Zgodovinski spominki za prosto slovensko Ijudstvo. Spisal Davoria Trstenjak. VIH. Svetlobrado. To ime jeneskončno važao za slovenskegajeziko-in zgodovinoslovca. V bukvab Diplomat. Scr. Duc. Styr I. 7—8. se bere, da je 13. februarja 960. cesar Otto I. na prošajo vojvode Heinriha, njegove matere Judithe in frižinskega škofa Abrahama dubovniku Dietpertu v županiji: Horvati (Nemci 80 ime popačili v: Crawati) daroval kraljevska posestva. Ta župaaija je ležala v gornjem Štajerju v lubniški (Leoben) dekaniji, še daaas stoji taai crkva sv. Jurja (St. Georgea in Kraubath). Škof Abraham v Friziagu aa Bavarskem je za Slovence, ker je njegova skofija segala do školje Loke na Kraajskem lepo skrbel, in dal v alovenski jezik več molitev prestaviti. *) Poseatvo, ktero je duhovea Dietpert dobil, je ležalo med gorami Korostol (Nemci so pisali: koro ztu-Felseastuhle Felseathron), Kopir (primeri: Kopa, Kopla, imeaaplanin na Pohorju, popoborski: kapa), ia od verhuaca brega S ve tlobrado (Nemci so pisali: Zwetlobrado) do marofa : Polhšiše (Nemci so popačili ime v: Bulchsisse). Svetlobrado poaienja to, kar: svetlo brdo, avetli breg. Tako sopet imamo dokaz, da še 80 Ieta 960. Sloveaci po gorajem Štajerju8taaovali;lepo mesto Lubao (Liubaaa, Liubaa, Leobea) to je mesto med lubi, lobi staroslov. breg, gora, poslavili. (Konec priliodnjič.)*) Pozneje so nemški škofje malo za Slovence skrbeli, po nemškem pred trdimi Slovenci predgali, celo v novejših časih, spomnite se na Zangerla in Rauscheija. Vredništvo.