Št. 27.                                        V Gorici, v torek dne 2. aprila 1907.                         (       Letnik IX-
Izhaja vsaktorek insobotoob
10. uri predpoldno. Akopade na ta daeva
praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane
po pošti prejenuui ali v Gorici na dom
pošiljan celolntnu 10 K, pollntno 5 K in
öetrtletno 2"50K. ProdajasevGorici v to-
bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah,
Jellersitz v Nunskih ulicah in Le-
b a n na Verdijevem tekališču po 8 vin.
GORICA
Uredništvo in upravnistvu  se
nahajata   v   «Narodiii   tiskarni»,
ulica Vetturini h. St. 9.
Dopise je nasloviti na urednišlvo,
oglase in naročnino pa na upravništvo
>Gorice«. Oglasi se raöunijo po petit-
vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po
14 vin., 2-krat po 12 vm., 3-krat po
10 vin. Ako se veÜkrat tiskajo, ra<iu-
nijo se po pogodbi.
IzdajateJj in odgovorni nrednik Anton Bavčar.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio).
Novi volilni red za
deželni zbor goriški.
1.  V seji 16. marca dredložil je de-
želni    odbor   goriški   deželnemu   zboru
načrt   zakona,    po   katerem   naj   bi   se
znatno premenil   sedanji  volilni  red   za
deželni zbor goriški.
2.  V isti seji po ftratki razpravi, ki
je trpela komaj   pol ure,   bil je   predlo-
ženi načrt sprejet potom nujnosti tudi v
drugem čitanju.  To hitro postopanje  bi
pričalo: ali da sta bili slovenska in  ita-
lijanska   stran   zbornice   dogovorjena   v
tej stvari;  ali da sta smatrali to zadevo
za malenkostno in brez večjega pomena;
ali da nista resno vzeli   predlogov,   ka-
tere   sta   tako   bagatelno   in   sumarično
rešili.
3.  Prvo iii niogoče,   ker   dogovora
med slovensko in italijansko   stranko  v
tej stvari sploh  ni   bilo;   drugo   ni   ve-
rojetno,   ker slovenskim poslancem   niti
ni bila dana prilika, da bi stvar temeljito
pretresli; verojetno je torej tretje. Za to
govori po eni strani   vsebina   predlože-
nega načrta,   ki mestoma burke   ugaiija
z volilno pravico, kakor tudi okoliščina,
da iialijanska stran v svoji   celoti je   le
navidezno za razširjenje volilne pravice,
v resnici   jo pa   mrzi.   Po   drugi   strani
slovenska delegacija ni hotela s skrajnimi
sredstvi   pobijati   o č i t n i h   italijanskili
kozlov,   da bi se ji ne očitalo,   da je iz
strankarskih razlogovzaprečila od ninogih
strani zahtevano volilno preosnovo.
4.    Da    italijanski    stranki,    ki   je
načrt zakoua po svoje prikrojila in pred-
ložila ga dež. zboru po dež. odboru, ni
resno   za   preosnovo   volilnega   reda   v
zmislu modernih   zahtev,  je razvidno iz
raznih    njenih   pojavov    in   iz   vsebine
predloženega načrta,  v kateri so  name-
noma sprejeti veliki kozli,   da radi   njih
ali Slovenci zavržejo načrt ali pa vlada.
Slovenci so prepustili vladi to hvaležno
delo.
5.    Predloženi   načrt   ima   pa   tudi
marsikaj   dobrega.    Tako   določa,   da v
skupini veleposestva,   ki   ostane   ločeno
v slovensko in italijansko, kakor do zdaj,
i
bodi v obeli volilnih   okrajih   najmanjši
znesek zemljarine, katero   mora  volivec
! placevati 100 kron; da volitev bodi ne-
posredna in tajna, kar do zdaj ni bilo;
da volišče v slovenskem volilnem okraju i
! bodi Gorica, v italijanskem pa Gradišče. j
; Po   tej   določbi   bi   se  prvič   zakonitim
potom priznalo, da središče slovenskega
dela dežele je Gorica, kar mi od nekdaj
' trdimo,   italijanskega   pa   Gradišče,   kar
priznava vsak pošten Furlan.
t         6. Volilna pravica v skupini kinečkih
občin ostala bi tudi še nadalje omejena
na tiste občinarje, ki imajo volilno  pra-
vico   za   občinske   volitve   v   prvem   in
drugem volilnem   razredu;   a volivci   bi
volili vsak v svoji županiji,  neposredno
in tajno po   glasovnicah,   kar se dozdaj
ni godilo.   Število poslancev iz te   sku-
pine bi se pomnožilo za onega  v  oko-
lici   goriški,   ker   šteje   ta  okraj   največ j
prebivalcev in plačuje največ davka, ter ;
za enega v okraju gradiškem.                  j
7.    Volilna    pravica    trgovske    in
obrtne   zbornice bi ostala  v   bistvu  ne-
premenjena.
8.  V skupini   mest   in trgov   volili
bi tudi  naprej,   kakor do zdaj,   tisti,   ki
volijo   v   občinski  zastop   v   prvem   in
drugem   volilnem   razredu,   ali   ki   pla-
čujejo najmanj 20   K   izravnega   davka;
volil bi   pa   vsakdo  doma   v   svoji  žu- :
paniji,   neposredno   in   tajno.    Na   slo-
venski strani bi prišli   v to   skupiuo   še
Sv. Križ vipavski, Komen, Sežana in Na-
brežina,   ki so do zdaj   volili v  skupini
kmečkih občin.
9.  Navedene volilne skupine bi vo-
lile 23 poslancev.   Ako   doštejemo  nad-
škofa, imamo 24 članov deželnega zbora
goriškega.
10.  Da bi zadostil vsaj v neki meri
zahtevam sedanjega   časa,   ki   upije  po
splošni in enaki volilni pravici, kakoršna
je vsaj deloma uvedena za državni zbor,
sprejel je  deželni odbor v načrt zakona
tako zvano  peto   kurijo   ali   s p 1 o š n o
! v o 1 i v n o skupino, ki naj bi v dveh
: volilnih okrajih volila po tri, torej skupaj
šest poslancev.
Italijanski volivni okraj te skupine .
naj bi obsegal Furlanijo   in  mesto   go-
riško, slovenski volivni okraj pa vse slo-
venske občine v deželi.
11.  Dr.   GregorčiČ  je  predlagal   v
zbornici,   naj se določi   v  splošni   sku-
pini šest volivnih okrajev, približno tako,
kakor za državni   zbor,   da bi vsak  vo-
livni okraj te   skupine   volil   enega   po-
slanca,   pa je  propadel   s svojim   pred-
logom.   Dosegel je le toliko,   da   so   se
slovenskemu volivnemu  okraju  te   sku-
pine priklopile tudi slovenske občine   v
gradiškem glavarstvu,   kakor je  dosegel
poslanec   Bombič,    da   se   je   priklopil
Ločnik v tej skupini italijanskemu okraju.
12.  Italijanski volivni okraj vsplošni
volivni skupini   šteje po uradni štetvi z
dne 31. docembra 1900   domačega pre-
bivalstva 88.600 duš, med temi  Sloven-
cev v goriškem   mestu   5.600,   torej Ita-
lijanov in Furlanov skupaj 83.000, tako
da bi prišel na vsakih 27.700   Italijanov
en poslanec pete skupine.
Slovenski volivni okraj te skupine
šteje pa 137.000 prebivalcev domačinov,
in tedaj pride šele na 43.700 prebivalcev
eden poslanec. Če vzamemo v poštev še
Slovence v goriškem mestu, imamo
skupno število Slovencev 142.600 ali
okroglo 143.000 in približno 48.000
slovenskih prebivalcev za enega po-
slanca.
14.  Očividno   je   ta razdelitev kri-
vična;   vendar   sedanjega razmerja med
skupnim štcvilom slovenskih in italijan-
skili poslancev ne  preminja.   Kakor   so
imeli   Italijani   do  zdaj enega  poslanca
več   nego   Slovenci,   tako   bi   še  dalje
ostalo to razmerje. To razmerjese potom
volivnega reda brez privoljenja od strani
Italijanov ne more premeniti. V tako pri-
voljenje pa zastonj čakamo.   Za sloven-
ske poslance  stoji   torej   stvar tako, da
se morajo vprašati: Ali je pri nepreme-
njenem   razmerju   italijanskili in sloven-
skih poslancev uvesti v volivni   red ne-
katere od volivcev zahtevane premembe
ali ne?
15.  Če je razumljivo, da Italijani po
volivni preosnovi, ki je od njih odvisna
prav toliko,   kolikor   od Slovencev, no-
čejo priti   v   slabši   položaj   glede raz-
merja Slovencev,   se   pa nikakor ne da"
opravičiti, da stvarjajo za splošno sku-
piuo volivne okraje, ki naj volijo po
več kot enega poslanca, namreč po tri.
Ta določba nima več narodnega, ampak
strankarsko ozadje. Liberalna italijanska
stranka, ki ima v meščanstvu in trgov-
stvu svojo glavno oporo, hoče na ta
način zagotoviti si svojo prevlado nad
socialnimi strankami, ki se že oglašajo
pri volitvah in bodo vedno glasnejše,
ter tudi vedno močnejše.
16.  Da bi hoteli Italijani   s  to do-
ločbo nagajati slovenski liberalni stranki,
ni verjetno; kajti liberalizem je interna-
cionalen   in   ne   pozna narodnosti. Dra-
stičen     dokaz    nam   daje    voditelj    te
stranke, ki z glumaško spretnostjo sleče
narodnega   bojevnika   pa   obleče   netii-
škega   ali   laškega  trgovca ter obesi te
svoje   kameleonske   cape   nad   okna in
vrata   svoje   trgovine.   Liberalnemu na-
prednjaku je narodnost le šport, v koli-
kor je sposobna vabiti mu kupce v pro-
dajalnico.
17.  V tern oziru,   da   bi   namreč v
splošni volivni skupini imel vsak posla-
nec svoj poseben volivni okraj in da bi
mesto goriško v tej skupini  tvorilo po-
seben   volivni   okraj,   so   naši poslanci
zgore omenjenim predlogom storilo svojo
:  dolžnost.   Ako   nimajo dvetretjinske ve-
čine v zbornici, niso tega oni krivi.
18.  Morebiti se bo komu   zdela ta
zadeva tako važna, da poreee: Ako ho-
čete uvesti s p 1 o š n o   in   enako   vo-
livno  pravico   vsaj   v mali meri, vsaj v
peti  kuriji, torej uvedite jo tako, da bo
v   tej   skupini   toliko   volivnih okrajev,
kolikor poslancev,   in   da  bodo imeli ti
volivni okraji vsaj priblizno   enako šte-
vilo prebivalcev. Ako ni peta kurija tako
urejena, naj si jo ohrani italijanska go-
spoda v svojem   arhivu.   Peta   kurija v
predloženi   obliki   je spaka kateri treba
zabrauiti pot v ustavno življenje.
19.  Taki argumentaciji   nikakor ne
ugovarjamo,   ampak   pritrjujemo.  Vpra-
šanje je le to: Kdo   naj   zavije   vrat tej
spaki? Ali slovenski poslanci,   katere bi
potem razupivali kot   nazadnjake in so-
vražnike   splošne   volivne   pravice?   ali
visoka   c.   kr.   vlada,   katera   stoji   nad
•                            USTEK.
Mefež.
Povest );rof;i Leva Tolstoj ;i,                       j
(Dalje.)
Janpo je bi!o, da sp peljemo begve
kam in  Vo   uno   jrevozili   še   ("etrt   are, '
siiemo videli že nobenega vrstnega*) ka- ]
menu ve<\                                                  ;
—   No, kaj  roiališ?, *em vprašal zo- .
pet   voinika,   —   ali   pridemo   do   kake
postuje?                                                      i
—  Dj katere? . . .   Nuzaj   ppiderao,  !
»fcdtir se bo hotelo konjem : oni nas pri-
pe!jfjO) vendar   dvomim — še pogubiroo
s» lahko.
—  No, tedaj pa   kar   obrni   nazaj !
senti dejal, — prav zares . . .
—  Torej. ali naj se vrnemo? je po-
Dovil voznik.
—  Da, da, vrnimo se !
Vozmk je spustil vajeti. Konji so
te-kJi hitreje in dasi nisem opazil, da bi
8e vraßali, \endar se je smer vetra spre-
^enila in kmalu so se videli skozi metež
ml'ni. Voznik je postal dobre volje in
8e J© jel razgovarjati.
—  Nekoč   pmo se tudi tako peljali,
P^v^nasprotni  smeri od   te   postaje,   je
*) Vista - .: 1-067 fox.
govoril, — nočevali smo v kopicah sena
; in šele  prtti   jotru   smo  dospeli.   Hvala
Bogu,   da fmo   našli äe le kepice,   sicer ;
I bi bili  popolnoma   zmrznili   —   bilo   je
zelo   mraz.   T«'daj   so   zmrznile   nekoma
noge — tri tedae potem je amrl.
—  A sedaj, glej, ni mraza in vreme
j je tiho, sern dejal, — bi bilo nnogoče po-
; tovati?                                                       j
:           — Da toplo je, toplo, pa sneži. Da '
bi se vrnili? — Da, zdaj se zdi lažje, a ;
sneži tako nriočno. Potovati bi bilo mo-
goče, ko bi bil ta kurjer, in to po nje-
govi volji. Lpjte, brez sale — sede
zmrznete ! Kdo naj potem odgovarja za
Vašo miloyt ?                                             i
ii.
Za nami se začajejo zyoncki ne-
kolikih trojek, ki so se podile arno za
nami. —
—   Knrjerski zvonček,  je dejal  moj
voznik,   —   en    sam    je   tak    na    vsej j
poataji.                                                       j
In res, zvončkov glas pri sprednji
trojki, ki ga je veter razlcčno donaäal
k naro, je bil nenavadno lep : čifet, donee,
bolj nizek in nekoliko žvenketajoč. Kakor
sem zvedel je bila to priljubijena navada
tri zvončki — eden v sredi, z malinovim
gla&om, kskor    pravijo,   in   dva majhna,
vbran» v terco. Zvok te terce in žven-
ketftjoče kvintf, ki je donela v zrako, je
bil nekirn cuden in zelo prijeten v tej
pusti, g nhi etepi.
—  Pošta gre, jf^   rekel moj voznik,
ko nas je doletela prva izmed Ireh trojk.
— Kjo pa jo ceBta?   Kaj je mogoče vo-
ziti ? je krikni! zadnjemu vcznika.   Tcda
ta   je   zakričal   le   na   konje   in   ma ni
odgOToril.
Ko je šinila pošta mi mo nas, je
glas zvončkov kmalu zamrl v vfitru.
Morda je bilo mojeKa voznika »ram.
—   Sefiaj lahko   potajemo.   gospod !
je spregovoril,   —    Ijadje   so   se    pelj&li
mimo, sedaj je sled za njim š« čisto sv-ž.
Jüz sem soglašal z njim, obrnili
smo znova proti vetra in se peljali
naprej po globokem snega. G'edal sem
ob strani na cesto, da ne bi zašli s sledu,
kateri ga so zarisale sami pred nami.
Kaki dve vrsti je bil sied razločen, potem
}( nastala radi meteža le majhna iih-
ravnost pod plaznicami in kmalu že
nisem mogel več razločiti, je !i to sled,
ali samo nameten ogonček snega. Oči
so mi fcitopile, ko sem gledal, kako iz-
ginja sneg enolično pod plaznicami, in
jel sem gledati naravno^t. Tretji vrstni
kamen smo že videli, četrtega pa nikakor
i nismo mogü   yajti.   Kakor   prej   smo se
I vozili zdaj  na«proti vetru, zdaj  po v( tro,
': zdaj na levo, zdaj  na desno in koneöno
: smo prišli do   tf?ga,   da   je   trdil   voznik,
' du fmo žašli na desno,   jaz sern govoril
da na levo, in Aljoäka je dokazova1,   da
se peljemo nazaj. Znova smo obstali ne-
;   kolikokrat, voznik je izmotal svoje dolge
j  noge in sei iskat ceste — pa vsa zaman.
I Tudi jaz sem   zlezel   gledat,   ni li cesta
; to, kar se   mi   je   nejasno   kazalo   pred
! očmi. A jedva sem naredil pet,   šest kj-
' rakov proti vetrn in se   prepričal, da so
bili le   povsod   jednaki,   enoliöni   ogoni
I  snega to, kar sem   videl v don.'isljiji kot
cesto — in   ž«   nisem   videl   v^č   sanij.
> Zakričal   shd :    ,,Voznik !   A'jo^ka !",    a
1 moj glas — ^util   sem,   kHko   mi    ga  je
ujel veter takoj pri oath ter ga odnesel
v hi^u bogvekam pruč od nieue.  Sei sem
tja, kjer so bile   prej — sani  — a nanij
ni bilo, äel sem na desno — tuJi tu nič.
| Natančno se äe spominjam, h kako grom-
kim, presunljivim, že nekolikc» obup»nim
g'asom sem kriknil äe parkrat: „Voznik !"
— in že   je   bil   ta v dveh   korakih pri
meni. Njegova črna   postava z bičem in
ogromno, na stran   poveznjeno   kapo je
vzrastla na mig   pred   manoj. OJvel me
je k sanem.                     (Dalje pride.)
^..hWH*"T"'*"-'" ^*1*1
strankami, katcri se ni bati, da bi se ji
očilalo strankarstvo, od katere se celo
vsestransko pričakuje, da izvrši to
svojo dolžnost ?
20.  Enako tiamero kakor z velikimi
volivnimi   okraji   v   peti kuriji inieli so
italijanski   volivni    reformatory,   ko   so
svoje sedanje iri volivne okraje  v  sku-
pini mest in trgov, namreč:   inesto  go-
riško z dvema poslancema, Gradišče  in
Kormiii z enim poslancem ter Červinjan,
Gradež in Tržič z enim poslancem spo-
jili   v   eden   velik   volivni okraj, ki naj
voli štiri poslance. To je volivni humbug,
ki   naj   vlado prisili, da ne predloži za-
konskega načrta v višje potrjenje.
21.  Naš napredni voditelj je pa za-
nesel v to določbo ost proti Slovencem
ter je takoj udaril ob svoj veliki boben
ter začel kruliti   pesem o narodnem   iz-
dajstvu.   Kolikor je nam znano,   ni  mu
prišlo nikoli na um, da bi  na   podstavi
sedanjega volivnega reda pričakoval slo-
vensko zmago v mestu goriškem za de-
želni   zbor.   Zdaj   pa,  — dasi ostane v
mestu   goriškem   glede  voljenja vse po
starem razun tega, da se ima voliti pis-
meno namesto ustmeno, kakor   do  zdaj
—   pričakuje  tako   zmago,   ako   bi   ne
bila Gorica pridiužena Furlaniji.
22.   Ko   je   dobilo   goriško   mesto
pravico   voliti   za   državni zbor svojega
poslanca na podlagi s p 1 o š n e volivne
pravice, po kateri voli   vsak državljan,
ki je izpolnil 24. leto/četudi je Sloveiiec,
se je očitalo sloveuskim poslancem,   da
so   11 a 1 i j a n o m   darovali en mandat;
zdaj   pa,   ko   naj   voli   v   deželui   zbor
samo tisti, ki je pri občinskih volitvah
volivec v I. ali II. razredu, ali ki plačuje
najmanj dvajset   kron izravnega dav-
ka, ugovarja še, da je odvzet s teni, da
se je Gorica  priklopila   Furlaniji,  S1 o-
vencem upliv na dva mandata  goriš-
kega mesta, kateri upliv,   ako ni še od-
ločilen, mora postati  tak   v  doglednem
času.
23.  Ako bi novi deželni volivni red
hotel uvesti s p 1 o š n o volivno  pravico
tudi   v  skupini   mest   in   trgov, imel bi
tak   ugovor   nekaj   pomena;  ali volivna
pravica v mestih in trgih ostane tudi po
novem volivnem redu omejena, kakor je
bila do zdaj. S p 1 o š n o volivno pravico
uvaja novi volivni red le v   peti   kuriji.
Pri razpravi o volivnili okrajih te kurije
je   dr.   Gregorčič   stavil p r e d 1 o g, da
naj bo Gorica za se volivni okraj. Gla-
sovali so za ta predlog, ako smo dobro
poučeni,   vsi   slovenski   poslanci,  ki so
bili navzoči; pa so propadli, ker so bili
v manjšlni.
24.  Nekateri  pripisujejo tej okoliš-
čini, da je Gorica spojena   s   Furlanijo,
tolik pomen, da bi rajši zavrgli vso pre-
osnovo,  nego   da   bi privolili  v to pre-
membo.   Tak pomen v formalnem oziru
pripisujejo stvari tudi italijanski poslanci,
kateri so prav radi tega   vtaknili   v   za-
konski načrt uesprejemljivo dolocbo, da
radi nje pade vsa prcosnova,   katera se
navidezno stvarja.   Volivna   okraja   pete
kurije in italijanski volivni okraj v sku-
pini   mest   in   trgov  imajo nalogo,   da
prekucuejo   za zdaj   volivno   preosnovo
za deželni  zbor   goriški.  Pokopana   bo,
jiaj občine sklepajo v tern oziru resolu-
cije ali ne.
25.   O   tern,   kako naj bi se pove-
čal upliv slovenskih deželnih poslancev,
govorilo   in   pisalo   se   je   že  marsikaj.
Prvi   pogoj   njihovi   moči   in   uplivu  je
s 1 o g a,   katera   daje   moč   in rast tudi
malim rečem.  Kdor izpodkopuje in ruši
med   poslanci   slogo   in   skupno   delo-
vanje, nima pravice jadikovali   nad   nji-
hovo obnemoglostjo pa nad močjo koni-
paktne italijanske delegacije.
26.  Pa tudi za slučaj složnosti med
poslanci   treba skrbeti, da  se   njih   moč
poveča.Vtem   oziru  je   nekdo pisal ob-
širne članke  ter   naznanjal urbi et orbi,
kaj Slovenci uameravajo v tein oziru sto-
riti;   ustanavljal   je   društva,   katerim je
odkazoval kot  glavno,   skoro edino na-
logo to, da na primereti način povečajo
slovenski upliv v deželnem zboru in de-
želni upravi;  vil   si  je že naprej okolo
čela lovorov   venec   ueminljivih   zaslug,
ki si jih steče v tern oziru;   a zdaj,  ko ;
je vse oneinogočil   s  svojim kokodaka- '
njem, se zaletava v druge   ter jih   dela i
odgovorne za položaj, ki ga je nakopal i
goriškim Slovencem. Boljšega zaveznika
v boju   proti   sloveuski stvari si goriški
Italijaui   ne   mo re jo   ni   misliti, ni želeti
od človeka, ki seje razdor in razpor na
vse strani ter širi po listih nauke, ki so
Slovencem in slovenstvu pogubni.
Za kobariški okraj-
Resolucije,
ki jih jo stavil dež. zboru   posl.   gospod
La pa n j >\
Visoki deželni zbor naj hlagcvcli
skleniti:
I.
I. Da se enkrat skonča os-uienje
kobariške ravani, zaprictjte na podltgi
dež. zakona z dne 27. okt. 1873, šlev.
33. d. z. in uk., stopi nuj deželni odbor
v dogovor z državmmi oblastmi radi re-
vizije in spopolnitve doLčnih načrtov;
2) pooblašca se dul|e dež. odbor,
da izpoaluje od c. k. vlade, da napravi
ista po svojih etrokovnjakih naerte in
stroäkovnifee zastrau regulacije gor. Na-
diže in vravnave njenih hudournikov
v občinah Breginj, Sedlo in Kred ter
naj stavi v prihodnjem zasedanju vis.
dež. zboru predlogo glede pokritja stroä-
kov in izvrsitve teh del.
II.
Visoka c. k. vlada se ponovno po-
zivlje, da vravna in razširi erarsko cesto
K>koüi Kobarid cimpreje in da jo preskrbi
s potrebnimi napravami za nagli odtok
padavin.
Dopisi.
Iz Gabrovice.— Naš liberalni štab
si 8noje pevski zbor pod vodstvom žu-
pana Č. G. Prvi tenorht je po domače
Škof ki je v nedeljo po noöi „pel" po
vasi: rLsharnarja ne! Ampak Streklja!"
Mi pa borno 14. maja rekli: „Laharnarja
ja ! Štreklja pa ne !" Liberalci v na$i ob-
c"ini delajo z vserai sredatvi in z vso silo,
ter groze in žugajo. A mi se ne zmeni-
mo za to ter se ne «traaimo liberalne
bande, ampak bomo 14. maja volili dr.
Petra L^hamarja 1
ski listi to   priliko porabiti,   da   oblatijo
pri Francozih Ilubsburzane.
Kmečki nemiri v Rumuniji.
V Rakegi po vojaki obili polkovnika
Lambersa. Vojažtvo je petdeset kilomt trov
pred Bukareštom untavilo kmeeke eetf,
ki ho korakalo po   mestu.
Baje neti upor med kimti tndi n^-
kaj rasfcih pomorščakov od upornega „Po-
temkina", ki so bili zbežali v Rnmunijo.
Re* je, da je več ruskih anarhistiških
dijafcov šuntalo kmete, eeš, kralj je utnrl,
kraljica pa hoče vbo zemljo razdeliti med
kmet<\
Obe zbornici sta pozvali vlado, naj
uvede cbsedno stanje povsod, kjer je
treba, da se napravi mir. Nato je bilo
zasedanje zaključeno s klici:, Živela Ru-
munska, živel krulj !
DarovL
Polifični pregled.
Vesti o obisku prestolonaslednika
v Berolinu.
„Augsburger-Abendzeitung''  poroča,
da je prestolonablednik obiskal nomškega |
cesarja zato, da utrdi   avstrijsko-nemško
zvezo. Zadnji čas se namreč Angleška na
vbo moč prizabeva   Nemčijo   popolnouia
izolirati. Skoro povsod je to   dosegla, le
Avstrija se   je   npirala.   Gotovi krogi so
delali posebno na to,  da prestolonasled-
nika pridobijo zase proti   Nemčiji.   Zito
da je bil razgovor v Berolinu    potreben.
Sedaj pa da se je vnovič utrdila avstrij-
sko-nemška zveza vkljub   vsem nasprot-
nim intrigam. ThIio nemški list.
Francoski in avstrijski framasoni proti
nadvojvodu Leopoldu in nadvojvodinji
Blanki.
„Zeit" poroeu, da so nameravali
rad.kalni poslanci levice v francoskem
parlbinentu interpelirali G ennuiceau a,
ker sta, prot.-stnemu hhodu proti prega-
njanju katoličanov v Franciji na Danaju
prisostvovala nadvojvoda Leopold Salva-
tor in nadvojvodinja Blanko. Glemence-
au-u se je posrečilo poslance odvrnitiod
to namere ; pač pa je francoski poslanik
na Dunaju zuradi te zadeve protestiral
pri ministru za zunanje zadeve Aeren-
thalu, Aerenthal je izjavil, da bo skrbel,
da se pnhodnjič ne zgodi nikoli več kaj
takega.
Sedaj pa poročajo od k^mpetentne
strani, da vse to ntč res ni in da fVan-
coski poslanik ni interveniral pri Aeren-
thalu. Res ja le ta, da hočejo frarnason-
Za Gregorčičev spornenik:
Ludovik CiZbf jra, trgovec v Tolminu
20 K, Josip Krag^lj, dpkan in (3. kan. v
Tolminu 15 K, Fran O3tan v B >«cu 2
K, Valentin Kragelj, župnik v Podbrdn
10 K, Josip Kos, kapian pri sv. Luciji 5
K, Fran Červ, vikar na Grahovem ob
Bači 10 K.
Vladni svetnik dr. Anton Primožič,
dež. š. nadzornik je postal z Dunaja 533
K, katere so darovali ti-le p. n. gg. in
druStva: dr. Janko Bibnik, sekcijski
svetnik 10 K; Ji«ip Bahovec, viäji rp-
vident 6 K; Fr. Brsljak, p. d. 6 K; Fr.
B jn«č 2 K; Anton Deltes, min s^. svetnik
20 K; dr. Aleksander Fatnr 4 K; Antoa
pi. Globočnik, dež. vladni wvetnik 20 K;
dr. Vladimir pi. G ^bjčnik, minidt. svet-
nik 20 K; Zanut Gerkčov 10 K; Prokop
Graselli, nradnik «. o. banke 10 K; Ivan
He, pol. svetnik 3 K; dr. A. H. 40 K; dr.
A. Jakop'6 dvorni svetnik 10 K; mon?.
Fr. J., župnik 2 K; F. Kaučič 2 K; dr.
Pr. K. 6 K; Karel Laterschek, višji upra-
vitelj ö K; Rudolf Malic, ravn. pri^t. 10
K; R'hird Malnie, dvorni Bvetnik 20 K;
A. M«g. 1 K; F. Miklavčič 2 K; dr. Pod-
pečnik 20 K; dr. A. Povšič, dvorni tajnik
10 K; Jjsip Pr«mern, kont. 4 K; vladni
svetnik dr. A Primožič, dež. š. nadzor-
nik 30 K; AI Rint, pom. kom. pristav
5 K; dr. Klement S^shan, dvorni in «odni
odvetnik 10 K; dr. Fran Skhberne,
nkrajni komc-nr 10 K; J)sip Stritar, pro-
fesor itd. 10 K; Fran Svetič, > zgojitelj
3 K; Mat. Sbrajnar, želez. nadzornik 10 K;
dr. KaroJ Š*vnik, minist, podtajnik 10 K;
dr. Ivo Šabelj, minist, tajnik 20 K; M^tej
Trnovec, dvorni svetnik 20 K; dr. Fran
Vidic, nrednik drž. zakoaika 10 K; dr.
Fran Ž )igar, sekcijski svetnik 20 K; aka-
demično društvo „Slovenijn", čisti pre-
bitek prirejemg* večera 34 K; Zbirka v
druätvu „Zvezda"' 100 K, in sicer sj da-
rovali med drngimi: Jikob Pukl, Dosest.
10 K; Ivan Luzar, višji revid. 5 K; pr^f.
dr. Karol G aser 5 K; prof. dr. Rajko
Nachtigall 5 K; gospodična R. R^bek 4
K; dr. Fr. Gös! 4 K; Leopold Gvetaič 2
K; Janez Turnaževič 2 K.
— Za pot. knjlzlro „Adrlje" je
darovalo žapan^tvo Prvačina 10 K in
župan8tvo Kojsko 20 K.
Srčna hvala !
Hovice.
„Ediiiostit>k smo torej doslej pove-
dali dvoje : 1. da ni imela kot stran-
karski časnik, izhajajoč izven naše
dežele, postaviti se na pristno strankar-
sko j-lališče ene stranke, ko nima stvar-
nih razlogov, da bi ravnanje druge stran-
ke očitno škodovalo naäi narodni stvari;
2. da so jo zavedli v to dopisniki, ki
ouorda „Elinosti sveto prisegajo, da so
nad strankama, ki pa so v resnici pri-
staäi ene stranke «n vneti nasprotniki
druge stranke. Da jo je to naše dcse-
danje stvarno razmotrivanje spravila že
iz duševnega ravnotezja, bi ne bili pri-
čakovali. Ona, kateri se je vidno poznalo,
kako se sili v brzdanju duševDe vskipe-
losti, kako si prizadeva v mirni in rahli
pisavi, tako da so ji nekateri slov. listi
nadevali več ali manj duhovite pridevke,
ona sama je zdaj vskipela, da maha kar
iz sebe po nas s perfidijami, bedaki,
tepci, zlobneži, itd. Kdo bi bil pr čakoval
pri nežni „Eiinosti" tolik» izpremembe!
No, pa mi, ki se v tern žanrumojsterske
„Soče" ne plašimo, ne pobegnemo tudi
pred tržaško „Edinostjo". Z.torej poj-
dimo dalje.
„Za na^ pa, (tako „Eiino-t" 21.
marca !) ko smo imeli izbirati mrj enim
in diugim kandi.lhtom, niso mogle biti
odločilne osebne prednost1, ampak le
vpra^anjp, od katerega kandida-
tanamjepričakovati več na-
rodne odloönoatül1* S tern torej
„Elinost" priznava, da ima dr. Lviharnar
prednosti pred g. Širtkeljm. Prednosti?
In pa še kake prednosli ! Dr. Laharnar,
velenadarjen sin planin, odličnjak na celi
črti svojega šolanja od začetnega Solar-
čk& do uct'iiega doktorj«, bistr iumna gla-
vica, kakor j)h imamo Slovenci le male,
izurjen in izkušen v vseh manipulacijah
našfga političnega uradništva, izkratka:
mož, kateremu ao rojenicw poJožile v
rojstno vibelko neuavadno veliki dar na-
darjenosti, pravi talent ; mož izkušen,
živeč (do novejšega časa) med našim
ljudstvoin na Krasu ter vsled tega po-
znavajoč najbolje potrebe našega Ijud-
stva, za katere potrebe pa zua tudi po-
iskati pravo pot, da se odpravijo ; posla-
nec torej, kateri bi ne delal časti le
Krasu, ampak vsakemu stoinemu rnestu.
Na nasprotni strani pa vidimo g. Štre-
kelja, ki bi bil labko izvrsten posestnik
na deželi in župan, in s tern smo pri
konca. G. Štrekelj ni ne dobro, ne sred-
nje, ampak malo nadarjen. Vsled te svoje
pičle nadarjenowti je prišel pač naj dalje'
kamor je mogel priti: do potovalnega
kmetijskega učitelja. Zx učenje njegova
glava ni bila, komaj je zmagal dva re-
alska razred». Dalje ni šlo. Potem je ho-
dil v tuk. kmetijsko äolo, v katero se
sprejemajo tudi mladeniči, ki so že davno
pozabili, cesar so se naučili v e n o-
r a z r e d n i ljudski soli. To je vse ! S ta-
kimi študijami se izkazujejo tudi usluž-
benci, ne pa urainiki. To so ätudije, ki
ne dosegajo niti jzjbrazbe novodobnega
Ijuddkega učitelja. 0 kaki splošni omiki
se pri takih ätudijah pač ne da mnogo
govoriti. In „Eiinost", ki tako visoko
vihti prapor umike, se tu lepo izneverja
srojemu principn ! — Cö torej to raz-
motrivanje reasumiramo, vidimo : en kan*
didat je dosegel z odliko vrhunec sploäne
izobrazbe (in te je treba pred
vse in državnemu poslancu!)»
drugi ima sploäne izobrazbe toliko, koli-
kor je podaje večrazredna Ijudska sola-
In vendar „Elinost" drugega našerna
ljudbtvu vsiljuje. Ali se ne pravi to, igrati
se z blaginjo našcga Ijudstva!? Ali ni to
pristna samovolja, ki meji že na blaz-
nost 1 ?
Ogorčena „Ediuost". — Oaa piäe:
„Gorica'4 nas upravlja v vse možne
„družbe* in nas po navadi politič-
nih klepetulj (II apostrcfuj« : kako da se
počutimo v taki „družbi"?! Mi smo vse
preveč politično samosvoja individualnost,
da bi si ob tako važnem vprašanju kar
tako od kake „družbe" dajali sug-^rirati
stališče. Naše stališče nasproti kandida-
turi dra. Laharnarja je dano po stvaruib
razlogih in sloni na trdnih naäih pDÜ"
tičnih in narodnih nazorih.
Najprej bodi povedano „Eiinosti"»
da se imenuje klepetulja oni, ki mnogo
govori in prazno govori, brez podlag©-
Naša dotična notica „Družba kričačev i"
l'ßrbarjev" je pa bilo uprta na dejansko
podlago, in sicer na izjavo šempaskeg*
g. župana, ki postavlja grdo na laž „Ei''
nostinega" kandidata g. Štrekelja, katef1
je na volilnem shodu pri Rdbku izjav^'')
da je prišel na vabilo dveh županov, ine^
tema šempaskega. Ta je pa v „Gorici
izjavil, da on (žnpan) o tem nič ne v0>
to je, da je g. Štrekelj volilni shod prl
Rebku „nal'arbal". Pošteno bi bilo od
„Edinosti", da bi bila (ker je že g^voril»
o „drnžbi") svojim öitalcem tudi dejanjfc'
povedala. Ali jim je to zamolčala, ^eI>
„jevsepreveč samosvoja pol1'
tična individualnost"? Zaires kra'
sna „samosvoja individualnosl", ki svO'
jim citateljem prikriva, kar ji ne kaŽ01
Mi imenujemo to „larbanje", in ker )e
„farbal" tudi g. Štrekelj svoje poslusalc0
pri Rebku, zakaj bi mi ne   smeli   spr»f'
ljati oba v eno ,,1>užbo"?   In pa   saj je
pisala „Edinost" sima,   da  je   imela pri
R 'bku svojega sporoceva'ca, ki se je  tadi
na *-h )da v njo imena   zahvaljeval.   Kaj
se torej jozi na nae,  da io   „spravljauio
v vs<» možne drnžbe"?   C^   v enem va-
lilrum okraja kandidujeta dva kandidata,
in če časnik podpira r. v-em ognjem ene-
ga, sm mo psö eči, rajež njim y družbi.
Tako lorej, za nas je to vprašanje reše-
no. Ali na vprašanje, kako   se   počati v
tej družbi, nam ni „Elinost"  ša olgjvo-
rila. Ali pozna „Eiinost" pregovor : Kdor
se enkrat zlaže, tema se ^eč   ne verja-
me? Za volilnega   kandidata   važno pri-
poročilo na   vohlnem   shodu   je   izjava:
Prišel aem na vabilo teh in ten, županov.
Ako si pa tako važna   priporočila z   ne-
resnicj iz^iljuje, potem   ho   obsoja   sam
ker kaže, kuko s predrzno   lahkoho pri-
kriva resnicu tistim, pri katerih išče zan-
panja. Kako lahko  se zgodi, da pride re-
snica o iakib  „rabilib"   na  dan, a kako
oddaljeno naSim očem je   delovanje po-
flancH na Dunajn. Kje je tcrej garancija,
da bo z resnico poshinčeval, kdor z n«-
resnico kandidaje.   Zato Kraševci in Vi-
pavci, ne verujto   takemu   kandidata, ne
verajte njega agitatorjem,   ne verujte niti
„E iinoBti !"  „Farbanjeil pri Rebka je pri-
šlo na dan, B )g ve, koliko ga je skritega
pod stališčem  „E linO3tiu nasproti  kandi-
daturi   dr. Laharnarja,   ki   ni  „dano   po
stvarnih razlogih in sloni   na   p jlitičnih
in narodnih   nazorih", ki    se   menjnjejo,
„kakor kaze !"
Mnogo   groincnja,   malo   dežja.
— Neprostovoljno komicen list je po-
staia „Soca". V bahatem tonn piše gla-
silo političnih klcvnov tamoz vest no, kakor
da bi bili že vsi goriški slovenski man-
dati v njihovem žepa. Propad ob«ta vaem
našim kandidatom. Se že še dobe kake
preproste, lakkoverne, dobre daše, ki
jim imponira taka pisava in ji verujejo.
Mi pa ae nasmahnemo, ko čitamo izrod-
ke klovnske dohovitosti in furbarije ker
vemo, da to kričanje poinenja veliko
slabost. Tako so delali že pri vsakih vo-
litvah, da bi dali pogama sebi in ga
vzeli nam. Tako tadi danes. Pa s tern
vpitjem se ne bodo rošili — potopa. Li-
beralni prvak, ki bi bil imel kandidirati
na liberaini podlagi, je sam izjavil, da
za vse liberalne mandate ne da groša.
Da liberalcem prede, kaže že dej-
stvo, kako strašno pobožne in dobre kri-
stjane se deiajo sedaj ob volitvah; po-
polnoma so zatajili sebe, svojo preleklost,
svoje ime in svoj program. Lepa stranka
to ! — Vjeti hočejo z raznirni manevri
kaj kalinov. A tadi to jih ne bo rešilo!
V svoji Kricavi bahatosti so podobni možu,
ki je šel skozi gozd in si je s kričanjem
preganjal sitrah in si delal korajžo. Z*to na
delo, da bo zmaga lepša!
Slovciiskl kandidat za Maribor.
Mariborski Slovenci postavijo v Mari-
boru svojega kandidata. Stali si bodo
torej štirje kandidati nasproti: vsenemški
socialnodemokraški, nemški krščanski
socialec in Slovenec.
—  Poročil  so   je   danes   g.   Saša
Šantel, slikar in nam. gl. ueiteij na c.
kr.   učiteljuču    v    Koprn   z   g spcdično
Ražo Sever v Ljubljani.
Biio srečiui 1
'— Aretu\ain sj bili v torek dne
26. marca zakonaka Anton ŠkerJj, čuvaj
mizarbke zadruge v Solkanu za K 60.—.
O»taia dva pa tta krhdia les pri M>zarski
zadrugi, in uu državui pckstaji. Na njih
domn »o našli cb preiakavi 27 kusov
iesa katerfgu ho konfiiCirali, iu ahrauilt
pri solkauskern županu.
—  Nesreča gv   tovarui. — V   to-
varni v Ajdovščini so našli pri nekem
stroju ranjenega na rokab in prsih na
tleh 60-letnega delavca Andreja Bitiča.
Nazavestnega so prepeljali v bolnica.
—  Majski avanzina v armadi. —
Pripravljnvuö dela za povisanje v maju
8o v polnem tekn, toda čnjejo se glasovi,
da ^e ne utegnejo izpolniti v^e na<ie, ki
bo jih staviii od raznib strain. Mnogo
nanovo nstanovljenih meat bode uvede-
öih šele potem, ko jih odobri parlament.
40 polkovnikuv bode poviäanih v gene-
ralne majorje. Te velike izpremembe so
v zvfzi z izpremembami na najviäjih
mestib v armadi.
—    LnžUI   izzi\a^l   so   na   veliko |
nedeljo provzročili v Št. Petru velik pre- '
tep. Bili so najprvo v neki gostilni, kjer
so   razbili   pohištvo.   Potem  so šli ven,
kjer so na cesti vpili in izzivali   Napadli
so tudi nekega biciklista. Med ljudstvom
in slovenskimi   izletniki  je   nastalo radi
tega veliko razburjenje.   Radi   nasilnosti
je bil v nedeljo zvečer aretiran en laški
izzivač, v pondeljek pa dva.
—  Oakrba vojaskih udov iu sirot.
—  Glede na voja^ke udove in   sirote sw
cd prvf'ga 1907 nadalje udove in   sirote
pravico do one aprila nadalje določa, da
jmajo od 31. marca   preskrbine,   ki   gre
rajnikn po naslovu in aarži  ter značaja.
Naslov   sam   ne ^npravičaje   preskrbine
višje   žarže.   UJovatn onih   šarž stov,   ki
se jim ie podeiil   značaj in    naslov   vi$ji
šarš:. UJov.e, ki imajo pravico   do   f)0 '/0
dcklado k penziji, dobe tadi   djktado   v
višini   nove   pokojniae.   Dosedanjo   pre-
fekrbnino udov    nadomeste   nove   pokoj-
nine. Co  bodo   nove   penzije   presegale
do8edanje penzije se nakaže viäji znesek
kot milottaa doklada.
—  KršOauski öocialci v Trstu. —
V Trstu ae je \ rail zaupni  bhjd kr^öan-
hko-socialne   stranke,   katerema  je   pri-
soi-tuval kot odposlanec tlunajskega stran-
karskega vodstva dr. Weiskirchner. Oital
je v Trstu dva   dm, da btjpi v   te^nejso
zvezo z voditelji tržaškib  krš^anskih so-
cialcev, obenem pa so so   vriila   posve-
tovanja o ninogih   gospodarskih   vpraša-
njib, ki «e ticejo   Tratu   in   Pnmorskeg»
in    naj    tvorijo     program      kandidatov.
Stranka se bo   udeležiia   volivnega   boja
in za cixsu. vclitev izdajala   avoj časopis.
— Boj H bamomorilcein   v   vodi.
—   V CaJju si   je   botel   neki   kleparski
pomocuik raüi „nearečne ijubeznr  kon-
uati iivljenje. SüociI je  v   Vuglajno.   Po
cesti je aiucajao prišel raznaža ec Vrečer,
Ki je skocil   za   bttinomorilceui   v   vodu,
kjer se  je   razvil   med   kloparskim   po-
močaikom in  raznaäalcoiu   doj   na   živ-
ijerije in amrt. Malü je   manjkalo, da po-
mocnik in   rti4uasalca   putopil,   a   mocüi
raznasttlec je koiično ia   zmttgal in reSU
lz vode pouiocnika iu a«be.
— Tržaški dtželui  zbor. Tržaško
deželnozburaKu   zaaedauje Do zakljucoao
ö. öpriia.
—   Nov . dlok   liaučnega   miui-
sterstva. — iMaucno miaiaterdivo jo od-
redilo, da so simejo   vrsiti   sprejemni   iz-
piti na uciieljiscih ne samojeseni, ampak
že poleti pred ietom, v katerem se izvrai
sprüjeiiij.kar je Lud* že na aredujib šolah
v navadi. S tem je občinatvu gotovo Zj.o
ustreženo.
—  Pasijunskc igre. — Kristasovo
trpljenje je ua Veliki tedea predatuvljalo
na   Dnnaju    društvo    kršeanskib   česfcih
delavcev.
—  Za telefonflkc  naročnike. —
Ker so re razni telcfmski naročniki pri -
tožili proti štetju klicov I. 1906, sklenilo
je c. kr. trgovsko minister^tvo, da podeli
onim telefjnskim naroönikom, katen se
po omenjenem stetju čntijo oškodovh.ne,
pravico, da lahko sumi doloöijo, v kateri
izmed tariiaih razredc»v A B G in D naj
se nvrste njibove postaje. G. kr. poštno
in brzojavno ravnateljstvo poslalo bo te-
daj v kratkem naroönikom poötnine pro-
sto dopisnico, s katero imajo le-ti tarisne
razrede katere ao za njihove postajesumi
izbrali, naznaniti najpoznejo do 30. aprila
t. 1. c. kr. poštnemu in brzojavnemn rav-
nateljstvu.
—  Šest uovih kardinalov. Sv. oče
bode imenoval v tajnem konzistoriju 15.
aprila   in   v   javnem in temu  sledečem
tajnem konzistoriju 18. aprila šest novih
kardinalov,    od    katerih    bodo  navzoči
prejeli    kardinalski    klobuk    v   drugem
javnem   konzistoriju   takoj,   ostali pa s
predpisanimi ceremouijami.  Novi kardi-
nali so: 1. Aristides   Cavallari, 2. Bene-
dikt   Lorenzelli,   bil   je   rektor   češkega
kolegija,   3.   Peter  Maffi, 4. Aleksander
Lualdi,   5.   Deziderij   Mercier, 6. Aristid
Rinaldini.  Po   narodnost  so razen Mer-
cierja vsi Italijani.
—  Delavske razm^ro v Bo^ni in
Ilorccgovmi.   V tovarnah v Zavidoviču
in Zenici raste nezadovoljstvo   med de-
lavci.   Delodajalci   so    opustili    mnogo
•tujili delavcev, ki sedaj odhajajo. Straža
v obeh meslih je pomnožena.
Drušfva.
dr TrgiMslio in obrtao drustvo
za Güi'isko je prin-dilo pr^tfiklo soboto
zveeer v Jljtelu pri Z atom J lenu" pri-
jateljski sestanek, združen z zakljuökom
prvega knjigovod^kega tečaja, katerega
je društvo priredilo letoänjo zirn) pod
vodstvom g. favnatelja Bijc«.
G)sp. predsednik Medved jci po-
zdravil navzo^e,  ter izruzil   svojo   zado-
voljnost nad tako številno udeležbo, kar
je smatral za dokaz, da navzoči odobra-
vajo društveno delovanje. Povdarjal je,
da z veseljem opazuje kako slov. trgo-
vina in obrt sicer polagoma, a staino
pridobiva vedno več tal v Gorici.
Pozivlje trg. naraäcaj, kteri je v
nekaj letib narastel od 5 slovenskih
trgovskih pomočnikov že nad 30 po šte-
vilu, naj si izpopolnijo svoje znanje, da
mogel dobro oborožen z aspehom stopiti
v boj za obstanek.
Drnätveni tajnik g. Kopaö, je pov-
darjal, da z rapidno rastoöim trgovskim
naraščajem istodobno raüe potreba skrbeti
za izobrazbo is tega. Ker se dosedaj na
to stran od merodajnih krogov ni ozirala
je društvo smatralo za najno potrebo,
da priöne samo izvrščevati najvažnejšo
točko ,svojih pravil, ter s tem opozoriti
na potrebo trgovske sole one ki so
dolžni zato skrbeti. Dalje je omenjal, da
so vdeleženci poduka s tako obilnim
obiskom dokazali, da so umeli zajedno z
druätvom važnost podaka v prepotrebnem
knjigovodstvu. Oglasilo se jih je toliko,
da ni bilo mogoče vsih sprejeti. Navda-
š<3val je navzoče za nadaljno izobrazbo
na temoljn, ki so si ga s tem tečajem
postavili.
Zahvalivši se v imena učencev in
draštva vsi in, ki so v to pripomogli in
društva omogočili to prireditev, toliko
draštvn „Šolski Dom" kakor gospodn
rav. Biijcu za požrtvovalni poduk. V
irnenu učenk se je zahvalila gospodična
Stich gospodn učitelju in društvu, da je
dovolila tudi njim pristop k poduku.
Gospod Repenšek se je zahvalil gospoda
ačitelja Bajca v imenu uöencev in na-
g'aäajoc, da mu bodo isti še le takrat
vedli prav ceniti n]egove nauke, ko bodo
iste kot samostojni podjelniki praktično
vporabljali. Uöenci so izročili po depu-
taciji svojemu učitelju v znak hvaležnosti
trajen spominek. Tako nam je le prehitro
minul prijetni večer v domači dtužbi,
Književnosf ¦ umelnosf.
" Ddiii in Svet. — Iz^la je 4. šte-
vilka „Dom in S?eta", ki pnnaäa sledečo
zanimivo vsebino: Gregorčičeveme spo-
mino. Prolog k „Gregorčičevemu večera"
kat)liških draštov, dne 10. m»rca. Z ož 1
dr. Mih. Opeka ; Pod svobodnim solncem.
Povest davnih dedov. — Spisal Fr. S.
Finžg«ir. Druga knjigd. (Daljc); Pomladni
žarki. Zložil Ant. M^dved ; Kamnjenjcc
in H )tin. Potopisna črtica. — Spisal L.
L »uard. (Konec); Ptička-ljubav. ZloŽil
Z/onimir Zndnji «vojega roda. Hamoreska
— Spisal Jänko Makar; Na pot! Zložil
Griša; Svetovni jeiik. Sestavil K. A.;
Kmetiška. Z ožil Mirijan ; Hčerke trenotka.
Na „Gregorčičevem večeru" katoliških
društev, 10. marca, predaval F. S. Fin-
žgar; Večerne rože. Zložil Griša; Pod
oljko in lavorom. Zipiski iz aolnčne
Italje. -— Spiaal dr, E. Lampe. (Limpe);
Sünänja. Črtica. — Spisala L^a Fatur ;
Književnost; Metelkova antologija. Po-
roea dr. E Lampe; To in ono ; Šab. pri-
reja A. jUršiov — S!ike: Žilostna Mati
božja. Janez Sabic; Mjruarji z rešilnim
čolnom na viharnem morju ; G^rkev sv.
Trojice v Kamnjentca. Fot. L. Lonard;
B agoalovljenje kazaške vojske prf»d od-
hodom na vojsko proti Japonski ; Na lov.
S<\ Jovanovič ; V tivolskem parkn v
Ljubljani ; Žrelo ognjenika Vezuva ; Pj-
gled na Pompeji z Vezavom; Atene :
Pogled na Akropolo s F lipspoälceS* griča;
Rudjer Josip Buškovič D. J.
med kmečkimi delavc'. S^stradani kmečki
poHli in manjši najemniki zahtevajo od
oderuških veleposestnikov povišanje rae-
zde, znižanje najemßine in hočejo za-
braniti najem delavcev iz tujine. V Beski
so izbruhnili nenrvri, vsled česar je odžel
tja en baUljon 70. pehitnegžipolka.
Somišljeniki, pozor t
Opozarjamo somišljenike, da naj pa-
zijo na volivne imenike. Volivni imeniki
rnorajo   biti    razpoloženi v občinski   pi-
! sarni  14 dn i ! lmenike   je   možno vpo-
I gledati vsak dan ob tistih urah, ki jih
j določi okr. gtavarstvo   in   ki   se   morajo
J javno    mzgiasiti.   Somišljenike   prosimo,
[ naj natančno pazijo, ča so vsi naši vo-
livci   z*piHHni   pravilno   v   volivnem
imenika ali če ni zapisan kdo,   ki nima
volivne pravice.  Ziper   vsako   nepravil-
cost naj se takoj vloži reklamacija.
Reklamacije je vložiti pismeno ali
ustmeno v vsakem sluöaja posebej. Pr<i-
vico reklamirati ima tudi za drnge vsak-
do, ki ima v dotičnem vol. okraja vo-
livno pravico. (Tedaj n. pr. volivec go-
riškega mesta nirna pravice reklamirati
za volivca v kaki obömi goriške okolic^,
pač pa volivec iz Mirna za volivja v
Renčah).
Volivni imenik v G^rici je razpolo-
žen od 23. marca do 6. aprila.
Doižnosl naäih zaupnikov je, da so
v teh 14 dneh neumorno na dela. Ako
storimo tadi v tem ozira vsi svojo dolž-
nost, gitovo ne izostane aspeh 1
Morobitna p3jasnila  raievotje   daje
naše aredništvo
Na delo
Ivan Kravos
priporoča svojo
Isedlarsko delavnic o
v Gorici
na Korjiju t. 11.
Slovanski svef.
bI Slika Ko&fjuckega. — Pruika
vladn je zaplenila koledar, v katerem je
naslikan Tadej Koščjucko na konju.
Opravičila je svoje dejanje s tem, da bi
slika lahko Poljake pripravila do upora
in nasiljH proti Prasom.
p| Češki vojaki zoper „Wacht
am IllnNii". — Poveljniätvo, oziroma
častmki 17. lovskega jbataljona v Jaden-
burga na Štajerskem h )čejo kakor ysi
okolnosti kažejo, hnjskhti zoper avstrijako
vlado, zakaj ne If» v vojašnici ampak
tucii na glavnem trgu zapovednjejo vo-
jafiki godbi svirati v vsenemä^o himno
„Wtcht am Rhein". Č^ški vojaki 17. ba-
taljona eo poslali češkema lista „Pozor"
pismo, v katerem javno vprašajo, ali je
dovoljono, da bi bili provoc.rani od c. in
kr. vojaške godbe, ki svira nemako himno
H koncn pisma pravijo: „Mi Kino prisegli
in dozdaj tudi služ ma av^trijskema ce-
j«Hrju, a ne pruskemu ! Caško moštvo
17. lovskega batalj^na proteatira zoper
tnkšno ravnanje in zahtevn, da ceäko
občinstvo povzroči ta slučaj Btrogo
preiskovati".
si A^raruo ^ihanje na Hrvažko-
SlavoUHkem. — V Mirmij*ki provinciji
v Slavoniji se je pojavilo močno gibanjo
Ivan Bednarik
{»riporoea svojo
knjicjoveznico
v Oorici
alica   Vetturini  St.   3.
ii
NSRODNh TISKflRNf)"
: : ft Ecrici, ulica Vetturini št. 9:::
je prcskrbljena z povsem novi mi
črkami, okniski in finim papirjem, j
%e ter more prevzeti vsa v ti- -f|Ä
?$¦&. skillsko stroko spa- ,.-''''-;^
^r«^r?A       dajoča dela       r{
TISKA:
„Gorieo* oo
Vabila oooo
BroŠure ooo
Diplome oo
Pobotnice o
Sprejemiiice
Plakate ooo
itd. i(d.
oo „Pr. list"
oooo Cenike
ooo Račune
oo Vizitnice
o Rač.sklepe
Jedilne liste
ooo litikete
itd. itd.
Zagotavlja točne in stiokovno pravilne izvr-
šitve v moderni in okusni obliki od na-
vadnega enobarvnega do finega vcčbarvnega
tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji
......    nikake konkurence    ......
MUHE
čevljar
v Semeniški uiici  1
v iiJorici
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za Kospe in gospodo.
Naročila se izvršuje hitro.
Krojaški mojster
V Gorici, pod Kostanjevico št. 10,
se pripoloča slavnemu obciinstvu in Gč. duhovščiiu
v mostu in na dežoli za obila narbčila. Posebuo
se priporoea za izdelovanje talarjev.
Izvrstno pccivo
priporoča spoštovanim meščanom iti okoličanom
pekovski rnojster
3ÜK0E BRRTUŽ
v Gorici Šolska uliea št. O.
V zalogi ima in prodaja moko prve vrste
iz  Majdičevega mlina.
Peter Lukman
krojažki mojster
v Gorici — ulica sv. Antona 1  — v Gorici
naznanjn, da inia clobro urcjcno krojačnico, ter
so sl. občinslvu v rnostu in na dcžcli priporoča
za rnnogobrojna naročila.
Fani Drašček,
zaloga šivalnih strojev
Gorica, Stolna ulica hi, št 2.
Prodaja-
^troje tudi
na leden
sk<- ali
mesečne
oboroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn ter
najboljše
kakovosti.
Priporoča
se    slav.
občinstvu.
Delniška družba
združenih pivoüarn Žalecin Lašhitrg
priporoča svoje izborilO pivo
v sodcih in v steklenicah.
Zalogii v Gorici na Ivoriui st. 13.
SENO Nil PROOfl]!
Dobro konjsko seno, kakor tudi prešano slanio
imam na i>ro<I«j'in pošiljam po železnici na vse kraje.
Seno prodajam tudi v Gorici in sicer sledečim gospodom:
Francelu Kavčič, Alfredu Bozzini, Willatu, Antonu Orzanu
in Otonu Lenassiju v Solkanu. Vsakdo, ki želi od mene
seno kupili, se lahko pri omenjenih trgovskih tvrdkah
informira, kako seno imam. Da je moje seno izvrstno,
priča tudi to, da zalagam s senom vojaško oddajo v
Celju, Ptuju, Mariboru, Gradcu in Trstu, lansko lclo'tudi
v Gorici. Postrežba po^tena, cene zmerne.
ADAM KINZL,
Št. Jurij   ob  južni   železnici,
NA ŠTAJERSKEM-
Pogovor v puščavi.
Hnmid : Indijanski trgovci mi iionujajo prav   s'abo cene z;i moje kokosove orebe. Kaj mi
svotuješ ti ?
Manser: Jaz pošiljam moje pridelkc v Aussip,   v   tovarno   proizvajalnc   masti   „Ceres";
ki po visoki ceni kupujc moje sveže kokosove orehe.
f^umm^Wtmf\     rcdilna mast ni nikak suro^at; ta. rediIna   mast je  odina,   ki
M ^ I     B"B 1^^.^     se pioizvaja v posebnih tovarnah iz kokosovih orehov.
I      ¦¦ U ¦¦ ^L               Razpisali smo konkurz 15.000 K za najboljšc spričcvalo, ki
^J^^B I ^^^^J     dokažo, da so se z niastjo „deros" zabelila razna jcdila. Nagra-
^^**" ¦¦¦^^     de boHo podeljenc po stropi kontroli in imona olxhirovancev bodo
v listih objavljena  Pri vsakem boljaom trpovcu hü dobi polruhna
pojasnila. Vsaka gospodinja lahko rellektira na najrrado, kajti  samo poskuša naj zabcliti z
mastjo „Geros" namesto s ct'in dnigim.
Tovarna masti „Ceres" na Labi.
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Sol. DomaM
,CeritFaIna posojiluiea'
registrovana zadruga v (Joriei, uliea Yctturiixi št. 9.
Posojuje svojim članom  od 1. novembra 1905
na mesBčno odplačilo y petih Ictiti
in sicer v obrokih,   ki   znašajo  z   obrestmi   vred,   za   vsakih
100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907
na menicB po 6°|OI na vhnjizbo po 51 ,"„
Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.              *
¦  «                ._                 _  _                a_                ^m                ^^—                ^ ^                AA         ^       ^     j^ m  « ft
„Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta st. 19. (Medjatova hiša)
zavamje
1. proti požiiriii škodi vsakovrstim poslopja, zvonove, pre-
mienine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in :3. za
življenje oziroma doživetje in proti nezgodam
Edina domača  slovenska zavarovalnica!