Kranjske vesti. —r— Petiudrajsetletnico sroje poroke je praznoval v Ljubljani tovariš nadučitelj in občinski svetuik Anton L i k o z a r dae 28. pret. m. v ožjetn krogu svoje družiue. Ob enem je praznoval tudi tridesetletnico odkarje prišel od okupacije iz Bosne. Tovariš Likozar je še eden tistih učiteljev, ki ao morali pri vojakih služiti tri leta aktivno. Služil je pri 4. ženijaki kompaniji, pri kateri edini so bili častniki in podčastniki skoro aami Slovenci. Omenjena kompanija je šla pr*/a pri Brodu čez Sayo s huzarji, ki so jib pri Magiaju masakrirali. Od Broda do Sarajevega je bila vedno na čelu trupi in se je tudi udeležila uličnega boja v Sarajevem. častniški namestnik profesor Jeraj in podčastniki: vitez PremersteiD, naddesetnika Vončina ia Eend» so šlijeseni 1879.1. domor z drugimi trupami, a kompanija s stotnikom Veselora je ostala še do konca aprila 1880. leta v Boani, kjer je bil toy. Likozar nadelesetnik in podčastnik Toplak, ki je sedaj davkar v Ptuju. Edina, po večini slovenska ženijska kompanija, je šla torej najprva v Bosno in se je zadoja vrnila iz okupacijakega ozemlja pred tridesetimi leti. Vsem, ki so prebili toliko težav pri okupaciji ia se vendar srečno vrnili v alovensko domovino, kličemo: Še mnogo let! — GotoTO je tudi zanimivo, da tov. Likozarju vojaških let nič ne štejejo v službeno dobo. Pa še nekaj je takib tovarišev, ki 80 z nami preprieani, kako hvaležna zna biti svojim zvestim sinoTom — domovina! —r— Usposobljenostni izpitl za splošne Ijudske In nieščanske šole so se zavišili predljubljansko izpraševalno komisijo prejšnji teden. Potrjen je bil za meščanske šole: definitivni učitelj Earel Javoršek v Ljubljani 8 sloveuskim in nemškim učnim jezikom. Posebni izpit za cemške ljudske šole je napravila Erist. Sattlprjeva, prov. učiteljica v Št. Vidu pri Ljubljani. Za splošne ljudske šole s slorenskim učnim jezikom je bila potrjena Josipina Smoletova na Viču; s slovenskim in nemškim učnim jezikom sledeči prov. učitelji, oziroma učiteljice: Earel Blažič v Erzelju; Ivan Jocif v Eoprivniku; Oiril Petrovec, c. kr. podučitelj v Trstu; Antonija Adamičeva v Horjulu; Joaipina Arhova v Spodnji Beli; Ana Golijeva v Šmarjeti; Marija Grobovškora v Talčem Vrhu; Leonida Herzogova, učit. suplentinja t Ljutomeru; Eoza Jovanova v Št. Vidu pri Ljubljani; Vita Eersnikova v Št. Vidu pri Brdu; Leopoldina Eogejeva na Vojakem; Marija Eošakova na Viču ; Marija Mikuluševa v Sv. Boštjanu na Eoroškem; Slava SkaletovavNovem mestu; Vera Tancigova v Izlakah; Gizela Ušeničnikova na Dobravi; Marija Zakrajškova v Stopičah; Earolina Zupančičeva y Preddvoru; Jerica Zebretova na Skaručini. —r— Značilno pismo. Naš uredoik je dobil od prijatelja pismo, kjer stoje tudi te značilne besede: BEako se Ti godi? Meni alabo; od oktobra sem bil bolan, štiri tedne y postelji, v aprilu sem zopet začel poučevati. Obravnave v deželnem zboru sem čital z veseljem, a niso prinesle ničeaar. Oh, ti grdi klerikalci, rea nas bodo izstradali. Sila in glad sta nekoliko razredčila naše vrste, upam, da smo sedaj čisti! Mi pa stojimo in pademos svojim prepričanjem, pa naj se zgodi, kar boče! Stradati jd trpeti me ne bodo učili, 8aj sem temu vajea od mladih nog, v boju pa že stokrat preizkušen in dobro utrjen, pa se nič ne bojim!" — Te moške besede iiaj čitajo uskoki in — sram jib bodi!