današnje Evropejce; bila je daleč bolj sveta od ženskega spolovila. Cejo
je dramska oseba uporabljala predvsem za praznjenje, ne za ljubezen, je imelo to
poseben -komičen in sramoten - pomen.
Naj navedem le del Blepirovega obupanega monologa: »Pri Dionizu, trdna je
zagozda! / A kaj še bo, ko zopet se najem, / kam potlej se pretoi moje blato, / ko
zdaj že v danko pot je zapahnila / mi ta presneta hruška smrdokavra. / Kdo po
zdravnika pojde in po koga? / Jdo le na riti se spozna, kot je treba?« Itn. Na ta
motiv opozarjam še posebej zato ker ga je tudi Smole vključil v Igro.
Ideje plebejskega milenarizma, o katerih je v tem eseju govor, so v Zborovalkah
dobesedno in na široko razložene. Recimo: »Naj skupna last bo premoženje, /
enaki delež vsem - a ne, da kdo / bogat je, drugi revež nemanič!« Smisel teh be-
sed je: »Ker da življenje skupna bodi last, / v užitek tem in onim, vsem od kra-
ja!« V prvem planu je užitek, to je poseben pozitiven odnos do potrošnje, do po-
rabe. Da pa je tej Praksagorini zamisli Aristofan povsem nenaklonjen, vidimo iz
neposredno sledečega dialoga. Blepiros: »Kako le vsem vse bodi skupno?« Prak-
sagora: »Pred menoj pospraviš blato?« Blepiros: »Tudi to bodi skupno?« Praksa-
gora : »To kajpak ne, a kaj me stalno motiš!« Povsem jasno je, da, prvič, vse ne
more biti skupno, in drugič, da so v taki skupnosti prav tako potrebni gospodar-
ji, saj mora nekdo paziti, da ne pride do zlorab. Potrebna je policija, stalen nad-
zor, ki meri in uveljavlja pravičnost. Pride - v idealnem primeru - kvečjemu do
materialne enakosti, ne do enakosti oblasti. Te imajo zdaj nadzorovalci materi-
alne enakosti bistveno več, kot so jo imeli prejšnji gospodaiji; vrača se despoti-
zem, a zdaj v imenu pravičnosti - kar je komično grozljivo. Ekonomska demo-
kracija je - recimo - dosežena, a na račun politične in pravne. Ker pa si v realite-
ti novi gospodarji opomorejo tudi materialno, saj odločajo o vsem, je udejanjen
namesto idelanega reda najslabši red. Kako nedvoumno je to Aristofanu, a po
svoje tudi Praksagori, razberemo iz verzov: »Da, najprej da zemljo v last skupno
pa denar / in drugo, kar je last vsakogar, in iz skupne / lasti vas bomo hranile,
gospodarice / res varčne bomo me, vodnice varne.« Me, gospodarice, odločamo,
dajemo, hranimo - to je nepozabljiva poanta.
Naj navedem še nekaj pripomb, ki ilustrirajo naše prejšnje trditve. Recimo - o
141)
iluzionizmu, da bo vsega za zmerom na razpolago. Praksagora: »Potrebe nihče
ne bo trpel. / Saj vsem vsega dovolj bo, v obilju / bo kruha belega in morskih rib
in še potic, / obleke in vina, vencev, tudi graha.« Ker bo vsega dovolj, tudi kradel
ne bo nihče več. (V socializmu-komunizmu ni več tatvine, ker je lastnina druž-
bena - to je samoslepilo milenarizma.) Blepiros - bebasti, a prav skoz paradoks
bebavosti vsebinsko zdravorazumski starec, se sprašuje: »Ne kradejo zdaj ravno
najbolj tisti, / ki se v obilju kopljejo?«
To je logika realitete, poznavanje človekove narave, utemeljene na potrebi-
želji-zavisti, na brezkrajnosti želja-potreb. Praktični primer, na katerem se
Praksagorina milenaristična miselnost preizkusi in problematizira, je spolnost;
ta je osrednji motiv tudi Zborovalk. Na Praksagorino obljubo, da bo vsak lahko
spal z vsako, ki si jo bo poželel: »Tudi žene vam napravim skupne / za spanje in
rodnost vsakomur, kdor bo le hotel«, Blepiros sprašuje povsem zdravorazumsko
realno: »Kaj pa, če vsi za najgoršo zakade se / in le za njene čare se bore?« A
novi despotski zakon terja: vsak bo moral spati prej z gršo; prednost bo imela
najgrša. Zdravi razum vsakogar od nas pri priči pove, da je ta rešitev mnogo
manj »humana« od dozdajšnje; morda je celo neizpolnjiva, kajti moška sla ni
gola mehanika. Brez pravega nagnjenja ni ne spolnega akta ne potomstva.
Je to res najvišja pravičnost, če gledamo na ljudi mehanično, ne da bi upoštevali
človekovo naravo, nastalo iz živalske, a preoblikovano v duševno, njegova na-
gnjenja, čustva, darove, svobodno izbiro, s tem pa seveda prednost enih in zapo-
stavljenost drugih (grdih, nenadarjenih, impotentnih)? Je mogoče tako nasiliti
naravo v imenu pravičnosti - enakosti, da bi postali grdi lepi, nenadarjeni nadar-
jeni, impotentni potentni? Ni mogoče doseči to pravičnost le'tako, da lepe skazi-
mo, nadarjenim onemogočimo izražanje in uveljavljanje njihove nadarjenosti,
potentne reduciramo na impotentne, s tem da jih pripravimo ob znak spolne - in
vseh drugih - moči? Ni takšna pravičnost mogoča le z uničenjem vsega različne-
ga - ne le biološko bolj uspelega -, saj so le mrtveci nazadnje edini zares enaki?
Ne gre v to smer radikalna kitajska kulturna revolucija, pri nas doma pa usmer-
jeno izobraževanje, ki znižuje nivo na najmanj sposobne, zgolj zato, da bi one-
mogočili nastanek - duhovnih - elit, to onemogočanje pa seveda izvajajo
oblastniške psevdoelite, to je - ludistični filipčičevski paradoks - lumpenelite?
Ni torej téma usmerjenega izobraževanja tako rekoč »metafizična« téma današ-
njega slovenskega sveta, téma, ob kateri pridejo na dan središčni problemi druž-
be, paradigmatična za prakso despotizma in za idelologijo (za milenarizem), na
kateri ta praksa alibijsko sloni, s tem pa za institucionalni in realni ustroj sloven-
ske družbe? A ker ta lumpen egalitarizirana družba vsakega posameznika - vsak
gre skoz šolo - odločilno fazonira, poškoduje, že na začetku blokira in ubija, je
analiza tega sklepa temeljna in odločilna tako za politično in socialno usmerjeno
kot tudi za vsakršno drugo dramatiko; gre za odkritje in deformiranje neogibnih
determinacij slovenske družbe. Usmerjeno izobraževanje se začenja že s šolsko
reformo in njenimi sociopsihološkimi posledicami. Pod Prešernovo glavo razkri-
va torej tipično celico današnje slovenske družbe in ne le njen postranski frag-
ment. In prikazovanje funkcioniranja te celice naj ne bi bila naloga umetnosti,
dramatike?
Milenarizem je teror nad vsem živim: »Ženskam kajpada ne bomo dale, / da bi s
krasotci spale, preden pokvekam / in manj postavnim ne ugodé.« Bo lepotec
141)
sploh kdaj prišel na vrsto; m vrsta manj postavnih tako rekoč praktično neskon-
čna? Ni uperjen tak sistem predvsem ali zgolj zoper lepotce, nadarjene, izjemne?
(Naj bi res to bil ideal levice zoper-tudi novo - desnico, ki se zavzema za gojitev
razlik?) Ne nastane iz takšnega nazora nujnost, da se vsi človeški medsebojni od-
nosi zaklavzulirajo do potankosti, da se zakon - prepoved vmešuje v vsak pose-
ben primer? Torej popolna juridizacija družbe, neskončno zakonov, odredb,
pravilnikov, ki pa je dejansko le psevdojuridizacija, saj to pravo ne zagotavlja
trdnih okvirov človekove svobode in ne preprečuje tistih primerov, ki svobodo
drugih ogrožajo, ampak služi direktno zmagi brezpravnosti, nesvobode, dolžno-
sti kot pokoravanja neštetim zakonom, ki so le formalizacija nasilja. (Če nastopa
slovenski lacanomarksizem zoper takšen tip zakona, potem ga podpiram. Ven-
dar ne smemo pozabiti, daje ravno takšen tip zakona nastal iz iluzijske želje od-
praviti sleherni zakon. Grki so modro svetovali srednjo mero, skladnost z natu-
ro: zakon da, vendar le okviren, ne noro pretiran!)
Posledica terorja je ta, da mora vsakdo, ki se hoče ohraniti v takšni družbi vses-
plošnega nadzora, postati ovaduh; tudi o tem današnjem nagnjenju je bil Aristo-
fan že dodobra poučen. Praksagora - v svoji razkrinkujoči jo naivnosti: »Možje,
grdi kot smrt, na lepše bodo / pazili, ko bodo z obeda šli, za njimi / bodo oprezali
po voglih, da bo kaj!« Beseda »ovaduh« je v tej drami česta.
13.
Vendar je ta grška različica tovrstne enakosti še znosna, če jo primerjamo z da-
našnjimi. Na Blepirovo vprašanje: »A kdo na zemljo obdela«, odgovori Praksa-
gora: »Sužnji.« V družbah, ki hočejo odpraviti tudi suženjstvo in narediti vse lju-
di za enake delavce, bi se moralo dogoditi, da nujno postanejo vsi enaki sužnji -
delavci; kajti nemogoče bi bilo, da bi delali le eni, drugi pa ukazovali in uživali.
Če dela težko - nevarno, škodljivo, neprijetno - delo en sam, ga morajo delati
tudi vsi drugi, sicer je enakost drugih sezidana na trpljenju in izjemi tega posa-
meznika. Ker pa vemo, da je za produkcijo potrebnih, še bolj pa zaželenih do-
brin treba mnogo neprijetnega dela inje torej mnogo deprivilegiranih, je kampu-
čijska praksa edina egalitamostno pravična: vsi morajo delat na polje, na cesto,
krampat, rabotat, in vsi s tistim orodjem, s katerim lahko vsak - vsaj vsak zdravi
- rokuje: s krampom in lopato. Družba postane delovno taborišče; stalinizem je
to dobro razumel. Zato je vprašanje, zakaj Šeligova Ana, ki je Jaša Zlobec ne izv-
zema iz današnje neustrezne politične dramatike (kot izvzema Arnoža), ne bi
razkrivala temeljne realitete te družbe? Stalinizem še ni odpravljen. Ne Ana ne
Pod Prešernovo glavo nista politična pamfleta, kot se nekateri izražajo; ali pa je
govoriti resnico pamfietizem.
Ves čas sem govoril o idealnem primeru udejanjenega milenarizma. V realiteti -
kot ve Aristofan - pa so zmerom eni bolj enaki od drugih, torej voditelji. Gospo-
darji ne krampajo; oblastniki pazijo, da bi vsi, razen njih, krampali; vsi razen
zelo številne policijske vojske (to je vojske, ustrojene predvsem zoper lastno ljud-
stvo. ne zoper sovražnike - ta vojska je vzrasla v državljanski vojni), ki vzdržuje
red. to je suženjsko podrejenost zakonom: rabotanje. Vendar ne bo pazila le voj-
ska, ki stoji za delavci in jih nadzoruje oz. preganja. (Tudi SS v nemških taboriš-
čih je imela le zunanjo kontrolo.)
141)
Nadzorovanje se mora totalizirati v sonadzorovanje in to radiicalno. Vse to so
Orwellove téme.
Praksagora: »Mesto v eno iiišo zgolj / pretvorim, odstranim stene, da bi iz nje
vsak hip / vsakteri mogel k sosedu iti.« Spati z njegovo ženo, jesti njegov kruh,
spati v njegovi postelji itn., kajti vse je skupno - družbeno - in nihče nima pravi-
ce ničesar zadržati zase, odkloniti potrebe bližnjega. Vse te konsekvence dela že
sam Aristofan: »Ce pa le hoče sleči te nekdo, mu sam lepo daš. / Pomena nima,
da se z njim prerekaš. Odideš / to javit in iz sklada plašč dobiš še boljši ko po-
prej.« Sleherna individualizacija je prepovedana. To je pravično, če stojimo na
stališču, da je človekov razvoj le družbeni razvoj: da družba ni le višja od posa-
meznika, ampak ga poraja, oblikuje, določa; da se človek razvija iz dela, zaradi
dela, iz družbene delitve in organizacije dela. (Tako meni Engels.) To je osnova
teorije podružbljanja, ki skuša človeka od alienativnega meščanskega individu-
alizma, singularizma, pluralizma vrniti k njegovi izvirni družbeni - enotni, fizi-
kalni -naravi: v reč. Ce pa nekdo ne sprejme te teorije in je prepričan, da se raz-
vija ne le človek, ampak vse živo na osnovi individualizacije, diferenciacije, po-
rajanja kot nastajanja različnega, potem je milenaristična zamisel ne le slepa pot,
ampak zločin, saj blokira razvoj, ljudi onemogoča in jih ubija. - Vse to so Ari-
stofanova spoznanja; in obenem temelj eksplicitne politične dramatike.
Nihče ne bo jedel tistega, kar mu ugaja, ampak bo izžrebal dvorano, v kateri bo
pripravljen zanj določen tip hrane; celo svoboda okusa mora biti odstranjena.
Ukinjena bodo tudi sodišča - garanti pravne družbe - kajti odločali bodo kariz-
matični voditelji in njih hlapci; kadri. »Sodišča in vse / dvorane preuredim v je-
dilnice.« Nazadnje se vse reducira na hranjenje (in defekacijo). »Tja vinske / me-
šalnike postavim in posode z vodo. / In dečkom tam ukazano bo peti o junakih /
iz bojev. Ce pa med vami kak bojazljivec / se znajde, fej, na obed naj ne hodi ta!«
Aristofanova ironija je nepopustljiva.
Zborovalke kažejo realiteto pravičniške zamisli. Eni verjamejo novi ureditvi,
znosijo od doma na javna mesta vse, kar imajo, pohištvo itn., drugi vedo, da se
nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, in pametno čakajo. (Voditelji pa
očitno dobivajo - iz zaplenjene imovine izdajalcev, sovražnikov, nepokornih.)
Hremes pravi, da bo svojo lastnino oddal šele tedaj, ko bo videl uresničenje
obljubljenega na »lastne oči«. Hremes - zdravi razum! - pozna človekovo nara-
vo: »Res misliš, da odda. kdo vso pamet vkup ima? / Saj to pri nas ni v navadi.
Zgolj jemati / znamo, bogme. Še bogovi so takšne baže; / po rokah na njih kipih
vidiš. Ko se k njim zatekamo, da nam srečo pódele, / dlan roke k nam mole, a
ne. da bi - kaj dali. marveč vzeli.« Hremes - Aristofan - pripravlja krščanstvo,
Jezusa kot Boga. ki ne jemlje, ampak daje, se žrtvuje za ljudi; dramatik ukinja
bogove kot podobe človekovega egoizma, samovolje, naključja, interesa. S tem
vzpostavlja pravo transcendenco, ki se kaže tako v tedanji grški filozofiji (pri So-
kratovi in Platonovi) kot v misterijski religiji. Aristofan ni kriv za tiste svoje
zdravorazumske dediče, ki so ga površno razumeli in bili prepričani, da s takšni-
mi bogovi odpravlja vsakršnega Boga oz. božje; da nista človek in bog nič druge-
ga kot bitji jemanja, interesa. Ti dediči so pač avtorji rebarbarizacije in reanima-
lizacije človeka, prav zato pa so prisiljeni uvajati pravičniški sistem, kakršnemu
je Aristofan do kraja nasproten.
141)
Dramatik kaže, da navzlic lepim idealnim - to je norim - zamislim nujno pride
do boja med ljudmi, ko se te zamisli udejanjajo, in s tem do prevlade fizično
močnejšega. Ker pa ni več sodišč, da bi to novo neenakost vsaj do neke mere po-
pravljala, se nujno vse skupaj izrodi v obnovo kaosa, boj vseh zoper vse, kar je
mogoči izhod - to je zaostritev - krize, če ne pride do družbene ureditve, ki bi
bila usklajena s človekovo naravo. Ljudje v začetku te končne zločinsko podivja-
ne realitete - resnice Ane, Joba, Avguštinove vrnitve itn. - ne vidijo; nasedejo de-
magogiji novega reda. Glasnica vladaric namreč gostoli kot sirena: »Na noge vsi
in naravnost k vojvodinji« - karizmatični voditeljici - brž, kjer »med vami vsa-
kega kosilo čaka! / In mize v izobilju kar šibe se od vseh / dobrot sveta« itn. Sle-
di dolg opis teh dobrot, ki so le simbol za dosegljivost - použitnost - sveta kot za-
želenega blaga. Banaliteta tiste Indije, ki jo je Smole - oz. njegov Tone v Potova-
nju v Koromandijo - zamislil nekoč vse drugače: kot kraj moralne sreče in svobo-
de.
Četrto, to je zadnje dejanje Zborovalk naturalistično uprizarja boj med ženska-
mi, med starkami, za lepega mladeniča; boj vseh z vsemi, kaos: resnico milenari-
stičnega ideala. V tem boju ima poleg ruvanja glavno besedo zmerjanje, omalo-
važevanje, poniževanje: rebarbarizacija. Primer - Starka Mladenki: »Naj vsa se
usmradi ti«, namreč spolna reža. Poraja se kovarstvo - Mladenka: »Pa naplahta-
la sem staruho pregrešno«; poraja se skrivaštvo, pretvarjanje. Konec je s samo-
obvladovanjem - vsi se prepuščajo svojim gonom - Mladenič: »Le pridi, ah, pri-
di že, priskoči in odpri mi vrata! / Sicer še omedlim in mrtev obležim... / Kako
rad / bi že po ritki te tapljal! (Slovenski prevod ublažuje dramatikovo drastično-
st.) Ženske se bore za Mladeniča, spolovilo mu hočejo razvleči, pri tem pa se,
pravičnice, sklicujejo na zakon (kot kasnejši milenaristi na ideologijo). Starka:
»Ne jaz, / a zakon te vleče!«
Ironija je res radikalna. Mladenič nazadnje obupa - komedija se začne obračati
tragično, zato dramatik dogajanje prekine in igro konča. Mladenič začne, tik
pred koncem, tožiti - kar je parodija tragedijskih žalostink recimo Ojdipove - in
trpeti: realizacija pravičniške družbe vodi naravnost v tragedijo, saj izhaja pra-
vičniška ideja iz nore čezmemosti, iz slaboumnega in obenem zločinskega hybri-
sa, ki pa je neustrezen odgovor na pomanjkanje etike in politike (to je: etik«-
politike) v polis. Mladenič: »Nesrečen jaz, ne enkrat, trikrat, ko tej stari / izžetf
priskuti dan in noč mi ženina / igrati je, in ko njo opravim, na vrsto / še Krota
pride nagnusna, ki belila / je polno škatlo na obraz si poveznila... / Usoda je res
proti meni, / ko takšnima zverinama na milost / sem in nemilost izročen... / Če
pri tem me kaj doleti, / hotnici ti me le prevečkrat prisilita / v zaliv zaplavati« -
V spolne akte. »Pokopljite me prav / ob vhodu vanj, staršo mi še živo polijte /
nad grobom s smolo« - itn. Lep uvod v De Sada, ne pa v idealno družbo.
Komedija se konča s pozivom Zbora na pojedino. Kaj pomeni Aristofanu ta
pojedina, je jasno - Zbor: »Vzdigujte noge, juhuhu! / Obed dobimo, juhuhu! / Ju-
hej, za zmago našo! Juhuhu, juhuhu, juhej!« To so zadnji verzi drame. Zmaga je
v zadostitvi požrešnosti; vendar dramatik obene pove, kakšna je ta zmaga - Zbo-
ru: »Že nekje se davijo!« Velja koje sreča uživaških pravičnikov - Marx govori o
carstvo svobode tudi kot o domeni užitka - bliže so smrti; ta bo nastopila zaradi
prenažrtosti in prepohlepnosti. Zbor, ki je v tragediji zastopnik modrosti, polis,
ostane tu, v komediji, govornik najnižje potrebe in zadoščanja tej potrebi. Tako-
141)
le - pri koncu - prepeva: »Bedresa v ritmu skladnem zdaj / pregibajte, mehove
prazne svoje! / Koj na voljo bodo vam: / ostrigesuhasvežaribapodlasice / loba-
njostankisladkikislimolika / zmedomslastnozmešanadrozgikosi« itn.
14.
Preden se docela posvetimo Smoletovi Igri za igro, si velja ogledati še dramski
tekst Mire Mihelič, izdan leta 1968 in približno v tistem času uprizorjen: Dan
žena. Podnaslov igre je: Komedija, ki jo je prosto po Aristofanovi komediji Žen-
ske v skupščini prestavila v poznejši čas M. M. - Očitno gre za prvo slovensko
različico posodabljanja Zborovalk. Določiti mesto, naravo, duha Smoletove igre
bo lažje, če bomo prej določili ustroj Dneva žena in razmerje te drame do grške
predloge.
Zdi se, da ta drama Mire Mihelič ob uprizoritvi ni posebno uspela; da je zadnji
dramski poskus te avtorice, ki je na začetku, s Svetom brez sovraštva, Ognjem in
pepelom in Operacijo doživljala mnogo aplavzov. Vzroki za neuspeh so mnogo-
vrstni. Morda je komedija premalo dramatična, posebno jezikovno; premalo go-
vorno živa, preveč opisna. Bila je obupno slabo uprizoijena. Ker pa sem prepri-
čan, da je boljša od prejšnjih iger te avtorice, od Ure naših dni in posebno Veve-
rice, ki ne more umreti, bi sodil, daje nastala v neugodnem času. Na eni strani je
slovensko dramatiko obvladovala perspektivaška dramatika (Antigona, Afera
itn. - do Tople grede), pripravljala se je druga faza te dramatike (Samorog, Krst,
Kongres itn.), na drugi pa se je oblikovala ludistična faza; vse je čakalo na dra-
matiko te faze - na Jovanovičeve Znamke, na Seligovega Skaka, na Jesihove
Sadeže. Po eni strani je bil Dan žena premalo verističen, premalo moralno poli-
tično radikalen, na drugi ne dovolj igriv, nov, modernističen, eksperimentalen,
skrivnosten. Obtičal je vmes, čeprav ga danes, ko stojimo zunaj nekdanjih spo-
rov in pričakovanj časa, ne smemo tako ostro soditi.
Prva značilnost Dneva je njegova skladnost z Aristofanom: gre za eksplicitno po-
litično dramatiko. Slabost Dneva je morda v tem, da je bližja časnikarskemu
duhu; da prevaja v dialoge védenje, ki ga ima o družbi povprečna pamet in ki je
vsaj med kritično razpoloženimi splošno znano; da oseb zadostno ne poglablja,
ne kaže jih v njihovi osebni bolečini, ne nakazuje tragedij, ampak se vede do člo-
veške razboljenosti precej ironično in z distanco. Se pravi, da se ne nagiblje niti v
melodramo niti v poskus tragikomedije. Ostati hoče čista - moralno kritična -
komedija, zares po Aristofanovih sledeh. Za to pa ji manjka presenetljivosti,
izjemne duhovitosti, očarljivega humoija, ostrine, potrebne za komedijo. Tekst
je napisan nekako »utrujeno« ali »na silo«, bolj po občanski politično moralni -
seveda kritični - dolžnosti. Čeprav je spet res, daje osnovna dramska ideja Dne-
va domiselna, le nekam pusto je izvedena. Igra se namreč »godi istočasno v starih
Atenah, v nekem sodobnem podjetju in nekoč v prihodnosti«. Igra v prihodnosti
je najmanj zanimiva: kaže čas, ko so ženske prevzele oblast od moških; so enake
današnjim ali polpreteklim - despotskim, bodibilderskim, vzvišenim - moškim,
moški pa so kot polpretekle lutkaste, na osvajanje čakajoče ženske. Izvedba te
ideje je konvencionalna. Vendar je povečano bistvo komedije drugje: v točni kri-
tiki slovenske družbe iz 60. let.
141)
Hilda, ki je v starih Atenah Praksagora, postane kandidatka ženskega kolektiva
za direktorico zoper nesposobnega, smešno despotskega direktorja. Izvoljena je.
nakar se njena solidarnost z ženskami neha, postane enako in še bolj despotska
kot prejšnji moški V Grčiji vladajo moški, v prihodnosti bodo ženske, danes pa
je vmesna doba: vladajo posamezni despoti,vseeno ali ženske ali moški. V vseh
treh časih vlada despotska struktura vendar je dvakrat utemeljena na spolu, da-
nes na spolno nevtralni, a oblastniški družbeni strukturi. Miheličeva ve, daje to
psevdopolitična despotska struktura, kakršno so odkrili Torkar (Pisana žoga),
Zupan (Aleksander praznih rok), Kozak (Dialogi), Smole (Antigona) itn., vendar
ne izreka tega dovolj nedvoumno in direktno, kar je razumljivo, saj je le nekaj let
pred tem Toplo gredo, ki je bila politično neposrednejša, zadela nemila usoda;
takšne skušnje blokirajo normalni razvoj. Spet pa je res, da je istega leta, kot ni
mogla biti odigrana Greda, Remec z Delavnico oblakov napisal izjemno ostro,
načelno, pomembno eksplicitno slovensko socialno politično dramo; in so jo
uprizorili. Bi bilo težje odigrati komedijo, ki se mora po svoji naravi, politične-
mu sistemu in njegovim nosivcem posmehovati? Miheličeva Remca seveda ne
dohaja; a ga, čeprav naknadno, dopolnjuje.
Kritiko despotskega psevdopolitičnega sistema ovija - zaščiti - Miheličeva s kri-
tiko moških; tako postane njena kritika dvoumna le pogojno. V drugi polovici
60. let, koje bila komedija uprizorjena, ni bilo mogoče sklepati, da zahteva avto-
rica spremembo političnega sistema na Slovenskem, čeprav bi se tako dalo tekst
razumeti, če izraz moški zamenjamo z oblastniki. Hilda-Praksagora govori tako
o grških razmerah: »Preden pridejo na oblast, grajajo prejšnje mogotce in oblju
bljajo mogotce in obljubljajo pravičnejšo vlado, ko pa jih izvoliš, je zla še več
Podkupljivi so, odprte roke samo za svoje sorodnike, prijatelje in privržence
Svoje prirepnike postavljajo na odgovorne položaje, naj so še taki nevedneži in
goljufi. Najhujše paje to, da so sami voditelji drugim za slab zgled, ker se okoriš
čajo z oblastjo in si z državnim denarjem polnijo malhe.« Današnja kritična so
cialno politična misel in dramatika (Kar je res, je res itn.) to sodbo aplicirata že
na etablirani sistem in se jima ni treba več zakrivati za - hoteni ali nehoteni - pa
ravan: Miheličeva: »Oblast je treba odvzeti tistim, ki so se izneverili obči blagi
nji, poteptali zakone in izigrali pravico. Naj vam jih naštejem? Ne! Vsi jih po
znate. Od prvega do zadnjega so to sami moški in zato pravim, moška vlada je
postala najhujša ovira ne samo razvoju naše države, ampak vsemu svetu.«
Ko Praksagora-Hilda izraža svojo vero: »A še se lahko rešimo s temeljito druž-
beno in politično reformo«, beseda reforma je bila prav tisti čas 60. let vsak dan
v rabi, če jo obenem spodkopava, saj jo komedizira: vso krivdo pripiše razredu
moških, ne pa razredu spolno nevtralnih ali obojespolnih lumpenbirokratov,
lumpenpolitikov. Sodba, na kateri ta reforma družbe temelji, je komedijska, saj
derealizira in ni niti približno v skladu z resnico (»Ženske so edine, ki znajo dela-
ti v Atenah, moški samo čas zapravljajo in prazno slamo mlatijo od jutra do ve-
čera na sestankih«). Za Grke je bil tak predlog najhujši sakrilegij, zato je dobila
Aristofanova komedija grozljiv okvir; za Slovence v 60. letih je to le zabavna do-
mislica. Družba res praktično temelji na moških, na moški moči, vendar je to
empirično dejstvo, ženske so pravno in vrednostno enakopravne. 70. leta so po-
kazala, da so, recimo, v vodenju in izvajanju šolske reforme, usmerjenega izobra-
ževanja kot enega najbolj daljnosežnih antidružbenih, kriminalnih, despotsko
141)
egalitarističnih ukrepov ženske prednjačile; da so s ponosom jemale nase odgo-
vornost za to herostratsko dejanje (Pod Prešernovo glavo) Ženske znajo biti še
bolj omejeno dogmatske od moških.
Seveda Miheličeva ni niti oddaleč ženska rasistka feministka, zaslepljena vernica
ženske veličine. Narobe. V Dnevu pokaže, da med ženskami in moškimi, ko so
na oblasti, ni nobene razlike. Prav ta smisel daje Dnevu nevaren in diverzantski
naboj - a v konsekvenci. Skaže se, da ni smotrno reformirati družbo glede na
spolni vladajoči razred, ampak bo treba iskati kot krivca neki drugi razred. Tega
slovenska dramatika s prehoda 70. let v 80. direktno imenuje: despotska lum-
penpolitbirokracija.
15.
Miheličeva je pravična. Morda so v njenem zrcalu ženske nekoliko sposobnejše
od moških - kar bi moglo biti tudi objektivno res - so pa enako despotske. (Ali še
bolj.) Direktor (šeO »se niti dobro podpisati ne zna«. Precej očitno je član tiste -
med vojno na oblast zavihtele se - generacije vojščaško pogumnih, preprostih
ljudi, ki jih je izbirala bajtarska revolucija (glej Toplo gredo) kot najprimernejše
za podiranje starega, meščansko-kultumega sistema in za uveljavitev milenari-
stičnih obetov. Preprosteži so bili nekako zunaj suma, da bi lahko obnovili raz-
redno neenakostni sistem, v katerem vladajo elite znanja, kulture, podedovanih
ali v družinah pridobljenih prednosti. Bolj koje bil preprost, bolj seje zdel čist in
perspektiven. (Glej Miho in Marjano iz Zupanovega Rojstva v nevihti: tip pozi-
tivnega ljudstva, enako moški kot ženska.) Splošna zavest ni računala, da bo po-
manjkanje drugih zmožnosti in prednosti tak preprostež nadomestil z radikalizi-
ranim nasiljem, z despotizmom: da se bo uveljavljal z le napol skrito vojaško
močjo. Tak je Stari iz Grede, tak Vincent iz Kongresa, tak je direktor Bobek iz
Dneva žena, seveda v komični različici. Pošteni preprosti bajtarski vojščak, ki
veruje v absolutno spremembo sveta, postane - ker do te spremembe ne pride -
omejen, nezmožen, bedast, predvsem pa neizobražen, nekulturen despot. Pade
daleč pod raven tistega, ki ga je v revoluciji kritiziral, napadal in premagal: pod
meščanskega despota-buržuja.
Bobek je korupten itn.; to vemo že iz splošnega opisa moških, ki ga je dala Hil-
da-Praksagora. Hodi na službena potovanja s svojo uslužbenko; ta mu je tudi si-
cer priležnica. Vodilni razred se je demoralizirah 70. leta bi morala nemudoma
obračunati s to smerjo družbenega razvoja, a sojo, narobe, prikrila in pospešila.
Komedija Kar je res je direktni dedič Dneva žena, le da je v skladu s poslabšano
družbeno situacijo toliko bolj pikra, prizadeta, grenka. Demoralizacija je podana
surovejše. Medtem koje kritika Miheličeve še nekam prijazna, čeprav zaničljiva,
skoraj dobrohotna v razumevanju ničetov, je Rupel moralno besen. Mera zastru-
pljenosti slovenske družbe se je nevarno zvečala, čeprav vanjo niso vdrli novi
momenti. V Dnevu je že vse, kar upodablja današnja slovenska dramatika: golju-
fija, podkupljivost, nepotizem, nezmožnost, frazerstvo, nedemokratičnost, ova-
janje, strahopetnost zaposlenih. V opozaijanju na vse to je komedija Miheličeve
poštena, jasna in pravična.
141)
Za Aristofana je bilo glavno naslikati spremembo družbene oblasti, razkrinkati
iluzije pučistično revolucionarne ideologije, ponazoriti kaos, ki iz te spremembe
izhaja, medtem ko služi prikazovanje spremembe Miheličevi le za zunanji dra-
maturški motiv; bistveno ji je podajanje gnilega, globoko v krizi tičočega sloven-
skega sveta. Aristofan živi v dobi, kjer se napovedujejo mogoče - milenaristične
in druge demagoške - revolucije, Miheličeva pa bajtarsko revolucijo razume že
kot izvršeno; gnili svet je rezultat te - v sami drami netematizirane - socialno po-
litične spremembe. Leto 1968 je očitno vsaj tako slabo kot leto 1938, kot sloven-
ska družba v zrcalu Ferda Kozaka (Kralj Matjaž, Profesor Klepec), Jožeta
Kranjca (Direktor Campa, Detektiv Megla), Antona Ingoliča (Krapi) itn. Mogo-
ča pa je tudi drugačna razlaga: da Miheličeva v pripravah na družbeno spre-
membo - revolucijo - obuja spomine in kaže na to, kako se je tri desetletja prej
pripravljala kasneje vojaško zmagovita egalitaristična revolucija. Vendar prikaz
te priprave ni posebno temeljit. V komediji je vsega po malem; časnikarstvo pre-
vaga.
Avtorica ugotavlja v slovenski družbi sredi 60. let iste - negativne - značilnosti,
kot jih ugotavljata današnja dramatika in tista iz predvojne meščanske epohe.
Direktor Bobek govori kot Cankarjevi in današnji oblastniki - frazerji: »Tako ni
mogoče delati, če vsak neodgovoren tip misli, da lahko nekonstruktivno kritizira
in blati najplemnitejše napore ljudi, ki so vse žrtvovali za našo skupno stvar! In
ne enkrat, ampak tisočkrat dokazali svojo zvestobo.« Samohvala despotov in nji-
hovih hlapcev zamenjuje normalno - alternative predlagajočo - kritično zavest
enakopravnih svobodnih subjektov. Vsako kritiko, ki leti nanje, na njihovo de-
javnost, razumejo despoti in njih ideologi kot amoralno početje, kot sovražno
destrukcijo, kot nespoštovanje bivših žrtev - sami se razglašajo za te žrtve -, kot
socialni negativizem, ki ogroža družbeni red in mir, predvsem pa politično kohe-
zijo. Komedija Mire Mihelič tvorno sodeluje pri razvoju in krepitvi kritične slo-
venske zavesti. Je bil tudi to vzrok, daje dramo veljavna slovenska zavest tistega
časa spregledala? Za radikalce - bivše perspektivaše - je bila premalo radikalna,
niso se mogli dovolj hitro prilagoditi novemu tonu te avtorice, za njene bivše ko-
lege, zapisane obrambi etabliranega sistema (Potrč, Bor itn.), pa se je začela ka-
zati kot izdajavka Je obtičala v vmesnem položaju?
Navedimo še nekaj ilustrativnih izjav - uradnica Musi kritizira - parodira Bob-
ka: »Kljub temu, da je podjetje zabredlo v hude težave in ima stalno blokiran ra-
čun v banki, uživa tovariš Bobek zaupanje tako v kolektivu kot v širši družbeni
skupnosti. V dolgoletni direktorski praksi sije namreč pridobil odlične zveze, ki
več zaležejo kot sposobnost in formalna izobrazba, saj ni dokončal niti srednje
šole in je dvomljivo celo to. ali je končal osnovno. Toda vse to nadomešča njego-
va velika spretnost pri pridobivanju novih kreditovza katere nima kritja« Pogla-
vitno zlo današnje Jugoslavije - napačne investicije - je kritična dramska zavest
povsem nedvoumno ugledala že skoraj pred dvema desetletjema. Očitno - zago-
tovo v tedanji (kaj pa v današnji Sloveniji?) - ta(kšna) kritična zavest ni imela
statusa verodostojnega, družbotvomega, odgovornega, enakopravnega partnerja
oblastniški moči. Opozorila navedene vrste so bila brez učinka; smatrana so bila
za marginalno estetsko kritizerstvo.
Družba ni imela (nima?) v sebi vgrajene korekcije, nadzora, opozicije, ki bi opo-
zarjala oblastniško zavest, da je njena praksa samovoljna, asocialna, napačna,
141)
kriminalna. Despot počne, kar ga je volja. Demokratičnih volitev ne priznava.
Sam po svoji volji ukinja delovno mesto Hilde, to je ženske, ki je bila legalno iz-
voljena na direktorsko mesto; mečejo iz kolektiva (iz družbe - kot sovražnika, v
zaostrenejši dikciji disidenta). Tako ravna zaradi jasnega interesa: ščiti svoj kri-
minal, za katerega pa vsi vedo in so ga, ker so se direktorja bali, tolerirali. Hilda:
»Leta sem zbirala podatke o vas. Cesar nisem vedela sama, so mi povedale Silva,
Krista in Musi. Že več let se po vašem nalogu ponareja bilanca.« Bobek: »To de-
lajo vsi! Na ponarejenih bilancah sloni vse naše gospodarstvo!« Bobek ni defor-
macija, posamezen in poseben kriminalen primer (kot tudi ni poseben primer
šola v Pod Prešernovo glavo), ampak tipičen za celoto. Hilda: »V tujini imate
več črnih fondov... Stornirano naročilo za tiste stroje, koje bil denar zanje že zu-
naj. Znesek v devizah je tuje podjetje preneslo na vaš račun v Švici.« Vlada torej
kriminal, in slovenska zavest za to ve. Vendar pa Miheličeva v tej (ob)sodbi ni
dovolj radikalna, saj dopušča poleg te vizije ob totalni skorumpiranosti vse druž-
be tudi vzporedno: zaupanje v moralno pravni sistem, ki bo Bobka kaznoval:
»Končano je, Bobek. Ce se mirno umaknete, vas ne bom izročila javnemu tožil-
stvu. Kajti če boste na sodniji morali odgovarjati za svoje početje, vas bodo vse
vaše zveze mimo pustile pasti, kakor da jim nikoli niste delali uslug.« To priča-
kovanje Hilde - tudi Miheličeve - paje atipično. Bobki so kaznovani silno red-
ko, eden ali dva na desetletje. Bilo bi naključje, če bi ravno Bobka pustili pasti.
Oziroma: padel bi, če ni dovolj povezan s centrom oblasti; če ni dovolj močen
član grupe, ki se ima navzlic vsej skorumpiranosti še zmerom za karizmatično.
16.
V grškem delu komedije Miheličeva zvesto sledi Aristofanu. Slika iluzije revolu-
cije - Krista: »Pričenja se novo obdobje v našem podjetju, v svetu! Ženske je-
mljejo oblast v roke in pravica bo zavladala in enakost in...« Slika realiteto izva-
janja revolucije - Hilda postane vojvodinja in oblastnica. Zajec: »Kdo bo delal?«
Hilda: »Sužnji vendar! Vsaka demokracija mora imeti svoje sužnje.« Zajec:
»Oprosti, pravkar si rekla, da sužnjev več ne bo.« Hilda: »Pozneje ne, a zdaj so
še potrebni, dokler se nova oblast dodobra ne utrdi.« Aristofanov stavek o nuj-
nosti sužnjev - delavcev dobi v drugi polovici 60. let čisto drugačen zven; je ima-
nentna kritika kvazirealiziranega milenarizma.
Po revoluciji, po zmagi žensk, po tem. ko postane Hilda generalni direktor, se
nekdanja negativnost, zoper katero so se ženske uprle, obnovi - Silva: »Poglej,
tukaj v kuverti so podatki iz zadnjih let, številke, kolikor sem jih mogla zbrati,
dokazi o raznih nerentabilnih kupčijah, ki pa so bile rentabilne za tovarišico
gneralnega direktorja. O drugih nečednostih itak ni vredno govoriti, nad vsem
tem se danes nihče več ne zgraža, to je danes splošna praksa.« To spoznanje o
nespremenljivosti tosvetnega sveta, družbe povzame danes Smole: je osnova Igre
za igro. le da je iz komedijske resnice, iz kritične ugotovitve dejstva postalo tra-
gično obupano védenje o nemožnosti - takšnega - življenja. Ta zaostritev polo-
žaja in stališča je katastrofalni rezultat skrajnje lažnivih, navideznih 70. let.
141)
Po revoluciji je položaj takšen - Zajec: »Ženske plemenite, kakor vas me žgejo
naše žalostne razmere. Očitno je, da si je mesto spet izbralo slabo vodstvo. Pre-
den so oblastnice, ki so ne samo nam ženskam, ampak vsemu človeštvu oblju-
bljale pravičnejši red, vzele vlado v roke, so obsojale vse, kar je bilo pred njimi,
zdaj paje zla še več.« Avtoričione aluzije je mogoče danes brati neobremenjeno:
kot kritiko družbeno-političnega sistema, ki je le prestavljena v grški čas (kot
Smoletova .-Vntigona); kritika je okvirno olajšana. Posamezne kritične osti so kar
se da ostre in točne: vsaj s stališča razvoja slovenske dramatike do danes - Krista:
»Tebi, Hilda, pa zapuščam v slovo« - Hilda je svojo bivšo zaveznico vrgla iz
službe - »spoznanje, ki sem si ga nabrala tukaj, da, šele pod tvojo vlado.« (Po re-
voluciji v Podjetju.) »Kaj pomaga, če si se v imenu zatiranih vzdignila nad druge
- ko si zgoraj, moraš ostati še zmerom njihov, ostati moraš človek!«
Krista - Miheličeva - govori v imenu solidarnostnega humanizma, značilnega za
generacijo Miheličeve in Torkarja, ki je bil po revoluciji hudo preskušan, v glav-
nem retoriziran. a kot kaže dejavnost posebno Miheličeve in Torkarja v 80. le-
tih, spet in vendar avtentiziran. Stalinistični despotizem, skrit za fascinantostjo
karizmatičnega milenarizma, je sicer to generacijo prisilil, daje pokleknila (Ope-
racija. Torkarjev Gospod Ponikvar), ker je izgubila samozvest, svoj vrednostni
sistem, avtonomijo, se je pa v težkem procesu samospoznavanja spet postavila
na noge in ravno v 80. letih prišla znova - morda takrat najbolj pristno in po-
membno - v prvi plan slovenske zgodovine, v njeno - a še zdaleč ne despotsko -
središče. (Torkarjevo Lmiranje na obroke, Ivana Krefta Spori in spopadi, Fran-
ceta Klopčiča Spomini, Apihovi članki, itn. Pričakujem, da bodo sem sodili tudi
spomini Mire Mihelič.) Ta humanizem, ki gaje perspektivaška in pozneje pro-
blemovska skupina hudo problematizirala, je nazadnje pokazal, da ni gola reto-
rika; to je izjemno pomembna zadeva. Seveda je bilo to treba pokazati v praksi, z
dejanji, ne z razglasi. Naj je mogoče očitati prozi Mire Mihelič še toliko reči, sam
nisem spregledoval njenih slabosti, bil sem nemalokrat celo neusmiljen, pa je
vendar treba reči. da je njena družbeno moralna kritika vse ostrejša; da sicer v
70. letih popušča eni plati te neprijetne dobe, okusu širokega in škandale obožu-
jočega potrošniškega občinstva, da pa na drugi strani vse bolj izdeluje upraviče-
no kritiko moralnega in psevdopolitičnega zla. Brez vere v svoj - tolikokrat za-
vračani. v praksi pogaženi - humanizem najbrž te svoje poti ne bi mogla izpelja-
ti. kar potrjuje, da je v tem humanizmu vendar močna sociotvoma, etična in
umna srčika.
Adamove besede, »da ni dobra ne ženska ne moška vlada, sploh nobena vlada
ne. naj jadra pod še tako visokim geslom, če ni poštena in pravična«, so vendarle
pristne. Kaj je poštenost in pravica, je sicer težko ugotovljivo, obenem pa vendar
hudo jasno. Slovenska dramatika se skoraj v celoti - razen v dobi tikpovojne fas-
ciniranosti - strinja v tem. da despotizem ne more biti niti pošten niti pravičen.
Zato je Dan žena nekaj zelo drugega kot drama Veverica ne more umreti. Ni po-
smeh malomeščanstvu (takšna je tudi Ura naših dni), nižjim predelom novih
srednjih slojev, ampak odkriva, kje je bistvo zla: v despotizmu oz. točneje: v
spregi med retorično humanistično prikritim humanizmom in koruptno demo-
raliziranimi akultumimi nižjimi srednjimi sloji, v katere seje realno preobrazil
nekdanji -za karizmatičnega proklamirani - proletariat.
Domislica, naj bi moški - v prihodnosti, ko so povsem podrejeni - spolno stav-
141)
kali, ta domislica, ki se skoti na koncu Dneva žena, izvira iz Lizistrate; tako je
tudi Miheličeva vzela obe Aristofanovi igri za model. Stavkati žele, ker se hočejo
-kot zatirani zmerom v zgodovini - nekako upreti in čeprav vedo - Miheličeva
realistično slika slovensko družbo -, da imajo oblastniki »v rokah policijo, pra-
vosodje, denar in vojsko«.
Dan žena pričuje, da je bila že sredi 60. let - po Topli gredi in pred Kongresom -
na Slovenskem živa eksplicitna, čeprav po svoje alibizirana politična dramatika;
da ni edini in glavni - čeprav je umetniško zagotovo daleč najmočnejši - model
Antigona ali Samorog (napisan in uprizorjen približno v istem času kot Dan že-
na); da današnja slovenska eksplicitna politična dramatika izhaja tako iz Grede
kot iz Dneva, ali, če sežemo še nazaj, tako iz Dialogov kot iz Potovanja v Koro-
mandijo (oboje je nastalo v 50.letih), tako iz Vošnjakove dramatike(Pene itn.)
kot iz Kranjčeve. S tem je ponovno dokazan trajni - in izvirni - pluralizem slo-
venske dramatike.
141)
Prevod
Ezra Pound
Canto LXXXI
Zeus leži na Ceririnih prsih
Taishan v spremstvu ljubezni
pod Kithero, pred sončnim vzhodom
in je rekel: Hay aqui mucho catolicismo - (zvenelo je katolithismo)
y muy poco reliHion«
inje rekel: Yo creo qure los reyes desparecen
(Kralji bodo, mislim, izginili)
To je bil Padre Jose Elizondo
leta 1906 in 1917
ali približno 1917
in Dolores je rekla: Come pan, nino, Oej kruh. fantič)
Sargent jo je naslikal
preden je padel
(se pravi, če je padel
a v tistih časih je risal vajeniške risbe
vtise Velasquesa v Museo del Prado
in knjige so stale pesezo,
bronasti svečniki v sorazmerju,
vroč veter je zavel v močvar
in mrtvaški hlad s planin.
In pozneje je Bowers pisal: »vendar takšnega sovraštva.
nikoli si nisem predstavljal takšnega«
in londonski rdeči niso hoteli razkrinkati njegovih prijateljev
(se pra\ i prijateljev Franca
na delu \ Londonu) in v Alcazarju
minilo je štirideset let. rekli so: vrni se na postajo jest
spiš lahko tu za peseto«
kozji z\onci so zvončkljali vso noč
m gostiteljica seje zarežala: Eso es luto, haw!
mi mando es muerto«
(žalovanjeje. moj možje mrtev)
ko mi je dala papir za pisanje
s črnim robom pol palca ali več širokim,
recimo 5 8. locande
141)
»Vsem tujcem pravimo francozi«
in jajce seje strio v Cabranezovem žepu,
kar je bil zgodovinski dogodek. Basil pravi
da so bobnali tri dni
dokler se niso bobniče predrle
(preprosta vaška fiesta)
a kar se tiče njegovega življenja na Kanarskih otokih...
Possum je opazil da krajevni ljudski ples
plešejo isti plesalci na različnih krajih
za politično dobrodošlico...
tehnika demonstracije
Cole je to preučeval ( ne G. D. Horace)
»Ugotovili boste« je rekel stari Andre Spire,
da ima vsak v tem odboru (Credit Agricole)
svaka
»Vi eden, jaz nekaj«
je rekel John Adams
govoreč o strahovih na splošno
svojemu nestanovitnemu prijatelju gospodu Jeffersonu
(razbiti pentameter, to je bil prvi premik)
ali kot Jo Bard pravi: nikoli ne govore med sabo,
če sta pek in hišnik vidno
sta La Rouchefoucauld in de Maintenon slišno.
»Te caverò le budelle«
»La corata a te«
V manj kot geološkem obdobju
je rekel Henry Mencken
»Nekateri skuhajo, nekateri ne skuhajo
nekaterih stvari ni mogoče spremeniti«
/r.ev.....emon poti doma ton andra
Kulturna raven je tisto kar velja.
zahvali se Beninu za to mizo iz zaboja
»nobenemu ne povej da sem jo jaz naredil«
iz maske odlične kot katerakoli v Frankfurtu
»Vzdignila te bo večkrat z zemlje«
Lahak kot veja Kuanona
m najprej razočaran nad krparijo
gol razmajan pomol, potem paje zagledal
visoki kolesi lahke kočije
in je bil pomirjen.
George Santayana ob prihodu v bostonsko pristanišče
in je obdržal do konca življenja tisti rahli thethear
Španca
kot čas skoraj neopazen
kot je Muss v za u Romagne
in je rekel da je žalost popolno dejanje
ponovljeno za vsako novo condoleress
141)
vse do vrhunca.
in George Horace je rekel da bo »dobil Beveridgea« (senatorja)
Beveridge ni hotel govoriti in ni hotel pisati za časopise
a George gaje pridobil ko seje utaboril v njegovem hotelu
in ga napadal pri obedu zajtrku in večerji
tri članke
in naj dragi stari še naprej je plel žito
medtem ko mu je George pripovedoval,
naletiš na čistino
kjer kdaj zagledaš divjega zajca
ali mogoče le kakšnega zablodelega
AOI!
list v toku
na mojih rešetkah ni Althea
LIBRETTO
Vendar
Preden letnega časa minil je hlad
Na ramenih zefira nošen
Vzpel sem se skoz zlati svod
Lawes in Jenkyns naj ti čuvala pokoj
Dolmetsch naj vedno gost ho tvoj.
Je lesu viole dal mehkobo
Da zapoje rezko in globoko?
Izdolbel naši lutnji je posodo?
Lawes in Jenkyns naj ti čuvata pokoj
Dolmetsch naj vedno gost ho tvoj
Si oblikoval občutek tako čist
Da bi iz korenin izvabil list?
Si našel tako lahak oblak
Da ni zdel se senca ne megla?
Povej natančno, da bo dvom skopnel
Če Dowland igral je ali Waller pel.
Tvoje oči me znajo ob leben dati
Če jih lepote ne bi znal držati
In 180 let skoraj nič.
Ed ascoltando al leggier mormorio
je prišla no\a pretkanost v moj šotor,
bodisi duha ali hipostaze.
vendar kar skrivajo zavezane oči
ali na karnevalu
prav noben par ni kazal jeze
Videl sem le oči in razmak med očmi,
barvo, diastazo.
brezbrižno ali nezavedno ni zasedlo
vsega šotorskega prostora
niti ni bilo prostora za ves EIDOS
141)
prehod, predor
ki vrže le senco onkraj drugih svetlob
nebeškajasnina
nočno morje
zelenina gorskega jezera
sijoči iz nezakrinkanih oči v prostranosti polmaske
Kar res ljubiš ostane,
drugo je smetje
kar res ljubiš tistega ne boš oropan
Kar res ljubiš tisto je tvoja dediščina
Čigav je svet, ali moj ali njihov
alije nikogaršnji?
Najprej je bil videni, potem tako otipljivi
Elysium, čeprav je bilo to v dvoranah pekla.
Kar res ljubiš je tvoja resnična dediščina
Mravlja je kentaur v svojem zmajskem svetu.
Zavrzi svojo ničevost, ni človekovo
delo pogum, ali narejen red, ali narejena milost.
Zavrzi svojo ničevost, pravim zavrzi.
Pouči se pri zelenem svetu kje je lahko tvoje mesto
V pretehtanem izumu ali resničnem umetništvu.
Zavrzi svojo ničevost,
Paquin zavrzi!
Zeleni šlem je prekosil tvojo uglajenost.
»Izmojstri se, potem te bodo prenašali drugi«
Zavrzi svojo ničevost
Pretepen pes pod točo si,
Podpluta sraka na muhastem soncu. Pol črna pol bela
Niti krila ne ločiš od repa
Zavrzi svojo ničevost
Kako bedna so tvoja sovraštva
Vzrejena v lažnivosti.
Zavrzi svojo ničevost.
Voljan uničiti, skop v dobrodelnosti.
Zavrzi svojo ničevost.
Pravim zav rzi.
Toda narediti namesto ne storiti
to ni ničevost
Potrkati, ljudno.
Da bi kak Blunt odprl
Zbrati iz zraka živo izročilo
ali iz kakšnega lepega starega očesa nepremagani plamen
To ni ničevost.
Vsa zmota je tu \ nestorjenem.
\ sa v mevžavosti ki je mečkala	Pre\ edel Veno Täufer
141)
Razgledi po svetu
Milan Kleč
Sava, Ljubljana, Praga,
Pariz, Beograd, Donava
že četrti, peti dan se nisem premaknil iz stanovanja. Nekdo mi bo takoj očital
brezdelje in sploh pomanjkanje odgovornosti, a s takšnimi se ne bom več pogo-
varjal, kot bi rekel moj prijatelj, ki mije poslal pismo. Prebiral sem ga tako vne-
to, da sem ga znal malodane na pamet. Moram reči, da meje njegovo pisanje v
tistih trenutkih izredno pokrivalo in da nisem potreboval ničesar drugega. Iden-
tično je bilo z mojimi mislimi in če k temu dodam, da imam tudi svojo glavo,
potem je povsem razumljivo, da so nekatere stvari še bolj zavzeto planile na dan
in če že govorim o sebi, potem storim najbolje, da podam njegovo pismo. Takole
se glasi:
»Morda se boš začudil, morda pa sploh ne veš, a najprej morava nekaj razčistiti.
Toliko me že poznaš, tudi moj jezik, da prav gotovo veš, kako nisem nikdar do
sedaj uporabljal imena mest, rek. dežel itd. - Saj veš, kaj mislim. A tokrat sem v
takšnem razpoloženju, da mi kar naprej rojijo po glavi. Kar zmetal jih bom na
papir: Ljubljana. Beograd, Praga. Pariz, Sava, Donava... Ne vem še, zakaj Sava
in Donava, to ti takoj priznam, a čutim, da se mora nekaj skrivati v njunih globi-
nah. Slovenija!? Slovenci! Nikdar nisem govoril o Slovencih. In Pariz! Si moreš
misliti? Že izgovorjava mi je bila vedno patetična. Kaj šele doživljanje. Praga,
Evropa. Neverjetno. Kar naprej se mi ta imena motajo po glavi in se prepletajo,
kot da bo ven udarila nekakšna podoba, ki paje žal še ne morem opisati. Lahko
je celo verjetno, da se s pismom nekoliko silim, ne smeš pa ga nikakor razumeti,
da ga opravljam kot kakšno nujno dolžnost. Poskušal bom malo urediti svoje
misli.-
Ne vem, če veš, ampak približno pred tremi tedni sem bil v Parizu. Bila je izred-
no ugodna varianta, da te ne bo vrglo iz tira, ker bi bilo drugače potovanje seve-
da nemogoče. Nočem te obremenjevati s svojimi eksistencialnimi problemi. Že
141)
prej sem ti rei<el, da sem se namrgodil ob tem imenu (Pariz), čeprav moram pri-
znati. ne vem namreč, če sem ti to že priznal, a bilo je pred leti, ko sem tja poslal
prijateljici svoje pesmi. Hkrati sem poslal še svojo dramo v nek hotel v Trstu in
sicer prijatelju, ki je takrat tam bival, in moram ti priznati, da sem bil v tistih tre-
nutkih. ko sem omenjene artikle odpošiljal, torej da sem bil takrat erotično
vzburjen, kjer pa nikakor ne mislim, da sodijo moje pesmi na primer v Pariz,
moje drame v hotele, a prav ti prostori, ki jih v bistvu še nisem pretirano izkusil,
so me erotično razdražili. Takrat sem na daljavo nekaj zaslutil in tudi začutil.
Denimo, ko si vzravnan in ne z glavo potisnjeno med ramena. Tudi to je erotika,
ker je potem gibanje nujno drugačno, sploh se marsikaj spremeni, kajti prevladu-
je energija, ki prihaja iz distance, a prav zaradi tega marsikaj nepotrebnega odbi-
je od sebe. Neodvisen sem bil in svoboden. Čeprav sem se že kar norčeval iz Pa-
riza. Toda tisti občutek je bil mogočen. Sem se počutil pesnika? Ne, ne! Tako ne
gre. Jaz nimam nič s tem. Danes so na primer velikonočni prazniki in nek na-
ključni sogovornik mi je zameril, ko sem mu dejal, da nimam nič s tem. Toda ne
bom več pazil, kaj govorim, čeprav bi bilo včasih potrebno. Pustiva to. Čutil sem
potemtakem, da se lahko vseeno kontroliram in da sem nasploh še kar pri sebi.
Zaradi te ugotovitve sem bil celo malo presenečen. Imel sem srečo, da sem Pariz
preletel s krasno žensko, ki jo tudi v tem trenutku poljubljam. Kot gotovo dobro
veš, pa ta sreča nikakor ni naključna, ker zahteva že ogromno dela poprej. Tudi
to je neverjetno, ker meje po pravici rečeno šokiralo; kako pomembne so druge
pokrajine za ljubezen, četudi seveda ne govorim o nobeni ljubezni, temveč o ne-
kih posebnih občutjih, kijih ti seveda poznaš. Mislim celo, da me ljubezen prav-
zaprav ne zanima več. Bolj dejstvo, kjer sploh ni najpomembnejša ženska, lahko
je tudi kdorkoli drug. ki zna stopiti na način, ki sem ti ga bil malo prej omenil.
Ko se znaš izpostaviti, ko čutiš, ko znaš dihati. Da. prav to. Moram ti takoj pri-
znati. da sem po dolgem času zopet zaznal svoje dimenzije, svoje robove, svojo
ostrino, ki seje drugače že čisto razvodenela in izgubila svojo obliko, toda očitno
je še potrebovala samo to, da seje znova izpostavila. Pri tem se ti povrnejo stara
občutja, kar pa je nekaj velikega, nekaj mogočnega, da skoraj poklekneš, ker to
stanje spoštuješ. Blazno spoštuješ. Sprehajal sem se skratka po terenih, kjer so
stvari delale zame. Tako mi je energija ostajala. Nisem je porabil za osnovno po-
čutje, kot se mi je to dogajalo nepretrgoma doma. Porabil sem jo lahko za druga
dejanja in prav ta druga dejanja so končno moje življenje. Kar roke se mi tresejo,
ko to pišem. Nič bolje ni tukaj v Beogradu. Tudi te eksotike imam dovolj. A go-
voril sem o energiji. To se mi zdi vedno bolj pomembno. Ni mi bilo potrebno za-
viti v kino, da sem začutil kaj elementarnega. Elementamost sem doživljal na
vsakem koraku. Ljudje mi prav tako niso zbijali volje. Lahko sem izbiral, kar pa
je izredno pomembno. Govorim ti o svobodi. Ne smeš pa si nikakor predstavlja-
ti, da Pariz in druga mesta idealiziram. Lahko bi ga kaj kmalu prehodil., V pol
leta, letu. Tega ne vem. Poznam tudi očitke, kako je tudi to opajanje, kjer ciljam
na potovanja, vendar s takšnimi mnenji se nikakor ne mislim prerekati. Zame je
najbolj pomembno to, da sem zopet po dolgem času začutil svoje osnovne reči.
Začutil! Da sem neizogibno spoznal, kako sem doma zakrnel. Zakrnel! In da so v
meni vseeno še svetovi, ki še niso čisto zamrli in prav žalostno je, da sem moral
to doživeti na distanci. Zakaj ti to sploh govorim in zakaj me je vse skupaj tako
pretreslo?! Najbolj prav gotovo zaradi tega, ker sem opažal, kako sem postajal
141)
doma cinik. Ja. cmik in ne samo to. Postajal sem tudi objesten. Tega pa jaz ne
maram! Dobro, mi boš morda nasprotoval, to imaš vendar v sebi in ne mislim se
prav nič braniti s tem, če rečem, kako sem moral pač reagirati na situacijo, na
okolje. Spomniš se, kako sem se zadnje čase umikal pisanju. Prav cinične pote-
ze so se mi vrivale. Ne. da jih jaz ne bi želel, toda na silo. Pojavile so se skratka
in ne da se jih izbrisati. Ampak čutil sem, da to nisem jaz. To so nenazadnje
strašni bumerangi, če počneš takole meni nič - tebi nič nasilje nad samim sabo.
To ni noben odraz stanja v katerem živiš, pravzaprav seveda je. toda me takšen
odraz prav malo briga. To je trdo. to je surovo, to je nizko. Bolje nič kot pa to, če
je že človek popolnoma drugačen. IVlene nikakor ne zanima aktualnost, jaz no-
čem socialno in kulturno funkcionirati in se ne mislim ukvarjati s poezijo in
sploh literaturo s sistemi, ker je prekleto evidentno, da prav ta način pisanja pre-
vladuje, kar pa sploh ni čudno. Pri nas prevladuje, kot da bi bil to še edini smisel
vsega skupaj, a moramo se zavedati, da poteka poezija nekje povsem drugje. Jaz
se počutim dejansko blokiranega. In zakaj je dobro doma? Na žalost za malo
stvari. Trpljenje? Dovolj je bilo teh razpotegnjenih in v nebo zazrtih obrazov.
Zato spoštujem tako malo naših pesnikov. Redkim zaupam, večina pa seje po-
greznila v nekaj, kar sploh ni splošno veljavno, kakor bi si lahko mislili in si se-
veda mislijo. Čeprav je seveda po drugi strani prav vse vključeno v celoten ze-
meljski prostor. A kaj bi to. čeprav nočem na noben način česarkoli poniževati.
Torej dom?! Krasna odskočna deska, krasno mesto za brušenje, toda prostori po-
tekajo naprej. Kultura? Kultura pušča sledove in tukaj ni kaj. Dom pa kot da bi
bil stalno poplavljen. Nihče se nič ne upa. oziroma redkokdo. čeprav se kar na-
prej poudarja nekakšne alternative. Kot veš. sem zaradi tega prišel že tako daleč,
takšno nasilje sem že počel, da sem začel hvaliti in odobravati prav obratne stva-
ri. Samo zaradi kontre. kar pa seveda nikakor ni dobro, ker ni objektivno. Po-
šastno. dragi prijatelj. Kot si razbral, sem sedaj v Beogradu. V Ljubljani se eno-
stavno nisem upal ustaviti. Jutri bi imel sejo uredništva. In kaj naj bi tam počel?
Spletkaril?! Ostre besede so to. a jaz nočem imeti prav nič s tovrstnimi energija-
mi. ki se vse preveč razširjajo in zato pozabljajo njihovi nosilci na osnovna nače-
la. To mene ne zanima, če hočeš ali če me še ne poznaš. Ne opravičujem se. In
takoj se mije vrinila strašna povezava. Marsičesa ti še nisem povedal. Lani sem
bil v Pragi. V žepu suknjiča sem nosil prijatelju pismo njegove noseče žene. Ker
te stvari izredno spoštujem, sem malodane vsakih pet minut preveril, če je pismo
še na svojem mestu. Na meji se je zataknilo. Naredili smo napako, ko smo na
kuverto napisali ime lastnika stanovanja, kjer je moj prijatelj stanoval. Pismo je
nameravala njegova žena pač poslati. A kdo bi na to mislil. Ali je to moja naiv-
nost?! Ne mislim tako. toda najprej naj ti sploh povem, kaj se je pripetilo.
Lastnik stanovanja je bil Miloš Forman in ti bi moral samo videti, kako so na
meji trznili. Pri priči bi moral pismo pokazati. Branil sem ga. ker kaj koga briga
pismo noseče ženske. To so bile zame in so še vedno svetinje, za katere seje po-
trebno tudi stepsti, kar sem seveda tudi nakazal in storil, toda posledice so bile.
da so me prvič v življenju do golega slekli in detajlno preiskali, da sem plačal vi-
soko kazen in da sem bil seveda ob pismo, ki ni nikoli prišlo na tisti naslov. Še
vedno se nimam za naivnega. Vstopal sem pa v drugo podnebje in s prijateljem, s
katerim sva potovala, sva prihajala v prav neverjetne konflikte, ker ima te para-
noje. Mislim na meje. države, realni socializem, kapitalizem itd. To so zame še
141)
vedno tujke in nočem, da bi se kaj spremenilo in menjalo. O Pragi sem ti začel
pripovedovati zaradi tega, ker sem odšel na pogovor z režiserjem, ki naj bi posta-
vil na oder neko mojo dramo, ki je takrat še nisem imel napisane. Imel sem samo
koncept. Tisti režiserje krasen človek in moram ti podati njegov kratek histori-
jat. Naj pa bo anonimen. Torej: 68. avantgarda v gledališču, vržejo ga ven. profe-
sor na akademiji, vržejo ga ven. alkoholizem, potem si ustvari družino, kjer za-
sluti osnovno celico svojega življenja, temu je dosleden, dela nekaj časa v mr-
tvašnici, kjer čisti trupla, sedaj pa je v norišnici posrednik med pacienti in zdrav-
niki. ker se lahko pač pacientom bolj posveti. Politično rehabilitiran naj bi prišel
delat k nam. In k vsemu slcupaj seje primaknila religija. Krščanstvo. V njegovem
stanovanju so križi, verska literatura in vse drugo, kar sodi k temu. Že takrat me
je to na neznan način motilo, kar sem ga tudi vprašal. Njegova vera poteka pri-
bližno na ta način, da se hoče v svojem življenju čim bolj posvetiti soljudem. Da
hoče biti v vsakem trenutku čimbolj pri stvari. To je doslednost, da ne rečem
stoprocentnost. Skratka življenje brez odlašanja. Mislim, daje to pravi termin.
Ne bom rekel, da mi je to delovalo čudno, ker sem vedel, da je moral nekaj stori-
ti iz sebe. Drugače bi se kaj lahko ubil. zapil ali kaj jaz vem kaj. Našel si je bazo
in že takrat sem se spraševal. Ali je bil prisiljen ali bi bila v drugem sistemu dru-
žina z religijo prav tako njegova baza ali je vse skupaj samo odraz politične kli-
me. V tej klimi sije potrebno skratka nekaj poiskati in že takrat mi ni dalo miru.
s čimer ga seveda nisem nadlegoval, temveč sem samo pri sebi premleval. če bi ta
človek isto živel vzemimo v Parizu. Zato mu nisem mogel povsem verjeti, če-
prav sem ga blazno čutil. Samoohranitveni nagon je lahko perverzna zadeva. Če-
prav je najbolj pošten, dosleden, odprt za družino, prijatelje. V tistem kratkem
času sem spoznal tudi nekaj Čehov, ki so manijaki na delo. Vse skupaj mi ni
dalo miru. ker sem se nenehno spraševal, če je to v redu. Tisto igro sem potem
napisal. Najprej je sprejel, da bo delal, a čez čas je prišlo njegovo obsežnejše po-
jasnilo, ki meje osupnilo zaradi več stvari. Režiji seje odpovedal. Najprej zaradi
tega. ker se mu je zdelo odveč, da bi izgubil stalno službo zaradi nekakšnega gle-
dališkega eksibicionizma. To sem zastopil. a dodal je nekaj, kar meje zabolelo in
presunilo, ker je letelo na moje delo. Na sporočilo mojega dela. Takole približno
je rekel: mislim, da lahko človek piše šele takrat, ko lahko ljudem sporoči kaj po-
zitivnega. - To meje pretreslo. Začel sem premišljevati o svojem delu. pravza-
prav o sporočilu svojega dela. ker drugače na kritike nisem niti malo občutljiv.
To pa so že stvari, ki sem jih že omenjal. O nasilju nad svojimi stvarmi. Odločil
sem se, da pisalni stroj zaklenem vsaj za pol leta in da v tem času razčistim ne-
katere osnove, ki jih imam v sebi in ki se seveda prepletajo tudi z zunanjostjo.
Zadel je v čmo. To sem videl tudi jaz, a ostajalo mi je nekje bolj na koncu jezika.
Tako sem tudi živel. Seveda sem se spraševal tudi o njem. Ne da bi sebe reševal
in opravičeval. On reagira iz določene situacije, iz določene družbe, prišel je do
svoje baze, nič drugače pa se ne obnašam tudi jaz. oziroma s to razliko, da sem se
jaz pač prelevil v cinika, nemoralneža. objestneža, perverzneža in podobno. A
vse skupaj je samo obramba in nič več kot to. Lahko pa je seveda pozitivna ali
negativna, to me niti ne zanima. Vem samo, da sem še občutljiv in da še nisem
popolnoma zakrnel. Ali me zastopiš? Končno niti ne pričakujem tega. Morda se
že pogovaijam sam s sabo. Kaj pa hočem. Kje naj si jaz poiščem bazo? Naj si
ustvarim družino, - grozno, naj postanem ambiciozen, nemogoče, naj poiščem
141)
službo, - ubijalsko, naj se zapijem, - mizerno,- naj poskušam živeti pesniško in
se končno sprijaznim s tem, - patetično. - Ne vem, ne vem. Spontane baze ne
bom kar tako lahko našel, med različnimi variantami pa tudi ne bom izbiral. Po-
eziji sem se zato zaenkrat odpovedal. Na ta način. To je brez smisla. Iz takšnih
motivov. To je zame nasilje. Če pa se bo kaj spremenilo... Ne bom nadaljeval.
Prebral sem pismo. Morda bi bilo bolje, če bi začel s Prago in končal s Parizom,
a jaz sem vedno bolj tukaj. Nekje vmes. Ne morem skočiti iz sebe, čeprav bi rad.
Optimizem meje začel zato celo motiti in sem si vedno bolj zoprn. Kot da bi se
nekaj šel. Zopet pijem. Kot da bi se hotel dokončno zabiti v to našo zemljo in
kmalu prav gotovo ne bom mogel več reči, »da na drugi strani silim ven«, kakor
sem nekoč zapisal. - Premišljeval sem. ali naj ti to pismo sploh pošljem. Vidiš,
kako sem se odločil. Naj bo dokument.«
Zares je tako končal. Prebiral sem in prebiral. Vedel sem, da bom dobil čez kak-
šen dan zaključek, če je bil sploh potreben. Takšne so bile njegove navade in za-
res je šesti ali sedmi dan že navsezgodaj pozvonil poštar in mi izročil telegram.
Nestrpno sem ga odprl in prebral:
»Vrži se v Savo, jaz pa se ti bom pridružil točno na tistem mestu, kjer se izliva v
Donavo. Koliko se nama jih bo še pridružilo na tem sedaj edinem možnem poto-
vanju, to pa že ni več najina stvar.«
Sporočilo je bilo kratko in jasno. Razumel sem ga in pizda, še nikoli v življenju
se nisem počutil tako optimistično.
141)
Andrej Brvar
Spoštovani!
Namen mojega prispevka ni v tem, da bi se ukvarjal s »teoretičnimi ali zgodo-
vinsko-teoretičnimi implikacijami«, ki zadevajo odnos sodobnega slovenskega
pesnika z evropsko kulturo; tudi ni namen mojega prispevka, da bi v zvezi s tem
ekspliciral kakšno svojo konkretno, »živo ustvarjalno izkušnjo«, ki prav gotovo
seva iz mojega pesniškega dela. S svojim prispevkom bi vas rad le na kratko se-
znanil s tem. kolikšni in kakšni so bili moji čisto konkretni, fizični stiki z Evropo
in njeno kulturo v letu 1984. To pa zato. ker se mi popis takšnih stikov zdi do-
volj zanimiv, predvsem pa dovolj zgovoren in podučen za položaj, v kakršnem je
slovenski pesnik v 80. letih tega stoletja in 40 let po uspešno izbojevani sociali-
stični revoluciji.
Kakorkoli smo že torej lanskega julija ocenjevali in kombinirali naše denarne
možnosti, navsezadnje smo se vendarle morali odločiti, da se bomo do Benetk,
na ogled bienala, zapeljali z vlakom, in to samo za en dan. Bienale sem si namreč
hotel na vsak način ogledati predvsem iz dveh razlogov: 1.) ker je ta konec kon-
cev le nekakšen pregled čez svetovno likovno dogajanje in že zaradi tega nenado-
mestljiva informacija in 2.) zato ker je likovna umetnost bila zame že od nekdaj
kar najbolj inspirativna. Spomnim se, kako zelo so me, recimo, prevzeli in delo-
ma potrdili moja pesniška prizadevanja bienali 60. in prve polovice 70. let. zlasti
v zvezi s popartom in konceptualizmom (še danes bi rad spet videl tisti mini Chi-
cago. izrezljan iz iverice, z Alom Caponejem v levem kotu).
Odpotovali naj bi torej z vlakom, ki odpelje iz štajerske metropole okrog sedmih
z\ ečer in ki je že čez naslednje tri ure v slovenskih Atenah ali v slovenski Floren-
ci. tu pa naj bi se po dveurnem premoru povzpeli na brzca Zagreb - Venecija,
kamor naj bi prispeli okrog enajstih naslednjega dne. Kar precejšen štrapac. zla-
sti še. če si pomislil, da si se v času prejšnjega bienala vozil s posebnim »zele-
nim« \ lakom \ seskozi. iz mesta ob Dravi do mesta na lagunah in nazaj. No.
lansko poletje je tudi tega ukinila Stabilizacija, seveda, mimo in. seveda, zaradi
»našega skupnega interesa«.
\ lak Zagreb - Venecija je z normalno enourno zamudo pripeljal na ljubljanski
kolod\or že popolnoma zaseden. Kakšno zanimanje za bienalel sem si mislil. .A
kot bo \ ideti pozneje, seje to »zanimanje« za nekatere končalo že \ Sežani, za
\se druge pa \ Trstu. Kljub gneči smo se na vse zadnje le nekako namestili v ku-
peju. \ katerem so dremali: srednješolec iz Zagreba, navdušen tehnik, namenjen
\ Trst po neke tulja\e. ki bi ga pri nas stale menda trikrat dražje, starejši molčeči
možak, ki je kar naprej nekaj skri\ al v časopisnem papirju pod sedežem, in d\e
ljubki §\ edinji. a\ toštoparki. zahomotani \ spalni \ reči.
2..^0 - Sežana. Prizor, ki ga pozneje, jeseni, nisem doži\el niti na a\strijsko-češki
niti na češko-poljski meji - prizor, ki sta ga §\edinji opazo\ali z odprtimi usti in
begajočimi pogledi, sem pa nisem \eč vedel ne kaj bi rekel ne kako bi se obnašal.
Obmejni miličniki so namreč nanagloma obstopili celotno kompozicijo, carinar-
141)
ji pa so vsem tistim potnilcom, i<i niso imeli bančnega potrdila o dvigu lastnih de-
viz zaukazali. naj vzamejo prtljago, »ker se na ta vlak ne boste več vrnili«. Iz na-
šega kupeja sta morala zagrebški srednješolec in molčeči možak v kotu. Cela
množica ljudi, gotovo polovica vseh potnikov, seje tako s svojimi kovčki, borša-
mi, polivinilastimi vrečkami, culami stekala iz vagonov v postajno poslopje in
videl sem. kako so nekateri na skrivaj odmetavali denarnice in zavitke v bližnjo
cipreso in živo mejo. Ampak eden od miličnikov je to opazil. Urno je stopil v
postajno poslopje, se vrnil z žepno svetilko in še z enim miličnikom. Potem sta
sistematično presvetljevala tisto cipreso in živo mejo in pobirala ven denarnice
in zavitke. Medtem je eden od miličnikov stopil v naš kupe. posvetil z lučjo pod
sedež, na katerem je prej sedel tisti molčečnež in izvlekel od tam spodaj nekak-
šno avtomobilsko gred ali vzmet ali kaj že. Potem seje vlak končno premaknil.
A kot bi italijanski »doganieri« vedeli, kaj seje pravkar dogajalo na naši strani
meje, so bili prav pretirano vljudni, skoraj že neformalni, skoraj že žaljivo brez-
brižni - ali pa se je tako zdelo samo meni. In kakor sem nekoč, v 60. in 70. letih,
prestopal naše meje brez kakršnegakoli manjvrednostnega kompleksa, tako sem
se zdaj odpeljal naprej proti Trstu sam v sebi s sklonjeno glavo.
V Trstu, v zgodnjih jutranjih urah, seje kompozicija docela spraznila. Tu seje
torej končalo »zanimanje« vseh drugih, tu in ne v Benetkah, na bienalu, kot sem
lahkoverno pomislil prejšnjo noč v Ljubljani.
Sledila je počasna, utrujajoča vožnja po vse bolj vroči Furlaniji. Okrog enajstih
smo bili v Benetkah, čisto skuhani, neprespani, razdražljivi. Iskreno sem obču-
doval voznika vaporetta, medtem koje s samoumevno vljudnostjo in igraje od-
govarjal na brezštevilna bedasta vprašanja turistov. Ampak zdaj se je šele vsa
stvar začela. Ogledati si vse pomembnejše bienalne prireditve v enem dnevu, to
je seveda za normalnega turista norost. Mi pa smo s to norostjo začeli v palači
Grassi z ogledom dunajske galerije in Plečnika, potem pa seje vročično hlastanje
nadaljevalo onkraj kanala Grande v razstaviščih na Zatterah in potem na Rivi
degli Schiavoni in šele potem v mestnem parku, od paviljona do paviljona, da se
ti je že vse mešalo in si zgubljal zmožnost doživljanja in opredeljevanja. Takšni,
izmozgani. smo potem prispeli do našega paviljona, ta pa se nam je pokazal v
\sem kot živa podoba nas samih: pražil seje tam na soncu, na čistini brez dreve-
sa. na robu razstavišča, tam. kamor ga je postavila še stara Jugoslavija, brez žive-
ga človeka, brez čuvaja, brez nekoga, ki bi na štantu pred vhodom prodajal
umetniške publikacije, prospekte, reprodukcije, razglednice, diapozitive naših
umetniških del: brez improviziranega bifeja z osvežilnimi pijačami, brez ene klo-
pi. brez sanitarij. .A zdaj smo bili že precej pozni. Na vrat na nos seje bilo treba
zapeljati nazaj na železniško postajo mimo stotih stvari, ki bi si jih še želeli ali
morali ogledati, mimo slastnih dišav iz restavracij in bistrojev, mimo tolikih
ulic. kanalov in trgov, povezanih z najlepšim iz časov študentovskih avtostopar-
skih popotovanj.
Vlak je odpeljal malo pred osmo. Bil je še dan. Trst pa je že migotal od samih
luči v modrikastem mraku. Potem je vlak zaobrnil navzgor, v celino, v diluvial-
no temo.
Moj drugi in obenem zadnji neposredni, fizični stik z Evropo in njeno kulturo v
letu 1984 je bila udeležba na pesniškem festivalu Varšavska pesniška jesen, kije
141)
trajal od 1. do 7, oktobra. Tja sem šel kot član jugoslovanske delegacije po zaslu-
gi našega predsednika Partljiča.
Varšavska pesniška jesen je festival z dolgoletno kontinuiteto, ki pa je zaradi
znanega dogajanja na Poljskem bila prekinjena in ki sojo, očitno uspešno, znova
vzpostavili lani, po triletnem premoru. Leta 1981 je namreč Zveza poljskih pisa-
teljev. ki je bila pobudnik in organizator festivala, razpadla, v začetku lanskega
leta pa je bila ustanovljena na novo in z močno težnjo, da bi združila pod eno
streho čim prej in čim več nekdanjih in novih članov (književni prevajalci, prej
združeni s pisatelji, so lani ustanovili svoje društvo). Od približno 1200 nekda-
njih članov naj bi se do lani v novo Zvezo včlanila približno polovica. Toda v tej
ni najti najrelevnanejših imen sodobne poljske književnosti, kot so recimo Tade-
usz R0žewicz. Zbigniew Herbert ali Stanislav Grochowiak,
Varšavska pesniška jesen je po obliki domala v vsem identična drugim medna-
rodnim pesniškim festivalom, tudi našim struškim večerom poezije. Poteka po
dveh programih: po programu za tuje in po programu za domače udeležence.
Program za tuje udeležence sestavljajo dovolj reprezentativne, v ničemer proble-
matične glasbeno-literarne prireditve, različni sprejemi in zdravice in, seveda,
turistični ogledi kultumo-zgodovinskih znamenitosti.
Zanimivejši ne samo za domače, ampak tudi za tuje udeležence je vsekakor bil
drugi program, program za domače goste, poleg literarnih nastopov v Varšavi
(na šolah, v tovarnah, v knjižnicah, po galerijah in klubih) in na območju celot-
nega varšavskega vojvodstva pa so bila daleč najzanimivejša predavanja in pogo-
vori s takšnimi naslovi, kot so na primer Leto 1980 in poezija mladih. Pogled
napovojno literarno kritiko. Poezija danes. Poezija in narodno itd.
Tu pa se pojavi prva posebnost, ki Varšavsko pesniško jesen ostro loči od drugih
tovrstnih manifestacij, tudi od naše Struge. Kakorkoli bi bil že namreč tuj udele-
ženec rad prisostvoval omenjenim predavanjem in pogovorom, mu je to kar na-
prej onemogočalo časovno ujemanje obeh prireditvenih programov: ob uri. ki je
bila določena za pogovor o letu 1980 in poeziji mladih, je moral sodelovati na li-
terarnem večeru v Stari Prochownji: ob uri. ko seje začelo predavanje o po\ojni
poljski literarni kritiki, je moral nastopiti pred študenti na slavistiki itd.
Druga posebnost \aršavskega festivala je sama struktura tujih udeležencev. Če
odštejemo Jugoslovane ter \ietnamskega in iraškega zastopnika, so \si po \rsti
prišli iz \zhodnoevropskih držav: šte\ilni Bolgari in Čehoslosaki. pa Romun.
Madžar. d\a \zhodna Nemca in ena sama prikupna, a zelo \znemirjena poetesa
iz So\jetske z\eze. In poezija, ki so jo ti udeleženci predstavili? V gla\nem ri-
mana posNetila, napisana »danes«, »to noč«, in posvečena Varša\i. reki Visli.
bratst\ u s poljskim narodom, spominu Chopina in podobno.
Tretja posebnost Varša\ske pesniške jeseni je bila \ živem nasprotju s tistim, o
čemer je »go\orila« \ečina prebrane poezije, namreč o prijateljst\u. bratstv u in
ljubezni. Tako malo je bilo pri \ se skupaj možnosti za sproščeno družabnost, za
resnično prijateljski klepet in izmenjavo mnenj, zaradi česar so takšna družabna
srečanja na\adno dragocenejša od samega »delovnega programa«. .Л tudi tistih
nekaj družabnih trenutkov tuji udeleženci niso znali ali niso hoteli izkoristiti:
Bolgari so \ztrajali \ s\ojem kotu. Čehoslovaki \ s\ojem. Madžar je sameval s
svojo prevajalko. Romun s svojo,,.
In jugoslov ansko zastopstvo? Če bi me ne bilo zrav en, bi ga z v so prav ico imeno-
106
vali makedonsko, saj so ga sestavljali kar trije makedonski poeti (Radovan Pa-
vlovski resda trenutno živi v Beogradu) plus dva literarna zgodovinarja iz Sko-
pja. Od vseh petih so bili trije obenem člani organizacijskega odbora Struških
večerov poezije, ki so z organizacijskim odborom Varšavske pesniške jeseni pod-
pisali sporazum o sodelovanju. Ni kaj! Posnemanja vredna podjetnost brez zna-
nih manjvrednostnih kompleksov.
A ne bila bi to jugoslovanska delegacija, če ne bi med nami prišlo do naslednje-
ga, na videz nepomembnega, v resnici pa zelo značilnega in zgovornega inciden-
ta. Dopoldne tistega dne, ko smo potem brali študentom slavistike, nas je v raz-
sežni in razkošni vili - v njej naj bi bil med vojno sedež Gestapa - sprejel naš ve-
leposlanik. In tu so makedonski kolegi, razen Pavlovskega, prišli na dan z na-
slednjo zamislijo: nastop na univerzi naj bi prikazali kot nastop delegacije make-
donskih pesnikov, »a Bfvar bio bi naš gost«. Od zamisli seje takoj distanciral Pa-
vlovski, rekoč, da ni član makedonske, ampak jugoslovanske delegacije, jaz pa
sem kolegom pojasnil, da bom njihov gost takrat, ko me bodo povabili v Skopje
ali Strugo, da pa to nikakor ne morem biti zdaj, sredi Varšave. No, s tem se je
strinjal tudi naš veleposlanik.
Sicer pa se moj prvi vtis o Poljakih tudi v naslednjih dneh ni prav nič spremenil.
Nasprotno. Poljaki še zdaleč niso tako vsesplošno sesuti, kot bi jih včasih rada
prikazala naša sredstva javnega obveščanja, ali kot smo v resnici vsesplošno se-
suti mi. To je velik, nadpovprečno enoten, strastno svobodoljuben, samozave-
sten, radoživ in zelo omikan evropski narod. In ko sem se ob povratku iz Varša-
ve ustavil za en dan na Dunaju - bila je ravno nedelja - so prav številni Poljaki
na sprehodu po nedeljski maši dajali dunajskim ulicam tisto svetovljansko spro-
ščenost in eleganco, kiju Avstrijec v bistvu nima. A še nekaj je bilo, kar mi je ti-
sti nedeljski dopoldan ohranilo v prijetnem spominu vse do danes. V izložbenih
oknih knjigarn v središču mesta, oknih Štefanove cerkve in na obeh straneh
Kärntnerstrasse, sta bili na vidnih mestih izpostavljeni dve pravkar natisnjeni
obsežni monografiji velikega formata. Na prvi se je bohotilo ime Josef Plečnik,
na drugi Max Fabiani.
Potem pa spet, potem, pozno zvečer, v Šentilju: očitno opit carinar je z oglušujo-
čim treskom odsunil vrata našega kupeja in se zadri: »Mate kaj za carinit?« in že
posvetil z žepno svetilko pod sedeže, da gaje prileten Iračan - kariolog, ki seje
vračal z dunajskega posvetovanja - opazoval z odprtimi usti in begajočimi pogle-
di. kot tisti ljubki Švedinji sredi noči na železniški postaji v Sežani. Bil sem
doma.
141)
šola kreativnega
pisanja
Jože Stabej
Te opaja poet?
O ja
Pričujočima cikloma se že na prvi pogled pozna, da ju je napisal ugankar. Robert
Komljanec je eden najboljših slovenskih enigmatikov in kot eden redkih med
njimi obdarjen s pesniško žilico, ki ga sili. da bi v osebnem izražanju prišel kam
naprej od ustaljenih oblik in načinov. Prijetna je ugotovitev, da čisto takih oblik,
kakršne imajo Komljančeve pesmi v Paradi, ni najti nikjer drugje. Dosledno na-
vpično podpisovane črke, ki se samo zaradi izbranosti v vsakem konkretnem pri-
meru povezujejo in nadaljujejo v smiselne (zunanje in notranje) zveze, za nada-
Ijanjo rast pa si jemljejo samo še spartansko malo novih črk (ali pa sploh nobe-
ne), silijo avtorja v zahtevno delo: njegovo početje lahko v malem primerjamo z
delom odličnih pesnikov, ki so si zastavili nalogo in čutili potrebo, da so se izra-
žali v strogo predpisanih oblikah, kot je, denimo, sonet. In so ustvarili neminlji-
ve umetnine. Gotovo gre v našem primeru za pomembno primes besedne igre.
Ampak po načelu sodobne lingvistike so te igre zelo resen problem, celó eden te-
meljnih, ker opozarjajo na jezikovne oblike in funkcije ter vabijo k premišljeva-
nju o njih in silijo k njihovemu preučevanju. Samo želeti si je. da bi se pri nas
našel kakšen lingvist, ki bi se intenzivno ukvarjal tudi s sestavljanjem ugank:
tako kot bi na primer literarnoteoretično izobraženi prevajalec med prestavlja-
njem tujih umetnin lahko posebno globoko in dognano razčlenil zgradbo ali stil
prevajanega avtorja in dela, bi enigmatik zaradi tega. ker je logofil. še več. logo-
man, z dodatnim lingvističnim znanjem razkrival pomembna dognanja o jezi-
kovni zgradbi.
Francoz Pierre Giraud je naštel več kot sto tipov besednih iger. a že v isti sapi
vzdihuje, da jih je veliko več, če upoštevamo, koliko jih je »kompleksnih, meša-
nih in hibridnih«. V stiski z izrazi seveda mrgoli tujih sestavljenk za vse te tipe.
141)
zvrsti in podzvrsti; še vedno pa jih je premalo - za te-le Komljančeve si bo treba
izmisliti novo ime.
Skupno značilnost, ki povezuje pesmi cikla Nade dan. opazimo šele na drugi po-
gled. To so palindromne pesmi, ki se v celoti ali pa v posameznih sklopih berejo
enako naprej in nazaj. Besedila in verzi te vrste imajo že častitljivo zgodovino: za
prvega pesnika palindromov velja Grk Sotades iz 3. stol. pred n. š., satririk, v
svojem času znan po opolzkih ujedljivkah; po legendi je s palindromnimi (ali
»sotadičnimi«) verzi tako zbadal kralja Ptolomeja II. Filadelfa, da gaje ta dal za-
preti v svinčeno skrinjo in vreči v morje, v resnici pa ni šlo za palindrome, am-
pak za zbadljivke na račun kraljeve poroke z lastno sestro Arsinoo. Palindrome
imajo v vseh jezikih, začenši od kratkih besed (ki imajo enak pomen v obe smeri
ali pa v vsako smer svojega - ČER, TELEKS, KISIK) prek stavkov (latinski MI-
TIS ERO, RETINE LENITER ORE SITIM, angleški A MAN, A PLAN, A CA-
NAL: PANAMA, francoski A REVELER MON NOM, MON NOM RELEVE-
RA, ki gaje napisal Cyrano de Bergerac, nemški EIN ESEL LESE NIE, italijan-
ski ROMA DOMINA L'ANIMO D'AMOR, srbohrvaški ANA VOLI MILO-
VANA, slovenski PERICA REŽE RACI REP) do krajših in tudi daljših pesmi.
Na račun palindromnih tvorb je mogoče najti kritične pripombe, češ da so jalovo
početje brez funkcije, pa naj bi bila ta informativna, izrazna, kriptološka, pesni-
ška ali vsaj ludistična, ker ni niti zabavna. Poskusimo ovreči to trditev in si po-
magajmo z ameriškim enigmatikom Howardom W. Bergersonom. Temu se ne
zdi težko pokazati razmeroma gladkega prehoda od »čudaškega« palindromira-
nja do »navadnega« pesnjenja. Za začetek navaja že omenjeni stavek o Panami,
ki so ga nekaj časa napačno pripisovali Jamesu Thurberju, resnični avtor pa je
enimatik Leigh Mercer. Stavek ustreza vsem lepotnim zahtevam, hkrati pa ima
smiselno vsebino. Naslednja stopnja palindromov je ta, da beremo nazaj zloge,
in še naslednja, da so enote ponavljanja cele (nespremenjene) besede. Pri nas bi
bilo zaradi živahnega pregibanja težko zadostiti temu pravilu; v angleščini paje
prav imenitna tale palindromna pesem J. A. Lindona:
LOVE IS THIS AND THIS IS LOVE
Darling, my love
Is great, so great;
Recalling Heaven's calm above.
Fate is sweet this-
All after Fall!
Fall? After all.
This, sweet, is fate-
Above calm Heaven's recalling.
Great, so great is
Love, my darling!
Mogoči so tudi palindromi, kjer so enote celi stavki ali verzi. Ampak da se pri-
bližamo našemu Komljancu, se ustavimo pri angleški pesmici, ki je palindrom
od črke do črke. Njen razlagalec pravi, da seje Edwinu Fitzpatricku, avtoiju na-
141)
slednje Elegije, kaj lahko sanjalo, kar je upesnil. In ker so sanje za pesnika resni-
ca, je lahko tudi vsaka palindromna pesem tako kot druge umetnine izraz sanj.
Predstavljajte si, da velik violinist igra himno prevzetemu občinstvu. Nenadoma
začnejo v resonančnem trupu s fantastično naglico nevidno rasti vlaknati sadeži
in spremenijo glasbo v škripanje, virtuozovo slavo pa v nekaj sekundah izničijo:
Loofahs in a violin!
In a gap in my hymn, I - Paganini! - Io, I vanish,
A fool!
Očitno se kaj takega lahko zgodi le v sanjah!
Pri slovenskih pesnikih ne najdemo kdove kako pogosto besednih iger, vendar
tukaj ne bom navajal primerov. Lahko rečem le to, da nekateri med našimi
uglednimi sodobnimi pesniki segajo tudi po enigmatskih elementih, kot so ho-
monimi ali tulci (beseda v besedi), a pri tem niso posebno prepričljivi. Komlja-
nec gotovo prvi predstavlja dosledno palindromirane pesmi. Lindon primerja
tako početje šahu, pri katerem igra pesnik partijo s hudičem, ki mu meša štrene z
vso satansko zlobo. Palindromist si zaman prizadeva, da bi napisal vsebinsko
dovršen stavek brez nesmislov, ker se mu kar naprej napletajo nepotrebne besede
in obveznosti: HUBERT mora obvezno imeti TREBUH, TABOR mora bit
ROBAT, BOLEZEN je NE ZELO in tako naprej. Zato ni tako redko prepriča
nje. da resno ni mogoče pesniti v palindromih. Toda menda so se principi vred
notenja že toliko spremenili, da pahndromist lahko z besedami kot takimi pr
vsej navezanosti na ponavljalni kalup ustvarja pesmi s samostojnim notranjim
življenjem. Menim, da ravno začetki vedno novih besed, ki se pojavljajo zarad
branja nazaj, dajejo ustvarjalcu še vedno dovolj izbire, da se odloča za svojo edi
no pravo pot v tistem trenutku, in ga tudi pripeljejo do notranje zaokrožene av
torske enkratnosti. ki se potem daje bralcu v presojo in doživljanje - in mu tud
nekaj pove.
141)
Robert Kom I janee
Nade dan
POKOP
o, leta!
bol!
zate vse
je minilo:
dva bela galeba
v dolini,
meje sveta,
zloba, telo...
še nota.
zvoni.
solze.
žezlo sinov.
zatoneš...
tu ni minut,
le pepel...
NADE DAN
te boli?
zate
vso pot
sem nemo
pela...
dotik.
sva nihaj vejevja.
hinavski,
toda
lep omen:
mesto!
m
posvet:
azil?
obet?
na
deželo
leže
dan,
nade dan...
OMAMA (O, MAMA...)
ironija tepe
še Icorak...
sit si mamila.
šest sirot,
karte,
le laži...
nit se para.
pes, ti
ni žal, e?
le traktorist
se šali,
mami stiska
roke,
šepeta ji,
nori...
tezej,
le še nota!
lira v zibeli
mile bi
zvarila tone.
šel je,
zet...
reva,
tbni minotaver..!
112
IMENIKI NEMI
imena
z liste,
vsi
turici.
kruti
svet
sil
zanemi...
čemu meč?
kan!
ujemi me,
junak!
kan,
ujet sem,
a zame
ste junak!
ej, lepe,
mračne ženske!
seks.
nežen čar
me pelje...
noga naga...
moj angel!
opoj,
naval,
sla!
vanjo!
poleg!
naj omaga nagon.
141)
ne sveti,
dol!
počep,
osamitev.
sleci se.
le tema,
moč omame,
telesi...
cel svet ima
sopečo ploditev,
sen...
PARADA
paradiramo
pa
radi,
radi
radi,
radi
pa
radiramo
pa
paradiramo
pa
radi
se
režimo
režim, o
režim, o
režim, o
režimo
se
pa
radi.
paradi,
paradi...
141)
RINGARAJA
raja
raja
in
gara
raja:
aj,
ja,
ja!
in
gara:
ga,
ga,
ga...
ringa raja,
aj,
ja,
ja!
nngaraja,
ga,
ga,
ga...
adam eva
in
adam: eva
mi
ne
da...
eva
mineva:
adam!
adam
dami:
da?
dam
adam,
dam!
141)
POT
potujem
po
tujem,
jem
tuj
pot...
o,
tuje
je
tu!
WHiskY
his
whisky
is
his
sky
pes
ni
pesnik;
pesnik
pesni,
pes
nikdar,
pesnik ima
dar
da
rima
141)
BREZNO
brezno
brez
brez,
brezno
noči,
noči
brez oči
o,
mile
gomile,
gomile
enakosti;
le kost
na
kosti
en kos
kosti,
en kos
enakosti.
KRIZANTEMA
kriza,
kri
za
kri,
tvoja
kri,
vojak,
kri
za
ante,
kri
za té,
kri
za
kri...
kri...
tema...
krizantema...
141)
SLABI ČASI
slabi
časi.
sla
biča
sirote,
roteče pojejo,
če pojejo,
pojejo:
ojej,
ojej...
nemo
ženemo
može,
ženemo
že
žene...
141)
Branje
Peter Kolšek
Deset dni s Tarasom
Kermaunerjem
(Pod brezo in hrastom)
Spominjam se, bilo je leta '77, nekaj mesecev pred Pirjevčevo smrtjo, ko sem do-
bil v roke ciklostirano knjižico (očitno je bilo, da gre za samozaložbo) Mesec dni
z Ivanom Cankarjem, Martinom Kačurjem in Tarasom kermaunerjem. To je
bila prva Kermaunerjeva knjiga, ki sem jo zares in v celoti prebral; in prebral
sem jo na dušek. Navdušen, da imam pred sabo blestečo, nekanonizirano in pro-
stodušno inteфretacijo, kije blagodejno učinkovala na mojo tedaj k sistematiza-
ciji nagnjeno, preddiplomsko študentovsko dušo. A kakor je že komično, je ven-
darle res, da mi je od tistega branja ostal do danes najbolj v spominu avtorjev po-
vsem prozaični podatek (ki pa seje seveda še kako prilegal splošno slogovni im-
provizaciji), nekje na sredini knjige, daje vstal ob štirih zjutraj, si spekel kokoš in
začel nov pisateljski dan. Ker pa sem pretežno len in zares docela brez talentov
za jutranje garaštvo, mi je ta Kermaunerjeva avtobiografska marginalija vlila
precejšnje spoštovanje do njega, očitno svečenika in asketa, ki sem ga dotlej sicer
sporadično in z mešanimi občutki prebiral v revialnem tisku, zlasti v starih Pro-
blemih. Tudi kasneje nisem Kermaunerja nikoli sistematično bral (ali je to sploh
mogoče?), toda vedno sem ga bral v senci omenjenega anekdotičnega dejstva, to-
liko bolj. ker me je vsak spis znova potrjeval v veri. da imam pred sabo izjemen
zgled publicistične gorečnosti; na vse strani problematizirane in reflektirane.
Priznam, vsaka strastna skribomanija mi je tuja in odveč. Nenehno me namreč
nadleguje vprašanje (in trdno verjamem, da ne gre za kompleks), ali je res po-
trebno svoj subjekt ob vsaki inspirativni priliki prezentirati skozi tekst? Ali ni ta
sadomazohizem specifično slovensko prekletstvo, ki je doseglo eno svojih kulmi-
nacij prav s Tarasom Kermaunerjem? To poletje sem končno odprl knjigo, ki
sem jo že nekaj časa sumljivo ogledoval. Srečo in gnus. knjigo, ki obsega polšesto
141)
stotnijo strani in Ici se mi je že s svojo fizično težo bolj gnusila, kot pa mi vzbuja-
la občutek prihajajoče sreče. Potem sem s Tarasom Kermaunerjem preživel ka-
kih deset dni, ga goreče bral in nestrpno odlagal. Z njim sem na nekaterih mestih
prav ganljivo sočustvoval, se solidariziral. zanj športno navijal, a pogosto docela
zapadel previdnemu vtisu, da gre za ceneno razprodajo intime. Kakorkoli že, po
desetih dneh sem si moral priznati, da sem se prebil skozi eklatanten primer skri-
bofilije, ki mi ni toliko odvratna, kakor me veže s svojo zasebno in javno, v obeh
primerih kultumiško-pitoreskno avtobiografičnostjo.
Najprej me navdihuje Kermaunerjeva iskrenost (ali seje v tem primeru mogoče
motiti?). Iskrenost že dolgo ni konkurentno blago, v želji po moči, tudi majhni,
smo se ji pripravljeni odreči. Toda kaj je Kermaunerjeva knjiga drugega kot
erupcija iskrenosti do osebne zgodovine, to pa očitno sestavljajo menjave nezve-
stobe z novimi ljubeznimi. Najbrž je res. kar pravi Kermauner na strani 478, na-
mreč. da so vse njegove izdaje le delne, toda že iz njegovih številnih spisov (govo-
rim za zadnjih petnajst let) je očitno, daje Kermauner kot nihče drug spreminjal
estetska merila, na hitro snemal stare in pripenjal nove (literarne) avtoritete, se-
veda sam od sebe, po volji impresionistične logike intimnih afinitet. O svojem
»izdajstvu« tudi sam nenehno govori, ga konkretizira in reflektira in ga - seveda
- naredi za vrlino, ker se pač idealno prilega njegovemu dinamičnemu, spremen-
ljivemu. fluidnemu značaju.
Ce natanko premislim, je mojo preprosto (in hegeljansko) dušo pri Kermaunerju
motila prav ta nezanesljivost, pretirano improvizatorstvo, pomanjkanje občut-
ka za hierarhijo, skratka, »zmeda in nered«, ki mu jo očitajo tudi drugi (vidmar-
janci). V Sreči in gnusu razgrinja Kermauner tako rekoč ontološke temelje svoje
sumljive narave. V eseju Micelij pravi: »biti kanal med brezo in hrastom«. Biti
razmerje med mitom in zgodovino, med idilo in silo, med slovenstvom in tuj-
stvom, med pluralizmom in socializmom, med žensko in moškim, med svetom
in tekstom, med literaturo in naturo. Biti odprta eksistenca, blodeča na trdnih
tleh pod božjim nebom, na katero naletava kakršnakoli esencialna mana. Kajti
biti samo breza ali samo hrast, pomeni pripadati »neolitski«, »disciplinski druž-
bi«, ki jo Kermauner nenehno zavrača, sovraži, analizira, da bi jo dokončno ob-
vladal in ji dokončno pokazal osle. V tem smislu je Sreča in gnus kot obsežen
priročnik, kako živeti, da bi se zavarovali pred normativnim svetom, pred šol-
moštrsko disciplino, kako živeti, da bi se (znova) spojili z nomadskim predne-
olitskim svetom (Kermauner je pred leti v literaturi nenehno iskal prav nomad-
stvo). Biti kanal med brezo in hrastom pomeni za Kermaunerja osnovni model
pluralistične družbe. Na strani 344 piše: »Pluralizem je zame temeljna vredno-
ta«.
Toda ali je to z razmerjem med brezo in hrastom res? Ali je Kermauner res kon-
templativec in meditator, ezoterik in heideggerjanski teozof? (V Heideggra ni
Kermauner nikoli zares ugriznil; ali samo zato, ker je s toliko usodnejšo slastjo
Piijevec? O svojem natančnejšem odnosu do Pirjevca Kermauner pravzaprav
molči, čeprav ga že v Pirjevčevem zborniku nagovarja s prijateljem-). Ali ni Ker-
mauneijeva biografija od prvih povojnih gledaliških kritik, s katerimi seje pričel
uveljavljati, preko Besede, Perspektiv in Problemov, nekajmesečnega ravnate-
Ijevanja v Drami, do Sreče in gnusa in še čez - tudi in predvsem privlačna zgod-
ba o (kulturniški) volji do moči, sicer kultivirani in olikani, a zato nič manj ne-
141)
potešeni in nepotešljivi, običajno smrtniški? Seveda ne mislim, da je Kerma-
unerjeva botanična metafora le zapeljujoča kozmetika, s katero si srednjeletni
pisatelj (nekateri deli Sreče in gnusa so očitno napisani že pred kakimi desetimi
leti) nadeva prozorni filozofični make up. Pozicija »odprtega razmerja« je pač
ena od Kermaunerjevih pozicij, še bolje, aspiracij, morda intimnejša, a prav tako
zamenljiva in neobvezujoča.
In končno, ali ni Kermaunerjevo pojmovanje uspeha (najbrž spet eno od mogo-
čih, »trenutno«, a verjamem, da se mu ni zareklo) v naravnost bogokletnemu
nasprotju s pozicijo odprtega pluralističnega razmerja in njemu pripadajoče su-
bjektivitete? Na strani 338 piše, da je zanj edini življenjski uspeh neodstranlji-
vost, biti neodstranljiv pa pomeni: »izleči svoje jajčeca v srca drugih«. Projekt
tovrstne infiltracije je seveda nasilje par excellence, naklep, ki je rezerviran za
bogove in ideologije. Živeti večno s svojimi nesmrtnimi deli v dušah smrtnikov
(nima Kermauner marsikaj skupnega prav z Aškercem?) je ambicija, ki meri na
najvišjo voljo do moči. Julijan Sorel je na Slovenskem pogosta socialnozgodo-
vinska matrica, Kermaunerjevi generaciji, ki je dozorevala med vojno in se for-
mirala na ozadje prve povojne sivine, paje naravnost usojena. Kermauner, ki si-
cer menjava ideologije kot neponošene suknje (à nikoli do konca in zares!), ker
mu ne povejo nič (tipičen otrok novoveškega individualizma, ki že v svojem
otroštvu z užitkom najdeva njegove trdne zametke), se očitno ne odreka temeljni
eshatologiji. Zgodovina je sicer res »velika ubijalka« (str. 91 ), toda hkrati je edini
razpoložljivi prostor (evropske) subjektivitete, edina domačija, kjer je mogoče
leči jajčeca v človeška srca. Zasebnost in narava, ki ju Kermauner na nekaterih
mestih tako blagruje (zlasti ob naravi slastno razdaja svoj vitalizem in senzuali-
zem; kombinacija askeze in vitalizma je gotovo operativni temelj njegove skri-
bofilije), prideta v poštev kvečjemu kot počitek, kot celjenje ran. Poglavitni ob-
čutek gnusa izvira prav iz razlike med zasebnostjo in zgodovino, med naturo in
kulturo. Kermauner bi rad seveda prvo, a hkrati predobro ve, da brez drugega ni
sreče. Zato seje (z) zgodovino najbolje igrati, biti hkrati v njej in zunaj nje. Ali ni
prav ta prebrisana historična igra osnovni vzrok Kermaunerjeve nezanesljivosti,
»zmede in nereda«, na kar je pravzaprav ponosen in zaradi česar ne varčuje s su-
verenostjo? Jasno, pri vsem tem je »disciplinski«, institucionalni svet izrazito
moteča kategorija; v njem je volja do moči bistveno bolj prozaično strukturirana.
- Hkrati pa Kermauner ni Mrak, izolirani heretik, gotovo veliko bolj radikalno
neinstitucionaliziran in sam. O njem obsežno in prijazno piše. (Kermauner je
edini, ki skuša v slovenski kulturni prostor lansirati tega temnega druida, ne
samo zato. ker ga ima za enega svojih očetov - gotovo odlična vzgoja k pluraliz-
mu - ampak tudi zato. ker vidi v njem poosebljeno drugačnost, ki mu je enako
draga kot .Aškerčev liberalistični avizo. Vsekakor moramo biti Kermaunerju za
Mraka hvaležni.)
V Sreči in gnusu vidim malo epopejo povojnega kulturniškega intelektualstva na
Slov enskem Kermaunerjeva avantura je najbrž kljub vsej individualistični orke-
straciji tipična: brez take in takih bi ne bilo Perspektiv ne Nove revije. Moja ge-
neracija je nedvomno v lagodnejšem, a zato tudi manj koncentriranem in preboj-
nem položaju. Generacija za mano pa je naravnost prisiljena - če hoče tudi ona
za silo čemeti v človeških srcih - da se vrača k intimi in jo pestuje, ne brez spre-
nevedanja. računajoč na tehnodomačijsko (in ne tehnopoetično) bralstvo. Ker-
141)
mauner o tej generaciji talco rekoč ne piše več, očitno je izgubil vsako ambicijo
po očetovstvu, ki jo je pred petnajstimi in več leti izdatno gojil, celo tako daleč,
daje s svojo neumorno deskripcijo sinovskih ljubezni pripomogel k njihovi pre-
rani likvidaciji. Tudi zato sije moja generacija za očeta raje izbrala Pirjevca.
Vendar - začel sem z iskrenostjo (ali je kaka boljša beseda?). Ne gre za to, kot
kdo in kaj se Kermauner skuša predstaviti, gre za modus tega predstavljanja. Ta
je zaradi strogosti do sebe, strogosti, ki vključuje tudi profano, vzpodbuden, to-
pel in vonljiv po človeku (kolikokrat meje bilo sram zapisati take besede!). Spo-
minjam se od daleč podobnega branja, Vidmarjevih Obrazov (Kermaunerjeva
knjiga so anti-Obrazi), nekaj poletij nazaj. Vidmar iz svojih spominov in opažanj
kombinira Zgodovino. Kermauner je z njo v erotičnih odnosih, ljubezniv, naga-
jiv. nezvesto vdan in moralistično pretkan. Kermaunerjeva brazda v (zgolj slo-
venski?) svet je enako globoka kot površna, enako nezanesljiva kot odprta za lju-
bezen. In ne gre za pluralizem kot socialnopolitično kategorijo, za tisoč cvetov
(navsezadnje, kdo pa si danes ne nabira subjektivitete - in točk - z averzijo do
ideološkega sveta?), gre za pluralizem kot dejavno simbiozo nature in kulture.
Po desetih dneh bedenja s Tarasom Kermaunerjem mi je postalo jasno še nekaj:
Sreča in gnus je izraz in hkrati uprizoritev mejnega položaja, ki gaje Kermauner
zakoličil s hrastom in brezo. Ne gre za literaturo, čeprav so mnoge stvari ožgane
od tesnih lirskih nanosov, in ne gre za zgodovinopis, čeprav se v knjigi nestrpno
prerivajo konkretni ljudje in dejstva. Knjiga je pravzaprav docela neurejena,
brez arhitektonike in simetrije, legitimnost in intimnost ji daje šele prekipevajoč
av torjev ekskluzivizem. Kermauner je naporen tip protejskega ustvarjalca, ki ga
odžeja m okrepi samo vitalistično pojmovana neizmernost obojnosti. Ali gre za
izviren (slovenski) poskus, kako premagati dihotomičnost sveta, ali le za prosto-
dušno formo poraza? Naslov govori seveda o obojem.
141)
Vid Snoj
Primer: slikarska žanrska
poezija
Ob branju pesniške zbirke Štefana Remica Nate pade patina. Književna mladina
Slovenije, zbirka ALEPH, 1985
O pesniški zbirki Nate pade patina - nastala je izpod slikarsko vodenega peresa
Štefana Remica, ki sodi v srednjo generacijo slovenskega pesniškega podmladka,
kot prvenec - je sprva treba reči dvoje: da polagoma, a razvidno odstopa od usta-
ljenih sodobnih poetskih kánonov, čeprav z njimi radikalno ne prelamlja, in da
je ravno zato mikavna ne samo za likovno izobraženega bralca, čigar afiniteta
velja, bolj ali manj nezavezujoče, seveda, tako literarni kot likovni umetnosti in
ki je, recimo, še posebej naklonjen takim sintetizirajočim eksperimentom, ko se
prva izpisuje oziroma izrisuje v topografijo druge in nasprotno - temveč tudi za
literarno ali celo literamoteoretsko bolje podkovanega bralca. Remičeva poezija
sicer ne vstopa v slovenski kulturni prostor kot pesniški novum niti po tehnopo-
etski plati, ki bi implicite izvabljala doslej neslutene možnosti jezika, niti po
tem, da bi zamajala ontološki temelj poezije - nov je njen pesniški image, torej
besede iz likovnega vokabularja, ki se organsko vraščajo v samo fakturo pesmi.
Novo je v Remičevi poeziji naposled to, da seji je posrečilo s samosvojo senzibi-
liteto prepojiti, predvsem pa malone sistematično inventarizirati tako izrazje, ki
so ga prej posamič in naključneje uporabili že drugi sodobni pesniki, in to na
ekspliciten način.
Naše zanimanje je najprej naravnano k Remičevemu postopku, vezivu, ki zliva
pesniški pogled s slikarskim, poseči pa moramo še dlje, v osnovno, izhodiščno
lego njegove poetske vizure. Ta je, to samo po sebi sledi, občutljiva skoraj iz-
ključno samo za vizualno, za tisto, kar natura nezaznamovano ponuja pogledu -
za neskritost. Vendar je slednja, s pomeni nabita in venomer skrivnostna beseda
daleč od izvornega smisla, ki ji gaje pripisovalo staro grštvo - razumelo jo je na-
mreč per analogiam, na primer Orion, zemeljski lovec/Zsozvezdje Orion, se pra-
vi. kakor na zemlji tako na olimpskem nebu. Naj ta, spričo izstopajoče časovne
oddaljenosti skoraj neustrezna primerjava obvelja kot možno, ne pa zavezujoče
in nikakor ne edino merilo za daljnovidnost Remičevega pesniškega diskurza na-
sploh in še posebej iz tega izhajajočega pogleda. Neogibno, seveda, je le-ta poto-
val skozi filter sodobne zavesti, a ostaja, drugače kot grško, za skrivnostno odpr-
to videnje, vkovan zgolj v spogledovanje z vizualno otipljivo neskritostjo, iz ka-
tere je izginila vsakršna skrivnost. Remičev pesniški observatorij se zapira od
znotraj.
141)
Do skrajne razvidnosti osvetljeno vizualno, vizualiteta, postane torej brezpogoj-
ni vir tega pesniškega sveta. Kar pa se potem nateče v samo pesemsko strugo,
mora biti že pretaljeno v zenici pesniškega oziroma slikarskega očesa, se pravi,
po stvarnejši analogiji - znotraj pesniškega observatorija medtem stečejo meta-
morfoze vizualnega - likovno obdelano. Refleks v očesu, zunanjem in notranjem
hkrati, seva tako otipano neskritost v pesem; vse, kar je - v pesmi - je na način te
refleksije. In da bi v refleksu ne bilo obskume barvne slepote! Da bi ne bilo vse
»izgubljeno«, kakor pravi Remic v Pesmi:
česar se dotikajo
moje oči,
je hipoma v barvo stopljeno,
oči se izmikajo
bežnosti,
sicer je vse izgubljeno.
Ontološka stiska besede, s katero se spopada vsaka dobra in najboljša poezija, je
sicer na dlani, vendar le potisnjena ob rob, ob rob posode, ki v njej pesnikova in
slikarjeva roka oberoč mešata barve, ugotavlja Boris A. Novak v spremni besedi
k zbirki. - A bolehnosti besede ne prebesedujeta z besedo samo, marveč jo asep-
tično barvata. Remic se o vsem in vsakem, ki je samo po besedi, neobarvan, v
pesmi Kaj naj ti rečem izreka takole:
brez barve si
in se ne vrneš.
za mene si mrtva, tako kot bo vsak.
Če paje barva poživilo vsega in navsezadnje seveda besede, tista cena, da beseda
stoji in pade. se pesem - zdaj sta pesniška in slikarska optika prekrivni med seboj
- uokvirja v sliko. Slika, namreč, je z neposredno vidnostjo, v nasprotju s pesmi-
jo. katere kvazivizualnost je gledljiva samo z notranjimi očmi, bližja neokrnjene-
mu trajanju, bolj obstojna in manj podv ržena hermenevtičnim izkrivljanjem ko-
lorita prvotne, še neosušene podobe, na kateri že (pa da skoraj ne bo več. ko bo
izročena javnosti) iz jasnine blesti umetnikov ekslibris. Tako hotenje je vgravira-
no v prekrivnost slikarske in pesniške optike pri Remicu. Čeprav prva ne zmore
scela prekriti druge, saj je pesem navsezadnje zavezana besedi, in zlitje obeh
ostaja samo hotenje, se dejansko vsaj neprenehoma prepletata.
Sprožilni moment pesniškega postopka, čigar potek globalno določuje načelna
poetska vizura, je. kakor smo že ugotovili, očesni refleks, ta pa se nadalje - s tem
da sam postopek slej ko prej postaja njegov odsevni zapis - razdvaja v eksterier-
no na eni in na drugi strani v interierno »realiteto« pesmi. Eksterierna »realite-
ta« pesmi je namreč narava, vse tisto, kar je \ idelo zunanje oko. medtem ko inte-
rierno formira, kar je bilo z notranjim očesom uv ideno - ne na način vizualnost
presegajoče poetske vizije, temveč na način likovne obdelave tiste vizualnosti.
Žeje tu ustrezen izraz - besede za barve, za slikarske, ali širše, za likovne materi-
ale. orodja in tehnike.
141)
v pesmih se opisani postopek razgalja kot dvojno metaforično-ekvivalenčno raz-
merje med tako razumljenima vizualnim in likovnim, na primer:
pramen je
že modelirka dne.
Oziroma:
na cvetne plohe
sije blisk.
se zlata tinta posrebri.
Pesniška sintagna, ki smo si jo izposodili iz pesmi Terakota za prvi primer, je
pravzaprav metafora, ki izenačuje oba leksema: jutranji »pramen« vstopi v ekvi-
valenco z »modelirko«, začetek ustvarjalnosti narave z začetkom likovnikovega
ustvarjanja, vizualno z likovnim. Drugi primer, vzet iz pesmi Na platnu, je za-
pletenejši; pri prvi gre, lahko bi rekli, za paralelni, vzporedni, ravnovesni, pri
drugem pa za sukcesivni, zaporedni, razvojni metaforični ekvivalent, saj se
ustvarjalnost narave in likovnika dopolnjujeta. Recimo: »tinta«, likovnikov re-
kvizit, dopolnjuje naravo tako, da »zlati cvetove«, »blisk«, naravna in inspiracij-
ska sila, pa likovnikovo slo s tem, da »tinto posrebri«. Tudi to pesniško formula-
cijo scela in neshizmatično oklepa ekvivalenca med vizualnim in likovnim - to-
krat se kažeta kot eksponenta pesniškega postopka v sami fakturi pesmi - le s to
razliko, da likovni element ni priložen vizualnemu, čeprav na način izenačujoče
metafore, nekako »od zunaj« in da sta med sabo bolj prežeta, skratka, da je li-
kovni element dejansko učvrščen v členitev pesmi.
Doslej povedano se najbolj prilega ciklusom Likovni rokopisi, Prizori s tesnobo.
Ni dokončana risba neba in Reprodukcije, osrednjim nosilcem zbirke. Manj
zgoščena, disperzivnejša slikarskopesniška optika je značilna za ciklusa Marine
in V gorskem predelu, v katerem izstopa folklorna, ali bolje, ženska kmečka mo-
tivika, nedvomno nekakšna enklava v zbirki in obenem nasledek Remičevih prej
šnjih pesniških snovanj, ki so izšla leta 1982 v Pesniškem almanahu mladih, ter
za ciklus .Moj temni pretemni gozdič, ki sploh razodeva nezastrtost pesnikove ek-
sistencialne pozicije s tako optiko, a se od nje ne odmika, temveč se ji, naspro-
tno, ali precizneje - glede na kompozicijo zbirke (s tem da je ta ciklus umeščen
med omenjene osrednje) - ponovno, v retoričnem naletu šele bliža.
Pomisel ob citatnih odlomkih, da je Remičeva poezija vsa samo fino tkanje po-
notranjenih impresij iz narave in povnanjenih likovnih replik nanje, pa bi ne
bila na mestu. Pogosto upesnjuje žanr v likovnem oziroma slikarskem pomenu
besede, se pravi, prizore iz vsakdanjega življenja - ta rahli premik je opazen tudi
pri obdelavi motiva peric - tako da vsakega izmed njih razvije s kratko in ne do-
cela dorečeno, a barvito scensko fabulo, ki se v svojih stanjšanih poantah izrav-
nava z glazuro včasih prikrite slikarskopesniške optike. Motivno sidrišče pa se še
posebej zgrinja okrog »slikarskega žanra«, prizorov iz specifičnega slikarskega ži-
vljenja, ki doživljajo širok diapazon tematizacij - od entuziastičnega varenja ča-
robnega barvnega napoja k ironični distanci do končane slike, od blažene prešer-
nosti spričo soslikanja z naturo k slikarjevi utesnjenosti vase, dokler se to slikar-
141)
sko življenje ne preživi v Reprodukcijah, sklepnem ciklusu zbirke, kjer iz zavesti
o končanosti in hkrati - naenkrat - končnosti slikarije udari v oči ekspresivna
barvnost barve, torej smrtonosni barvni valerji, na primer črna, caput mortuum
oziroma angleška rdeča ter modra galica. In ne nazadnje - zadnja verza iz zadnje
pesmi Smrt:
a dalj ne seže dan od dna -
spet krut in lep kot še nikdár.
»Dan«, razlitje četudi pekoče svetlobe čez vse vizualno vidno, je naposled condi-
tio sine qua non vsakega slikarskega dejanja in nehanja ter s tem vizualno in li-
kovno upesnjujoče poezije. Noč, namreč,ni zgolj noč, če parafraziramo pesem
\ ečerni motiv, temveč noč sveta, slikarjeva nemoč, tema vizualnega, okrog kate-
rega je zadrgnjena jagerska zanka, in sokol, poleg jagrov najizraziteje navzoč
stranski motiv v Remičevi zbirki, je, nadalje, pregnan s svoje nébesne vsemotre-
če pozicije, ki je pač idealna projekcija slikarjeve želje, in ulovljen v navpično
padajoč let v temo. - In Orion, zvezdni lovec, dokončno utrujen.
V nasprotju z upesnjenim pa je grafični zapis Remičevih pesmi presenetljivo
nevtralen in še za nameček - nelikoven; pesmi namreč niso oblikovane po veno-
mer spreminjajočem se vzorcu carmen figuratum, pesmi v liku. Ob tem Remiče-
va oblikovalska volja le komajda, z rahlim variiranjem presega verzifikatorske
standarde, saj vlogo osrednje in prevladujoče členitvene enote pesmi - izjema so
tiste prosto zapisane iz ciklusov Marine in V gorskem predelu - prevzame kitica
in ne ponekod, v prvih treh »slikarskih« ciklusih, navidez svoboden verz, in to še
celo iz najzgodnejše slovenske pesniške tradicije sèm nam dobro znana štirivr-
stičnica, zibelna matrica slovenske pesmi, ki je tu z razpolovitvijo prvotnega
drugega in četrtega verza razvezana v šestvrstičnico, na verznih mejah okreplje-
no z rimo, ali redkeje, z asonanco, tako da ohranja njeno melodijo, njen spevni
in ritmično gibki cantabile, medtem ko pesmi iz ciklusov Moj temni pretemni
gozdič in Reprodukcije členita osem- oziroma šestvrstičnica, ravno tako dosled-
no rimani ali asonirani. In vendar si ta oblikovalska volja izbira, še fwsebej ob
štirivrstičnici, na prvi pogled zastarelo kitično členitev hote in premišljeno: kiti-
ca utrjuje zvočno sliko, ta pa je, izpostavljena po tehnopoetski plati, učinkovit
pendant upesnjeni vizualiteti.
Naposled končujemo razmišljanje o zbirki z ugotovitvijo, da Remic odločno pre-
stopa neizrazito spontanost, značilno za vrsto pesnikujočih, vzpostavlja svoj pes-
niški svet, katerega vizualni volumen je izmerljiv s pogledom in ki je hkrati ja-
sen, kompakten, cepljen s slikarsko občutljivostjo ter komponiran s tenkočutni-
mi presedljaji iz vizualnega v likovno.
141)
Znotrajliterama smer
postmodemizma
Ob branju knjige Igorja Zabela Strategije. Taktike., Književna mladina Sloveni-
je, zbirka ALEPH, 1985
Letos je pri Književni mladini Slovenije razen Remičevega pesniškega izšel tudi
prozni prvenec Strategije. Taktike. Igorja Zabela, sicer že precej uveljavljenega
literarnega teoretika (objave v reviji Primerjalna književnost) in predvsem kriti-
ka. Gre za zbirko sedmih kratkih proznih tekstov, ki so, po avtorjevih besedah
(glej Književne liste z dne 28. 2. 1985), nastajali dalj časa in katerih celostna po-
doba deluje zdaj, v knjižni obliki, heterogeno, vsekakor pa nemonolitno. Za te
tekste namreč nista odločilni ena tematska naravnanost niti vivisekcija enega
kompaktnega literarnega gradiva, pri čemer bi se slednja iztekla v enakomerno
porazdelitev takega gradiva po tekstih - zanje je, ravno nasprotno, značilno, da
so »kratke sape«, kar pomeni, da kot celota (v primerjavi s teatrskimi komadi)
niso odigrani oziroma napisani v enem zamahu, temveč - filmsko rečeno - kot
kadri, od katerih vsak zahteva nov prijem (ali pa vsaj preprijem) in med katere
so nagosto vrinjeni vživljajski predihi in literarni preduhi, literarni v
skrajnem, že kar »literariziranem« pomenu te besede. Ti so še posebej navzoči v
tekstih samih, kjer poudarjajo njihovo znotrajliteramost, torej v labirintni tek-
sturi, ki pogosto meji na enigmatičnost; so podaljšek strategij in taktik.
Strategije, taktike namreč utemeljujejo zbirko, so geslo za avtorjevo teoretsko
znanje in pisateljsko veščino ter hkrati skupni imenovalec raznovrstnih, a v zbir-
ko združenih proznih sestavkov. Označujejo, seveda metaforično, literarnoteh-
nične postopke, ki so pač nareki slehernemu pisanju in ki to pisanje - v tem pri-
meru - s premišljeno taktiko vodijo k določenemu strateškemu cilju. Naslov
zbirke ni ime za mimetično sredico tekstov kakor navadno, marveč alibi za zno-
trajliteramo ravnanje, ki ga namesto mimesis apostrofirajo strateški in taktični
postopki.
»Ti postopki niso le iskanje in oblikovanje forme za vnaprej dano vsebino, de-
jansko sami začrtujejo meje svojega bojnega polja in s tem tudi svojo vsebino,«
trdi pisec v Književnih listih. Citat iz prve roke osvetljuje razmerje med postop-
kom in vsebino, kakršno je zastavljeno v Zabelovem pisanju. Postopek naj bi ne
bil zgolj formalna realizacija vnaprej dane vsebine, a če se premišljanje dogaja le
na ravni postopka, in to se pri Zabelu - kot sam pravi - seveda dogodi, postopek
začrta vsebini meje, jo povzame vase - vsebina je tematizirana v postopku. S tem
Zabel prisega zgolj na zunanjo genezo literarnega dela, ki pa - po Trstenjakovi
terminologiji - pride šele za notranjo. Med notranjo genezo se namreč doživljaji
in premisleki, zasnutki mimesis kasnejšega teksta, gosto zapredajo v avtorjevi
notrini in med zunanjo se tisto, kar je bilo doživljeno in premišljeno, bržkone
skozi postopek-narek razprede, do kraja doživi in domisli, doreče oziroma odlije
141)
v besede, postane navsezadnje vsebina telcsta. Zabel se samozavestno odreka no-
tranji genezi, tako da se zunanja - mimo svoje doživljajske plati - skrči zgolj na
taktično premišljajoči se postopek s strateškim ciljem. Domet tega racionalnega
cilja pa se izgublja v znotrajliterarnem bojnem polju.
Ob tem, da je vsebina tematizirana v postopku, atematskost prozne zbirke Stra-
tegije. Taktike, ni naključje, kar pa še ne pomeni, da bi le-ta bila docela antite-
matska. Zabelova pisateljska drža, kakršna se skozi različne povedne naklone
kaže v tekstih, se izogiba pripovedovanju ali celo izpovedovanju, saj je njen izho-
diščni moto pisanje in nadaljnji modus ob pisanju še bistveno - recimo temu -
pripisovanje, ne ogne pa se vsakršni povednosti. Ko se torej prevesi v dokončan
pisateljski akt, je avtorski testament na dlani: bralcu je zapisana carte blanche,
neomejeno pooblastilo za denotacijo napisanega in pripisanega, ali bolje (z bral-
čevega stališča), pripisovanega, kajti pripisovanje, nenehno iztekajoče se v vedno
nove pripise, razklene ta pisateljski akt - vzvratno gledano - v nedokončano ge-
sto, da piko na i fragmentamosti napisanega ter hkrati omogoči prerez, prek ka-
terega se izluščijo krhlji vsebine in tematska razsejanost v tekstih. S tem je mime-
sis, zasnuta v relaciji literarnega dela do zunajliterame realnosti, razvidno okr-
njena, v ospredje, med mimetične okruške, pa stopijo znotrajliterame relacije.
Tu seje treba ustaviti: znotrajliteramost, sicer že znan, a - glede svoje referenčne
kakovosti - še neizrabljen arhetip vse dosedanje literature, naj bi bila eden od os-
rednjih tipskih sloganov postmodemizma. Vendar smo ta izraz, navzlic dokaj
razširjeni rabi, uporabili s pridržkom - še vedno namreč ni jasno, kakšen premik
globalno označuje na umetnostnem in duhovnozgodovinskem seizmografu, kak-
šnega pa radikalno v literamozgodovinski smeri, recimo v primerjavi z moder-
nizmom. Pogojnost izraza velja, ponekod morda izraziteje, seveda tudi za Zabe-
lovo pisanje.
Najbolj določno merilo, ki odmerja »vsebino« znotrajliteramosti, je prav gotovo
ekstremni modernistični slogan, znotrajtekstualnost. Ta je tekst zapirala vase,
sprožala neskončne igre besed, sprožala besedo kot tako, jo osvobajala avtorske-
ga nadzora (zadržujoč pomenjanje znotraj teksta, da ni nikdar pljusknilo čez nje-
gov obod), s čimer so tekst navzven reprezentirale nesmiselne besedne in leksi-
kalne pasaže, ki so bralcu preprečevale pomnenje ter, skratka, povzročale, da je
tekst navzven deloval brez pomena. Za razloček od znotrajtekstualnosti, ki sojo
ob koncu šestdesetih in na začetku sedemdesetih let v slovensko literaturo uvedli
ekstremnejši člani, sodelavci in simpatizerji skupine OHO in katere strukturni
model ostaja še dandanes hermetičen par excellence, je znotrajliteramosti izbito
dno - znotrajliteraren tekst сфа torej iz kontekstov, bodisi iz mitskega bodisi iz
literamega, napisanega ali pripisanega izročila. Torišče, katero v Zabelovem pri-
meru izbirajo strategije in taktike, markirajo sobesedila, ki novonastalemu bese-
dilu pripisujejo sopomene, in to terja skrbno pomnenje. Medtem koje tekst na-
vezan, še več, izvezen iz kontekstov, oziroma fx)meni iz sopomenov, se pome-
njanje razliva po površini teksta in čez, se pravi, vsak kontekst sugerira nov kon-
tekst - in tako ad infinitum. Na ravni verbalne teksture, ali z drugimi besedami,
na ravni tistega, kar je samo napisano, ne pa tudi pripisano, se Zabelovi teksti ra-
zodevajo docela dragače - kot fragmenti.
Vendar se celovit pisateljski svet. ki je sam na sebi seveda znotrajliteraren oziro-
ma kvazirealen, ne vzpenja iz znotrajliteramosti, temveč iz mimesis kot celote
141)
ontićnega in ontološkega. Neponovljiva, fotografski ponovljivosti nepreklicno
zdaj in za vselej odtegnjena mimesis celovitega pisateljskega sveta je slej ko prej
vsa iz ontične, zunajliterarne realnosti, te mimetične ontike pa seje - pod konico
pisateljskega peresa - hkrati že dotaknil ontološki piš. Ontološki piš, od katerega
je sleherno umetniško pisanje, ali širše, ustvarjanje prepišno in katerega agregat-
no stanje se detekciji faktične zgodovine dosmrtno izmika.
V uvodnem tekstu Lilrichovi izhodi - pri podrobnejši obravnavi besedil odslej
upoštevamo le najrazvidnejša sobesedila - pa se že razkrijejo smernice tekstualne
fragmentarnosti: Ulrichova utrujena ježa, njegovo brezodmevno petje v zapušče-
nem gradu ter naposled padec s konja poprek čez železniške tračnice. Vezna čle-
na med sedanjostjo in preteklostjo oziroma jokerja, znotrajliterarni igralni karti,
ki sta pomensko vnovčljivi v vseh relacijah med tekstom in kontekstom, sta go-
tovo prazni grad, dandanašnji muzejska antikviteta, a z burno dvorsko zgodovi-
no, in minnesänger Ulrich, slepi potnik na »železni cesti«. Njegova figura je
hkrati nadevana s kontekstualnimi polnili; njegovo pohajanje je mogoče izpolni-
ti z donkihotovsko usodo; pot se začenja, potovanje je končano, medli klic po
ljubezni in apatično ležanje na progi pa razumeti kot odgovor na renesančno
strastno viteško zaljubljenost Besnega Orlanda.
Namesto aluzijske v Pisanih krikih močvirskih ptic izstopi citatna plat mitsko-
literamega konteksta. Verza iz Eneide, strateško postavljena v podnaslov, uvaja-
ta v to kratko prozo veslanje proti antičnemu podzemlju (med ostanki arhitektu-
re, kosti in eliotovskimi(?) kriki ptic) nadvse taktično - v nasprotnem primeru,
če bi tekst ne bil pospremljen s tako citatno »motivacijo«, bi se razlil v ne-
raspoznaven vodéni torzo. Kratke leksikalne serije, ki ob opuščeni interpunkciji
tečejo horizontalno kakor leni močvirski tok in ki se pogosto nakapljajo v nov
ter še nadalje prelivajo v nove brezkadenčne odstavke, nadrobno opisujejo troh-
nobo, prhnjenje, natopljenost močvirskega ekosistema z vlago. Pisateljska atitu-
da, kot se kaže skozi ta literamotehnični postopek, se nagiba k modernistični,
recimo k tisti - seveda bolj zaokroženi - iz Šeligovega romana Triptih Agate
Schwarzkobler.
»S tem pripovedovalec Šeligovega dela usmeija bralca, da primerja osebo, ki
nima imena, temveč le karakterizirajočo oznako ,agatasto telo', in njena mučna
doživetja z imenovano osebo iz Tavčarjevega dela. Ravno ta primerjava potrjuje
bralčevo spoznanje, da pojmuje pripovedovalec Šeligovega dela svojo osebo kot
tragično žrtev, saj ni nobenega dvoma, daje takšna Agata Schwarzkobler v Viso-
ški kroniki,« piše Maijan Dolgan v knjigi Pripovedovalec in pripoved. Podobnost
je očitna: kakor Šeligo orientira svojega bralca, ko z naslovom - navezavo na lik
Agate Schwarzkobler iz Tavčarjevega romana Visoška kronika osvetli notrino
svoje glavne osebe, katere analiziranju se mora na račun nepsihologizirajočega,
reifikatorskega sloga ogniti, tako Zabel orientira svojega s citatom v podnaslovu,
kajti fragmentaren opis veslanja bi sam ne zaznamoval spod zemlje raztezajoče
se dimenzije mitskega prizorišča v Zabelovem tekstu, samo omemba »agatastega
telesa« pa ne izrisala notranje fizionomije junakinje v Šeligovem tekstu. In ne
nazadnje prosojni razloček med stilskima tehnikama: medtem koje Šeligova re-
ifikatorska, popredmetujoča, je Zabelova, ob ožji topiki, hidravlična, povodenj-
ska.
Znotrajliteramost, neogibni straktumi model Zabelovega pisateljskega sveta, v
141)
Prihodu, kl je edini od tekstov razčlenjen na odlomke, naposled razvije osrednjo
zaznamenovanost postmodemistične teksture - palimpsest, ali bolje, palim-
psestni obrazec. Prihod namreč ni palimpsesten v celoti: odlomek Dejstva je
pravzaprav opis kolodvorskega okolja, prehodne celice sodobnih življenjskih
križišč; v Čakanju se mitska resničnost s svojo klasično simetrično ubranostjo
(ob nepreglednih zdajšnjih smernikih) materializira skozi razvaline rimskega
templja, o katerem izčфno poroča v ta odlomek vrinjeni citat iz turističnega vo-
diča; v tretjem odlomku, ki je enako naslovljen kot celotni tekst, pa se ob priho-
du vlaka, mehanizirane entropične zdajšnosti, pred mitskim spet zaprejo sema-
forji. Palimpsestna je šele Ekioga, kjer sončna pastirska Arkadija sije skozi me-
gleno mestno jutro, se pravi; še neubesedeni mitsko-literami kontekst ni postal le
citat, temveč kontekstualni tekst, tako da sta s tekstom tega odlomka med seboj
skladna oziroma prekrivna in da presevata drug skozi drugega. Skratka, sta -
vsaj v tem fragmentu svoje fragmentamosti - palimpsestna.
Strateško in taktično uporabo ter bolj ali manj tudi izrabo znotrajliteramosti pa
-presenetljivo - razpira, če pustimo troje po tej plati manj značilnih ali vsaj na
podoben način napisanih tekstov ob strani, pisateljev prijem sam, ki v Pomenu
goloba L. apelira na bralca, oziroma resno računa na bralčevo dosledno razume-
vanje in ne zgolj na pomnenje kontekstov. Za to pričajo sugestivni nagovori bral-
cu: »recimo«, »bi rekli« ali »smo menda že rekli«.Nadvse navadno golobje ži-
vljenje goloba L. se tu namreč konfrontira s simbolnim pomenom golobjega
rodu, ki mu gaje pripisalo človeško izročilo. Kar se tiče goloba L., »je čisto jas-
no, da tisto, če požira kake zakotne ostanke, sploh nič ne pomeni. To se pravi:
pomeni, kaj se pa to sploh pravi? pomeni že, ampak samo zanj...«Obenem pa se
»recimo zgodi, da gresta dve vojski ena nad drugo, pa imata obe goloba na zasta-
vi, in potem, ko se vsi borci pokoljejo in ni od vojsk ostalo nič več, je golob še
kar ostal in ima še vedno prav in se bo dala še tretja vojska navdušeno sesekljati
zanj tako kot prvi dve.« - Kakor se vojski v imenu globlje simbolike, ki naj bi jo
utelešal golob (čeprav je le-ta slej ko prej Iznovrstna mitsko-literama izročila, ki
odločilno krojijo mimetičnost postmodemistične pisave, utrdijo svojo lokacijo -
nikole fizično enoplastna ter naprej usodno prazna etiketa), spopadeta na življe-
nje in sinrt, tako se na znotrajliterarnem torišču izkaže (če literamotehnični po-
stopek strateško ne izbere in taktično ne vpelje kontekstov oziroma iz teh razpr-
ševajočih se sopomenov), da je domet takega postopka brezpomenski. In ravno
tako je s tekstom: če ne сфа iz sopomenov, temveč se kot golob L. »hrani s svo-
jim pomenom«, iz manka pomena, je - brez pomena. Zabelova ironična distan-
ca do lastnega pisanja je prignana do vrhunca.
Pomembnost strategij in taktik torej izpostavlja znotrajliteramo ravnanje. Zno-
trajliteramost kot slogan postmodemizma, obdobja legalizirane literame »kra-
je«, razodeva potemtakem tudi preganjavico, kakršni je podvržena avtorska po-
zicija, tako pa odseva povečana postmodema zavest o brezdomnošti človeka
zdaj in tukaj. Selitve in vživljanja te pozicije v rai se ne dogajajo na prostem pod
(zunajliteramim) nebom, v katerem je zastrta zgodovinska resnica o zdajšnosti,
temveč venomer v (znotrajliterami) dvorani, ki je ovešena z lestenci preteklih
zgodovinskih resnic, in to kot maniristični ples v maskah. V tem je razloček med
postmodemizmom in modemizmom: modemizem je zavrgel vsakršno masko,
vrgel s piedestala mimesis, ki ji ga je postavila predmodemistična literatura, ali
141)
širše, umetnost, ter se v najradikalnejši smeri - recimo v Zagoričnikovem Opusu
nič - odrekel celo maski pisave, ki je neogibna maškerada sleherne literature.
Postmodernistična avtorska pozicija si, nasprotno, spričo do sebe dosledne, gole
modernistične, hiti - svojemu elogiju naproti - nadevat maske. Iz menjav mask
in skoznje pa bržčas diši po najmočnejši aromi postmoderne zavesti - ironiji.
Ironijo srečujemo tudi pri Zabelu, in sicer kot nasledek strategij in taktik oziro-
ma premišljenih literamotehničnih postopkov, ki pa se niso levili skozi fazo lite-
rarne notranje geneze - s tem seje avtorska pozicija usodno, seveda ironično za-
brisala. Postmodernistična avtorska pozicija, ki se s svojo brezdomno preganja-
vico razseljeno vživlja v mitska in literarna izročila, namreč ta izročila ob vezavi
v besedilo ironično konotira. Taka ironija je navzoča zlasti v interpolacijah mit-
sko-literamih kontekstov, na primer v Llrichovih izhodih. V nasprotnem prime-
ru avtorska pozicija obstane scela inertna, se ne reflektira, se pravi, ostane, kakor
V dosledni palimpsestni teksturi, zamaskirana. Dosledna palimpsestnost, na pri-
mer v zadnjem odlomku Prihoda, implicira popolno presevnost, skladnost -
zamaskiranost teksta s kontekstualnim tekstom in nasprotno. Ko pa v Pomenu
goloba L. postane razvidno, daje znotrajliteraren tekst brez kontekstov oziroma
sopomenov navsezadnje brez pomena, se ironija naostri. Medtem koje ironična
samovolja skrajnega modernizma utemeljevala popolno brezpomenkost teksta
navzven, se tu v pomenski vrzeli teksta zasnuje taka ironija,ki je naperjena proti
piscu samemu. Postmodemističnost avtorske pozicije je v tem primeru - navzlic
prejšnjemu (postmodemističnemu) ironičnemu zabrisovanju ali celo palim-
psestni zamaskiranosti le-te - postavljena pod vprašaj. Je od tod mogoč le za-
denjski izhod v modernizem?
Tvegajmo: mogoči modus vivendi postmoderne zavesti je, vsaj kolikor se kaže iz
Zabelovih včasih modernističnih (na primer v Pisanih krikih močvirskih ptic) in
postmodemističnih »vaj v slogu«, ravno v preseganju ironije v iracionalnejši hu-
mor. S humorjem je namreč mogoče odvreči masko - ne maske pisave, temveč
avtorsko. Z mitskoresnično prispodobo rečeno: s humorjem seje mogoče ozreti
proti édenskemu vrtu, v enost prastaršev Adama in Eve z enim, in pri tem ne
omahniti v demitizirano stvarnost, ki je kot taka temeljno brezdomna.
Humoma avtorska pozicija se naposled razodeva kot volja do tega, da bi poveča-
na postmoderna zavest o brezdomnosti postala domovinska hic et nunc. Humor
kot komitragična pisateljska volja si prizadeva doseči nemogoče: napisati domo-
vinsko pravico brezdomnosti. Komitragična in tvegana volja od norčavosti in še
zlasti norosti hrepenenja po nemogočem. Izpisati brezdomnost v odprt register
postmoderne zavesti, ki to brezdomnost zdaj sramežljivo zakriva, paje mogoče z
razgaljene, humóme avtorske pozicije, ki s svojo zgodovinsko resnico o zdajšno-
sti ne prenika v pretekle zgodovinske resnice, temveč zdajšnost konfrontira z
mitskim oziroma literarnim izročilom - humor je torej tista čudovita pravica do
brezdomnosti. Iz take odločne konfrontacije bi se kot celota ontičnega in ontolo-
škega spet vzpela mimesis, katero v postmodemizmu, predvsem v Zabelovem,
odmerja radodamost tekstov in kontekstov. Tako razumljena mimesis pa bi vz-
postavila celovit pisateljski svet. ki se ne bi raztezal navznoter v znotraj literar-
nost na eni in na drugi strani iztekal navzven v fragmentamost.
Denis Poniž
Med Pokrom in Soy realidad:
Pesniška izkušnja Tomaža
Šalamuna
Verjetno bo eno najobsežnejših (in najbolj zapletenih) dejanj, Ici čalcajo sloven-
sko pesniško kritiko, analiza Šalamunovega pesniškega opusa, še posebno njego-
vih zgodnjih zbirk. Med prvencem, zbirko Poker (1966), kije izšla v samozalož-
bi. in Metodo angela (1978) je izdal še enajst zbirk, nekatere od njih (Bela Itaka,
1972, Sokol, 1974, Turbine, 1975 ali Praznik, 1976) že danes uvrščamo v anto-
logijo. Tudi drugo obdobje je zaznamovano z nekaj pomembnimi pesniškimi
zbirkami; Maske (1980). Balada za Metko Krašovec (1981), Glas (1983); pa tudi
njegova zadnja zbirka Soy realidad (1985) ni samo pesniško dejanje trenutne
vrednosti.
Pesniška analiza sveta Šalamunovega pesnjnja bo morala seveda razmisliti kar
nekaj plasti, ki so povezane med seboj: Šalamunovo razmerje do destruirane in
problematizirane tradicije slovenske eshatološko-obrambne, pesnikovo razmerje
do tradicionalne slovenske metaforike, ki je nastala v romantiki, pa seveda nje-
gov delež v snovanju, rasti, vzponu in seveda tudi zatonu slovenskih pesniških
neoavantgard, še posebno pa njegov sedanji položaj, ki ga zaznamuje prav do-
očena transeksperimentalna in transtradicionalna skušnja, kakršno najdemo v
zbirkah Glas in Soy realidad.
Ves ta kritiški napor, ki se bo moral spoprijeti tudi z nenavadno obsežnim pesni-
škim opusom, bo moral odkriti tiste značilne stalnice, ki jih je in jih še odpira,
utrjuje pa tudi briše in nadomešča z novimi spoznanji Šalamunova pesem. Koli-
ko smemo pritrditi slovenskemu literarnemu zgodovinarju in teoretiku Janku
Kosu. ki v svoji pregledni antologiji Slovenska lirika 1950-1980 zapiše ob Šala-
munu naslednje misli: »V jedru te poezije je seveda modernistična zavest, ki je
samo še ekspresija lastnih psihičnih vsebin in pa konstrukcija takšnih vsebin po
imanentnih zakonih samozavesti oziroma jezika. Od tod pretvorba te poezije v
neustavljivi tok najsvobodnejših asociacij oziroma presenetljivih, iznajdljivih in
skorajda neverjetnih jezikovnih zvez. ki ustvarjajo pred bralčevimi očmi pojav-
nost posebnega, irealnega in neprestano se spreminjajočega sveta.« To oznako
lahko dopolnimo s samo pesnikovo izjavo, zapisano v knjigi Branka Hofmana
Pogovori s slovenskimi pisatelji (1978). Šalamun je takole razgrnil svoj pesniški
m človeški svet: »Zdi se mi. da živim vse. kar imam v genih, in
vse. kar sem si tja mitološko zbasal, se pravi kmete, generale, fantaste, reveže.
Furlane. Turke, bančnike, pijance, advokate, pisarje, uskoke. Kraševce. Nemce.
141)
dame, ki so nosile široke klobuke kot dežela Kranjska, in takšne gospode, ki so
imeli vrat rdeč od sonca, ker so sklonjeni rili po zemlji. Ljudi, ki so obrezovali
trto, ki so imeli avanture od Dunaja do Rima in so potem na nočni omarici str-
meli v revolver, ker so se hoteli ustreliti od slabe vesti in ljubezni do žene. Tega
jaz ne počnem. Ljudi, ki so ropali Benečane in Turke, koje nanesla prilika, ki so
se obesili, padli v dvobojih, se utopili v Dravi in umrli za sifilitisom na prelomu
stoletja, kot je bilo takrat moderno, skavte in druge, ki so bili levičarji v tridese-
tih letih, kot je bilo takrat moderno. Dosti premišljam o njih.«
Ta slikovita oznaka, dopolnili bi jo lahko še z desetkrat toliko »zgodovinskimi in
socialnimi viri«, seveda označuje samo en pol Šalamunove lirike. Tudi bi bilo
premalo natančno, če bi skušali njegovo poezijo reducirati na nekaj značilnih
pesniških tipov, ki so se v slovenski poeziji pojavili od romantike, čeprav je jas-
no, da pri Šalamunu na poseben način zaživijo Prešernov, Jenkov, Stritarjev in
Levstikov estetski naboj, Kocbekova, Vipotnikova ali Vodnikova metafizika,
Cankarjeva, Balantičeva ali Zajčeva mistika, Mumova in Kosovelova ekstatič-
nost, Gradnikova erotika.
Še nekaj je, kar konstituira Šalamunovo liriko: na eni strani ta lirika pozorno
spremlja in raziskuje sam fenomen slovenskega naroda v njegovi zgodovinski
vlogi in relevanci, na drugi strani to vlogo in relevanco nenehno problematizira,
celo ironizira, da nemalokrat vzbuja hude proteste in ugovore, kot ob znameniti
Dumi 1964 (ki je travestija, vendar v zapletenem strukturalnem razmerju, pol-
nem paralelizmov in odmikov), znano pesem Oton Župančiča, ki ni samo vzbur-
kala javnosti, marveč je tudi povzročila (med drugimi) ukinitev revije Perspekti-
ve. Šalamun je izrekel o Slovencih naslednjo misel, ki je takoj postala antologij-
sko geslo avantgardistov: »o Slovenci kremeniti, prehlajeni predmet zgodovine.«
Vse to so zunanji elementi Šalamunove poezije, tako rekoč material, s katerega
lahko sklepamo na posebne vsebine in sporočila njegove lirike. V njegovi poeziji
vseskozi živi posebna pesniška izkušnja, ki seje nikakor ne da pojasniti samo kot
sosledje in vzročno povezanost prej opisanih in naštetih elementov zasebnega
in družbenega, sedanjega in preteklega, posebnega in občega, vsem-na-očeh in
skritega, glasnega in tihega, dovoljenega in prepovedanega. Tudi ni dovolj, če
skušamo to liriko vpeti v mrežo določil sodobne slovenske lirike. Čeprav se ne
nameravamo ustavljati ob številnih epigonskih poskusih, navdihnjenih s Šala-
munovo liriko, paje res, da vsaj dva rodova slovenskih pesnikov, mlajših od Ša-
lamuna, obilno uporabljata in preoblikujeta njegovo pesniško izkušnjo.
Omeniti je treba še eno razsežnost Šalamunove lirike:nobena sodobna evropska
poezija ne skriva v sebi tako močne in izrazite evropske izkušnje (morda samo še
poezija Vena Taufeija in Nika Grafenauerja) kot prav Šalamunova. Zbirki Glas
in Soy realidad sta nastali v Mehiki, nekatere druge (npr. Turbine) v času bivanja
v Združenih državah; bistveno je, da Šalamun zna povezati različne pomenske
ravnine v celoto, ki zaživi kot izrazito novo in presunljivo sporočilo.
Šalamunovo liriko spremljam od njegovega prvenca - Pokra, ki z letnico svojega
izida po naključju pada v leto, ko se je začela tudi moja pesniška in kritiška
»pot«. Njegove zbirke sem spoznaval različno, najintenzivneje med leti
1971-75, koje redno pisal rubriko pesniških ocen Poezije in kritike v ljubljanski
kulturni štirinajstdnevnik Naši razgledi. To obdobje se pokriva, spet po čudnem
naključju, ne samo z obdobjem, ko je Šalamun izdal največ pesniških zbirk (v
141)
tem času jih je izdal osem), marveč tudi z vrhuncem slovenskega avantgardnega
in eksperimentalnega pesništva, ki je v marsičem določilo desetletje po letu
1975. Poleg poezije je napisal še nekaj esejev, ki dopolnjujejo celostno razmerje
do njegove pesniške ustvarjalnosti.
V	zbirkah zadnjega obdobja pesnik na novo analizira vsa področja raziskave
sodobnega jezika: na eni strani intenzivno polemizira s »stisko jezika« (kot je za-
gate sodobnega jezika poimenoval Niko Grafenauer), na drugi odkriva med »do-
voljenim« in »prepovedanim« v sodobni pesniški govorici; na tretji strani se zno-
va (kot v zbirki Balada za Metko Krašovec) odkriva kot izrazit erotični pesnik.
Hkrati nenehno, na podlagi svobodnih asociacij, evocira čudovite fantazijske
svetove; a prav tako intenzivno sestopa v svet realitete. Znova se pojavlja radi-
kalna, iz notranjosti in nuje porojena pesniška beseda, ki odkriva svobodo v
vsem, česar se zna dotakniti.
V	pesmi Gluhim bratom najdemo verze, kijih lahko postavimo v sredico Šala-
munovega sedanjega pesništva, še bolj pa v sredico zbirke Soy realidad. Ti verzi
govorijo o pesnikovi usodi, ujeti v razsežnost sodobnih praznih govoric in v
lastno, neponovljivo zgodovino:
Nisem cinik, pesnik, prerok sem.
S svojim življenjem odhajam tja, kjer sem.
Ne bodo me zadavile vaše mreže,
vaša sainte-beuvovska momljanja niso kriterij
kriterij za nikogar.
Ne bom se opotekel in padel kot Cankar.
Ne bodo me pozlatili v sterilno mašo kot Župančiča.
Moj element je morje, če ga nimate, vam ga
dam.
Moj element je zrak, ubit in zastrupljen,
očiščeno.
Ce sem edini, ki v njem diha svoboda,
ne bom se predal.
Pesnik je - prerok, videč, božji obsedenec, zaklinjavec besed in tistega, kar je nji-
hova resnična vsebina - ujet v lastno svobodo. Sam sebi je merilo, sam sebi zgo-
dovina. Gradi svet, ki je sicer krhek, kot so krhke besede, a tudi neznansko trden,
enovit. A njegova akcija, če jo sploh smemo imenovati akcija, ni usmerjena v zu-
nanji, razdiralski svet, marveč se ves čas suče okoli vprašanj, povezanih z usodo
poezije. Z usodo verzov, ki zmorejo izreči vse tisto, kar ostaja drugim človeškim
govoricam neznano. Pesnik je ujet v svobodo in dogajanje zgodovine po svoji
usodi in po svoji, enkratni in nepresežni bitnosti (pesem O nebu in zemlji).
Pesnikove besede, naj bodo resne ali do kraja relativizirane, vedno kažçjo na
svoje središče, na svojega stvarnika. Pesniško dejanje je - tako zatrjuje Šalamun
v Soy realidad - dejanje božjega navdiha. Pesem je opus dei (v pesmi z istim na-
slovom je uvodni verz; Kar se dotakne mene, je posvečeno) in tako jo moramo
brati. Šalamunovski pesniški svet se nenehno srečuje s profanim in nesmiselnim
svetom, v katerem reči nimajo več nikakršne teže, relativizirane, problematizira-
ne so, so samo še v medsebojnih razmerjih. Ničear ni, kar bi bilo oporna točka,
141)
tako lahko postane oporna točka sam pesnik. Središče vesolja in središče vrtenja.
Točka, na kateri se začenja in ukinja čas. Tista razsežnost prostora, ki nam do-
voljuje, da ga razumemo v njegovi celovitosti. Zato v pesmi Opus dei lahko za-
ključi svojo misel o božanski meri pesmi in pesništva z verzom: Človeku sem vr-
nil mero.
Človekova mera je tisto, kar se izgublja: njegova božanska narava. Koje ta nara-
va izgubljena (pozabljena, zamolčana), je človek samo še zamenljivi člen v veri-
gi, ki nima ne začetka ne konca. Izbrisana je zgodovina, izbrisan je socialni spo-
min. Pesem je obramba pred tem strašnim pozabljenjem, ki grozi vsej naši civili-
zaciji. Šalamunova pesem se v svojem iskanju temeljnih vrednot (a ne zaradi njih
samih, marveč zaradi tega, kar reprezentirajo) dotika vsega: njegova asociativ-
nost je stkana iz strogega reda, ki vlada vesolju. Poezija ni samo to. kar je tu in
pred nami: njena moč nas postavlja v čase, ki so fizično že minili, duhovno jih
sploh še nismo dojeli (pesem 8. december 1980: 170 let smrti matere Gérarda de
Nervala). Zato lahko na koncu pesmi pesnik, ki nenadoma vstopi, ne več tujec in
ne več vsiljivec, v svetove, ki so že minili, zapiše to presenetljivo maksimo: Fi-
zično doživljam njeno smrt.
Soy realidad nas postavlja, včasih tudi na presenetljiv, iz samega tkiva pesniške-
ga jezika izhajajoč način, pred novo čustvenost: v njej se kopiči tvarina še nezna-
nih in komaj slutenih svetov, za katere je odgovorna poezija:
Samo, kjer ni zgodovine, se zgodovino
tako doživlja, da vse pokoplje.
Rjovim, ko gledam rane v rebrih še
nerojenih pesnikov.
(Otroštvo moje, tvoja dlan)
Pesniki so odgovorni za zgodovino: v njihovih dlaneh počiva, skozi njihove
ustnice se pretaka, njihove oči jo božajo. Čista je, ujeta v en sam dih: v spomin
na. Pesniki so varuhi tradicije, sovaruhi ponosa in zanosa. Vse to je položeno v
Šalamunovo pesem. Zato je pesnik tako presunljivo razpet med vedenje o svo-
jem božanskem poreklu in svoji strašni zemski usodi: Jaz sem kamen (O oblasti
opusa). Pesnišvo je prekletstvo: Preklet sem. /Rože usihajo ob meni,/ ker se lju-
bim samo z Bogom./ (Preklet sem). Razmerje do ljudi, do živih, delujočih in mis-
lečih ljudi, postavlja v sredico zbirke nekaj najbolj pretresljivih izpovedi (Nevar-
ne misli. Sierra Nevada. Opus dei. Minos, O nebu in zemlji. Molitev za kruh,
Metka).Pesnik je hkrati v svojem božjem navdihu in zemskem trpljenju: oboje
povezano v nerazdružno celoto, prepleteno in zraščeno v kepo besed, stavkov,
misli in izjav. Vsaka pesem je opozorilo, da pesniške besede ohranjajo posebno
svetost v profanem in posurovelem svetu: Kar se dotakne mene je posvečeno. To
ni samo pesniška domislica, to ni šalamunovsko odkrivanje sveta, v tem stavku
je skrita resnica pesništva, njegova magična in zaklinjavska narava.
Zato seveda pesem zna in zmore risati zemljevid človeške zgodovine; v premis-
lek postavlja tiste točke človeškega ravnanja, kjer se srečujeta zgodovina in so-
dobnost. zasebno in družbeno, racio-logos in čustvenost. Od Mas, Metode ange-
la. Balade za Metko Krašovec in Glasu teče ta neznani, a vendar tako občutljivi
141)
tok v katerega pesnik postavlja ljudi, njihova dejanja njihovo mišljenje. Kajti
človeška zgodovina je nenehno pod udarom ideoloških popravkov:
Včasih so pustili, da so mu ljudje poljubovali
noge, zdaj pa bi ga radi narisali takšnega,
kot je učitelj telovadbe, in to je nagnusno.
(Robi)
Pesništvo varuje in morda obvaruje vse tisto, kar nas dela človeške, ranljive in
končne. Pesništvo, kakor ga v svojih pesmih razgrinja Šalamun, ukinja eshatolo-
ško razsežnost (in prav zaradi tega je nenehen latenten spor Šalamunove poetike
z vladajočo ideologijo, ki zahteva eshatologijo kot nadomestilo za resnično kra-
ljestvo božje na zemlji) in jo nadomešča z ironičnim, asociativnim dvomom. Isti
bom, kot sem bil prej pravi pesnik v pesmi Nevarne misli (Prevod Kavafija). Po-
ezija se obnavlja iz svoje notranje, izpovedne moči; njena »resnica« je v tem, da
zmore govoriti o eni stvari na nešteto načinov in vsi od njih, brez razlike, so
»pravi«. Vpesmi Polna luna odkriva ta večkrat ponovljeni, različne plasti ujeti
svet. Odkriva tudi svojo enkratno priložnost, milost, ki mujo podeljuje pesem, s
svojimi glasovi in svojo notranjo, nevidno sestavo. Navidezno nepovezane izjave
dobivajo svoj smisel iz časa in prostora, v katerem jih beremo: svet se nam odpi-
ra kot logika in imaginacija hkrati. Zato je pesnikovo (otroško) začudenje nene-
hno polno novih in novih čustvenih valov: svet je razpoložljivost, ki se nikdar ne
izčrpa.
Šalamunova poezija tako vstopa v prostor, kjer seji svet kaže hkrati kot razpo-
ložljivost in krutost, kot vseprisotnost in beg vsega, kar je človeško. Opozarja, v
s\oji skrivnostni govorici, na resnico sveta in na človekovo resnico. Na njegovo
čudo\ ito. zapleteno in nikdar do kraja pojasnjeno naravo. Na tisto plast, v kateri
se srečujeta življenje in beseda, a ostajata, ker med njima zija nepremostljiv pre-
pad. nezdružljiva in hrepeneča eden po drugem.

Tadej Zupančič
Zadnje, Klečevo razodetje
(V zbirki Aieph je izšla prozna zbirka BRILJANTINA Milana Kleča)
Klečeva knjiga ni kakršnokoli lahkotno branje, kot bi kdo utegnil misliti. Gre za
izredno resno in tehtno delo. v katerem je mogoče najti polno izrednih označe-
valnih podmen, značilnih za možnost vzpostavitve hermetičnega obrazca knjige.
Življenje, ki je vendarle samo neka določena funkcija označevalnega obrata časa
(kot pravi temu Klossowski), se kaže Kleču predvsem kot niz dogodkov, katerih
glavna značilnost je v tem, da v neki imaginarni skrajnosti postanejo »zbirka pi-
sem Johnu Travolti«. S temi besedami Kleč tudi končuje/začenja pisanje.
Skromna opazka je označevalna podmena toliko, kolikor nam dopušča spekula-
cijo o namenu teh pisem: pisemska funkcija komunikacije je odsvit skrajnosti
končevanja in začenjanja. Ali še drugače: pismo je izraz dogodka. Tudi drugače
lahko v pisanju pisem najdemo določeno podmeno, ki kaže na večnostni obrazec
začenjanja v končevanju (ali obrnjeno), torej tisti faktor, ki ga z lahkoto projici-
ramo tudi na Klečevo pisanje. Večnostni obrazec je v tem, kolikor lahko najde-
mo v vsem skupaj odgovor na pomen fenomena ponavljanja, torej fenomena fak-
tične analogije z vsakdanjikom. Intervencijsko polje pa je mogoče takrat, ko se
patetika izgubi in nastopi določena introsuspekcija, ko nastopi obveznost sus-
penza diskurza (in ne mogoče obratno!), torej ko nastopi možnost pravljičnega
diskurza. Intervencija ni mogoča takrat, ko se pravljični diskurz poveže z določe-
nim faktorjem prej omenjanega večnostnega obrazca. Če vse skupaj zvedemo na
Klečevo knjigo: zbirka pisem, kakršna je ta, lahko pomeni samo to. da seje začel
razpletati fenomen špekulacij o mitologiji. V tem primeru gre za mitologiko Jare
kače. Torej če vse skupaj povežemo: Klečeva knjiga je knjiga pisem toliko, koli-
kor v njej lahko najdemo pravljico o Jari kači. Namreč, v tem se kaže ena izmed
izrednih označevalnih podmen te knjige: v knjigi ni niti ene pravljice o Jari kači.
ker je cela knjiga projekcija špekulacij o fenomenu Jare kače. Jara kača je Kleču
tisti problemski modus, ki je življenje samo. Gre torej za lahkotni (čeprav niti
najmanj umirjeni) odgovor na vprašanje o tem. kaj je življenje. Končamo lahko
v smislu: Kleč je razrešil temeljno dilemo življenja, razložil je fenomen Jare
kače. s tem paje razrešil problem slehernega pisanja. Če naj bo še tako patetično
rečeno, češ. razrešil je vse. paje vseeno mogoče strinjanje s to trditvijo. Namreč,
ne gre samo za vtis o prigodah junakov Klečevih zgodb, pač pa predvsem za to.
da se bralcu vedno znova kaže isti problemski modus, ki je v bistvu prispodoba
patološkega vsakdanjika (odnos do sedanjosti, prihodnosti in tako naprej), kar pa
je tudi samo po sebi vredno označbe izredne označevalne podmene. Klavmost
usode je pomembna samo toliko, kolikor ji lahko najde (avtor, torej Kleč) ustre-
zen problemski modus.
Inicialni pomen distance, ki se počasi širi iz groba v zgodbi Srčno dober človek in
1.^7
/»es! prijatelj, je nelcaj, v icar preprosto moraš verjeti. Pogreb prijatelja se sprevr-
že v nekaj, čemur se reče znebitev prijatelja. Ta pogreb je seveda projiciran, ne
zgodi se zares, kajti gre za preprost umor nekoliko nadležnega znanca (ki ščipa in
skače od enega do drugega in tako). Tega prijatelja se znebijo tako, da njegovi
»sotovariši« inscenirajo nikogaršnji poogreb, ki se ga prijatelj seveda udeleži. Pri
tej udeležbi seveda počne vse običajne reči. Vtem pa ga »sotovariši« vržejo v
jamo in se ga tako znebijo. Preprost način, učikovita metoda in zabavna prihod-
nja sedmina. Potem je vprašanje, kolikor se takšni umori ne prakticirajo vsak
dan znova. Človeška distanca je kavzalno nasprotje življenja. Zelo zabavno, bi se
reklo. Zato ni čudno, daje Kleč to zgodbo postavil prav na začetek svojega izva-
janja. Seveda pa bi bilo čisto neumestno pričakovati, da bo s tem dejanjem kaj
spremenjeno. Kratko malo za to gre. da se dogajanje tega dela razjasnjevanja fe-
nomena Jara kača usmeri v iskanje izgubljenega lastnega funkcionalizma. Torej,
če se pove na kratko, življenje v tej kratki, celo izredno kratki prozi je tisto te-
meljno nasprotje v samem razumevanju življenja, ki gaje Kleč že sam opredelil
z nedvoumno pripombo o »zbirki pisem«.
Precej zgodb (vseh je kar sedemindvajset) pa zajema temeljna težnja po iskanju
(in odkrivanju) polja diskurza perverznega (kot to imenuje Klossowski). Še naj-
bolj izrazito se ta težnja kaže v proznem delcu, ki se imenuje Baba. Na obisk k
prvoosebnemu pripovedovalcu vdre Baba. ki (po pripovedovalce vem izvajanju)
hoče samo. da bi šla skupaj v posteljo. Vendar pa je iz vsega Babinega vedenja
(gledanja knjig, vse mogoče vrste komunikacije etc. etc.) mogoče sklepati, da se
Baba kljub vsemu sploh ne želi (ali poželi) tega pripovedovalca. Še zadnjo rešil-
no bilko skuša pripovedovalec najti v tem. da hoče pred njo skriti lastne »gole fo-
tografije« (v bistvu gre za ponesrečene fotografije za osebno izkaznico - pač pro-
jekcija pripovedovalčeve želje po ženski, sic!), kar povzroči nenadno zmedo v
Babinem čustvovanju. Prvoosebni pripovedovalec želi Babo fotografirati samo
zato, da bi jo videl golo. Takšno koincidentno razreševanje problemov je proble-
matično toliko, kolikor ni dosežen sporazum. Baba pa se prav zaradi tega tudi
preda fotografiranju. Sprenevedanje, češ saj človek nikoli ne ve. se sprevrže v či-
sto nekaj drugega, kot pa v tisto, kar je prv oosebni pripovedovalec pripovedoval.
Neka nejasna slutnja, ki se razleze po sobi s tem, da se baba sleče, se spremeni v
nekaj, čemur Kleč pravi »oddajanje svetobe, močnejše od sonca«. Kaznovanje
prvoosebnega pripovedovalca tako, da se mora kar naenkrat zaljubiti, je seveda
prav zabavno. Namreč, iz poželenja se lahko rodi ljubezen takrat, ko je mogoča
funkcija razvoja dogodka, ki omogoča tovrstno komunikacijo. Višja komunika-
cija (zopet po Klossowskem) je mogoča takrat, ko se različnost spremeni v funk-
cionalno enakost. To pa se zgodi v tej Klečevi zgodbi.
Za določeno iskanje polja diskurza perverznega pa je treba nujno omeniti tudi
zgodbo Hčerka. Čeprav se zgodi, da bi radi verjeli v procesnost zasnove zgodbe,
pa se vseeno zdi, daje pri vsem skupaj pomembna prav tista inicialnost pomena,
ki se kaže kot semiotična razklanost. Človek (Moški), ki ima »notranji krik«,
nadleguje Pripovedovalčevo hčerko. Kasneje se ga Pripovedovalec znebi na na-
čin, ki je mistično sprevržen (gre za zlorabo Junga). Mitologija tovrstnega doga-
janja je mogoča na čisto določenem polju recepcije, ki ne dopušča prav ničesar
drugega kot golo razvijanje dogodkov. Ce pri tem parafrizira dogajanje okoli
sebe, je to seveda tisti proces obračunavanja, ki mu lahko rečemo preferenčni.
141)
Kar pomeni, preprosto rečeno, daje Kleč dodal možnosti praznega dogodka for-
mo neke primarne lepote, s tem pa optimizma. Namreč, optimalno gledanje na
dogodek je v tem primeru nemogoče, treba seje dvigniti na raven zgodbe.
Podoben problem iskanja polja diskurza perverznega je tudi zgodba Ni se še po-
legel prah od škandala. Gre za določeno izogibanje možni ideologiji. Ženska, ki
občuje (namreč spolno) z delavci na zastavi i rdečo zvezdo, je forma zaprtosti po-
lja diskurza perverznega, ki se odpre šele takrat, ko jo neki delavec (ves zgrožen
zaradi tega dognanja) tudi ubije. Ženska, ki sama izziva usodo, je problematična
samo ideološko. Tu se diskurz perverznega pomeša z občim diskurzom ideologi-
je, kar pomeni, da se to polje hipoma odpre in tudi hipoma zapre. To pa je mo-
goče v trenutku, ko se delavec-ubijalec znajde pred problemom ideologije v celo-
ti. Njegov obračun s hipnim odpiranjem polja je mogoč samo toliko, kolikor ga
je zmožen tudi sam hipoma zapreti. Če pa za to dobi »deset let ječe?!« pa pomeni
to samo ideološki obrat. Torej; nezmožnost ideologije, da bi se branila lastnih
oboževalcev. Prav to paje tisto, čemur pravimo diskurz perverznega.
V zgodbi Tamara se znajde grda ženska v objemu silne slasti nekega oboževalca.
Pri Tamari je problem v tem, da se sukcesivnost obrača proti samemu oboževal-
cu. Tako nastane isti problem, kot smo ga opisali malo prej.
Stil Klečevega proznega podviga je lahkoten in tudi tehten obenem. Nenavadni
obrati se nujno menjavajo s čisto navadnimi, skoraj šablonskimi ugotovitvami,
ki lahko marsikoga zavedejo. Nič ni bolj skritega kot tisto, kar nam je najbolj na
očeh. Tudi ni nič bolj skritega kot tisto, česar se vsi bojimo.
Drugi problem, ki se ga loteva Kleč, je forma strahu. Če lahko pri Kravici govo-
rimo o strahu glede tega, kaj se je vendarle zgodilo z družino nekega Jaše, ki ji je
pripovedovalec podaril kravico, pa lahko ob zgodbah Saboti, Diverzija, Zavez-
nik in Ljudožerci govorimo samo o strahu pred izgubo možnosti obstoja polja
delovanja. Ponovno: še najbolj nevzdržno stanje, ki se lahko komu pripeti, je sta-
nje nekakšne koincidence. katere logična posledica je to, da se strah stopnjuje v
fazo. za katero je značilno, da se vedno znova izgublja v prav to polje delovanja.
Če se na trenutke pojavi možnost rešitve iz tega risa z »babo z največjimi joški«
(kot pravi Kleč v Diverziji), pa se vedno znova pojavlja vprašanje o upravičeno-
sti tega istega strahu. V tem obrazcu lahko zlahka odkrijemo »pobijanje«, ki
prav tako pomeni samo odsev nekega strahu. Strah se sprevrže v optimistično
farso v trenutku, ko je junak nezmožen (Klečevske) primarne komunikacije (Za-
veznik). Ta projicirani strah je funkcija možnosti neke ponesrečene primarne
reakcije (kot to opredeljuje Barthes) in je samo odsev funkcionalnosti strahu.
Še največkrat pa se povezujeta obe temeljni notranji formi: namreč diskurz per-
verznega in forma strahu. Oboje je možno v trenutku, koju želiš zvesti na funk-
cijo življenja. Dovolj je namreč že sama želja. V zgodbah, ki jih je Kleč poime-
noval Majda, Družinska sramota in Korenjak, pa tudi v Fotorobotu in Kako, da
sem se šele danes spomnil, se zmedenost prav nežno meša z nepredvidljivostjo
tega samega ži\ ljenja. To pa, čisto na kratko, pomeni, da se nikakor ne da upora-
biti neki sekundarni spomin tako. da bi omogočil kakšno pretresljivo spoznanje
ali tudi razodetje. .Mi pa tudi ne: razodetje je mogoče tako, da omogoča samo
obrnjeno (torej negativno) formulacijo tega, kar smo prej omenjali. Namreč,
prav nič pretresljivega se ne more zgoditi od trenutka, ki ga Klossowski oprede-
ljuje kot »možnost diskretnega eksibicionizma«. To pa pomeni, da se Kleč po-
141)
vsod znajde na prav trdih tleh, ki mu omogočajo večnostno primarno komunika-
cijo z okolico. Ta vtis vsaj dobiš, ko prebereš knjigo Briljantina. Ce je to seveda
zgolj prav zloglasni nastop, tega ne moremo oceniti. Vendar je pomembno to. da
je to vseeno mogoče. Vendar pa je to zgolj podmena, ki je na trhlih nogah. To pa
je nesprejemljivo, seveda.
V prej omenjenih petih kratkih prozah se strah projicira skozi diskurz perver
znega. Tako se recepcija zreducira na kognitivno funkcijo, kateri se samo v dolo-
čenih segmentih pridružuje tudi določena etična funkcija. Torej gre pri vsem
skupaj za poskus, kako opredeliti neko dogajanje, ki poteka pred nami dokaj
prozorno. V tej prozornosti paje tista famozna označevalna podmena. Zakaj: če
se hočeš ukvarjati samo z dogodkom kot funkcionalno enoto, potem ti od Kleče-
vih zgodb ostane dokaj malo, domala nič. Seveda, treba je predvsem odkriti ti-
sto. čemur pravi Kleč: »Kako je lépo. O, kako je lépo!« in ki zvede celotno doga'-
janje na raven označevalnosti. Odsotnost te iznačevalnosti bi pomenila, da se do-
gajanje vrti samo okoli nečesa imaginarnega. Ker pa to seveda ni res, to pomeni,
da obstaja tisto, čemur pravimo označevalna podmena. Tako.
Seveda pa je vprašanje, kaj je tisto »kako je lépo etc.«! To je tista lepota Klečeve
pripovedi, ki pripelje do estetske funkcije besedila. Tako se kognitivni in etični
funkciji pridruži še estetska funkcija besedila. Kar pa pomeni, da gre za umetni-
ško delo. Še vedno pa nismo povedali, kaj je tako estetskega! To je to, da verja-
memo v mitologiko o Jari kači. ki nam jo želi na določen način pač predstaviti
Kleč.
Vendar pa ta trditev niti približno ni iz trte izvita. Ceje še nam dopuščena neka
majhna projekcija: Kleč se znajde v brezizhodnem položaju takrat, ko se njegovi
junaki izgubijo v polju recepcije. To pa se - ne zgodi nikoli.
Prav zaradi tega je Klečeva knjiga težko ocenljiv (neprecenljiv?) procesor identi-
fikacije. Indikativnost je mogoča torej takrat, ko knjigo preberemo z užitkom in
ji najdemo določene skrite označevalne podmene. To je pri Kleču prijetno delo.
Briljantina (ali razrešitev fenomena Jare kače) je zatorej enkraten podvig v sodo-
bni slovenski literaturi.
C}re za razodetje na nivoju.
141)
Marko Crnkovič
Marjan Rožanc: Sentimen-
talni časi
v kratkem predgovoru (ki se sicer ne zdi kdove kako potreben, če naj literatura
govori sama) k svojemu romanu »Sentimentalni časi« je avtor med drugim zapi-
sal tudi naslednje besede: »Ta knjižica ne prinaša nič novega. Zato naj je tisti, ki
iščejo v leposlovju predvsem novosti, rajši sploh ne berejo.« Resje: nič novega ni
v tem romanu, prav nič. če seveda odštejemo dejstvo samo. daje pač izšel, kar pa
ni dovolj; res pa je tudi. če v (slovenskem) leposlovju iščemo novosti, jih iščemo
zato. ker smo že kar malce naveličani literariziranega političnega rezoniranja.
Seveda nočem spodbijati dejstva o pisateljevi družbeni angažiranosti, dejstva, da
mora opozarjati na napake in tako opravljati (danes in tukaj nehvaležno) vlogo
nekakšnega družbenega korektiva. To funkcijo lahko opravlja: toda vedeti bi
moral, da je zelo zahtevna: trdim, da bi umetnik moral biti umetnosti zavezan
bolj kot pa družbi. Če bo odgovoren umetnosti, bo storil dobro tudi družbi: kva-
čjemu tako si predstavljam to njegovo funkcijo. Pisatelj ne more biti družbeno
koristen, tudi če se te družbe loti direktno in ji pove njeno resnico v oči. če ob
tem zanemari literaturo. Umetnost ni zmeraj edini cilj. toda sredstvo ne more
biti nikoli. Razumljivo in prav je, če pisatelj v družbi vidi slabosti in jih po svo-
jih močeh želi pomagati odpraviti; toda to ni opravičljivo, če pri tem zlorablja
umetnost s tem. da piše slabo literaturo in se zadovoljuje z učinkom; »tout com-
prendre. c'est tout pardonner« po mojem ne drži. »Ne. vam ni dovolj nepazlji-
vost in nerazumevanje (...) da Umetnosti iztrgate postopke, ki so del nje same in
njen temelj, da bi jih napačno in ločeno od nje dopolnili; tako čaščenje je ne-
spretno. S tem jo načenjate vse do njenega prvobitnega svetega smisla.« Spet sem
si dovolil citirati starega, vedno aktualnega genialca Mallarmeja. saj se z njim
popolnoma strinjam; njegove izjave so po mojem veljavne tudi za literaturo, la-
žjo od njegovih hermetičnih poezij. Težave (v tem primeru Rožančeve) očitno
izvirajo iz nesporazuma, na kaj naj pisateljeva kritična zavzetost pravzaprav
meri. Eksplicitno in sistematsko (v literarnozgodovinskem smislu že dovolj rele-
vantno) seje teza o zavezanosti literature romanopisja družbi izoblikovala z na-
turalizmom: Zolaje v »Eksperimentalnem romanu« pisal, kako naj pisec družbo
analizira, ostalo (tako pridobljene podatke) pa bosta opravili sociologija in poli-
tika. Iluzorno all ne - literatura kot umetnost je ohranila svojo avtonomnost
(zato je Zolaja Mallarmé še lahko cenil). Ohranila jo je tudi v kasnejši obliki, v
socialnem realizmu, ki je družbene krivice že ostreje kritiziral, a pri tem ostajal v
območju umetniškega, saj se njegov predmet dà navsezadnje reducirati na vpra-
šanja sočutja (s trpečimi) - torej čustva, enega od temeljev umetnosti, ki pa sicer
sredi intelektualno dehumaniziranega modernizma ni našlo pravega okolja. (Mi-
141)
mogrcde naj opozorim na Cani<arja, Ici se mi zdi kalcor prototip modernega slo-
venskega literata. Aktivno angažiran tudi v javnem političnem življenju je znal
svojo literaturo zavarovati pred politično in aktualistično vsiljivostjo. Berimo
Hlapcc. Pohujšanje. Hlapca Jerneja in še kaj in videli bomo. kako njegova dela
kljub radikalni kritiki tedaj aktualnih družbenih problemov ohranjajo svojo
umetniško čistost.) Prelom seje zgodil s socialističnim realizmom, koje v litera-
turo vdrla politika, ta kvintesenca moči in oblasti, kiji umetnost očitno ne more
biti kos. Njen predmet nujno zahteva ideološki diskurz, ki hromi izmuzljivost in
ritmično strukturiranost literarnega, estetskega: zakaj bistvo estetskega je prav v
tem. da je to. kar izraža, sugerirano, ne pa povzročeno z besedami moči. (Ali
moram osebej omenjati, da zame npr. Laibach ni nič drugega kot, res je, za naše
razmere posrečena domislica, sicer pa umetniško prazna, brezkrvna in manife-
stativna miselna akrobacija, ki špekulira na prevladujoče frondersko razpolože-
nje. ugodno tudi za romane à la »Sentimentalni časi«?)
Mislim, da lahko v slovenskem povojnem romanopisju opazujemo nenavadno
dogajanje. Tako kot je (ali naj bi) ždanovsko glajhšaltana literatura izgrajevala
novega socialističnega človeka, tako naj bi zdaj - ko se je situacija pač toliko
sprostila - prav isto počela takšna družbeno in politično kritična literatura,
kakršna je Rožančeva. Prvo je idejno nadzirala in usmerjala uradna politika,
drugo pa miselno oplojuje »opozicija« - to je vsa razlika: s stališča umetnosti
različne ideje in metode niso niti najmanj pomembne. Zlobni ideološki jeziki te
stvari imenujejo dušebrižništvo. ne da bi se pri tem zavedali, da imajo prav iz
drugih razlogov, ne pa iz tistih, ki jih razglašajo. Dušebrižniki so seveda tudi
sami. toda s stališča umetnosti, ponavljam, so manj krivi, ker jo s tem le označu-
jejo. pisatelji, tendenciozni kot so. pa - če sem radikalen - skrunijo. Zdi se. da ne
enim ne drugim ni nič jasno: tako kot se politik ne zaveda, da taka literatura po-
litiki in družbi ne more škoditi, se tudi pisatelj ne. da politika (v) literaturi (sled-
nji) ne more niti najmanj koristiti.
To nekam dolgo uvodno razmišljanje seje zdelo potrebno za osvetlitev kritičnih
izhodišč, ki se bodo v današnji duhov ni in politični klimi marsikomu zdela že
kar blasfemična. in se lahko končno vrnem k Rožančevemu romanu. »Sentimen-
talni časi« pripovedujejo o pisatelju Tomažu Pesku, razpetemu med bolehno no-
sečo ženo, s katero težko navezuje pristne duhovne stike (medtem ko telesne la-
že), in angažirano družbeno življenje. Zaradi člankov, v katerih je kritiziral na-
pake naše družbe in jih objavil v neki italijanski reviji, ga obtožijo sovražne pro-
pagande. Zanj se zavzemajo zahodnoevropski intelektualci, ob tem pa ga skupi-
na naših skuša navdušiti za sodelovanje pri reviji, ki naj bi si jo izborili pri politi-
kih. Konča se - vsaj v junakovi intimni sferi - tragično: žena bo rodila mrtvega
otroka, Peskova usoda v okviru slovenske družbe pa ostaja odprta.
Roman vseskozi izpostavlja neko dvojnost: med zgodovino in intimo, videzom
in resnico, narejenostjo in iskrenostjo; iz tega izhajajo konflikti z ženo. oblastjo,
prijatelji, celo s somišljeniki. Prav iz teh situacij je dobro razvidno izključevanje
literature in politike: dobre pasaže v romanu so tiste, kjer Rožanc opisuje Pesko-
va res intimna doživetja in razmišljanja, zlasti z ženo in o njej. za kar mu - to je
treba priznati - spretnosti ne manjka. Kakor hitro pa se dotakne politike, že za-
pade v cenen in dolgočasen aktualizem. Ne vem, kaj naj v romanu počne govor-
jenje o vzvišenem poslanstvu naprednih humanističnih intelektualcev, ki naj
141)
prevetrijo zatohlo, zdogmatizirano ozračje, ali pa o tem, kako taki in podobni
procesi škodijo ugledu Jugoslavije in njene demokratičnosti. Rožanc se sicer tru-
di, da bi ne bil tendenciozen v svojih izvajanjih, zlasti seveda zato, ker njegov ju-
nak to usodno in neizbežno razcepljenost še predobro čuti in seji poskuša izviti,
je pa vprašljivo, ali je to - namreč netendencioznost - ob govorjenju o politiki
sploh možno; najbrž ne: tu gre za jasne in neizprosne ideološke opredelitve, ki s
svojim aktivističnim nabojem hromijo in kazijo umetniško celoto, pa čeprav se
ta zavzema za popolno svobodo in neomejeno dopuščanje. Zato se tudi ideja Ro-
žančevih »Sentimentalnih časov« ne more razrasti v občečloveško, večno resnico
o razpetosti med zunanji in notranji jaz, ampak ostaja na ravni slovenske zaplan-
kanosti in razglašenih publicističnih prepirov. Resnična, človeška literatura tako
v tem romanu zavzema osamljeno in nedorečeno vlogo: po eni strani jo izriva
ideološkost in z njo aktualističnost in tendencioznost, po drugi pa tudi čisto for
maini vzroki. Roman je namreč zelo kratek in so zato mnoge situacije takorekoč
mimogrede nakazane, pravzaprav novelistične, pomanjkljivo obdelane in za ro
maneskne ambicije nezadostne, akterji pa neprofilirano in mestoma celo šablon
sko razčlenjeni. Tako lahko občudujemo kvečjemu nekatere prizore, kot rečeno
in njegov svojevrstno lahkotni slog pisanja, kar pa me še zdaleč ne more zadovo
Ijiti. Nevznemirljivo branje, skratka, ki s svojo ideološkostjo in umetniško nepre
pričljivostjo drugačne dobe in okolja najbrž ne bo moglo preživeti. Koristilo bo
kvečjemu kakšnemu radovednežu, ki bo čez dolga leta hotel spoznati ta čas in k
bo moral priznati, daje o njem zvedel iz »Sentimentalnih časov« več kot iz kak-
šne zgodovinske razprave.
141)
Luka Novak
Emil Filipčič in allen
Gestalten
Pravzaprav je skrivnost teksta KuKu. ki gaje napisal Filipčič, prav v tem, da o
njem ne vemo ničesar določenega. Lahko ga beremo in to nam zadošča; stvari,
dogodki v njem se precej plastično rišejo v bralčevi glavi, vendar jih ta sprejema
brez povezave, odtrgano in odsekano kot da bere pesmi v prozi ali šele fragmente
nastajajočega dela. ki bi utegnilo biti dobro. Filipčičev roman slutimo, toda ne
\ idimo ga. fabule si ne moremo priklicati v spomin, preveč je raztresena. Vendar
nam knjiga zapusti po branju občutek, ki je zelo pomemben; ta občutek je dvo-
jen. sprva zabava in proti koncu mori. Občutek pa je za prozo bistven, saj ga
ustv arja izpisano vzdušje v delu. ne da bi bila zanj potrebna kakšna točno izrisa-
na fabula. Občutje, ki ga imamo ob delu KuKu. je verjetno proustovske vrste,
grajeno na številnih avtorjevih asociacijah, travmah, spominih in reminiscencah.
ki sc povezujejo v bolj lirične kot epske sekvence (kar sploh ne slabi moči dela.
čeprav imamo ves čas občutek, da gre za roman). Tematsko so stvari zelo razno-
like: od introvertirane seksualnosti, povezane s pubertetsko nezrelostnimi pro-
blemi (sramežljivost in impotenca) mimo etično obarvanih pasaž, kjer se bohoti
občutek krivde in dolžnosti, vse do - denimo - centralne teme. ki je motivno
podkrepljena z opisi osvajanja Ev rope na srednjev eški način. Emil Filipčič je v
svojem delu nemški cesar, osvoji skoraj vso Evropo in namen se ima oklicati
cclo /a papeža, kar pa se v končni fazi ne zgodi. Ta misel je pravzaprav edina, ki
/gradi nekakšno zgodbo, le-ta pa se ponavlja v neskončnost svojih variacij do
konca dela. Na videz (in morda je tudi res tako) imajo ti deli teksta romantičen
/načaj. saj evocirajo tisto plat romantike, ki je svojo senzibilnost usmerjala v
zgodovino, še natančneje prav v srednji vek. kamor je projicirala svojo »emocio-
nalno nezrelost in agresivnost«, če citiramo podnaslov Filipčičevega KuKu-ja.
OpiM take - filipčičevskc - agresivnosti so mestoma zelo lepi. ne patetični, v kar
bi lahko zapadli, naravnost poetični. Opazujemo konjenico, ki se po sivih m
meglenih poljskih pokrajinah giblje proti nasprotniku, čutimo nemirnost in hr-
/anjc konj. negibnost vojščakov in predvsem hladno agresivnost samega vojsko-
vodje. Emila Filipčiča. ki se razbremenjuje s pisanjem. Vmes je tudi nekaj filozo-
IÌJC. razmišljanj o času. ki se ustav i. o izničenju vsega, o dogodkih, ki jih urav na-
v.i m /a/nava le duh brez materije. S tako filozofsko prevleko, ki ne sili v ospre-
dje. marveč bolj ilustrira (kljub paradoksu) dogodke, avtor dosega precej podro-
ben opis bojne, agresivno atmosfere. Ta atmosfera je v določenem smislu ledena
.lil boljo, zmrznjena, saj se noben kontlikt. noben notranji ali zunanji boj ne raz-
vijc do konca, vse ostaja status quo. vse ostaja nezrelo, nedokončano, kislo kot
iicdo/orclo sadje: trpko.
141)
čeprav smo z branjem KuKuja prisiljeni misliti kontrastno, se vseskozi pojavlja
nezrelost, in sicer v vseh fazah dojemanja, v vseh obdobjih življenja in vseh nje-
govih plasteh. Na misel nam pride Goethejea pesem Liebhaber in allen Gestal-
ten (Ljubimec v vseh razvojnih fazah, bi rekli), pri kateri nas naslov nehote spo-
mni na Filipčičevo tavanje iz ene plasti življenja v drugo. Kontrasti so več kot
očitni; iz romantične vizije vseobsegajočega,agresivnega duha, ki pleni in divja,
se oklicuje za papeža in končno celo za boga kreatorja. pademo kmalu v jedro
neke šišenske bande, ki se zbere na privatni zabavi, da bi fukala (namenoma
uporabljam Filipčičev izraz, da bi bolje ponazoril kontrast). In allen Gestalten
ne pozabimo; Filipčičev duh se torej znajde tam. da bi preizkusil svojo nezrelost,
kar mu tudi uspe, saj nikakor ne more spolno občevati, obremenjen z vsemi mo-
gočimi paranojami. Od tam se dejanje spet preseli na mogočna bojišča in čudovi-
te dvore, kjer se Filipčič spopade s čisto romantično ljubeznijo (s primernim
kancem ironije, seveda, kar oslabi efekt) do španske princese, s katero doživlja
fantazijske idile ob nekem jezeru. Če dobro premislimo, niti ne ločimo več tiste
šišenske babnice, pri kateri Filipčič ni mogel izkazati svoje moškosti, od same
španske princese. Ne vemo več, s kom je spal in s kom ni, koga je ljubil in koga
ne. Pomemben je samo duh, ki blodi od ene dogodivščine do druge, z nivoja na
nivo. in se opazuje. Od tod sledi še ena paralela z Goethejem: Emil Filipčič je so-
dobni Wilhelm Meister, ki gre od učnih let preko popotnih do gledališkega po-
slanstva (seveda tu ne mislimo na Bolno nevesto ali Altamiro, ki bi tako poslan-
stvo postavili pod vprašaj). KuKu je potemtakem lahko tudi Bildungsroman so-
dobnega časa. Filipčič seje z njim lotil tako rekoč, le malo prezgodaj, avtobio-
grafije, v kateri zrelo ocenjuje - vsaj implicite - svojo mladostno nezrelost in na-
pihnjenost. V zadnjem delu knjige gre v vojsko, in sicer najbolj kontrastno voj-
sko tisti, ki jo je vodil sam kot nemški cesar: gre odslužit vojaški rok nekam na
jug. Tam se začne njegovo gledališko poslanstvo, saj stalno igra, da bi prišel ven.
Opis te igre je prepričljiv, čeprav po malem dolgočasen (s to temo se spoprime
pri nas skoraj vsakdo, ki piše; gre samo še za tekmo, kdo je bolj umetelno upora-
bil svoj um pri tem. kako je prišel ven). Tu se zabava pomeša z morečim obču-
tjem in knjigo odložimo kar nekam zamaknjeni in utrujeni: tega od nje nismo
pričakovali. Še malo prej nas je zabavala (kar sploh ni mišljeno negativno), na-
enkrat nas potlači. Videti je. da je pri tem. zadnjem delu. Filipčič nekoliko zgre-
šil. Njegov duh se ne opazuje več na adekvaten način glede na prejšnje dele. pre-
šel je tisto mejo atmosferske ciničnosti, ki je potrebna za Bildungsroman take vr-
ste. Verjetno je postal preveč ciničen in grob (mislimo na elektrošoke) ali pa
sploh ni več ciničen. Ta druga v arianta se zdi boljša, kajti očitno je, da na svojo
lastno, doživeto vojsko ne more gledati neprizadeto kot na pompozno jahanje
svoje domišljije na Poljskem ali na impotentnost svoje pozne pubertete. Na ža-
lost je to odklon, ki na v idez že tako razrahljanemu delu jemlje celovitost, ki se
kaže na ravni optike. Filipčič nekajkrat direktno poseže v svoj način pisanja, s
tem da uporabi izrabljen trik: zaloti se pri avtokontroli. razmišlja o tem. kaj je
prav kar napisal, kako bi bilo to mogoče lepše povedati, in zakaj je to storil. Tak
poseg deluje v KuKuju precej nasilno, pretirano izpovedovalsko, za vsako ceno
hoče prodreti v dno svoje pišoče psihe in jo obvladovati, jo precizno opijsati. biti
njen absolutni vodja. Zazdi se nam. da hoče Filipčič prodreti v prostranstva pod-
zavesti. kar pa se zgodi le nekajkrat in še takrat je šibko, utrujeno. Čutiti je na-
141)
por. kl ga jc V lo vložil, slišimo avtorja, ki si govori: »Sel bom do konca, prerij
bom SVOJO dušo in jo osvetlil.« Toda zaman. KuKu s tem ničesar ne pridobi, ni-
česar globljega ni v njem zaradi teh podvigov pripovedovalske tehnike.
Najlaže je. če beremo tekst kot pesmi v prozi in se predajamo polnemu stilu, ne
misleč preveč na vsebino. Stil ni trd in metaforno izčiščen (nikakor ni »metap-
hor-free«). nabit je s podobami in celo barvnimi prispodobami (srebrna žalost),
lepo teče in ohranja kontinuiteto teh pesmi v prozi, včasih nas spravi v odkrit
smeh in tudi dobro voljo.
Skratka: ncpretenciozno. lahkotno delo, ki se bolj ali manj zaveda svojih meja,
jih zvečine nima namena presegati ali premeščati. Filipčič je tak in prav je tako;
berimo KuKu.
141)
PROBLEMI 12, 1985; 262, letnik XXIII
UREDNIŠTVO
Andrej Blatnik, Miran Božovič, Aleš Debeljak, Mladen Dolar, Branko Gradišnik, Milan
Kleč, Peter Kolšek, Miha Kovač. Dušan Mandič, Tomaž Mastnak, Peter Mlakar, Rastko
Močnik, Rado Riha, (v. d. odgovornega in glavnega urednika). Iztok Saksida, Marcel Šte-
fančič jr., Jaša Zlobec, Igor Žagar.
SVET REVIJE
Miha Avanzo, Andrej Blatnik. Mladen Dolar. Miha Kovač. Peter Lovšin, Rastko Močnik,
Braco Rotar, Marko Uršič, Jože Vogrinc, Jaša Zlobec, Slavoj Žižek (delegati sodelavcev);
Pavle Gantar, Valentin Kalan, Duško Kos, Vladimir Kovačič, Lev Kreft, Sonja Lokar, To-
maž Mastnak, Jože Osterman (predsednik). Jure Potokar, Rado Riha (delegati širše družbe-
ne skupnosti).
Sekretar uredništva: Iztok Saksida
Naslov uredništva: LJUBLJANA. Gosposka lO/I
Uradne ure; Torek, od 17. do 19. ure
Četrtek, od 13. do 15. ure
Tekoči račun: 50101-678-17163. z oznako: ZA PROBLEME
Letna naročnina za letnik 1985: 800.00 din. tujinci pak povrnejo nam z dvojno mero
Oblikovanje in tehnična ureditev: Jure Kocbek
Izdajatelj: RK ZSMS, Ljubljana, Dalmatinova 4
Grafična priprava: Simčič Milan
Tisk: Železniška tiskama Ljubljana
Naklada: 1100 izvodov
Cena te številke: 200 din.
Rokopise vrnemo le proti ustrezni, za obe strani sprejemljivi nagradi.
Kulturna skupnost Slovenije podpira revijo denamo, po sklepu republiškega sekretariata
za kulturo in prosveto št. 421-1/74, z dne 14.3.1974, je revija oproščena temeljnega davka
od prometa proizvodov.
Problemi Literatura 12/1985
141)