Prolog
h   Gregorčičevi   slavnosti,   lei jo je   dne   2. marca t. 1. na   IDunajta priredilo akad. društvo ^Slovenija".
jXu)gočni pesnik, narodov buditelj,
mi ne pokleknemo pred Tvoj oltar — kdo naj se klanja pred idejo sveto? — boriti zanjo se je naša stvar. Kot strast valovja so nam naše sile in srčna kri nam je kot solnčni žar — kdo naj pogasi solncu luč blestečo, kdo zajezi valov nemirnih udar? — in ni ga, ki zatre nam moč kipečo, svobodneje plamti nam v prsih žar. Mogočni pesnik, narodov buditelj, mi ne pokleknemo pred Tvoj oltar, — molitev tiha ni za našo dušo, za našo dušo bojni je vihar!
v
Cuj! — ujetega smo ptiča culi tožbo, ki so ukradli solnčno mu ravan in za prostost so ga ogoljufali, ogoljufali ga za jasni dan! In pel tako mehko je in ubrano, že ob zibeli nam je pel sladko, in ko smo rasli, vedno nam je peval, strmela nam je duša v pesem to.' In cesto se je spomnimo v tujini in marsikomu se oko solzi . . .
»Ljubljanski Zvon" 5. XXV. 1905.
17
258                                         Pavel Grošelj : Prolog.
Obriši solze! — v roke vsak orožje, da ptiča ujetega osvobodi! — Prijatelji — kje naše so dežele, kje naši knezi, ki v grobovih spe, kje luč prosvete je in dan svobode, kje izgubljeno valovi morje?
—  Krvi imaš, ki bi izkrvavela,
in moč imaš, da stres skalovje v nič, in dušo, ki z veseljem bi trpela]
—  in čuj! — še vedno toži vjeti ptič.
Ti pesnik si prisluškal petju ptiča in bral, kaj drobno mu srce teži, in v vzvišenih besedah si nam klical, da našega srca je srčna kri.
In pesem si zapel o bistri Soči, ki vsa naj z gorskih prikipi planin in ptiču brani naj vsaj tesno ječo
in vraga potopi dnu globočin.-------
Glej, tu smo reka, reka silovita, z domačih prikipeli smo poljan, titanska moč je v naših prsih skrita, pred nami svita se svobode dan! In teče Soča, bistra hči planine, vse zmane v prah, kar ji zastavi tir,
—  kot val hrumi kipeča moč mladine in ni ji mar sovragov in ovir.
Črez grobe in svetišča in poljane gre naša jasna, neustrašna pot, črez hlimbo, laž, svetnike in tirane, tja preko teme in okov in zmot! —
Boriš se z nami kot ob rami rama, da dvigne ptič se prostih perotnic, in nisi nam kak sveti Dalaj-Lama, soborec naš si in naš bojni klic!
Mogočni pesnik, narodov buditelj, mi ne pokleknemo pred Tvoj oltar — kdo naj se klanja pred idejo sveto? boriti zanjo se, je naša stvar! —
Pavel Grošelj.