125. številka. Trst, v solmto Ki. julija 1SDS. Tečaj XXIII „Edinost" izhaja dvakrat na (lan. razun nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. Narodnimi znaša: Obe izdanji na leto . . . g!d. 21*— Za »amo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta,četrt leta in na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. S70. 4 nvč. V edinosti Je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, oumrtnire in javne zahvale, domači ofrlasi itd se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Hokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upmvnMtvn. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. ! - t'rednistro in tiskarna se nahajata, ulici t'arintia Stv. 1 '2. I praviiištvo. «id-prnvništvo in sprejenianjc inseratov v ulici Molin piccolo Stv. II. uadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Novejše vesti. Madrid 1 5. Vojni minister so jo izjavil proti temu, dii bi hc Španska odrekla Portorieu. »W-York 15. Po poročilih generalu Shaf-terja /naša Število v Santiago de Cuba ujetih Spancev 12 iu kolodvor so jo spremili cesar, nadvojvoda Fran Sal-vator in nadvojvodinja Marija Valerija. Kriza v italijanski! občina! istrski i. Poreška »Istr i a« prinaša v svoji zadnji številki članek, ki nas je osupnil po svoji — odkritosrčnosti. Znano je sicer; mi trdimo tako že davno, davno, in vrabci po vseh strehah čivkajo že — o korupciji, ki vlada po italijanskih občinah Istre; ali temu se nismo nadejali, da se jame ke-daj oglašati tudi vest italijanske stranke in da prisili glasilo te stranko, da eelrt na uvodnem mestu in nenavadno odkritosrčnostjo prizna svojo — sramoto. Toda o tem prihodnjič. Za danes priporočamo našim čitateljem v pazno čitanje nastopna izvajanja poreške »I stri e« o korupciji na upravah italijanskih občin po Istri. Rečena izvajanja se glase: No malo nas navdaja čut neko pikre žalosti, ko opazujemo nekaj časa sem — da, preveč časa sem — neko tužno stanje v naših občinah, ki se povekšuje in razširja čedalje bolj. Zlostanje je, istina Bog, še omejeno ter se je sme smatrati izredno; toda, da so kolikor toliko nadaljuje tom korakom, bojimo so, da posamični slučaji postanejo epidemični. Da je v mnogih krajih težko ustanoviti občinska zastopstva in starešinstva; da so večino v teh zastopstvih negotove, nestalne, omahljive; da se iz tega porajajo pogostoma krize, radi katerih se mora začasno zaustavljati delovanje zastopstev ter nadomeščati jo s provizorično upravo: to so vsekakor žalostni znaki, ki pričajo o jako nevarnem položaju, vsaj za bodočnost. Nočemo se spuščati v podrobnosti, da no zaidemo preveč na široko, da ne rečemo tudi, da zameden in različen predmet ne bi bil pripraven za izvajanja isto vrsto, toda nedvomno je, da, ako bodo nadaljevali ti odnošaji tem korakom, privedemo še precejšen del našo dežele v kratkem času <1 o gotovo pogibelji. Vprašanje je torej jako resno, tako, da si ne moremo misliti važnejšega. Kajti tu ne gro za hipna nesoglasja, ki se dajo odstraniti sčasoma, tu gre za obstanek frakcij naše stranke, ki so na tak način kompromituje ter se slabi č o d al j o b o 1 j. Lahko je trditi, da morebitne neslo/,nosti in nerodnosti v občinah ne morejo biti na škodo stanovitnosti in trdnosti narodne ideje; toda vrste se rahljajo, javno upravo, in oni, ki jih vodijo, prihajajo v zli glas, ter so s tem ponuja nasprotnikom orožje v roke, da razkrivajo našo nezmožnost, ako celo ne nastajajo dvomi o našem poštenju. Kdo no vo sicer, da mnoge naših občin so z uemalimi napori ter velikimi žrtvami vzdržujejo za stvar naše stranke ter da je odvisno prav od naše složnosti, od naše vestnosti v upravljanju, našega takta ter onega duha umestne društveno popustljivosti in ravnodušnosti, da se vzdržimo?! Cc nam nedostaje jedne ali druge teli lastnosti, ni-li popolnoma jasno, da mi brusimo orožje našim sovražnikom V Nedvomno je dalje, da ini živimo v dobi, v kateri se nalagajo vsem in vsakemu mnoge in težke žrtve, ne samo denarno, temveč tudi žrtve na račun samoljubja in saniozatajevanja. Kjer ni istih, je zastonj sklicevati se na našo omiko, na našo prastaro kulturo (»avita eoltura«), na našo zgodovinsko minolost. Tu treba možkega govora, a no ženskega besedičenja in prazne baharije. — Pa kako misli si lahko stvorijo — ne mislimo sicer onih, ki zmirom in vedno pazijo izbuljenimi očmi, da pribijejo naše pogreško ter jih izkoriščajo oh ugodni priliki —, ampak prav naši somišljeniki, kadar či-tajo vsako toliko po časnikih — kakor se je žu-libog godilo v zadnjem času — tu, da se je vsled nesložnosti odpovedal del zastopstva; tam, da ni moč najti oseb, ki bi bilo zmožne predstavljati ek-sekutivno moč; nadalje, da se javljajo neredi v upravi; potem, da so so sklenili nepremišljeni in sramotilni dogovori, in zopet, da se obžalujejo drzna razmetavanja in pogibeljna zapravljanja itd. in je vse to pisano na način, da človeku prihaja tesno pri srcu in vzbuja strah, da taki odnošaji utegnejo postati osodcpolni! Vso te težave treba, da nehajo. Morda se bode oporekalo, da ni prav, da se take neprilike raznašajo v javnost; toda še bolj nevarno je po našem menenju, vstvarjati stanje, ki je znano vsakomur in o katerem vsakdo govori brez prikrivanja. Treba ustaviti zlo, da se ne razširi ; kajti tu ni na kocki samo obstanek naših občin, ampak ime, kakor smo rekli, vse naše stranke. Ne vemo, da-li bi bilo umestno zahtevati posebnih ukrepov od strani našega deželnega zastopa : nedvomno pa je, da bi se morali naši poslanci posebno skrbjo pečati s to stvarjo. Politični pregled. K položaju. O vspehu razgovorov mini-sterskega predsednika grofa Thuna z zastopniki liberalnega veloposestva se jo izdala nastopna izjava : »Zbrani odposlanci ustavovernega veloposestva so pripoznali na podlagi skrbnega premotrenja ukupnoga položenja politiškega, da je za zopetno uvođenje urejenih parlamentariških in drž. odnošajov predpogoj ta, da so čim prej odpravijo jezikovno naredbe. Na podlagi zdrelega proučenja predloženih jim temeljnih črt so pripoznali odposlanci, da se je potrudil ministerski predsednik, da bi v svojih predlogih podal opornih točok za meritorično razpravo, izjavili pa so vrst«) tehtnih prigovorov proti temeljnim potezam, katere so čuli. Izjavili so, da je neizogibno potrebno, da so temeljne črte temeljito predelajo tudi v glavnih točkah, ker v njih sedanji obliki — kakor sodijo odposlanci - niso sposobne, da bi služile v podlago odgovarjajočemu jezikovnemu načrtu. Odposlanci so izjavili prepričanje, da je potrebno v interesu države, v očigled temu, da položenje postaja vedno bolj preteče, da so nadaljujejo prizadevanja v to, da pridemo do sporazum ljenja in tako do notranjega miru.« V tej izjavi vidimo na prvi pogled, da so gospodje imeli jedno oko obrneno v nemški tabor, drugo pa proti ministerskemu predsedniku. Delali so poklone na dve strani. S tem, da so povdarjali potrebo, da so odpravijo jezikovne naredbi* ter da se predelajo predlogi grofa Thuna — seveda N'emoein v prilog —, so se postavili na stališče nemških skupin; s tem pa, da so pri pozna vul i dobro namene grofa Thuna in potrebo, da so nadaljujejo prizadevanja za mir, so povedali zopet, da so zapustili dosedanje nemško stališče stroge negacijo — ob-strukoije za vsako cono. Iz kratka: govore to in ono proti temu in onemu, ali »ne« si vendar niso upali, ali bolje rečeno: niso hoteli reči! A če smemo misliti, da siti gospodje niso pogajali proti volji drugih nemških skupin, prihajamo do sodbe: da se krhajo tudi noži nemške obstrukeije. O namenih vlado nimamo danes nikakih posebnih vesti. .A, tako je! Iz 15 ud i m pošte imamo danes kratko ali značilno vest. Tam zboruje sedaj konferenca, ki se posvetuje o načrtu za avtonomni carinarski tarif, ki ga je izdelal ogerski minister za trpovi bo v strašilo — Avstriji, kakor tla jo že pred durmi personalna unija in carinarsk« vojna z Avstrijo. Povedali smo že, da j«1 to |>ot to strašilo zgrešilo svoj efekt. V Avstriji se niso sbali, |w pa so se /hali v — Budimpešti! Večina členov konference j«1 sicer priporočala vladi, naj varuje ogersko poljedelstvo, priporočala pa jej je zajedno, naj se i z o g n e e a r i n a i s k i v o j ni z A v-strijo ter naj — o h no v i pogodbo! A, tako je! < iospodje Madjari so vendar pripo/rmli enkrat, komu 11:1 korist je bilo razmerje 70;.'i0! Mi pa ne priporočamo vladi avstrijski, naj obnovi pogodbo vsaj na dosedanji podlagi ne! Vojna med Špansko in Ameriko. Santiago de ('uha se je udal in vladni kropi v Madridu priznavajo, da bi l»ilo ne/miselno, ako Iti hoteli nadaljevati tu hoj brez upa zmage. Prišlo jo kakor je končano moralo priti: manja in tinanei-jelno razdejana država se je morala udati sili ve-čega in silno bogatega nasprotnika. Tega pri poznanju pa ne inore odreči ni kdo Spaneein : da so se borili junaški v tem obupnem boju. To so opetovano pripoznuli tudi vojskovodje Amerikanov. Čast španske vojske je torej intaktna, neomadeže-vnna, ali kolonijalni posesti Spaneev bijejo morda zadnje ure. Iz brzojavk je razvidno, da bode Amerika stavila velike zahteve. Sedaj ne gre več samo za Kuho; gre tudi za Filipine in Portorieo. Od dol »nmotnosti in energije evropskih vlasti je odvisno sedaj, da-li ostane Španski še kaj kolonijalne posesti. Iz Madrida je prišla danes usodna vest, da so se po vsej Španski zaustavila vsa ustavna osebna prava. Iz tega je sklepati, da se vlada boji, da vročekrvni narod španski ne bode mogel mirno preboleti tega hudega udarea in da se je bati težkih notranjih dogodkov. Domače vesti. Doktorjem prava je bil promoviran danes na vseučilišču v Gradcu gosp. Edvard Slavile, koneipijent v pisarni gospodu odvetnika dra. Grc-gorina. Čestitamo iz vsega srea. Promovirani bodo na graškom vseučilišči gospodje: Fran Žižek iz Gradea dne 1(5. t. in. doktorjem prava ter Rudolf \Veihl iz Metlike, Viktor Kac iz Slovenjega Gradea na Štajerskem ter Milan Papež s Krškega dne 18. t. m. pa doktorjem vsega zdravilstva. Vsi gospodje novi doktorji so bivši Triglavani in vrli in vneti rodoljubi! Dal jim Hog obilo sreče, da bodo mogli, vsak v svojem poklicu, srečno delovati za narod svoj! Ahlturljentska vesel le«. »Jutri se bode vršila v Narodnem domu« v Barkovljuh veselica, ki jo priredb tržaški slovenski ahiturijentje pod pokroviteljstvom slovenskih tržaških poslancev. Slovenski dijaki, ki so srečno /.vršili svoje gimnazijske študijo ter stopajo sedaj v prvič v javno življenje, pokažejo s tem, da so poleg resnih študij gojili tudi zabavne in ob jednem poučljive predmete, kakoršna sta petje in tamburanje. Še enkrat prej, nego se ruzidejo vsak na svojo stran in po svojem poklicu, se zberejo v zabavo in medsebojno navduševanje, spominjajo se na dneve, ki so jih preživeli skupno med študijami. Ker je tudi namen, v kateri priredb veselico — čisti dohodek pripade dijaški kuhinji — plemenit ter znak hvaležnosti onih, ki so uživali tudi podporo te ustanove za časa svojih gimnazijskih naukov, naj se poda, kdor le more, jutri v »Narodni dom« v Barkovlje, da pokaže z jedne strani, da goji simpatije do slovenskega dijaštva ter z druge strani, da pripomore po svoji moči do boljšega materijalnega vspelui in v dosego plemenitega namena. veselica prične točno ob 5. uri popoludne, ustopnina znaša za osebo 30 nvč.v— in ne 50, kakor je bilo prijavljeno. — Za slučaj slabega vremena se veselica preloži na dan 24. julija. l"n Croato. Tako imenuje poluvladna »La Sera« nekega pijanca, ki je v obližju Pulja ranil nekega otroka!! Ni na kraj misli nam ni, da bi hoteli opravičevati grde čine, naj jih je storil ta ali oni, ali tujo namen očeviden : »La Sera« lioče na vsaki način sramotiti Slovana in ne zlodejoa. V ta namen jej je dobro došel vsaki še tako mali dogodek. Kakor »Piecolu« tako tudi poluvladni »Seri« ne zadošča, da pove kraj, kjer se je zgodilo, in ime onega, ki je grešil, ampak vsikdar povdarja tudi narodnost dotičnika če je isti slučajno Slovenec ali Hrvat! Kakor rečeno: mi smo gotovo zadnji, ki bi hoteli zagovarjati pijanega neumneža, toda v tem si m '•uju moramo že povedati našim Lahonom, da je število njih ničvrednežev veliko veliko veče, nego število naših! Kakor pa ni pšeniee brez ljulike, tako ni naroda brez — pijancev! Z vso ogorčenostjo zavračamo torej tako perfidno pisarjenje, ki hoče slabosti posamičnikov natvezati kakor splošen narodni madež vse naše narodnosti. Ali da se razumemo. Mi se ne čutimo žaljene, ker nas »Sera sploh raz ž ali t i —ne more. Vzrok, da reagujemo, je marveč tu, ker se takim pisarjenjem neti med italijanskim ljudstvom mržnja do sodeželanov slovanske narodnosti. V interesu javnega miru moramo reagovati proti razvadi, ki je, ozimni na javni blagor, naravnost h r e z vest n a. Toda čemu se razgrevamo? Ako se listu, izhajajočemu eerarskim orlom na čelu, vidf umestno, da razburja italijansko ljudstvo z lažjo, da ono ima vzroka vstrepečnti za obstanek svoje narodnosti, zakaj ne hi tudi !ist, ki nosi le napolofieijozno znamko na čelu in je torej veliko manje vezan na ozire, smel hujskati po svoje !! Ako je resničen tisti pregovor, ki trdi: čim več sovražnikov, tem več časti — potem se mi primorski Slovani kar kopljemo v sami časti! Izleti „Tržaškega pod p. in bral. društva" v Koprivo. Vožnja v Koprivo za doraslo 1 gld. .">0 nvč., za otroke polovica. Vozovi odrinejo točno zjutraj ob (? */« >n popoludne ob 2 uri. Vsakokrat se zbirajo izletniki na »Piazza Caserma«. Kdor namerava udeležiti se izleta naj blagovoli naznaniti to v društveni pisarni (ulica Stadion št. 19, I. nad.) najkasneje do prihodnjega četrtka. Onim, ki se oglasijo pozneje, ne bi mogel odbor jamčiti za vožnjo. Izlet se bode vršil dne 24. julija. Program veselici, ki se bode vršila v Koprivi, priobčimo prihodnjič. tfitcljstvo dekliške sole družbe sv. Čiri In in Metoda prt sv. Jakobu vabi slavno občinstvo na otroško veselico, ki jo priredi v korist družbe sv. Cirila in Metoda na šolskem vrtu jutri dne 17. t. m. Razpored veselice: 1. K. Weissen* hofer: »Sveta Elizabeta Turinška«, igrokaz v 5 dejanjih. Mod posamičnimi dejanji so bodo izvajale sledeče pesni : 2. Rob. Šuman : »Pomladanska«, o. Rob. Suman: »Slavčku«. 4. Krcutzer: »Hrepenenje po domovji«. !). Rob. Suman: »Letna noč«. Vstopnina za osebo 20 oč., otroci 10 nč., sedeži 15 nč. Začetek ob (i. uri zvečer. — Ob jednem opozarjamo slavno občinstvo, da bode krčmar skrbel za primerno postrežbo. Vodstvo. „Slovenke" 16. številka je izišln danes ter prinaša sledečo vsebino: »Pesni«, pesem. »Ženska osloboja in zakon«. »O da bi zatemnela«, pesem. »Mstinski močeradi« (daljo), povest. »Spanje prirode«, pesem. »Ali naj se in kako naj se pripravljajo otroci za šolo«. »Mlada ljubezen«, pesem. »Hudi grad« (dalje), povest. »Iz poezij H. Hoineja«, pesem. — Književnost in umetnost. — Razno. — Doma. Za zastavo pevskega društva „Kolo" je daroval gosp. Vitez Anton »v Mačkole« 1 krono, gosp. Zadnik Tomaž 2 kroni; na veselici na šolskem vrtu pri sv. Jakobu dne 10. julija 1H<)8 so nabrale gospodično Josipina Poniž, Albina in Marija Seme 12 kron 52 stotink; gospod J. Urack mladi daroval 1 krono; v gostilni gosp. Babiča so darovali gosp. Llizič Tomaž, Cehovin Josip in Svare Marija po 1 krono; gosp. Babič Anton 2 kroni; g. .Jug Alojzija C>0 stotink; gosp. Jakob Milavc v Mariboru 2 kroni. Neki gospod jo nabral v gostilni g. F. Valetiča 11 kron. isti podaril v isti namen in sicer za olje kolaški »mašini« 2 kroni. Ker isti gospod ni imel peto od »Solna«, nabral 1 krono 70 stot. za — zbežati. Z Reke je poslal Tržaški okoličan .'l krone, eno za-se in dve za gosp. Žerjav A nt. Skupaj 41 kron 92 stotink. Prej izkazanih kron 59, torej je nabranih ukupno 100 kron 92 stotink. Prisrčna hvala blagim darovalcem! 0 slavnostlli v Padrleali smo prejeli podrobneje poročilo, katerega pa nismo priobčili do sedaj radi obilice gradiva. To pa moramo zatrditi že danes, da po zatrdilu vseh domačinov je bilo na slavnosti do 4 ljudi, ne pa 2000, kakor smo sodili mi v prvi hip. I stota ko smo morali danes odložiti članek o veleznameniti zadnji seji našega mestnega zastopa. Prosimo torej potrpljenja. Pošteno lil bilo tako. Koliko so morali že pretrpeti naši dijaki na učitelišču koporskem je že znano; celo bežati so morali iz mesta po noči, drugače, IJog ve, kaj bi se jim hilo dogodilo. Mi smo povdarjali tolikokrat že, kako potrebno in koristno Id hilo, da se za učiteliače določi |drugo mesto. Slednjič čitamo v sinočnetn »Pieeolo«, v dopisu iz Kopra, da se slovensko-hrvatski oddelek tega uči-telišea skoro gotovo premesti iz Kopra v Gorico. Y istem dopisu je rečeno, da Koprčani voščijo kaj radi srečen pot " slovanskim profesorjem in dijakom, z željo, da hi se ne videli nikdar več. Šolska oblast ima torej sedaj najlepšo priliko, da vstreže toli opravičeni naši želji in razveseli oh enem tudi Koperčane s tem, da premesti slovensko-hrvatski oddelek učitelišču v Gorieo. Proti premestitvi ni torej nobenih ovir. Radovedni smo, da-li pristojna oblast res izpolni našo in laško željo, ko so vendar toli redke take prilike, da hi moglu ustreči hkratu nam in Italijanov! Vsaj te prilike naj ne zamudi! Pevsko društvo „Zarja" v Rojunu bode pelo jutri v procesiji, ki bode ob H. uri zjutraj in sicer v pomnoženem mešanem zboru, Županom obelili Vlsnjanskl, na novo pri-borjeni za našo narodno stvar, je izvoljen spoštovani naš rodoljub g. An to Rado S. Čestitamo. Zavednost, kje si J! Iz Divače nam pišejo: Gospod urednik! Evo Vam zopet od tu iz kraško Divače dokaza, kako rahločutni smo Slovenci! Tukaj imamo gostilno, katero gospodar se stojo med »vrlo« narodnjake in nad katere vrati je stal do slednjega časa napis: »Gostilniea pri kolodvoru«. Kakor hitro pa je prišla v Divačo peščica revnih italijančičov, da se navžijejo tu kraškega svežega zraka, katerim pa omenjeni napis ni ugajal, izginil je isti kakor kafra, in sedaj nadomo-stuje »Gostilnico pri kolodvoru« internaeijonalni nobodigatreba »Restaurant«. Kaj je mislil s tem dotični gospodar, tega no vem, toliko pa je gotovo, da je ugodil četorici la-bončičov, prihajajočih lo-som lo enkrat v letu, a škodil vsem domačinom, narodni stvari sploh, in morda — samemu sebi tudi! Prosil bi Vas torej, gosp. urednik, kor žo imate vso žurnalistiško oblast v rokah, da temu gospodu počepnete na uho, da je nam Slovencem v prvi vrsti skrbeti »ase, in potem šo le za tujce, kateri morajo biti zadovoljni že s tem, da jih vsprejemljemo gostoljubno, da se morejo navživati našega svežega zraka. Recite mu šo, da žo pride jesen, ki odpodi lalnmčičo. Le-ti pa se bodo smijali v pest, srečni, da slovenski gostilničarji tako radi sedajo na laške limaniec. Oni se bodo smejali, ali tudi ini domačini bodemo tja na zimo mislili svojo o — »Restaurantu«, V Divači torej da bi ne smel biti slovenski napis? Kam pridemo potom? — Gospodar! Ne bo pela ta! Pohajkovalee. Pevsko društvo Skala44 v sv. Križu je odložilo veliko ukupno slavnost, ki so je imela vršiti dne 7. avgusta v proslavo 50-letnice vladanja Nj, Veličanstva, na poznejši čas, in sicer na oni dan, ko bode v sv. Križu odkritje spomenika v proslavo jubileja Nj. Veličanstva. Prosimo torej, da vnamejo na znanje to vsa tržaška in okoličanska društva. Isto društvo pa priredi istega dne 7. avgusta svojo veliko veselico pod milim i ehom. Vspored priobčimo prihodnjič. Huda nesreča so jo prepetila sinoči ob H. uri zvečer kolesarju g. Arturu Torošu (Slovencu). Vozil je naglo na cesti iz Barkovelj v Trst. Na nesrečo mu je prišla nasproti kočija z dvema konjema. Ker je vozil naglo in se on ni mogel izogniti kočiji, za vozil je Toroš v konja, ki sta ga vlekla potem nekaj metrov daleč. Ko je kočijnž vstavil konja obležal je nesrečni kolesar kakor mrtev. — Rane so mu zelo zelo nevarne nravi in bati se je, da se je poškoval tudi v notranjem telesu. Sproveden je bil najprej na zdravniško postajo in potem na njegov dom, ulica Romagua št. S. Družini ToroSevi izrekamo svoje iskreno so-žalje, gg. kolesarjem pu svarilo. Kolesarski sport ni tako nevaren, kakor mislijo nekateri, ali nevu- ren | »on taj a, ee ni združen s potrebno — previdnostjo, zlasti pa na toli živahnih krajih kakorfen je miramarska o*>st:i. Z zdravniške postaje. Zdratniki in osobje zdravniške postaje so pomagali v minolem nu'sreu Holkrat in sieer f>77krat na postaji in 264 izven j »ostaje. Največ nezgod je bilo 13tega dne, namree 4<>, najmanje 2. dne: 11. V sveto deželo bi rad. Včeraj je hil aretiran 131etni S. l'avčič iz liukovine ter bode od-poslan na njega dom. Hekel j „ Ta je 29. teden. Danes je 196. dan tega letn, imamo torej Se 1<>9 dni. Narodno gospodarstvo. Trgovski podatki. PiSe J o s. Ulčakar. IV. Glavni trg za koton je v Evropi Liverpool, postranski pa London, Bremen, Hamburg, Dunaj. Liverpoolske uzanee so merodajne o vsakem sklepu ali pa so podlaga in načelo raznih druzih ; opomniti je, da Trst glede tega blaga nima uzanee, pač pa Dunaj, toda na podlagi onih iz Livcrpoola in Bremena. Sicer pa koton, ki se uvaža v Trst, ni ameriške provenijence ; tu sem prihaja le indijsko in egiptovsko blago. Slepi se delajo navadno 'po posebnih agentih dotičnih trgovskih tvrd k in skoraj vedno »cif« naše luke. Opomniti je treba, da na taoih kupčijah (posebno po uzaucah mesta Bremen) teža železnih obročev pri 100 balah ne sme presegati 397 kg. in zavoj pa ne 34/7°/0 teže; po Ne\v-Yorški navadi pa se računa (za Evropo) tara 0 "/u, stroški in zavarovalnina 2°/(). vožnja pa prilično */» e- za funt. Kakor ima večina vrst blaga svoj normalen odstotek osušenja (culo), ima tudi ooton 1 °/0, če je iz Amerike, in °/0> če je iz Indije ali Egipta. Najvažneja in najzanimivejša stvar na tem blagu je »arbitraža«, ali klasifikacija. Imena vrst so seveda v raznih mestih nekoliko različna, izrazi so po provenijencah raznovrstno razdeljeni ; izraz za najboljše blago je »fair« (lepo) z raznimi pristavki; za slabeje vrste se rabi ordi-narv, okrajšano »oord.« ; med'njima pa so še vrste fme-fina, middling-srednja, lo\v-nizka, ali average-poprečna vrsta. (Vzorci imajo navadno 7 vrst). Na blagu se gleda v prvi vrsti na prove-nijenco, ker jc že od te odvisna kakovost kotona, potem pa na dolgost, elasticiteto, barvo in na trdnost, rezistenco, las (da se ne trgajo lahko). Najboljša provenijenca je: Sea Island, potem sledijo: Florida Sea Island, I 'pland, Texas in Or-Icans. Sea Island raste na obalih in otokih Georgije, — te vrste se prideluje malo. ITpland se imenujejo razne vrste, ki rastejo v deželah ob atlantiškem oceanu ; < )rleans, Lui-siana pa one iz dežel v meksikanskem zalivA. Dolgost posamičnih lasje različna in varira od .'»•)mjm do I3m/m; tudi debelost je različna in se meri na ta način, da se štejejo lasje, ki gredo tikoma na eno pariško črto. Ako priinerjemo važneje provenijence vsega sveta, dobimo sledečo tabelo: P r o v e n i j e n e a |irilirn:i (•Pilil 7.U H*i k«. V 1(1. 11. v. ilolunst T lan v i «»■>"•-milimo- VT vm'* iiih »""■'ril' Mpvir.r-lil* 11» 1 p»ri*kn črto Hea Island .... »iS 36 (H>14 160 Mobile...... 60 33 0-017 13;") Pernambueo .... 58 30 11-01!» 120 Egipt (Maeo) . . . 62 36 0-0 lo 150 Indija (Borafoav) . . 40 26 0-02 100 Ilmhoonhat .... 31 13 0-03 HO Razvidno jc torej, da je nnjbolj fina vrsta Sea Island. Trdnost las se določa z eriometrom. Zadnje vesti. Dunaj IG. Danes je bilo daljše posvetovanje ministrov. Zagutovlja se, da ministerski predsednik se za sedaj ne obrne več do Nemcev, ampak povabi Cehe na nove konference. Lvov 16. Grobokopa v Winicki in njega ženo so našli umorjena v njiju stanovanju. Zločinec, ki je nepoznan do sedaj, se je bržkone v noči ukradel v stanovanje. Plllj lf). Tu so se izvršila senzačn« areto-vanja. V bližnjem Galežanu so namreč orožniki aretovali 4 osebe, ki so obdolžene, da so 1. 1879. umorile posestnika I. Durina. Takrat je ostala preiskava brezvspešna, da-si je bilo zaslišanih na stotine oseb. Rim 10. »Agenzia Štefani« javlja: Kralj je podpisal sinoči dekret, s katerim se zaključuje parlament. Santiago de Guba 1(5. General Slinfter je dovolil svojemu vojaštvu, da zapuste utrdbe; prepovedano pa je udredi v španske naprave za obrambo. Onim, ki so zbežali iz Santiago je dovoljena povrnitev. Da se preprečijo izgredi in plenjenje od strani ustašev, so se izdali strogi ukazi ter se je ukrenilo potrebno za zaduženje eventu-valnih nemirov. Madrid 10. Pričal cilje se proklamacija Don Carlosa. General Wevler se je odpovedal naraero-vanenui potovanju. New-York 16. Preko S. Antonio došla brzojavka poroča: Nosilci bolnikov rudeČega križa imajo oditi takoj v Santiago, kjer prevzamejo policijsko oblast (Čudno!) Baterijo in utrdbe zasedejo Amerikam takoj. 3Indrid lii. Ob razhodu po ministerskem svetu so se izjavili ministri, da ni še potrjena vest o predaji Santiaga ter so se izrekli, o tem dvomljivo. General Blanoo je brzojavil vladi; katera pa drži tajno obseg. Brzojavke se nadzorujejo zelo strogo ter se jih ustavlja jako veliko. Red se ni kalil nikjer na Španskem. Odlikovan fotografski ,atelier'! x Acquedotto h. št. 25. I šojam si naznaniti si. občinstvu, da sem nn A<*qil O. i. SV* Dražbeni razglas za zgradbo novega šolskega poslopja v Nabrežini. A' Nabrežini vrnila st> bode zgradba Šolskega poslopja s prevdurjcnimi stroški v znesku K).<180 gld. 37,°/o> »»i menjico po (i0/,,, na zastave po 5 '/g °/0. Uradne ure so: od nedeljah iu praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se; vsaki ponedeljek od 10—12 dopoludne in vsaki četrtek od .'{ 4 popoludne. Postno h ran llnični račun 810.004. Jakob Klemene, zaloga manufakturnoga blaga v Tratil, u Mm sv. tatonii st. 1. priporoča častitim svojim odjemalcem svojo proda-jalmeo, preskrbljeno z vsemi m a n li f a k t u r n i mi predmeti, zvezano s krojačnico za gospode. Sokolska obleka kompl gld. 23 — HaveloJc nepremočEJiv od 10 do 16 gld. Velik Izbor siiknenega in boinbiiftn. liliiira zii moikc obleke, sraje I/, žlile, volne, bi w n - tennis, plat na itd., zapestnic, (»vrat-»Ikav, perilu /ji možke, »v nO n le v vsili Inirvnh in lorinah, nog-ovle, rut, Jople vseh vrst »o*t-biio /n tonrlste in kolesarje, modnih predmetov, rokovic Iz, niOj in kože, dežnikov in solnenikov. Povodom svečanosti jubileja Njegovega Veličanstva velik izbor narodnih iii avstr. zastav, transparentov i. avstrijskim orlom fl^* po najnižjih oenah. Na zalitevanje poSiljajo s«' uzorci vseli vrst st dotičnim! ce nami, poštnine prosto. Biroji Ii svojim! Slovenke! V ulici Stadion 20 je pekarija-prodajalnica, katera i in h na prodaj vsako uro od 5. zjutraj do 10. zvečer sveži kruh po navadni ceni. Razprodajalcemi krčmarjem, gostilničarjem in odjemalcem na debelo postreže se točno z odbitkom. Blago ne donaSa tudi na dom! Drži vsakovrstne moke za domače in fino pecivo, paštete, pristno-domače maslo, kranjske klobase, Ciper, maršala, malaga in tamarin-dovec na drobno in debelo. Sprejema v peko, kar kdo želi ! Priporoča se osobito slovenskim materam za pogosto obiskovanje, udani Jakob Perh&ve, lastnik. 4 i ( AETE & ZABNIK V TRSTU, via IJuova, vogel via S. Lazzaro 8. TRGOVINA IN IN ■ Velika zaloga molkih in ženskih stof za vse letne sezone. Velik Izbor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila. Zaloga drobnarije za šivilje, krojače in kitničarke. — Veliki izbor perkala in satina v nujnovejSem risanju, Sprejemajo se naročila lnožkih oblek in perilu po meri. CENE NIZKE. Za mnogobrojni obisk se priporočata udana AITE & ZADNIK. > ) > odjp kolesarji! Ce želite imeti kolo elegantno, lahko v. lahkim tokom, obiščite zalogo z oddelkom za popravljanje in dajanje v najem od Karola Margoni Piasza delle Poste St. 1, in dobil bodete kolesa „METKOIt" iz Uraden po cenah in pogojih brez konkurence. Razun tega imeli bodete na izber vso pri-tiklino po najnižjih cenah. Telefon štv. 797. Se dopisuje in govori slovensko! Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu! Kdor želi omisliti v resnici SHF" kolo najboljše vrste od sloveče originalne znamke »» Styria" >Gradcu, — naj se obrne do — Za. Colobigf v Trstu, ulica Commerci&le St. 1, telefon St. 341. Glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in l>»lmaelJo. >a zalitevanje cenik in prospekt. Prva tržaška tovarna Za tvrdke ROCCO & C. v ulici Sanitk. It. 9. Autorizirani instalaterji plina, vode in plina acetilen. Aparat na acetilen od Josipa Rocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabjenje ne eksplodira, vsprejet od različnih zavarovalnih dru&tev. Vsprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za liiSe, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji. Velika zaloga najboljega apnenega kisleca, katerega kilogram daje 300 litr. plina. Velik Izbor sve tilnic in pripmlkov za razsvetljavo. SPECIJALITETA CESTNIH SVETILNIC, na 1 ali '2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile] kijoske in mala mesteca), Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje dovodov. Zaloga Delavnica v ullel HaiilU stv.0. v a Ud s. Glorgio štv. 1 Hotel Evropa IMazza delili Čase r in a. Zračen vrt z lopo in brez lope. Izborna kuhinju nemška in italijanska, pivo iz Plzenske pivovarne, izvrstna vina iz lastne kleti. Telefon stv. 38. ALOJZIJ LOHR, lastnik. 150 hektolitrov izvrstnega belega vina ima na prodaj M. Kristofić v Kopru (Capodistria). Pomada Phdnix. Odlikovana tia razHtuvi /.n zdravljenji' Iu IMmtreilMi liulnlkuv v SuittKiirl-u 1 Issmj., liripiiitiiuiiii ml »travnikov in s (isiii-i zahvalnih plHum. Jedino obstoječe, reelno in neškodljivo sredstvo, za dosego lepih lasi pri damah in gospodih, odstranjuje takoj izpadanje las in prhljaj; ter vzgaja pri jako mladih gospodih močne brke. Guraiitlra se z« vn[*li in iioAkiMlljlvuHt. Limček 80 nO., (MijinSti uli pnv/etju BO ni. Hoppe K., Dunaj, I. \Vipplingerstrasse 14 Le 50 nvč. za 3 žrebanja I jff" Zadnji mesec Glavni dobitek im* 100.000 Kron in 25.000 Kron v gotovini z odbitkom 20" Srečke jubilejne razstave po 5 O nvč. Žrebanje: 6. avgusta 1898. Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898. 1'riporočujo: Gius. Bolaffio, i: Mcrcurio Triestino. Mand: L C.. Enr. Schiffmann, Ales. Levi. Ign. Neumann. M. Nigria, G. Zoldan.