St. 19(1500) Leto XXIX NOVO MESTO četrtek, 11. maja 1978 13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 Vojaki - gostje Ribnice in Kočevja Kmalu vse nared za 33. tortno prvenstvo LAO Od 29. maja do 4. julija bo v •Ribnici in Kočevju 33. športno Prvenstvo ljubljanske armijske oblasti (LAO), ki bo posvečena **• kongresu ZKJ in 35-letnici “Ngega zasedanja AVNOJ. Gradnjo in urejanje športnih °bjektov v Ribnici in Kočevju izključujejo. Dela bodo kon-•*a 20. maja. Že te dni pa bo v ■Ribnici tiskovna konferenca, na Kateri bodo seznanili novinarje, toreporterje in snemalce s Pomenom in potekom prvenca, ki bo letos prvič trajalo kar dni. Ljubljanska TV bo letos Prvič direktno prenašala nekaka tekmovanja. Tekmovanja v športnih igrah “odo v Ribnici in Kočevju. Atle-“ka in vojaški mnogoboj bosta v Ribnici, plavanje v Kočevju, streljanje pa na ljubljanskem strelišču. Nastopile bodo ekipe MUbljane, Ajdovščine, Vrhnike, Maribora, Kranja in Postojne, ki je lani zmagala. Porkovitelji ekip .do Inles, Riko in ITPP iz Rib-*“<*, 1TAS, Avto in Melamin iz Kočevja in tozd Donit iz Sodražice. Otvoritev prvenstva bo 29. I^aja v Ribnici, zaključek pa 4. Junija v Kočevju. V pripravah za izvedbo tega tekmovanja sodelujejo tudi družbenopolitične organizacije iz obeh občin. M. GLAVONJiC » na kateri bo Poči,0 . *judi- Poleg prostorov za vanje s strankami in sejnih sob b drugi polovici tedna se zadrževalo nestalno ■ me s karjevnimi plohami 01 nevihtami so v stavbi veliko zaklonišče, arhivski prostori, kuhinja in pionirska hranilnica. Vrednost vseh del z zunanjo ureditvijo vred je znašala skoraj 60 milijonov dinarjev. Gradnjo je projektiral in zgradil SGP Pionir s pomočjo kooperan-tov-zasebnih obrtnikov. Vsem skupaj so ob otvoritvi izrekli pohvalo za dobro opravljena dela. Ob simboličnem prevzemu ključev je Betka Jamovič, predsednica delovne skupnosti, med drugim rekla: „Z novimi delovnimi pogoji in novo tehniko se bodo tudi storitve banke bistveno izboljšale." Poslovanje s strankami bo poslej razširjeno na več novih dejavnosti, med najpomembnejšimi za naše gospodarstvo pa je uvedba plačilnega prometa s tujino. R. B. 4 komisar odreda Bogomir Peršič je orisal pestro borbeno pot odreda. Odred je med drugim odigral pomembno vlogo pri krepitvi naših udarnih brigad. Borci odreda so med delovanjem na obsežnem območju bili ves čas trdno povezani z ljudstvom. Odredu je domicilno listino izročil predsednik občinske skupščine Trebnje Tone Žibert. Kot začetek tesnejšega 'sodelovanja z mladino je predsednik odbora Zahodnodolenjskega odreda Lojze Bele - Tičko izročil šolarjem šentruperške osnovne šole knjižno zbirko. Srečanje je bilo lep uvod v praznovanje delavskega praznika, pa tudi nadvse slavnostna počastitev praznika krajevne skupnosti Šentrupert. A. Z. r j| } * ■ t* (Mn iiilB /i / - leti zastopal krščanske socialiste. Spregovoril je o prizadevanjih za enotnost znotraj OF in med drugim poudaril, da je ..Dolomitska izjava1' rešila OF pred razcepitvijo in medsebojnim obračunavanjem, če ne prej, vsaj po zmagi. Komunisti so pravi trenutek ocenili, da se je treba takšnemu razvoju takoj postaviti v bran. Zaradi tega je bilo sprejetje izjave za vse podpisnike stvar političnega realizma. Tako je bilo zagotovljeno, da se je izpolnila tista temeljna točka OF, ki pravi, da po (Nadaljevanje na 4. s trani) pa se bo program rokometnem ignšču. NAGELJČKI ZA GOSTE - Goste na Pugledu, med katerimi sta bila tudi Edvard Kardelj in njegova žena Pepca, so sprejele ženske v narodnih nošah. (Foto: France Brus) FILATELISTI JUGOSLAVIJE V BREŽICE Priprave za zvezno mladinsko filatelistično razstavo v Brežicah ki bo konec tega meseca, že zaključujejo. Po prijavah sodimo, da se bo razstave iz območja Slovenije udeležilo največ mladine iz dolenjskih filatelističnih društev in šolskih krožkov. Cas te velike filatelistične manifestacije se hitro bliža. V Br,žicah bo tokrat tudi več strokovnih sestankov, časa pa bo ostalo tudi za medsebojno spoznavanje filatelistov in mentorjev ter za izmenjavo mnenj o delu z mladimi filatelisti. To bo največja tovrstna zvezna filatelistična prireditev, odkar so bile ustanovljene republiške filatelistične zveze. K temu bo veliko pripomogla Filatelistična zveza Slovenije ter marljivo mlado Filatelistično društvo Brežice, kakor tudi vse organizacije in občani Brežic. A. ARKO 2IVA TRADICIJA - Predsednik občinske skupščine Trebnje Tone Žibert je Zahodnodolenj-skemu odredu na njegovo zastavo pripel tudi spominski trak. (Foto: Železnik) 20. MAJA: ,ŠPORTNI4 OBHOD Priprave za osrednjo športno občinsko prireditev, ki bo 20. maja v Črnomlju, so skoraj končane. Organizatorji (telesnokultuma skupnost, osnovne šole, center srednjih šol in TVD Partizan) sporočajo, da se bo prireditev začela ob 18.30 s sprevodom od Loke do centra, nato nadaljeval na PRVEGA MAJA NA JAVOROVICI: cankaijevec dr. Avguštin Lah govori 3.000 udeležencem Oporoka padlih Počastitev spomina na padle cankarjevce Delovni ljudje in občani Dolenjske so prvi maj proslavljali na Gorjancih, kjer so pri spomeniku 146 padlih borcev IV. bataljona Cankarjeve brigade, na Javorovici pripravili komemoracijo. Na prireditvi je govoril borec Cankarjeve brigade dr. Avguštin Lah, kulturni program pa so pripravili kulturni delavci iz Šentjerneja. Dr. Lah je med drugim dejal: ,.Danes je naš praznik, praznik delavcev in borcev vsega sveta. Prvi maj je dan utrjevanja solidarnosti, borbenosti in ustvarjalnosti naprednih delavcev, ki sc ne razvnajo po barvi kože in narodnosti. Vprašujejo se, kakšen je njihov položaj, kaj veljajo v družbi, kakšne so njihove pravice itd. Delavski razred sveta šteje danes okoli pol milijarde pripadnikov, to je že skoraj tretjina tistega dela svetovnega prebivalstva, ki samo pridobiva dohodek." Ko je govoril o junakih Javorovice, pa je rekel: .Javorovica je kakor nenapisana oporoka cankatjevcev - herojev, ki so tukaj klonili, da smo se mi sploh vzdignili. Ta oporoka nas opozarja, kaj je treba storiti, da se prepreči izdajstvo, ohrani enotnost, da bomo prekvasili ta svet iz iz njega pregnali mržnjo, teror in izkoriščanje." S. DOKL NOVE ORGANIZACIJE ZK Za današnjo sejo komiteja občinske konference ZK v Brežicah je komisija za organiziranost in razvoj ZK pri komiteju predlagala ustanovitev petnajstih novih osnovnih organizacij v tozdih, zavodih in krajevnih skupnostih. Pri Agrarii bodo ustanovili štiri, pri Posavju dve, po eno pa v Posavskem veterinarskem zavodu, v Vzgojnovarstvenem zavodu v Brežicah, pri PTT in železniški postaji ter pri POZD Regulator v Brežicah. Osnovno organizacijo ZK bodo dobile tudi krajevne skupnosti Kapele. Krška vas, Mrzlava vas -Malence in Zakot - Bukošek -Tmje. NOVA TOVARNA V Kostanjevici bodo letos začeli graditi nov industrijski objekt tovarne Iskra, ki ga planira tozd „Upori“ iz Šentjerneja. Nova tovarna bo stala na levem bregu Krke v neposredni bližini Splošnega mizarstva in Ikona. Temeljna organizacija združenega dela trgovska hiša maximarket LJUBLJANA, Trg revolucije 1 odbor za medsebojna razmerja zaradi naraščanja obsega prodaje vabi k sodelovanju veC prodajalcev vseh strok ki želijo, da bodo njihove sposobnosti za veselje do poklicnega dela in uspehi pravilno upoštevani in vrednoteni. Od prodajalcev pričakujemo, da svojo stroko dobro poznajo, da imajo prijeten nastop, da obvladajo pogovorni jezik. Za prodajalce imamo prosta ležišča v samskem domu. Prijave pošljite 15 dni po objavi tega razglasa na naslov: KADROVSKA SLUŽBA EMONA-TRGOVSKA HIŠA MAXIMARKET 61001 LJUBLJANA, Trg revolucije 1 Informacije prejmete ustno ali po telefonu (061) 23-681, int. 24. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po zaključenem roku za sprejemanje prijav. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED NORMALIZACIJA V AFGANISTANU Deset dni po državnem udaru v Afganistanu so se razmere v deželi normalizirale, za trenutni položaj pa so značilne velike demonstracije, ki jih prirejajo aktivisti novega revolucionarnega sveta in vlade. Na teh demonstracijah pojasnjujejo ljudstvu razloge za državni udar. Kot poročajo afganistanski časopisi in radio, izražajo prebivalci na teh demonstracijah svojo polno podporo novi vladi. S tem v zvezi opozarjajo zlasti na pomembno podporo največjih muslimanskih verskih organizacij, ki so brez pridržkov podprle novo oblast. V glavnem ukrepi ki so se jih lotili, je pocenitev nekaterih proizvodov in živil, posebej mesa, moke in kruha, ki so zdaj tudi za tretjino cenejši kot poprej. Novo vlado in revolucionarni svet Afganistana je doslej priznalo že več tujih držav, med njimi tudi ZDA. BREŽNJEV KONČAL OBISK Generalni sekretar KP SZ in predsednik prezidija SZ Leonid Brežnjev je končal uradni obisk v ZR Nemčiji. Med izčrpnimi pogovori s svojimi gostitelji, predsednikom republike Walteijem Scheelom, zveznim kanclerjem Helmutom Schmidtom, predsednikom socialdemokratske stranke Willyjem Brandtom, vodjem opozicijske krščanskodemokratske i stranke Kohlom in drugimi sicer niso dosegli dramatičnih novih sporazumov, so pa utrdili že poprej začrtano dolgoročno prijateljsko sodelovanje med deželama. Sedanji obisk Brežnjeva v Bonnu je zapustil konkretne sledove zlasti na področju gospodarskega sodelovanja med obema deželama, saj so se dogovorili za dolgoročne stike med gospodarstveniki, izmenjavo tehnologije, naložbe kapitala in skupno sodelovanje na tretjih tržiščih. Po obisku je bilo tako v Bonnu kot v Moskvi čutiti zadovoljstvo z rezultati pogovorov, ki po mnenju obeh strani prispevajo k boljšim meddržavnim odnosom in popuščanju napetosti v Evropi ter na svetu nasploh. JANEZ CUCEK - V ...s; mm Ww - % i JEVANJE RASISTOV — Južnoafriške vojaške enote so vdrle na angolsko obmejno ozemlje in med brutalnim napadom na nekaj obmejnih zaselkov pobile veliko ljudi ter zažgale številne domove. Akcijo so vojaki rasistične Južnoafriške republike izvedli menda zato, da bi se maščevali za nekaj zadnjih napadov borcev osvobodilnih sil na ozemlju Južne Afrike. Ni sliki: padlega borca nalagajo na kamion, da bi ga prepeljali iz džungle v mesto kot „dokaz“ uspešnosti ene izmed zadnjih vojaških akcij. Delitev »dobička” je premalo Samoupravljanje je treba razširiti tudi na sodelovanje pri ustvarjanju dohodka Dohodkovne odnose med kmeti, kmetijsko organizacijo, predelovalno industrijo in trgovino še vedno veliko kmetovalcev zamenjuje z delitvijo „dobička“ oziroma čistega dohodka. Pred leti je delitev enega dela čistega dohodka kmetijske zadruge ali obrata za kooperacijo med kooperante pomenila napredek od prejšnjih kupoprodajnih odnosov. Po sprejetju zakona o združenem delu, ki je natančno opredelil dohodkovne odnose v vsem gospodarstvu in trgovini, pa je sama delitev čistega dohodka daleč premalo. Porabo uskladiti z načrti Posvetovanje o skupni porabi v Posavju — minuli četrtek ga v Sevnici pripravil medobčins svet SZDL - je pokazalo, da v času podaljšanega financiranja po lanskih stopnjah kaj bistvenejšega v sprejetih anaksih ne bo treba popravljati. V sevniški občini so bili že v začetku marca podpisani vsi aneksi, razen za kulturno skupnost. Kar 38 odst. delavcev, predvsem v ekonomsko močnejših tozdih, se namreč ni strinjalo z velikim odlivom denarja za republiško kulturno skupnost. Podpisani tudi niso sporazumi skupnosti za zaposlovanje, predvsem zato, ker v strokovni službi niso uskladili podatkov, s katerimi so šli pred delavce. V brežiški občini je večina delavcev sprejela letošnje anekse, 86 odst. vseh zaposlenih jih je podpisalo tudi v krški občini. Vprašanje, kateremu je bilo v razpravi posvečeno precej pozornosti, je usklajenost stopenj skupne porabe z rastjo družbenega proizvoda, predvsem pa s cilji srednjeročnih načrtov. Ali se je treba pri znatnejših odstopih lotiti revizije občinskih srednjeročnih načrtov (odstopi so največji pri krški občini)? Predsedniki izvršnih svetov, predvsem pa tisti, ki se neposredno ukvarjajo z načrtovanjem, še vedno opozarjajo na težave pri vrednotenju podatkov, kasnjenju s strani republiških zvez interesnih skupnosti in podobno. Po vsej verjetnosti občinski srednjeročni načrti v Posavju niso v nevarnosti, sicer bodo to preučili po izvršnih svetih občin. V, vseh treh občinah naj bi tem vprašanjem posvetili pozornost zbori uporabnikov samoupravnih interesnih skupnosti. A. ŽELEZNIK Še pred sprejetjem zakona, ki določa, kako je treba urejati dohodkovne odnose, smo opozarjali, da je za zadružnike in kooperante premalo, če jim ob koncu leta njihova kmetijska organizacija le dodeli del čistega dohodka. Njihovo samoupravljanje je bilo treba razširiti tudi na sodelovanje pri ustvarjanju dohodka. Obseg dohodka je namreč vedno odvisen od boljšega ali slabšega gospodarjenja s skupnimi in združenimi sredstvi. O tem naj bi soodločali vsi, ki so bili upravičeni do deleža v dohodku. • Zakon o združenem delu je to še razširil. Dohodkovni odnosi naj zajamejo vso reprodukcijsko celoto tako, da si bodo delili, oziroma razporejali skupen prihodek vsi udeleženci od pridelovanja, dodelave in prodaje živil porabnikom, torej od kmetov do trgovcev. Razporejanje skupnega prihodka pa ne pomeni le delitve tistega dohodka, ki ostane NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V dvorani, kjer je bila pred 33 leti ustanovljena prva slovenska narodna vlada in kjer je bil eden največjih sinov naše revolucije Boris Kidrič izvoljen za prvega predsednika, je bila svečana seja ajdovske občin- V čast prve vlade ske skupščine in izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij v počastitev praznika občine Ajdovščina in v spomin na 25. obletnico smrti Borisa Kidriča. Prva slovenska vlada je bila ustanovljena S. maja leta 1945. OCENA DEJAVNOSTI V sleherni osnovni organizaciji ZK mora članstvo v luči stališč 8. kongresa ZK Slovenije oceniti svojo sedanjo vsebinsko in akcijsko dejavnost. Osnovne organizacije morajo postati žarišča idejnopolitičnega delovanja članstva. V tem smislu je treba nameniti posebno pozornost usposabljanju članstva tako, da bodo komunisti lahko odgovorno, kakovostno in akcijsko delovali tako v svoji osnovni organizaciji kot v drugih DPO, delegatskem sistemu, samoupravnih organih itd. To je osnovna misel in poudarek s seje predsedstva CK ZK Slovenije, na kateri so razpravljali o nekaterih aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih organiziranja in delovanja Zveze komunistov. RDEČI KRIZ Na osrednji proslavi ob mednarodnem dnevu RK in 25-letnici prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji, ki je bila v Ljubljanski operi, je imel uvodno besedo Maks Klanšek, predsednik RO RKS. Številnim aktivistom Rdečega križa, družbenopolitičnim in kulturnim delavcem je spregovoril o teh dveh pomembnih datumih. ^ 4. JULIJ V PREDSTRUGI Osrednja slovenska partizanska proslava bo 4. julija v Suhi krajini (pri železniški postaji Predstruga). Častni odbor za pripravo 35-letnice ustanovitve slovenskih divizij v sestavi NOV se je dogovoril, da bo slavnostni govornik predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev Slovenije Janez Vipotnik. PA SE TO ... V bratski Makedoniji so počastili Goce Delčeva, ki je pred petinsedemdesetimi leti padel kot ideolog in organizator makedonskega narodno-revolucionamega osvobodilnega gibanja v boju s premočnimi otomanskimi silami. Toda Bolgari ne bi bili Bolgari, če si ponovno ne bi prilastili Goce Delčeva za svojega, pri tem pa povsem zanikajo obstoj makedonskega naroda, da o socialistični republiki Makedoniji sploh ne govorimo. Tudi ne priznajo obstoja makedonske manjšine znotraj bolgarskih meja, znano pa je, da jih občasno popadejo tudi takšni „res-nicoljubni zgodovinski podatki", ki odrekajo jugoslovansld partizanski vojski resnico, da je osvobodila Jugoslavijo, pri čemer se na vse pretege trudijo dokazati, da so nas tako in tako „osvobodile“ tudi enote bolgarske vojske. Le katere, ne vemo. Sicer pa: kdor nima svoje zgodovine, si najbrž ne bo kaj prida pomagal tudi s prisvajanjem tuje. MILAN MEDEN iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DOLENJSKI LIST po pokritju stroškov vseh udeležencev v taki celoti, temveč tudi ugotavljanje in preverjanje stroškov posameznega udeleženca. Pravi ali popolni dohodkovni odnosi vključujejo tudi skupno tveganje, in da bi bilo gospodarjenje vseh uspeš- imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TELEGRAMI BEOGRAD - Predsednik republike in predsednik ZKJ Josip Broz Tito je predsedniku Češkoslovaške socialistične republike in generalnemu sekretarju CK KP Češkoslovaške Gustavu Husaku brzojavno čestital ob državnem prazniku Češkoslovaške socialistične republike. BEOGRAD - V Beogradu je bil sestanek komisije ZIS za usmerjanje in koordinacijo sodelovanja neuvrščenih držav na področju znanosti in tehnologije, ki mu je predsedoval predsednik komisije in direktor Zveznega zavoda za mednarodno znanstveno, prosvetno-kulturno in tehnično sodelovanje Krsto Bulajič. LONDON - Streli, namenjeni skupini temnopoltih mladeničev na ulici Wolverhamptona, so znova vnesli nemir med prebivalce mesta, v katerem čedalje pogosteje prihaja do rasnih spopadov. Med včerajšnjim incidentom sta dva temnopolta mladeniča dobila resne telesne poškodbe. MADRID - Približno 30 oseb je bilo ranjenih pri nesreči v metroju, ki se je zgodila v središču Madrida. Iz doslej neznanih vzrokov se je neka kompozicija zaletela v drugo kompozicijo, ki je stala na tirih. SAN HOSE - V Kostariki so slavnostno umestili novega predsednika republike Rodriga Caraza Odia, ki bo predsedoval tej centralnoameriš-ki državi do leta 1982. Slavnostne umestitve novega predsednika so se udeležile delegacije iz 64 dežel. Jugoslovansko delegacijo je vodil osebni odposlanec predsednika republike Josipa Broza Tita, član sveta federacije Miša Pavič evič. PEKING - Podpredsednik CK KP Kitajske in podpredsednik kitajske vlade Teng Hsiao-Ping je sprejel na poslovilni obisk jugoslovanskega veleposlanika v Pekingu Milojka Druloviča. WASHINGTON - Zahodnonem-šlti kancler Helmut Schmidt je tele-fonično obvestil ameriškega predsednika Carterja o pogovorih, ki jih je imel z generalnim sekretarjem CK KPSZ in predsednikom prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Leonidom Brežnjevom v času njegovega obiska v ZR Nemčiji. KOt je sporočil predstavnik Bele hiše, sta sc Schmidt in Carter pogovarjala o sestanku NATO, ki naj bi bil konec maja v Washingtonu, pa Uidi o ekonomskem vrhu zahodnih dežel, ki je predviden za sredino julija v Bonnu. DAMASK - Sirski predsednik Hafez el Asad se je pogovarjal s predsednikom izvršnega komiteja PLO Jascijem Arafatom o odnosih med arabskimi državami in še zlasti o položaju na jugu Libanona. Asad Arafat sta se pogovarjala tudi o misiji sudanskega premiera Ni-meirija, ki si prizadeva, da bi zbližal stališča posameznih arabskih voditeljev. S = m nejše, tudi skupno načrtovanje proizvodnje in prodaje. Povedano bolj preprosto: kmetovalci, živilska industrija in trgovina naj bi sporazumno določili, kolikšen delež stroškov v določeni prodajni ceni, npr. v odstotkih, se prizna posameznemu udeležencu pri proizvodnji ali prodaji. Če za končni izdelek iztržijo več, kot bo predvidena cena, si bodo razliko razdelili v razmerju z deležem v skupnih stroških. Če bi ga morali prodati pod ceno, pa bi izgubo prav tako krili vsi v razmerju z dogovorjenim deležem v prodajni ceni Zadruge nismo omenili posebej, ker je ona združenje kmetov - in delavcev, ki sodelujejo z njimi — in ne delovna organizacija zunaj njih. V omenjeno reprodukcijsko celoto in dohodkovne odnose bi bilo treba vključiti tudi tiste, ki živinorejce oskrbujejo s krmili, proizvajalce gnojil, zaščitnih sredstev in druge, ki izdelujejo sredstva za kmetijsko proizvodnjo. V pravih dohodkovnih odnosih ne more biti pri nekaterih visoke akumulacije ali razsipanja sredstev takrat, ko imaio drugi izgubo. Tega sicer ni moč uresničiti v nekaj tednih ali mesecih, treba pa si je postaviti za cilj, da se ne bi zadovoljili že z majhnimi spremembami na boljše in spregledali najpomembnejše. JOŽE PETEK tedensl-. mosail ZA VSE, KI SE ŽELU PO SVETU udeleževati $ nih demonstracij in se rt* njimi spopadati s predstt niki varnostnih sil, so no* ponskem iznašli nov prf moček: nekakšno elektrik bodalo, s katerim je mogP nasprotnika neopazno ort miti, v nekaterih primerih) celo ubiti. Orožje je poM no policijskemu pendrek na koncu pa ima dva 4 ševno naravnana kovin* zobčka, skozi katere je it goče pri dotiku s telesoi* nasprotnika spustiti elekffl ni tok. Tpk pride iz po* nega akumulatorja, ki go * padalec nosi za pasoma Zvito in (smrtonosno) neti no... JOHN EHRILCHMA EDEN NAJ VPLIVNEM (nekoč seveda) sodelavk nekdanjega ameriškega pw sednika Richarda Nixono,l zopet na prostosti, pot# ko je odsedel osemnajst it secev zapora zaradi svojat deleža pri znani aferi Wot( gate. Zapor je prestal v * kem majhnem podeželski zaporu v Arizoni, kje je iit na voljo skoraj vse. Podobi1 udobnosti pa ima na vol tudi nekdanji ameriški pf vosodni minister John m hell, obsojen prav tako z& di watergatske afere, ki t bo lahko te udobnosti užit nekoliko dlje. Obsojen je & namreč na zaporno kazrf od enega do štirih let ...P1 miloščen pa bo že P dveh...? TO 2.i v * niši tna ve( ALI PA ZDRAVA K® KURENCA ZA PIVCE: ko bi lahko rekli za posi ki so ga sočasno izvedi ZDA in na Švedskem in dokazal, da imajo podgcO podobne navade kot ljudt Zaprli so jih namreč v p® kusno kletko in jim pred M šilom servirali po izbiri bov si aperitiv, bodisi navadi* vodo. Po nekaj dneh so tj podgane pile samo alkoht vodo pa le tedaj, če so sel prejšnji dan preveč „naW. le“ in so si zdravile rm ka... Vsaka podobnost' naključna..... I Iz zadnjega P»^ u - I = i zai izi na te. m tu Ps bi di a 2: n ni p ji Vi ti k - Zom {• m«Mia prav tako pamrabna kot ivtataik u Uito v | Kate (o latam v rokah, m moto naauot nlUo ro«. da m IIIIIIIIHIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllH i PO PRVOMAJSKIH POČITNICAH POLNI ENERGIJE... NA DELO! iiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiii Št. 19 (1500) 11. maja 197- ALOJZ MOČNIK juso miSA JAMO USiOEHC KOUrCKCIJO ZA , m zvruvsi ,a z a trs rt sik | UAMISTO OOTOVm \IU UH KttJHT ! a mu Mmits~Keu>im> tun fftOči'U«W Ml .K# N raHAijt rrtcrtčsfi tt it o&iočrft, in mt/t» rtu m-i imn.iwrami mm , — ueiavci mariDorsKe Hdromontaže so v Kr«ia na gradbišče jedrske elektrarne -Jr *®m Še en zahteven tovor iz reškega prista-a- Posnetek je iz Sp. Pohance, kjer seje med v„j e'panjem na križišču zbralo precej rado-roiežev. (Foto: Milan Jazbec) V PRAVIH ROKAH — Mokronožani so znani kot spretni prireditelji. Prvo soboto v juniju bodo gostitelji medrepubliškega srečanja folklornih skupin. Vsaka sodelujoča skupina bo prejela v spomin ročno vezeno zastavico. Na sliki: izbira osnutka. (Foto: Železnik) V „ROJSTNEM KRAJU“ ZSMS - Na poti po Sloveniji je šla štafeta tudi skozi številne kraje ribniške in kočevske občine. Povsod so ji pripravili svečane sprejeme, katerih se je udeležilo več sto ljudi. Obsežnejše prireditve ob sprejemu štafete so bile v Ribnici, v Kočevski Reki in v Kočevju. Mladinci iz kočevske občine so štafeto palico predali mladim iz novomeške pri Bazi 20. Na sliki: sprejem štafete v Kočevski Reki, kjer je bil pred 35 leti ustanovni kongres ZSM Slovenije. O sprejemu štafete poročamo še na drugih straneh. (Foto: F. Brus) Čevljarji so proslavljali Delavci temeljne organizacije združenega dela BOR iz Dolenjskih Toplic so 26. aprila prosla-Va* 30-letnico obstoja Čevljarno^ Podjetja BOR, ki je od leta TOZD v sestavu delovne organizacije Industrije obutve Novo mesto. . ,^e'aVci so prejeli zaslužene JdMejne nagrade, tisti pa, ki so ePrekinjeno ali vsaj dobršen del lovne dobe prebili v tem Podjetju, tudi priznanja za dol-t rJ™0 Požrtvovalno delo. To je ~*° bolj pomembno zato, ker tej samorastniški organizaciji . ~nženega dela niso prejeli Jdouejnih nagrad že celih 11 let. IMV pred sprejemom »petletke” Na posvetu komunistov ocenili, da je srednjeročni načrt pravi korak za prihodnost IMV Na sobotnem posvetu komunistov iz vseh tozdov in obratov IMV (v novomeškem Domu JLA) je član CK ZKS Simo Gogič razgrnil partijske naloge za pokongresno obdobje, generalni direktor Jurij Levičnik pa srednjeročni razvoj te delovne organizacije. Posvet seje končal s slavnostnim sprejemom 47 novih članov. Udeležili so se ga tudi Franc Šali, izvršni sekretar v predsedstvu slovenskega Sejmišča NOVO MESTO: Promet na izrpH PraačJem sejmu je bil “redno živahen. Rejci so pripeljali a prodaj 598 pujskov, starih do 12 dnov> in 43 prašičev. Lastnika je enjalo 403 živali; za pujske je bilo ® a °dšteti 650 do 980, za prašiče bilo do L300 din. Na prodaj je ° tudi 30 glav goveje živine, pro-žive pa -*e bilo 18 živali. Kilogram 23 snteŽe volov * ^ 21>50 d0 nul " krav 17 do 19.50 din in B^vine 19 do 23 din. na nVT?!CE: Lastniki so pripeljali PuisVr, J 425 do 3 mesece starih jih 12 Plažičev> skupaj pa so voljoVt 35 L Pujski so bili na teže 3 do 35 din kilogram žive 1 Prašiči pa po 19 do 21 din kilogram *• pa 1 ffam žive teže. NAGEU IN IZKAZNICA -Rdeč nagelj na prsi in rdečo izkaznico v roke je dobil na sobotni slavnosti v novomeškem Domu JLA vsak od 47 novih članov ZK iz novomeških tozdov IMV. Partijske izkaznice je podeljeval Franci Borsan, sekretar občinskega komiteja ZK iz Novega mesta (drugi z desne). (Foto: Jože Simčič) Kmetijski Kdaj apnenje izboljšuje tla 1 Posekemično ^alizo vzorca zemlje, ki ga običajno vzamemo po 1 uR Postopku iz ornega sloja, v predološkem laboratoriju § je real/'-)' kolikšne so količine hranilnih snovi v tleh in kakšna | b^ig 01]3 tal> drugače> rečeno: ali so tla kisla, nevtralna ali i in jjj } (apnena). Reakcijo tal strokovno označujejo s številko 1 so nevt?1 ie P^ P0^ 6,5, so kisla, če je okoli sedem, 1 Številk ?’. če le nad 7,2, so tla bazična. To so samo okvirne | na SaJ je treba pri oznaki tal upoštevati še druge sestavine, 1 Ko 61 . ^kio humusa itd. 1^. torej znamo iz podatkov kemične analize tal odbrati, | Dobm ?° ^ glede na kislost, se lahko lotimo popravljanja tal. | preteki .vsai starejšim, znan ukrep — apnenje tal, ki so se ga v 1 tla, lotevali, ne da bi dobro poznali, kakšna so v resnici § Zem].-S ie. ^ takrat le delen, saj na z apnom dovolj založeni | A aPnenje ni moglo imeti pričakovanega učinka. °bseguei?ia zdaj ne priporočajo in propagirajo več v takem | sko ?*,’ *®t so ga nekdaj, ko so v apnu zmotno videli vsestran- | nadvse temu pa je apnenje v mnogih primerih | ^ogoč sten meliorativen ukrep. Vlažna kisla in gozdna tla je | Zemljo6 ^ov°lj hitro in uspešno spremeniti v obdelovalno i enda Sam° s kalcifikacijo, kot še drugače imenujemo apnenje. 1 obilje tU(^ v teh primerih ne smemo pretiravati, saj iznenadna | druojm aPna v tleh poslabša rastlinsko prehrano z nekaterimi = Man* ment'> kot so baker, bor in drugi. je mogoče izboljšati že z ustreznimi kombi- = gnojil gnojili-Izbiramo tako imenovana bazična kombinirana § ^ so tl vsehujej° take sestavine, da zmanjšujejo kislost. Ce | poj^ ■ i?e P° narav* Preved apnena, kar tudi ni tako redek | posp-jJ® holje uporabiti kisla umetna gnojila, oziroma tista, ki i ujejo izpiranje kalcija in magnezija (baz) iz tal. Inž. M. L. I centralnega komiteja, sekretarji medobčinskih svetov in občinskih komitejev ZK. Ob podeljevanju partijskih izkaznic je pel zbor grmske šole. Simo Gogič je poudaril, da se morajo komunisti IMV zavzemati za nadaljnje utrjevanje samoupravne organiziranosti, pravične dohodkovne odnose in nagrajevanje po delu. Nič manj pomembna od tega pa ni bitka za uresničevanje proizvodnih in drugih nalog na podlagi letnega in srednjeročnega razvojnega načrta IMV. Start za to je spodbuden, saj povedo podatki, da so od sedmega do osmega kongresa ZKS v IMV Petkrat povečali proizvodnjo gospodarskih in več kot dvakrat proizvodnjo osebnih vozil, prikolic so izdelali za okoli 50 odstotkov več, servisne opreme pa 4,3-krat več. Že dolgo so znane številke, naj bi ob koncu tega desetletja v IMV izdelovali na leto po 150.000 osebnih in 10.000 dostavnih avtomobilov ter 50.000 avtomobilskih stanovanjskih prikolic. Vse te številke so, kot je na posvetu komunistov povedal generalni direktor Jurij Levičnik, upoštevane v programu srednjeročnega razvoja IMV. Slednji je sicer šele v osnutku, vendar pa se do samega sprejema bistveno ne bo spremenil. Tako lahko zapišemo, da bodo novosti deležni vsi tozdi, za izvedbo programa pa bo potrebnih nič manj kot 5 milijard dinarjev. To bo prav gotovo največja naložba, kar jih pozna gospodarstvo v tem delu Slovenije. I.Z. Dražje letovanje Skoraj sredi maja smo že, občinska Zveza prijatelejv mladine v Brežicah pa še vedno ne ve, kaj bo s počitniško bazo v Savudriji. V primeru, da bi tamkajšnja kuhinja normalno funkcionirala, bi otroci lahko letos še letovali tam. Potrebno bo le soglasje delovne organizacije, ki bo upravljala z bazo, bodisi da bo to Prevoz ali pa Tovarna pohištva. Seveda pa bo imela zadnjo besedo inšpekcija. Občinska zveza je prav zaradi razmer v Savudriji iskala možnosti za letovanje drugod. Uprava Debelega rtiča je ponudila letovanje za 50 otrok za deset dni v avgustu. Za ta čas bi morali plačati po 1.260 dinarjev za vsakega otroka. Občinska Zveza prijateljev mladine Ljubljana-Moste prav tako omogoča desetdnevno bivanje ob morju 150 otrokom za enako ceno. Brežičani prostih mest za sedaj še niso rezervirali, ker menijo, da bodo težko krili stroške, zato se predhodno obračajo na društva, da bi zvedeli, koliko otrok bi pod takimi pogoji sploh lahko letovalo. Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj" Krško -TOZD LES - objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. IZMENSKI OBRATOVODJA Pogoji: — srednja šola lesne, papirne ali tehniške srn eri ter dve leti ustrezne prakse v odgovarjajoči stroki; — VK delavec lesne, papirne ali podobne smeri in šest let pakse v odgovarjajoči stroki; — izmenično delo v treh izmenah; — organizacijske sposobnosti; — moralno-politična neoporečnost. 2. EVIDENCNIK I Pogoji: — administrativna ali druga podobna šola z znanjem strojepisja; — dve leti oz. štiri leta delovnih izkušenj; 3. EVIDENCNIK III Pogoji: — končana osnovna šola in strojepisni tečaj; — eno leto ustreznih delovnih izkušenj. 4. SNAŽILKA Pogoji: — nekvalificirana delavka Pismene prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. Oblečeni z obveznicami Odgovor na »iznajdljivost" nekaterih trgovcev -Spodbuda inflaciji in nasprotovanje bančnim predpisom — Bodo obveznice izgubile vrednost? Gneča, kot da bi prodajali zastonj. Ta je kupil prevelike hlače, oni premajhen suknjič. Pa saj je vseeno, ko pa za kupljeno blago ni bUo treba odšteti enega samega dinarja! Če seveda obveznice cestnega posojila niso že bankovci. Kajti v novomeških prodajalnah Novo-teksa in Varteksa je moč kupovati blago prav za te obveznice. Na to nas opozarjajo kričeči napisi, glas o tem pa je segel že do sleherne novomeške gospodinje, pa tudi do nemalo takih, ki se sprašujejo, ali je to prava, konkurenčna, poštena in zakonita pot, da se izpraznijo skladišča. Na kratko: v Sloveniji smo predlani dali preko milijarde in 350 milijon din posojila za ceste, za ta denar pa dobili obveznice. Resda doslej šele polovico. Obveznice so torej vrednostni papirji, ki pa v vsakdanjem življenju, vse do „učinko-vitih" trgovskih prijemov niso imeli nikakršne vrednosti za posameznika (razen, da smo pričeli s pospešeno gradnjo cest). Priložnost so prvi pograbili varteksovci in v soglasju z republiškim sekretariatom za finance in svojo temeljno banko pričeli prodajati svoje konfekcijske izdelke za obveznice cestnega posojila. Dovolj mikaven zgled za ostale trgovce. Med njimi je tudi novomeški Novoteks. S kakšnim in čigavim soglasjem, ne vemo, jasno je le, da je Ljubljanska banka takšno ravnanje vseh že vnaprej obsodila. Hvalevredno dejanje. Debat, pojasnjevanj in prepirov je vse več. Proizvodne organizacije vzdigujejo glasove, da s takšnim načinom prodaje nikakor ne morejo soglašati, ker povsem izključuje lojalno konkurenco. Potrošnik ima namreč omejeno izbiro nakupa. Uradnih vesti ali sklepov zaenkrat še ni. Če odštejemo mnenje odbora za gospodarstvo in finance pri republiškem izvršnem svetu, ki sodi, da prodaja za obveznice nikakor ni v skladu z uredbo o potrošniškem kreditiranju. Sicer pa vprašanj o tem je veliko. Mar ni vse to konec koncev spodbuda za inflacijo? Postopoma bo namreč prišlo do velikega porasta denarne mase v obtoku, kar pa ne govori niti Pa ne da si spet kazal na negativne pojave? ! v prid stabilizacijskim ukrepom. Takšno ravnanje je tudi v nasprotju z vrsto zveznih predpisov, bančno »zakonodajo" in ne nazadnje tudi blati odnose v trgovini. Izhod? Čimprej bi veljajo sesti za mizo in sprejeti odločen in učinkovit medrepubliški dogovor. Kajti res je, da so obveznice vrednostni papir, vendar pa po vseh, žal neuradnih zagotovilih vnovčljive šele po določenem roku. Sicer bodo s samovoljnim in neenotnim početjem pričele izgubljati na vrednosti. B. BUDJA RDEČA LUČ NELOJALNI KONKURENCI? - Varteksov (levo in Novoteksov primer trgovske iznajdljivosti, ki zadnje dni vse bolj vznemirja javnost. Obveznice kot bankovci ali obveznice kot vrednostni papir, ki je vnovčljiv šele po določenem roku? Uradnega odgovora zaenkrat še ni. (Foto: B. Budja) DOLENJSKI LIST ZAKLJUČEK ŠOLANJA KOMUNISTOV Jože Krall so< V petek, 28. aprila, je po daljše« bolehanju umrl Jože Krall, arhiva* bibliotekar in strokovni svetni! Inštituta za zgodovino delavskegi dij gibanja v Ljubljani. ni Jože Krall se je rodil v Trstu, pri vendar je bil njegov pravi domafi Tc kraj Novo mesto, kamor se je njegO* oče kot železničar kmalu preselil. ^ ^ prijaznem mestu ob Krki je preživ« ^ mlada leta in si nabiral znanje. F° uj maturi je študiral germanistiko n* 0! ljubljanski univerzi ter kot š ti peti’ pc dist še na dunajski. Kot gimnazijah Ni profesor je učil v Ohridu in Ptuja- „ kjer ga je zatekla vojna. Vrnil seje* * Novo mesto in se vključil v osvo-j 0 bodilno gibanje. Po nalogu OF 'f ki skrivaj poučeval dijake, katere j*' či okupator zaradi demostracije izključil iz novomeške gimnazije. 0& junija 1942 do aprila 1943 je bil* koncentracijskih taboriščih Monig0 in Gonars, po kapitulaciji Italije p* se je aktivno vključil v NOV. V boju je bil ranjen, prejel pa je tudi red o hrabrosti. ; jj Po osvoboditvi se je zaposlil * Znanstvenem inštitutu pri predsed- J stvu SNOS kot arhivar. Zavodu je n ostal zvest do svoje smrti. Kmalu je t postal vodja knjižnice, ki jo je k ustvaril iz različnih raztresenih zbirk ) po vsej Sloveniji. Po njegovi zaslugi 1 imamo Slovenci eno najbogatejšfl1 i knjižnic za zgodovino 2. svetovne vojne v Jugoslaviji. Pisal je tudi strokovna dela; prvo je v sodelovanju z Jankom Jarcem nastalo že 1945. J leta in je še danes uporabno kot celovitejši pregled dogodkov iz NOB Slovencev. Pomembno je njegovo raziskovalno delo o zgodovini parti-' ’ zanskih tehnik in tiskam na Sloven- , skem. i Za svoje delo je prejel več odliko- | vanj: nagrado vstaje slovenskega . '• naroda, red zaslug za narod, red dela 1 j in red bratstva in enotnosti. Izmučeno telo Jožeta Kralla, kija ; bil človek v najlepšem in najžlaht-i nejšem pomenu te besede, so položili v zemljo na novomeškem pokopališču v Šmihelu. Sposobnosti in učinkovitosti Zveze komunistov ni moč meriti le s številom sestankov, sklepov in zapisnikov. Če bi se zavzemali 1 samo za to, bi bili formalisti. Na nedavnem seminaiju dolenjskih in posavskih komunistov v Novem mestu so poudarili, da formalizem ni metoda partijskega dela, ampak plevel, ki duši zrnje oziroma vsebino, plevel pa je treba iztrebiti. Tudi forumsko odločanje naj bi izginilo. Zveza komunistov ni mesto, na komunisti borili za to, da pri katerem bi morali prekrižati meče uvajanju celodnevne šole novi za vsak problem. Na seminarju so prostori ne bodo izključni pogoj, menili, da morajo biti komunisti Kulturna snovanja v obeh regijah predvsem pobudniki za odpravo tudi ne smejo mimo interesov nepravilnosti in pomanjkljivosti, ne delovnih ljudi, zato je to dejavnost pa izključni razsodniki. Metoda nujno vnesti v delovne načrte partijskega dela je akcija, ki jo imajo tozdov, krajevnih in drugih komunisti za uspešno tedaj, kadar skupnosti kot obvezno sestavino, rodi sadove. Kajpak morajo biti Komunisti si bodo prizadevali za komunisti za akcije idejnopolitično nadaljnji razvoj amaterizma in dobro usposobljeni. To velja še posebno za člane občinskih konferenc, komitejev, komisij in sekretariatov osnonih organizacij. Premiki so možni le ob predhodnem temeljitem poznavanju razmer. Zato je obdobje do konca prvega polletja namenjeno za oceno, ki naj pokaže, kako so učinkovite osnovne in občinske organizacije Zveze komunistov. Posebna pozornost bo v tem času namenjena zlasti še občinskim konferencam, ki naj bi na Dolenjskem in v Posavju poslej štele največ po 60, komiteji pa največ po 13 članov. Zakon o združenem delu tudi poslej ne bo odložena iz zaprašena bukvica. V sedanjem obdobju komuniste seveda najbolj zanima, kako je z nagrajevanjem po delu. Odgovor na to vprašanje bodo dobili do 15. maja, razviden pa bo iz ocen osnovnih organizacij Zveze komunistov. Prek sindikalnih organizacij bodo vztrajali, da začno veljati v združenem delu taki sporazumi, ki bodo zagotavljali, da bo rast dohodka hitrejša od rasti osebne in skupne porabe. Dolenjski in posavski komunisti sc bodo zavzemali, da bo akcija za preobrazbo vzgojno-izobražcvalnc dejavnosti segla v združeno delo, ne pa potekala ločeno od njega. Usmerjevalni vpliv slednjega se mora pokazati pri vpisu kandidatov na višješolski in visokošolski študij ter pri štipendiranju. Poleg tega sc bodo V čem skrivnost Enotnost je... (Nadaljevanje s i. strani) osvoboditvi prevzela oblast OF kot celota. „Takrat smo daljnovidno preprečili tisto nevarnost, ki je mnogim osvobodilnim gibanjem na svetu vse do danes prinašala katastrofalne spore in tudi krvave obračune,“ je med drugim poudaril Tone Fajfar. V kulturnem delu svečanosti so nastopili moški pevski zbor iz Kočevja, delavska godba iz Kočevja, nonet „Rog“ iz Željn in recitatorji. Na Pugled je prišlo tudi več pohodnih enoti Raport njihovih komandirjev je sprejel narodni heroj Jože Boldan-Silni. Na proslavi je spregovoril tudi Sredstavnik KS Stara cerkev Peter obar in poudaril, da v spomin na zbor aktivistov na Pugledu, ki je bil od 28. aprila do 1. maja 1943, slavi KS Stara cerkev letos prvič 28. april kot svoj krajevni praznik. Ob tej priložnosti je KS izdala jubilejno glasilo „Pugled“ J. PRIMC Kočevci zmagali Na področnem tekmovanju „10 kongresov partije" najuspešnejši domačini V soboto, 6. aprila, je bilo v avli osnovne šole v Kočevju področno tekmovanje pod naslovom „10 kongresov partije**. Udeležile so se ga petčlanske ekipe osmih občin z ljubljanskega območja. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili vojaki ribniške garnizije in učenci osnovne šole, se je začelo tekmovanje. Največ znanja so pokazali učenci osnovne šole Kočevje in prepričljivo osvojili prvo mesto, saj so se kar štirje uvrstili med prvih pet, ki se bodo v soboto, 13. maja, udeležili republiškega tekmovanja v Mariboru. Rezultati Ekipe: 1. Kočevje, 2. Domžale, 3. Ljubljana itd. Posamezniki: 1. Andreja Leko (Kočevje), 2. Janez Kovač (Kočevje), 3. Marjeta Zver (Vič-Rudnik), 4. Vlado Muhvič (Kočevje) in 5. Franci Štefanič (Kočevje). Po končanem tekmovanju so se tekmovalci udeležili sprejema štafete mladosti pri spomeniku NOB v Kočevju in si ogledali zgodovinski Šeškov dom. FRANCE BRUS Najuspešnejši vinogradnik na letošnji razstavi belokranjskih vin je bil Boris Brunskole iz Kota 59 pri Semiču, ki je za svoje vzorce belega vina prejel kar dve zlati medalji in bron za rdeče vino. Vinograd s 1600 trtami ima v vinorodni Semiški gori, ki mu ob dobri letini da blizu 3000 litrov vina. Pravi, da njegove trte niso nikakršna skrivnost, saj vsak vinogradnik ve, da za dobro belokranjsko kapljico potrebuje toliko in toliko žametove črnine, kraljevine, frankinje in rizlinga. Zal Belokranjci naredijo veliko napak potem, ko je grozdje že obrano. Imajo čudovite vinograde in vselej pridelajo dobro letino, so pa slabi kletarji. Ne vedno, da se kletarjenje prične že v vinogradu ob trgatvi. Mletje grozdnih jagod zunaj kleti je njihova prva napaka, saj sc tako brez koristi porazgubijo hlapi, ki dajo vinu pravi okus. Z dobrim kletarjenjem se da tudi iz manj kvalitetnega grozdja narediti dobro vino. Preveč truda vlagajo v obdelavo vinogradov, ki pa je največkrat ob prerani trgatvi zaman. V belokranjskih vinogradih izredno uspeva sorta rizling, ki pa zaradi drobnih jagod vzbuja pri vinogradnikih odpor. Ti ne vedo, da je v teh drobnih jagodah več sladkorja kot v drugih sortah veliko debelejših jagod. Sam bom že v bljižnji prihodnosti zmanjšal količino kraljevine in pričel gojiti le rizling,** pravi nagrajenec, tajnik letošnjega prireditvenega odbora in pobudnik lanske prve razstave belokranjskih vin. „Kmetje-vinogradniki kažejo izredno zanimanje za razstavo in tekmujejo med seboj, s tem pa narašča kvaliteta vin. Razstava bi v bodoče morala postati tradicionalna ter osrednja turistična prireditev Bele krajine. Novoustanovljeno društvo je porok, da bo naslednja prireditev še vabljivejša in pristna**, še doda. SMRT MLADE KOLESARKE Do hude prometne nesreče, v kateri je izgubila življenje komaj 17-letna Viktorija Juričič iz Spodnje Libne, je prišlo 6.5. na regionalni cesti Brežicc-Krško. Voznica osebnega avtomobila Kristina Klobasa iz Brestanice je tega dne vozila proti Krškemu, pri Spodnji Libni pa dohitela kolesarko Juričičcvo in jo z zvočnim signalom opozorila, da jo namerava prehiteti. Juričičevo je to verjetno zmedlo, zavila je na sredino cestišča, tam pa jo je zadel osebni avtomobil. Kolesarka je dobila tako hude poškodbe, da jim je že na kraju neseče podlegla, medtem ko materialno škodo cenijo na 5.000 din. NOV POMNIK V BOJANCIH - V nedeljo so v Bojancih slovesno odkrili spomenik padlim borcem iz partizanske bolnišnice in domačim partizanom, ki so padli med narodnoosvobodilno vojno. V spomenik je vklesano sedemnajst imen in priimkov padlih. Na slovesnosti je govoril prvoborec Janez Vitkovič, spomenik pa je odkril domači prvoborec Ilija Vrlmič. (Foto: Ivan Kraško) Semiški praznik vina in običajev Ob pokušnji najboljših belokranjskih vin je bila v Semiču cela vrsta prireditev in razstav-Belokranjski vinogradniki imajo svoje društvo z več kot štiristo člani________________________ Že lani pripravljena prva razstava belokranjskih vin se je pokazala kot izredno uspela vinogradniška in turistična prireditev. Letošnja, ki je trajala od sobotne otvoritve 29. aprila do ponedeljkovega zaključka, so iznajdljivi Belokranjci dodali še širši značaj, saj so pripravili tudi razstavi vezenin in domačih obrti ter jedi in pogrinjkov, za vinogradnike pa strokovna predavanja ter razstavo in uporabo kmetijskih strojev. Tudi obiskovalci, ki to pot niso prišli le na pokušnjo, so lahko prisostvovali številnim kulturnim prireditvam, pa tudi zabave ni manjkalo. Na pobudo vinogradnikov občine ^ (vmQgradnika Mart]n Skof iz Črnomelj in Metlika so dan pred otvoritvijo razstave ustanovili Društvo vinogradnikov Bele krajine. Že ob prvem poizkusnem popisu je k društvu pristopilo prek štiristo vinogradnikov. Med sto vzorci, kolikor jih je dobila v pregled strokovna komisija, je bilo podeljenih šest zlatih za bela vina in štiri za rdeča. Fhjboljše belo vino ima Semičan Boris Brunskole, ki je prejel kar dve zlati medalji (15,67 in 15,43), enako število zlatih za poslane vzorce ima tudi KZ Vinska klet Metlika (15,58 in 15,14), po eno zlato pa sta si zaslu- VOŽNJA PO LEVI STALA 10 MILIJONOV 7. 5. okoli pol osme ure zjutraj je prišlo zaradi neprevidne vožje po levi do prometne nesreče na cesti Cerina-Catcž. Voznik osebnega avtomobila Miodrad Cvetkovič iz Jurkovskcga dola pri Brežicah je peljal proti Čatežu, v nekem ovinku pa mu je nasproti po levi pripeljal z avtomobilom Ljubljančan Ivan Grubič. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem nasrečo ni bilo poškodovanih, zato pa je materialne škode kar preko 100.000 din. Črnomlja (15,13) in Anton Stezinai iz Ljubljane (15,00). Med rdečimi vini so največ točk prejeli vzorci, ki so jih poslali: Jože Šuklje iz Trnovca pri Metliki (15,28), Martin Plut iz Drašičev je med zlate uvrstil dva vzorca (15,21 in 15,12), slednji z zlato pa je bil Jože Cesar z Radoviče (15,03). Strokovna komisija je ocenil* tudi vezenine še živeče belokranjske ornamentike na platnu. Med štiri" ntridesetimi, povečini razstav-ljalkami (moški so razstavljali vina), je najvišjo oceno za komplet prtov prejela Črnomaljka Slavica Ritonja-Na razstavi jedi v Hotelu Smuk so prve nagrade prejeli: Jožefa Hančih iz Semiča, kuharice Iskrine menze * Semiču (obetajo se boljše malice)-Martina Jakša iz Vavpče vasi, Miro* Bukovec, Zalka Ancelj iz Semiča. Brunskole s rtasta ter Zdravilišče Šmarješke Toplice. V pripravi pogrinjka pa so bili najboljši s poročnim kosilom Zdrav. Šmarješke toplice, Šolski center za gostinstvo * zelenim Jurijem in mlinarskim kosilom ter penzion Smuk z malico a* ličkarje. ČUVANJE DRAGOCENIH OBIČAJEV - Poleg razstave vin S° letos na semiški prireditvi pripravili tudi razstavo izdelkov belo* kranjske domače obrti od včeraj in danes in razstavo belokranjskih narodnih jedi, ki so jih Belokranjice pripravljale ob trgatvi, jurje* vanju, martinovanju in drugih prilikah. (Foto: J. Pavlin) Jubilej računovodij končalo s šolanjem 27 članov Zveze komunistov iz občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, ki so obiskovali trimesečni seminar marksizma v Novem mestu, katerega je organiziralo Medobčinsko študijsko središče. Pri zaključni slovesnosti na Gorjancih je slušateljem podelil diplome izvršni sekretar pri CK ZK Na nedavnem občnem zboru Društva računovodskih in finančnih delavcev občine Kočevje in Ribnica so med drugim ugotovili, da so imeli v minulem obdobju največ dela z dopolnilnim izobraževanjem svojih članov. Prav v tem obdobju so se namreč zelo spremenili finančni predpisi, uveljavljen pa je bil tudi nov kontni načrt. Zato so organizirali več seminarjev, sklenili pa so,, da bodo s takim izobraževanjem še nadaljevali. Pri tem jim bo še naprej pomagala republiška Zveza računovodskih in finančnih delavcev. Ugotovili so tudi, da bodo že v kratkem potrebovali svoje prostore. Uporabljali jih ne bodo le kot pisarno, pač pa so menili, da bi tu dobivali nasvete o delu člani društva. Take pomoči so potrebni predvsem mlajši članu Občni zbor je bil združen s proslavljanjem 20-letnice društva. Ob tej priložnosti je republiška Zveza raču- Gorjancih je slušateljem podelil diploi Slovenije Franci Šali. (Foto: S. Dokl) Pokongresna fronta je odprta Dolenjsko-posavski partijski dogovor o novih akcijah in delovnih metodah, kot jih narekujejo dokumenti in usmeritve Vlil. kongresa slovenskih komunistov novodskih in finančnih delavcev podelila kočevskemu društvu zlato odličje, razen tega pa je prejela zlato odličje še dolgoletna predsednica društva Marija Patcmost, nadaljnih 7 članov je prejelo srebrna, pet pa bronasta odličja. Na zboru so izvolili novo vodstvo; za predsednika Staneta Logarja, za tajnico Slavko Jakopin (oba Kočevski tisk), za blagajničarko pa ponovno Jožico Šaubah. ustanavljanje posebnih (temeljnih) skupnosti na kulturnem področju v vseh občinah. Ob vsem tem bo morala napredovati tudi kulturna vzgoja, saj je lc-ta tudi eden pogojev za vključevanje ljudi v organizirano kulturno delo. PRIZNANJA Pred dnevi so se na leskovški osnovni šoli zbrali na slavnostni seji, ki je bila posvečena obletnici ustanovitve OF in prazniku dela, člani OK SZDL, OK ZKS in predsedstva občinskega sindikalnega sveta ter podelili priznanja prizadevnim aktivistom. Republiška priznanja OF so prejeli senovska godba na pihala, krško Filatelistično društvo, Ribiška družina Brestanica-Krško ter Marija Unetič, Franc Juvane, Kristjan Kranjc in Pavel Petan. Srebrni znak sindikata so dobili občinska sindikalna organizacija Bajina Baš ta, OOS v Kovinarski in v Imperialovem tozdu 2to ter Anton Ajster, .Justin Božič, Mirica Kranjc, Alojz Mlakar, Karel Rodman, Viktor Rudman, Polona Urek in Adam Vahčič. TEKMOVALEC LETA JE GOLOBICA V tekmovanju golobov pismonoš v letu iz Slavonskega Broda v Novo mesto je zmagal golob Toneta Dolinška iz Novega mesta, kije 257 km preletel s hitrostjo 1341,27 m/min. Poleg Ddlinška je imel največ uspeha s svojimi golobi Željko Fink. Znan je že tudi tekmovalec leta: to je Tone Šiško, čigar golobica 50130 - 69 je dosegla 963,66 m /min. DRAGATUŠ: PODELILI PRIZNANJA OF V Dragatušu v Beli .krajini so 7. maja praznovali triindvajseti krajevni praznik in tako obenem počastili dan OF, 1. maj in dan zmage. Lepo pripravljeni kulturni program si je ogledalo veliko vaščanov, po končanem programu pa so podelili krajevna priznanja O F. Dobili so jih: Gasilsko društvo, osnovna organizacija ZSMS, Jože Brodarič, Jože Matkovič, Lojze Panjan, Lojze Štajdohar in Franc Žagar. KATJI HLADNIK POKAL DOLENJSKEGA LISTA Slovensko planinsko društvo Triglav iz Zuericha je letos konec aprila pripravilo že 7. slovenski veleslalom na Ibergereggu v Švici. Nastopilo je okoli 320 tekmovalcev in tekmovalk, pokal Dolenjskega lista pa je osvojila najboljša mladinka Katja Hiadnik. PREVELIKE SEVNIŠKE OČI? Kot za stavo so zrasli vitki mlaji v čast delavskemu prazniku po vaseh od Pokleka Studenca, Kompo-Ija in Smarčne do Trž išča. Po nekajletnem premoru so letos kanili postaviti mlaj tudi v Sevnici. Nemalo so se namučili v gozdu in na dolgi poti, nazadnje pa ga niso bili sposobni postaviti. Predsednik turističnega društva Rado Umek je dan pred praznikom velel smreko razžagati. Kar zmorejo brez silnih besed na vasi, tega očitno ne zmorejo v mestu. pisma in odmevi a $/*/ Sbofofi^dei^a/ iidaj aljšetf rhi val četnik /skegi rrstu, jmači ijegov £v e živel e. P« co n* apen- izijsU 5tujU' e je* OSVtf )F je re je :klju-Oi bil v migo je pa boju i red lil V 1 sedlu je lu j« J j« :birt slugi ejšili ovne stroju i J45. kot JOB ;ovo irti-ven- iko- :ega Icla :i je iht- ,lo- ko- °TVORITEV razstave _’0B 100-LETNICI °TONA ZUPANČIČA Ljudska knjižnica v Črnomlju "fat pripravi razstave, ki si jih dvfm ."^ko obiskovalcev. Pred M;r, a fetoma je bila razstava del Wa Jarca; lani smo si lahko ogle-velit Iazstavo o modernistu in Ivani r s*oyenske književnosti fe Kii ^^arju; pred nedavnim pa . na marksistična razstava. Prav te hn’ , 25. aprila do 12. maja, si mo lahko ogledali v prostorih kovn literarno in sli- lf\A. razstavo v počastitev ča. * rojstva Otona Županči- soril? sv®?an' otvoritvi razstave smo dijak-* učenci iz osnovne šole, ni na ^Pfnaljske gimnazije, prisot-Drn«, vs> družbenopolitični in Tov„e?okulturni delavci občine. Pod^ v iUavGrabrijan je najprej bn„.,, *eP* besedi življenjepis in ,ustvarJa*no delo Otona gtam*1 . ^ je kulturni pro- Dov'pZr"al,UI5“ “ozeK us pa je Nat« nekaj Zupančičevih pesmi. smo si ogledali razstavo. lien„ S ava je res skrbno priprav-veiii. ln Pozoren obiskovalec pridobi o novega, se obogati z znanjem kniijD,° ive*i*cem in pomembnem 'ku, kot je bil Oton Zupan- JASMINA PANJAN, 8.e novinarski krožek OŠ Črnomelj naloga in izlet a v. lila ;ke iri-av-a), ov jaso S t : V i), ra ia, ie ivi s ke z si- za 0a^ zgodovinskega krožka na udoiJ?!- Žužemberk smo se Pionirwnatečaja, ki ga je razpisal olnx^.’, Napisali smo nalogo o arhe-na n ^ najdbiščih iz davnih časov ™‘našem področju. Trije člani in tud? nnCa, kro?ka smo šli 21. aprila lavri n3 C*’ ki so ga pripravili sode-loiv. 1)a' Os*6*12** smo si arheo-baria j^amenitosti Ljubljanskega BREDA TOMŠIČ ut.-novin; krožek IVO ZORMAN JE PRIŠEL MED NAS bralo1 Vni Je 25l učcncev pridno značk« Za ^Pančičevo bralno valri “Poznanje. Ko smo tekmo-n oddali pismeni izdelek, se do« P651™* in odlomek ter se gorili o vseh knjigah, smo se i. J,'..na Podelitvi bralnih značk, ki diioji. aprila v telovadnici ,-8a doma. Povabili smo tudi bila „ Iya Zormana. Proslava je n*>,J)0sve na Žipančiču, saj se po letne lmenuje naša bralna značka, Desnji,pa Praznujemo 100-letnico Pisnikovega rojstva. Ob koncu krofef Programa je dramski mamin S pr“orčH?m 0 Oreharjevi Nato smnpr?t‘av» našega gosta. Vali i ° Pistelja radovedno spraše-Naive? nje£0Vem Oljenju in delu. o tu je vse lepo in prav. Dru^i del te akcije pa je bolj žalosten. Občinski odbor RK mora ob tej akciji poskrbeti tudi za pros tor, kjer pogostijo darovalce krvi. Uslužbenec' občinskega odbora RK tov. Flajnik je v ta namen obiskal osnovno šolo, zdravstveni dom, skupščino občine in obrat družbene prehrane in povsod dobil negativen odgovor, češ da prostorov v ta namen ne morejo dati. Menim, da vsi navedeni zaslužijo ostro obsodbo, saj bi morah tej človekoljubni in humani organizaciji nuditi vso pomoč ne pa je odklanjati. Najostreje pa obsojam prav zdravstveni dom, saj imajo dograjene nove prostore, ki še niso povsem opremljeni in še ne služijo namenu. Medtem ko so bili darovalci krvi postreženi v majhni sobi gostilne „GRMADA“, ki ima komaj 18 sedežev, mislim da so bili taki oziroma veliko večji prostori tega dne pri zgoraj navedenih organizacijah nezasedeni. FRANC POLANKO DRUGIČ „DA“ - Prav za prvomajski praznik sta Jožefa in Anton Golob iz Sel pri Šentjerneju praznovala petdesetletnico poroke. Zlato poroko sta slavila v krogu svojih petih otrok, vnukov in drugih sorodnikov ter znancev. (Foto: P. Miklič) prečiti tega razdejanja po zelenicah. Ker se to ponavlja že več let, ni verjetno, da tega ne vidijo starši, ko kličejo z okna ali balkona otroke k malici ali večerji. Tudi ni verjetno, da tega ne vidi krajevna skupnost, ki ima zdaj prostore ravno v tem delu mesta. Menim, da je to tudi področje komisije za varstvo človekovega okolja, in da če že obstaja, je dolžna tudi ukrepati. Vsekakor pa je v prvi vrsti dolžnost staršev učiti svoje otroke, naj čuvajo zelene površine, ki jih oskrbuje krajevna skupnost s sredstvi iz osebnih dohodkov vseh delavcev. Močno dvomim, da bi stanovalci v blokih, če bi imeli lastne stanovanjske hiše in urejene nasade okrog njih, dovolili na takem prostoru vse to, kar zdaj njihovi otroci počenjajo na zemljišču, ki je družbena last! TANJA VIDOVIČ, Črnomelj, 21. oktobra 6 1 j v , figjjg r '^11 ' t PETDESET LET SKUPAJ - V soboto, 29. aprila, je bil pred matičarjem na novomeškem Rotovžu pravi direndaj. Med vsemi pari sta bila še posebne pozornosti deležna zlatoporo-čt nca Marija in Avgust Jakše iz 1 'enje Straže pri Novem mestu. V krogu svojih petih otrok in njihovih vnukov, ki žive in delajo domala po vsej domovini, sta bila najbolj srečna, saj se tako skupaj niso veselili že več kot trideset let. (Foto: J. P.) Ni bolan le zob Beseda k novomeškemu zobozdravstvu — Nerazumevanje V zadnji številki Zobozdravstvenega vestnika je pisalo, da danes zobozdravstvena služba pokriva celotno območje naše republike ter da imamo eno zobozdravniško skupino na manj kot 2000 prebivalcev, kar pomeni, da smo dosegli raven najbolj razvitih držav. Za novomeško občino je ta številka drugačna, saj pride ena skupina na 3600 prebivalcev. ‘ Pričakovali bi, da bo v novomeški občini žeja po zobozdravnikih, vendar kaže, da ni tako, saj vem za zobozdravnika iz Novega mesta, ki že eno leto ne dobi zaposlitve. Zobozdravstveni vestnik: »Odpraviti je treba vse subjektivne in druge slabosti, ki ovirajo uresničevanje novih družbenoekonomskih odnosov, neposredno sporazumevanje med uporabniki in izvajalci zobozdravstvenih storitev in uresničevanje pravic iz zobozdravstvenega varstva.** Naj k tem trditvam dodam, da tudi novi zdravstveni dom ne bo mogel rešiti slabega stanja v zobozdravstvu v novomeški občini, dokler bo šef zobozdravstvene službe strokovno na nivoju predvojne dunajske denti-stične šole in dokler ne bo vedel, da gredo starejše sodelavke tudi v pokoj, na njihova mesta, da je treba dati mlajše kadre. To pisanje ima namen le pripomoči k ureditvi tega vprašanja, da bodo delovni ljudje z zobozdravstveno službo zado- voljnu dr. F. K., Žabja vas VPRAŠANJE IN PRIPOMBA „GORJANCEM“ 24. aprila sem se napotil po ,opravkih v Novo mesto. Vračal sem se ob 11.45 z avtobusom NM 341-84, ki je last „Gor-jancev“ iz Novega mesta. V avtobusu sem se usedel zadaj na prekucni sedež, enako pa je storil še en sopotnik. V Dol. Toplicah naju je oba šofer enostavno nagnal s sedežev, tako da sva morala potem stati. Zdaj ne vem, ali služijo prekucni sedeži v avtobusu za sedenje ali za to, da se šofer izživlja nad potniku Dodajam še: če avtobusno podjetje „Gorjanci“ ni sposobno organizirati spodobnega prevoza, naj prevoz prepusti sposobnejšim. SLAVKO HOTKO, Žužemberk IGRALI SO GLEDALCI Pred kratkim je učence trebanjske osnovne šole obiskalo ljubljansko Mladinsko gledališče. Pravzaprav so nas obiskali igralci Vladimir Jurc, Niko Goršič in Pavle Rakovec. Svoji predstavi so dali naslov Lahkih nog naokrog. MOJCA REPOVZ Prazna ambulanta Krmelj je brez stalnega zdravnika — Vsaj stalen obisk Ze drugi mesec je zdravstvena ambulanta v Krmelju brez stalnega zdravnika, kar je za prebivalce treh krajevnih skupnosti pereč problem. Pri reševanju tega je sicer industrijsko kar močno občinsko območje premalo energično. Zdravniki prihajajo iz Sevnice, vendar ne ob določenih dnevih. Tako prihajajo krajani večkrat zaman do ambulante, kar je še posebno težko za tiste, ki žive v oddaljenih krajih. Mnogim ne preostane drugega kot pot v Sevnico ali v Trebnje. Zdravstvena ambulanta v Krmelju je bila zgrajena tudi s prispevki delavcev, krajanov, prav tem pa ni vseeno, ali je ambulanta zadosti izkoriščena ali ne. Če je že pretežko dobiti stalnega zdravnika v Krmelj, bi morali urediti, da bi zdravnik obiskal kraj vsaj trikrat na teden. Zdravje je ena največjih dobrin, zato se pri varovanju in preprečevanju bolezni moramo združiti in skupno nastopati; sodelovati morajo družbenopolitične organizacije in delegati tako krajevnih skupnosti kot sev-niške občine. B. DEBELAK Krmelj KRŠKO: ELA PEROCI MED UČENCI 26. aprila je učence krške osnovne šole Jurij Dalmatin obiskala mladinska pisateljica Ela Peroci. Z učenci se je najprej pogovarjala v pionirski sobi, nato pa smo jo pova-bili na proslavo, posvečeno osvoboditvi OF in prazniku dela. Po kulturnem programu je pisateljica razdelila bralne značke. Dobilo jih jje 63 cicibanov, 34 učencev pa je prejelo zlate, 42 srebrne in 98 bronaste Kajuhove bralne značke. Perociieva nam je čestitala in poudarila, da ie knjiga človekov najboljši prijatelj. Proslavo so zaključili člani folklorne skupine. ROMAN VOGRINC nov. krožek POHODI S PROSLAVAMI Učenci osnovne šole „Milka Šobar-Nataša“ smo letos na svojevrsten način proslavili dan OF in 1. maj. Prirejali smo pohode k spomenikom NOV in ob njih pripravljali kulturne programe ter poslušali pripovedi borcev o dogodkih med vojno. Svoj pohod so pripravili prav vsi razredi. Praznik dela smo slovesno počastili še posebej 26. aprila. V šoli smo imeli kviz o kongresih KPJ. Najboljša je bila ekipa 7j», ki si je prislužila knjižne nagrade. ROBI BEZEG Novo mesto Sl (ori istj o di ivj i P ra Sl w c po pl lača "S škodo? Bolj znana in nepodcenjevana dejstva o škodljivosti divjega prašiča Prepričan sem, da prispevek „S koristjo divji prašič poplača škodo? “ inž. Blaža Kržeta iz Ljubljane ni izvabil solze sočutja niti enega dolenjskega hribovskega ali obhostnega kmeta. Tov. Krže namreč skuša bralca prepričati, da je divji prašič nekam manj škodljiv posevkom, kot je bil dolga tisočletja, od prve človekove njive dalje. Vse to pa zaradi majskega hrošča in njegovih ličink-ogrcev. Preberemo lahko, da je ta žuželka strah in trepet korenin in gomoljev v rahli in zračni zemlji sončnih leg. Posebno teknejo zagrizenim ogrcem deteljišča in površine, zasejane s kvalitetnimi travami. Potem pa pride iz gozda divji prašič, ki ima odličen voh. Kot dobra vila se s silnim navdušenjem in tekom loti svoje največje poslastice: hudobnega ogrca. Pri tem za pravico in resnico navdušeni divji prašič z rilcem res razrije ves travnik ali deteljišče, toda kaj zato? Sovražnik je uničen!. Sicer pa zoper hudobnega ogrca tako ali tako pomaga samo preoranje. Dobri divji prašiček, pravzaprav njegov rilec, zada tudi ta zadnji, milostni sunek z mečem. Inž. Blaž Krže nam postreže celo s fotografijo divjega prašiča-mladiča, v katerega želodcu so našli kar 1.186 kmetovo travo uničujočih ogrcev. Ta biološko-zgodovinski dogodek se je zgodil na varčnem Gorenjskem, piscu ni bilo odveč celo teoretično izračunati, da je ta prašičji lovec na ogrske zločince rešil pred uničenjem vsaj 6 kg sena in otave. Zamislite si, kaj bi šele bilo, če bi gorenjski lovci-temu nadarjenemu prašičjemu mladcu dovolili kaj več let življenja! Gorenjski kmetje bi zaslužnemu nerescu morda podelili celo kakšno priznanje, saj podeljujejo medalje konec koncev celo psom. Krže končuje pisanje z mislijo, da je divji prašič nesporno koristna žival ter da s svojo koristnostjo poplača škodo, ki jo napravi, saj ne uničuje samo ogrce, pač pa tudi miši in druge gozdne ter poljske škodljivce. To daje ugotovila vrsta raziskovalcev, imena niso navedena. Morda mi to daje pravico, da tudi meni ni treba poimensko navajati stotere dolenjske, pred- vsem pa suhokrajinske kmete, ki jim po ogrcih hrepeneči divji prašiči niso razrili samo travnikov in deteljišč, ampak tudi njive s krompirjem in koruzo. Če pa je kaj zares treba navesti, naj bo to »Gozdarska enciklopedija", v kateri na 237. strani pod poglavjem „Škode“ piše o divji svinji, da uničuje gozdna semena in poganjke, grize in z ritjem razkriva korenine, izkopava in gazi bilje itd. Še vedno veljavna enciklopedija razkriva svetu tudi „skriv-nost“, da je divja svinja še posebno škodljiva na poljih, ki meje na gozd. V eni od. prihodnjih številk Dolenjskega lista pa na strani „Pisma in odmevi** pričakujem zapis „S koristjo majski hrošč poplača škodo? “ Prav gotovo tudi ta žverca prav zagrizeno uničuje kakšno prav škodljivo rastlino, poleg tega pa imajo vsa živa bitja načeloma enako pravico do življenja. Morda se bo kdo nemaM cclii spomnil, da spada med /jv® ‘litja tudi obhostni kmet? MARJAN KMET, Novo mesto in SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO Novo mesto, Prešernov trg št 8 Številka: 493/1-31 Na podlagi 1. člena statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah m pristojnostih izvršilnega odbora skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 15/75) je izvršilni odbor v skladu z določili 13. in 14. člena pravilnika o pogojih in merilih za določanje vrstnega reda ter o dodeljevanju stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 29/77) sprejel na svoji seji dne 3. maja 1978 naslednjo PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE V SOLIDARNOSTNIH STANOVANJIH Zap. Priimek in ime Bivališče Število število Upravičen št družin. doseženih do članov točk stanovanja 1 2 3 4 5 6 1. DRU2INE Z NIZKIMI DOHODKI a. za Novo mesto % t. ZMAJŠEK Marija Nm, Ob Težki vodi 3a 5 880 2 1 /2-sob. 2 RIBIČ Silvester Nm. Koštialova 30a 6 873 3-sob. a KOVAČIČ Bruno Naselje Žabjek 4 816 2-sob. 4. MATOH Anica DoL Top. — Podhosta 3 5 787 2 1/2-sob. a KOZMEU Edi Nm, Regerča vas 13 5 781 2 1 /2-sob. a KRALJ Boris Nm, Jerebova 18 5 774 21/2-sob. 7. VOVKO Marija Šentjernej 14 3 754 2-sob. a KONDA Slava Nm, Partizanska 21 5 730 21/2-sob. a VRHOV AC Veljko Nm, Ragovo 5 4 728 2-sob. 10. MRVAR Alojz Nm.Pot na Gorjance 11 /b 4 726 2-sob. 11. ŠAJNOVIČ Rajko N m, Šmihel 4 724 2-sob. 12 KOVAČIČ Valentin Naselje Žabjek 4 708 2-sob. ia ČERNELIČ Antonija Nm, Cankarjeva 9 4 698 2-sob. 14 Salomon Valentin Nm, Majde Šilc 9 686 2 1 /2-sob. ia KIŠAK Amalija Nm, Trdinova 37 4 679 2-sob. ia RAHNE Stane Nm, Vrhovčeva 11 4 670 2-sob. 17. FLORJANČIČ Vida Brusnice, Ratež 28 3 666 2-sob. ia BOBIČ Jože Nm, Nad mlini 57 4 665 2-sob. 19. SEREC Ivan Nm, Boričevo 5 5 653 21/2-sob. 2a ŽAGAR Slavica Nm, V Brezov log 11 3 653 1 1 /2-sob. 21. AVBAR Marija Nm, Ljubljanska 21 3 646 2-sob. 22 JAKŠE Milena Nm, Potov vrh 53/a 2 628 1-sob. 2a MARENČE Jožica Nm, Regerča vas 98 4 628 2-sob. 24. GRUDEN Anica Nm, Črmoinjice 3 4 626 2-sob. 2a SIN RAJH Silvo Nm, Srebrniče 1 4 623 2 1/2 sob. 26. ŽIBERT Dušan Nm, Cesta kom. Staneta 12 4 622 2-sob. 27. KUMP Alojz Nm, Stranska vas 43 4 617 21 /2-sob. 28. MESIČ Sifet Nm, Šegova 14 5 617 2 1 /2-sob. 29. JOVIČ Emilija Nm, Majde Šilc 12 4 617 2 1/2-sob. aa PUST Jože Nm, Kotarjeva 4 4 612 2-sob. 31. JAKETIČ Ana Nm, Trubarjeva 3 2 610 1 1 /2-sob. 32 KONDA Ivan Dolenjske Toplice 141 4 600 2-sob. 33. GERDENC Darinka Mirna peč. Gor. Karteljevo 14 2 597 1-sob. 34. LUSAVEC Jože Š. T. - Vinji vrh 3 4 596 2-sob. 3a LAPUH Štefka Nm, Drejčetova pot 4 2 588 ! 1-sob. 3a KOREVC Lojzka Nm, UL Slavka Gruma 13 3 588 1 1/2-sob. 37. NIKOVSKA Jožefa M P. — Gor. Karteljevo 8 4 580 2-sob. 3a LEŠNJAK Fani Nm, Kett. drevored 44 3 575 1 1 /2-sob. 39. ŽLENDER Nikola Nm, Lobetova 7 4 573 2-sob. 40. BOHORČ Rozalija Nm, Majde Šilc 9 3 566 1 1 /2-sob. 41. KNEŽEVIČ Milan Nm, Srebrniče 1 4 563 2-sob. 42 BELAVIČ Matija Nm, Ljubljbnska 18 3 560 1 1 /2-sob. 4a ČAČIČ Jerko Nm, Jedinščica 9 4 556 2-sob. 44. STEFANOVIČ Vladimir Nm, Zagrebška 29 4 553 2-sob. 4a ŽIBERT Vida Nm, Milana Majcna 1 3 553 1 1/2-sob. 46. CVETKOVIČ Miroljub Nm, Gotna vas 43/d 3 550 1 1/2-sob. 47. LEMUT Darja N m. Cesta herojev 4 3 543 1 1/2-sob. 4a BLAGOJEVIČ Stojan Nm, Partizanska 11 4 540 2 1 /2-sob. 49. NOVAKOVIČ Željko Nm, Regerča vas 27/a 3 538 1 1 /2-sob. 50. ČRNIČ Dragica Urina sela 107 3 538 1 1 /2-sob. 51. REDŽIČ Osme • - Nm, Žabja vas 2 3 537 1 1 /2-sob. 52 GREGORČIČ Pavla Nm, Ragovska 5 2 534 1 1/2-sob. 52 AVSEC Marija Stopiče — Dolž 24 2 531 1-sob. 54. SOMRAK Dragica M. P. r- Vrhovo 7 3 527 1 1/2-sob. sa BUČAR Jožica DoL Toplice 25 2 523 1-sob. 56. JERIČ Fani Škocjan, Tomažja vas 32 2 517 1-sob. 57. KIRN Olga Nm, Šmihel 48 3 514 1 1/2-sob. sa NIKOLIČ Marica N m, Mačkovec 14 3 510 2-sob. 59. PINCOLIČ Viktor Nm, Cesta kom. Staneta 12 4 510 2-sob. 60. KOSEC Andrej Nm, Koštialova 12 3 509 1 1 /2-sob. 61. KUM Darinka Straža, Praproče, n.h. 2 497 1-sob. 62 MOŽE Marija Stopiče, Dolž 60 2 496 1-sob. 63. RIFELJ Ivanka Nm, Lešnica 12 4 495 2-sob. 64. GRČMAN Ivan Nm, Cesta kom. Staneta 15 3 489 1 1/2-sob. 6a MIHAJLOVIČ Danilo Nm, Partizanska 11 3 486 1 1 /2-sob. 66. JURKOVIČ Danica N m. Mestne njive 8 3 481 1 1/?-sob. 67. MUSTAFIČ Sadija Nm, Kett. drevored 42 3 477 1 1 /2-sob. 6a TURK Marija Nm, Gotna vas 14/b 2 463 1-sob. 6a ŠVENT Taja Nm, Kett. drevored 15 3 456 1 1 /2-sob. 70 HOHNJEC Jožefa Nm, Trubarjeva 3 2 440 1 1/2-sob. 71. OUVNJAK Roza Nm, Ivana Roba 33 2 436 1-sob. 72 O LAH JanoS Nm, VeL Bučna vas 4 4 434 2-sob. 7a BRAKOČEVIČ Vučina Nm, UL Milana Majcna 1 2 434 1 1/2-sob. 74k FINK Ana Trebnje, Gor. Ponikve 15 2 421 1-sob. 7a JUREČIČ Vida Nm, Kristanova 2 2 413 1-sob. 7a BRAJDIČ Bojan Nm, Žabjek 2 400 1-sob. 77. NOVAK Jožica Nm, Brod 27 2 393 1-sob. 7a BOŽIČ Tilka Nm, Šegova 12 3 375 1 1 /2-sob. 79. BELAI Anica Stopiče, Črmošnjice 38 3 366 1 1/2-sob. 80 PETERLIN Gorica Nm, Kett. drevored 49 4 336 2-sob. 81. ABRAMOV IČ—BALAŽIČ Katica Nm, Mestne njive 9 3 322 1 1 /2-sob. 82 FIRŠT Iviokd N m, Ragovska 14 2 320 1-sob. sa KOČEVAR Man,a Nm, Majde Šilc 11 3 274 1 1 /2-sob. b . za Dolenjske Toplice 1. BERTOLE Anton 2 VOVK Cvetka a ŠOBAR Franc 4. KIKIČ Mato a ŠTANGELJ Anica a KOLAR Marjana 7. KLOBUČAR Ivica a STOJANOVIČ Majda c. za Otočec 1. MARINIČ Fanika 2 VAVPIČ Helena a PERANOVIČ Cvijeta d. za Stražo 1. KLOBUČAR Marija 2. ROZMAN Jože a LOVRIČ Ivo 4, POVŠE Dane 5. KOBE Karolina 6l DUGA Dragan 7. DUKIČ Peter a BRAJDIČ Boris a ŽUPEVEC Marija 10. VASIČ Drago 11. OENIČ Milorad 12 MIHELČIČ Marija ia SAMSA Danica 1< ADROVIČ Ramzija 15. VURUŠIČ Marica ia POPLAŠEN Marko 17. ŠIŠKA Marta ia DRAGMAN Marjan 19. BRKIČ Ivka 20. DUŠANIČ Nevenka 21. VIDMAR Amon 22 GANTAR Ana 2a LIPOVEC Marija 24. SIVONJIČ Mara 2& KNEZ Vesna 2& KNEZ Marija 27. KLANČAR Dragica 2a DAVIDOVIČ Anto 29. BARTULOVIČ Anto 30. ŠEGA Franc DoL Toplice 25/b 7 987 3-sob. DoL Toplice 25 3 810 1 1 /2-sob. DoL Toplice — Poturn 17a 2 668 1 1 /2-sob. DoL Toplice — Podstenice 3 4 624 2-sob. DoL Toplice — Poljane 18 2 568 1 1 /2-sob. DoL Toplice 3 3 508 2-sob. Stopiče — Črmošnjice 11 2 508 1-sob. DoL Toplice 46 2 392 1-sob. Otočec 53 4 667 2-sob. Otočec — Paha 9 2 504 1 1 /2-sob. Otočec 50 2 408 1-sob. Žužemberk 32 6 998 3-sob. Nm, Mala Cikava 6 4 815 2-sob. Gor. Straža 33 5 775 2 1 /2-sob. DoL Toplice, Podhosta 3 5 741 2 1 /2-sob. Gor. Straža 33 3 736 2-sob. DoL Toplice 137 5 724 2 1 /2-sob. Straža, Soteska 35 6 715 3-sob. Dvor, Stavča vas 32 3 706 1 1/2-sob. Gor. Straža 33 2 683 1 1 /2-sob. DoL Toplice 59 3 660 1 1/2-sob. Straža, Gabrje 5 4 658 2-sob. Gor. Straža 42 2 657 1 1/2-sob. DoL Straža 23 5 - 637 21/2-sob. DoL Toplice, Gradišče 2 3 633 1 1/2-sob Nm, Zalog 21 4 624 2-sob. Straža, Zalog 19 4 608 2-sob. DoL Straža 50 2 595 1 1/2-sob. Straža, H ruševec 15 4 580 2-sob. Straža, Vavta vas 20 2 566 1-sob. Nm, Drska 36 2 562 1-sob. Stopiče, Črmošnjice 8 3 551 1 1/2-sob. Gor. Straža 1 2 536 1 1/2-sob. Straža, Vavta vas 47 2 531 1 1/2-sob. Straža, Vavta vas 20 2 522 1-sob. Gor. Straža 30 3 498 1 1 /2-sob. DT — Podturn 35 2 481 1-sob. Gor. Straža 1 2 476 1-sob. Nm, Zalog 19 4 455 2-sob. Straža, Soteska 35 3 426 1 1/2-sob. Straža, Soteska 39 4 369 2-sob. & za Šentjernej 1. KOS Martina Šentjernej, Dobravica 7 4 851 2-sob. 2 NOVAK Alojz Šentjernej, Loka 16 5 807 21/2-sob a DULAR Antonija Šentjernej, DoLStara vas 40 3 765 2-sob. A. KR HI N Antonija Šentjernej 5 2 714 1-sob. a KROMAR Brada Šentjernej, Roje 9 _4 705 2-sob. a GORENC Marija Šentjernej 14 4 682 2-sob. 7. KADUNC Igor Šentjernej, Roje 1 3 614 2-sob. f. za Škocjan 1. ZUPAN Marica Škocjan 10 2 466 1-sob. g. za Šmarješke Toplice ,1 1. KERMC Marija Št j. Družinska vas 4 792 2-sob. 2. PAVLIN Marija št j, Brezovica 1 4 605 2-sob. h. za Žužemberk 1. KOŽELJ Kristina Žbk., Drašča vas 15 3 859 1 1/2-sob. 2 KUHELJ Angela Žužemberk 163 4 685 2-sob. a VEHOVEC Olga Žužemberk 12 3 605 1 1/2-sob. 4 VREČKO Rezka Dvor, Jama 38 2 532 1 1/2-sob. a FRIC Elizabeta Žužemberk 30 2 513 1 1/2-sob. Zap. Priimek in ime it II. MLADE DRU2INE BivaliSče štev. druL članov štev. doset točk Upravičen Naziv or., ki j« Varčuj* do izdale poro St vo, za stanov. da bo v 5 letih re* stanov. Sile st. vprel upr. a. za Nevo mesto 1. KASTELIC Franc Nm, Potočna vas 14 4 782 Z DRAGAN Franc Nm, Na lazu 28 3 775 a NEGOVANOVIČ Darja Nm, Gotna vas 39c 3 736 4 MILANOVIČ Irana Nm, Zagrebška 5 4 735 5. PAVČEK Slavko Nm, Gor. Kamenca 12 3 726 & ZEMLJIČ Jernej Nm, Laba nova 4 3 724 7. KOTAR Vilme Nm. Majde Šilc 18 3 721 & JAVORŠEK Kristina Št)., Dol. Grad. n.h. 3 711 9. BERTONCELJ Danica Nm, Stranska vas 4 3 707 10. ŽELEZNIK Anica Nm, Na tratah 11 3 703 11. MIŠURA Marta Nm, Cegelnka 75 3 689 IZ KLEMENČIČ Anica Nm, Na tratah 19 3 684 ia ČERČEK Pavel Nm, Partizanska 4 3 680 14 STANKOVIČ Nada Nm, Drska 31 4 671 15. RODIČ Jovanka Nm, Muzejska 11 4 669 1& TASIČ Anton Nm, Nad mlini 42 3 668 17. STOJANOVIČ Anka Nm, Glavni trg 10 3 666 1& POVŠE Vera Nm, Bršljin 11 3 659 19. ROZMAN Ciril Nm, Gotna vas 64 3 657 20. GORENC Alojz Nm, Prečna 2 3 648 21. KOLENC Franc Nm, Ivana Roba 36 3 645 22 UMEK Stanka Nm, Gotna vas 66a 3 637 23L LOVRINOVIČ Angele Nm, Ragovska 31 3 632 24. TRAMTE Nada ŠT — Ruhna vas 3 3 631 25. BUNJEVAC Zvone Gor. Straža 69 3 626 26. TASIČ Marija Nm, V Brezov log 4 3 621 27. BOŽIČ Fani Nm, V Brezov log 21 3 620 2& STAREŠINIČ Peter Nm, Mirana Jarca 17 3 619 29. VIDMAR Alojzije Nm, Pod Trško g. 78 3 619 3a BAN Martin Otočec 66 2 619 31. KRALJ Iztok Nm, V Brezov Jog 1 3 619 32. KUMEU MARIJA Nm, Adamičeva 34 2 610 3a PAŠAGIČ Sold Nm, Prešernov trg 4 3 609 341 BRULC Anice Nm, Pot na Gorj. 9 3 609 35. JUKIČ Stanislava Nm, Jerebova 3a 4 604 36. VOLČJAK Jutti Nm, V Brezov log 53 2 603 37. OPARA Stene Nm, Glavni trg 14 3 599 3& BUČAR Matija Strela—Rum. vas 9 3 506 38. TURK Anica Stopič e-Zajčji vrh 6 3 592 40. MOHAR Joti Nm, Smolenja vas 61 3 591 41. MEDVEŠEK Netka Nm, Brlljin 61 2 591 42. KATANOVIČ Stjepen Nm, Potočna vas 18a 2 590 4a GORENC Janez Nm, V Brezov log 45 3 585 44. ŠČUKA Vojko Nm, Kett drevored 44 4 583 4& BRULA Alenka Streža, Soteska 25 3 582 46. KAPLAN Janez Nm, V Brezov log 50 3 580 47. JUVAN Peter Nm, Partizanska 29 3 578 4& 08RČ Bosiljka Nm, St rojarska pot 3 3 569 4a KRIVEC Francka Nm, Kett. drevored 48 3 569 ZAJC Amon Mirna peč 98 3 569 1 1 /2-c Novoteks Nm — 1-sob. Opekarne Zelog, Nm 1 1 /2-t. Labod Nm 1 1/2-s. IMV, „Gorjanci" 1-sob. Iskra TOZD Nap. Nm 1-sob. „Krka'* Novo mesto 1 1 /2-s. „KrkaM Novo mesto 1-sob. »Mercator" Nm 1-sob. ..Labod" Nm 1-sob. ..Krka" Novo mesto 1 1/2-sob ..Labod" Nm 1-sob. ..Krka" Novo mesto 1-sob. IMV. Ind. obutve 1 1 /2-s. Iskra-TOZD Eto Nm 1 1 /2-s. SOb Novo mesto 1 1 /2-sob Iskra-TOZD Eto Nm 1 1 /2-s. Novograd Nm 1 1 /2-sob „Krka" Novo mesto 1-sob. ..Krka" Novo mesto 1 -sob. ŽG-TTG TOZD Tur.g.en. 1-sob. IMV Novo mesto 1-sob. ..Labod" Novo mesto 1-sob. ..Labod" Novo mesto 1-sob. IMV Novo mesto 1 -sob. ŽZP — Promet, sek. Nm 1-sob. ..Novoteks" Nm 1-sob. „Labod" Novo mesto 1-sob. IMV Novo mesto 1-sob „KrkaM Novo mesto gerc. IMV. »Labod" Nm 1 1 /2-s. ..Krka" Novo mesto 1-fob. ..Krka" Novo mesto 1-sob. »Gorjanci" Straža 1-sob. ..Krka" Novo mesto 1 1 /2-s. ..Krka" Novo mesto 1-sob. Intereurope Ljubljene 1-sob. ..Knjigotisk" Nm 1 -sob. Podj. ze PTT promet NM 1-sob. ..Krka" Novo mesto 1-sob. ..Novoteks" Novo mesto gars. ..Mercator" Novo mesto 1-sob. SGP ..Pionir" Nm 1-sob. Podj. za PTT promet Nm 1 1 /2-s. SGP ..Pionir" Nm 1-sob. IMV Novo mesto 1 1 /2-s. IMV Nm. Dolenjke Nm 1-sob. ..Krka" Novo mesto 1-sob. ..Labod" Novo mesto 1-sob. SGP ..Pionir" Nm 1-sob. ..Krka" Novo mesto 61. 61 51 H 6* 66. 67. 5a 69. 60: 61. 6Z 6a 64. 65. 67. 6& 69. 7ft 71. 72. 71 H 76. 76. 77. 7& 79. ea 81. 8Z 83. 84. 87. KNAPlC Jožica KUMER Srečko AVSEC Pavel JERIN Zora SMRKE Jožefa PIRC Anton pREŠIČEK Ivana S°LCE Milena Mikolič Stanislav car Ivan pLANINŠEKJetka Blažič Jože STRUGAR Marjan GRUBIČ ANA CESAR Milan STIPANOVIČ Marko KRAPEŽ Zdenka DE ŽAN Marija Ž,LIČ Milena KRAJAČIČ Milka KOROŠEC Milica POTOČAR Ivica krevs Miian COBRINIČ Josip Rozman Jože GALIČ Branko LENARDIČ Sonja BABIČ Nada MlRAZOVIČ MiloS BRUMAT Ivan GOLOB Bori« MESOJEDEC Franc GOLOVRSKI Stjepan BRUDAR Erika KAPETAN Ivan Ristič Nikola SEvER Anica BRANKO Alenka Smrekar Jože fEHNEC Ourda STRAHINIČ Dragutin KOŽMRU Marija MARTINOVIČ Mile KEŠE Anton DOBOŠI Karal Miklavčič Marta LOVRI NIČ Stjepan STEPANOVSKI Blago j« RIBIČ Jožica KALANJ Branko UCMAN Ivica GRABIČ Mirjana ZUPANČIČ Anica POGAČNIK Avgust RAJK Rajko 2IBERT Janez OURANOVIČ Mirko VRŽINA. Milorad PAUREVIČ Ljubica MAJSTOROVIČ Zlata MEŽNAR Stane BUDISAVLJEVIČ Andrija KASTELIC Darko UREK Vladimir LIHTENEGER Rudi ČRNIČ Ivica LADIŠIČ Miroslav KOKALJ Zvonko BON Drago GRUBAR Franc MIKEC Jan« JAVORNIK Lado JENIČ Bariča ARKO Marjan PIBERČNIK Marjan OJAIP Milo stav CUKUT Ljubica ŽABKAR Martin GRAŠA Stjepan 0rEHEK Nevenka ORAGIČEVIČ Mirko VERTUŠ Mara GROBOVŠEK Marija SlMRAK Nikola MIŠČEVIČ Ljubica mrak siavko pouak Marija GOLOBIČ Marjan ORENIK Bojana KOBE Branka HORVAT Zlatko MATIČEVIČ Slavi BLATNIK Pavel ADROVIČ Feko BRATIČ Soienka gornik iven BOHTE Jožica LAZNIK Polona Turk Davorin Senica Andrej 153 AR Jože na Husnii“ 181 ^ULlCA*im Irk B ^MOVIČ Slobodan 156 'SE LAC Ružiče KOLENAC Milenka 11 Dol«njtke Toplice '• SVAŠNIK Dragica ŽUPANČIČ Anica . Kumelj Rejko C Murn Branko BRadač Marica * BUČIČJago i » KRAŠEVEC OuSan g MORAVEC Anton in KAJTAZOVIČ Nada ( LF Magda ; , KRAKOVV Herman , AKŠE Zdenka K JELIČ Marko K BJELOŠEVIČ Svetozar R Tomič Mirjana , BUCIČJozo a GABRANOVIČ Dubravka n Burja. Jo^p 10 '(OOIŠEK Anica ,, °URAKOVIČ Zaim 15 RAJAK Duro la BAJZEKJosip LAVREKOVIČ Danica d** Šentjernej i 9(1 91. 91 91 9«. 85 96. 97. 9& ,99. ioa '01. 101 101 M 105. 106l '07. ioa 109. ’10. 111. 111 111 11«, 115. 116. 117. 11& 118. 12tt 121. 121 121 12< 125. 126. 127. m 129. '30. 131. 131 131 13< 135: j 1361 137. 13* 139. no. 1«1. 141 141 144. 145. 14& 1«7. 148. i4a 150. 151. 1. 2. 1 BERZIN Polona JAGRI č Jože GORENC Olga KOČNAR Boris COLARIČ Ivan ŽABKAR Cvetka KUHAR Janez *•l« Šk. 1. 2 1 4. 5 6 ocjin PAVLIN Alojz ^ELESNiK Jožica ZUPANČIČ Lidija GOR NIK Stane KOŠAK Ljudmila vene Ludvik Otočec 79 3 568 1-sob. „Krka" Novo mesto - Nm, Mestne njive 11 3 568 1-sob. „Krka" Novo mesto - Stopiče, Doli 46 3 567 1-sob „Krka" Novo mesto - Nm, Mirana Jarca 20 3 560 1-sob. „Krka" Novo mesto DA štj., Zameiko 23 3 560 1-sob. »Krka" Novo mesto - Nm, Brod 55 3 558 1-sob. „Krka" Novo mesto - Stopiče, Črmoinjice 5a 3 557 1 1/2-s. »Krka" Novo mesto Š.T., Družinska vas 56 3 555 1-sob. „Labod'' Novo mesto - Nm, Adamičeva 34 3 552 1-sob. »Krka" Novo mesto — Nm, Regerča vas 18 4 552 1 1/2-s. IMV Novo mesto - Nm, šukljetova 13 3 547 1-sob. „Krka" Novo mesto DA Nm, Šmihelska 6 3 544 1-sob »Iskra"—TOZD Nap. Nm - Nm, Ragovo 11 3 541 1-sob. »Novoles" Straža - Nm, Regerča vas 16a 3 540 1 1/2-s. „Labod*' Novo mesto - Nm, M uhaber 7 3 537 1-sob »Elektro" Novo mesto - Nm, Regerča vas 85 3 537 1-sob. IMV Novo mesto - Nm, C herojev 9 3 536 1-sob. „Krka" Novo mesto - Š. T., Vinica 28 3 532 1-sob ZC — Splolboln. Nm - Straža, Loke 9 3 532 1-sob. ..Iskra"—TOZD Ela Nm - DoL Toplice 17 3 528 1-sob. „lskra"-TOZD Ela Nm — Nm, Muzejska 13 3 525 1-sob. ..Krka" Novo mesto - Nm, Ragovo 10 2 525 1-sob. „Labod" Novo mesto DA N m, Irča vas 27 2 524 gars. SIS — skup.sl. Nm - Nm, PreSernov trg 7 2 524 gars. ..Novoteks" Novo mesto - MP — Mali vrh 9 3 522 1-sob. SGP ..Pionir" Nm - Nm, VeL Bučna vas 7 3 521 1-sob. ..Novoteks" Novo mesto N m, Lamutova 12 2 520 gars. IMV, Iskra-TOZD Ela - Nm, Gotna vas 10r 3 519 1-sob ..Novoteks" Novo mesto - Nm, Gotna vas 75 3 518 1-sob „Krka" Novo mesto — Nm, VeL Bučna vas 39 3 518 1-sob. SOb Novo mesto - VeL Brusnice 84 3 515 1-sob. »Krka" Novo mesto - Mirna peč 80 3 513 1-sob IMV Novo mesto - Nm, Brod 31 3 511 1-sob. Iskra-TOZD Ela Nm - Nm, Koitialova 41 3 505 1-sob. „Krka" Novo mesto - Nm, Smolenja vas 10 2 505 gars. „Krka" Novo mesto - Nm, Kett. drevored 35 3 504 1-sob. SGP ..Pionir" Nm - N m, ZagrebSka 18 3 504 1-sob. VVZ Novo mesto - Nm, Kett.drevored 38 3 504 1-sob. SGP ..Pionir" Nm - Brusnice, Gumberk 9 3 501 1 1/2-s. UJV Novo mesto - Nm, Partizanska 13 3 501 1-s. LB-TDB Novo mesto - Nm, Gotna vas 40 3 499 1-sob. IMV Novo mesto - Stopiče 10 3 499 1-cob. „Labod" Novo mesto — Nm, Ivana Roba 17 3 499 1-sob. ..Planika" Kranj - N m, Gotna vas 77 3 498 1-sob. UJV Novo mesto - Nm, Mestne njive 1 3 498 1-sob UJV Novo mesto — Nm, Srebrniče 6 3 494 1-sob „Novomontaža" N m — Nm, Adamičeva 63 2 491 gars. SGP „Pionir" Nm - Nm, DoL Kamence 7a 2 490 1-sob. IMV Novo mesto — Nm, Breg 19 2 490 1-sob. »Krka" Novo mesto - Nm, Regerča vas 16 3 487 1-sob IMV Novo mesto - Stopiče, Vel. Orehek 18 3 487 1-sob. „Krka" Novo mesto - NM, Ragovska 21 2 487 gars. »Iskra"—TOZD Ela Nm — Nm, Regerča vas 78 3 486 1-sob „Labod" Novo mesto - Nm, Cegelnica 65 2 486 .gars. ..Krka" Novo mesto - Nm, Pod T rfko goro 76 3 484 1-sob. „Krka" Novo mesto - Stopiče, Črmoinjice 45 3 479 1-sob. IMV Novo mesto - Nm, VeL Bučna vas 7 2 478 gars. »Novoteks" Nm - Nm, Žabja vas 1 2 478 gars. IMV Novo mesto - Nm, M. Kozine 31/a 3 476 1-sob. LB—TDB Novo mesto — Nm, Žabja vas 51 2 471 1-sob. IMV Novo mesto - Nm, Ločna 12 3 466 1-sob. „Krka" Novo mesto - Nm, Nad mlini 8 3 465 1-sob ..Krka", OŠ Stopiče - Nm, Ragovska 1 /a 2 462 1-sob Jskra", „Gor janci" - N m, Adamičeva 59 3 461 1-sob ..Novomontaža" Nm — Nm, BrSljin 44 3 455 1-sob ..Gorjanci" Straža DA Nm, DoLTežka voda 24 3 449 1-sob. „Krka" Novo mesto — Nm, Regerča vas 4/c 3 448 1-sob. »Krka" Novo mesto — Nm, VeL Bučna vas 17 3 447 1 1/2-s. „Iskra*'—TOZD Nap.Nm - N m, ZagrebSka 6/a 4 445 1 /2-s. IMV - TOZD Ljubljana - Nm, Mala Bučna vas 22 3 440 1-sob. »Krka" Novo mesto — Nm, Mali Slatnik 14a 3 439 1 1/2-s. »Krka" Novo mesto - Nm, Ul. Mirana Jarca 43 3 436 1-sob. GG Novo mesto - Nm, Regerča vas 10a 2 436 gars. - DA Nm, Zagrebika 14 2 434 gars. IMV, „Labod" Nm DA Otočec — Sevno 1 3 433 1-sob. SOb Novo mesto - Nm, Ragovska 10 3 431 1-sob „Novograd" Novo mesto - Nm, Kristanova 8 3 428 1-sob. OK SZDL Novo mesto - Nm, Lobetova 10 2 424 gars. IMV Novo mesto - Nm, šolska 2a 3 422 1-sob. IMV, »Novoteks" Nm - Mirna peč 90 3 421 1-sob. SOb Novo mesto _ Nm, Cankarjeva 5 3 417 1-sob. IMV Novo mesto _ Nm, M. Kozine 62 2 417 gars. SGP „Pk>nir" Nm — Nm, Kristanova 22 3 408 1-sob. „Krka" Novo mesto _ Nm, Irča vas 4 2 407 gars. „Novoles" Straža - Nm, Cegelnica 77 3 406 1-sob. ..Labod" Novo mesto - Nm, Jerebova 3 3 402 1-sob. „Krka" Novo mesto — Nm. Majde Sile 7 2 398 1-sob. SGP ..Pionir" Nm — Nm, Ragovo 7 3 395 1-sob. »Novoteks" N m DA Raka, Cirje 28 3 395 1-sob. „Krka" Novo mesto - N m. Urina sela 22 2 392 gars. SOb Novo mesto - Nm, Drska 15 3 391 1-sob. — DA Brusnice, Ratež 14 2 391 gars. »Gorjanci" Straža - Nm, Nad m lini 42 3 381 1-sob. SGP „Pk>nir" Nm - Gor. Straža 52 2 379 gars. »Gorjanci" Straža - Nm, Nad milini 7a 3 374 1 1/2-s. „Krka" Novo mesto - Nm, Kristanova 28 2 357 gars. „Krka" Novo mesto - Nm, Ragovska 23 2 356 gars. „Krka" Novo mesto - Nm, Nad mlini 20 2 350 1-sob. SGP ..Pionir" Nm - Nm. Majde Šilc 9 3 347 1-sob. ..Krka" Novo mesto - Nm, Smolenja vas 28 2 324 1-sob. UJV Novo mesto _ Nm, Nad mlini 26 2 322 gars. Iskra-TOZD Ela Nm — Nm, DoL Kamence 58 2 319 gars. SGP »Pionir" Nm - Nm, Trdinova 3 2 316 gars. SGP »Pionir" Nm — N m, Šmihel 63 2 302 gars. »Krka" Novo mesto - Nm. Brod 27 2 286 gars. »Krka" Novo mesto - Nm, Kristanova 30 2 216 1-sob. »Krka" Novo mesto - DoL Toplice 25 4 752 1 1/2-s. »Krka" Novo mesto DoL Toplice 25 -4 719 1 1/2-s. »Krka" Novo mesto Nm, Mestne njive 8 3 589 1 1/2-s. GG Novo mesto Nm, Mestne njive 5 3 567 1-sob. GG Novo mesto DoL Toplice 79 3 559 1-sob. »Krka" Novo mesto DoL Toplice, Podhosta 19 3 544 1-sob. GG Novo mesto DoL Toplice 66a 3 544 1 1/2-s. SOb Izvrlni svet Nm DoL Toplice 20 3 501 1 1/2-s. SOb Izvrtni svet Nm DoL Toplice 25 3 482 1-sob. »Krka" Novo mesto D.T., Loška vas la 3 476 1-sob. »Krka" Novo mesto Straža, Potok 18 3 751 1-sob. »Gorjanci" Straža Nm, Regerče vas 17a 3 565 1-sob. OŠ Vavta vas Straža, P odgora 22 3 560 1-sob Novoles Straža Nm, Čelča vas 9 3 535 1-sob. No vole s Straža Straža, DoLPolje 12 3 516 1-sob. Novoles Straža D.T. .Podhosta 19 3 499 1-sob. Novoles Straža Nm, šukljetova n.h. 2 492 1-sob. Novoles Straža DoL Toplice 31 3 484 1-sob. Novoles Straža Straža, Hruievec 4 3 448 1 1/2-s. Novoles Straža Straža, Drenje 5 3 445 1-sob, Novoles Straža Nm, VeL Bučna vas 27 2 432 gars. Novoles Straža N m, Regerča vas 68 2 430 gars. Novoles Straža Nm, Trdinova 45 2 348 gars. Novoles Straža Škocjan 7 Škocjan 53 Škocjan 16 Škocjan 26 Škocjan. Dobr.vas 1 Škocjan 7 DA Šentjernej 56 3 659 1-sob Jskra—TOZD Upori Štj. - Šentjernej 97 4 631 1 1/2-s. Iskra-TOZD Upori Štj. — Šentjernej 40 3 581 1 1 /2-s. Iskra-TOZD Upori Štj. - šentjer nej 60 2 550 1-sob. IMV Novo mesto ^ — Nm, M uhaber 32 3 539 1-sob. Iskra —TOZD Upori štj. DA Šentjernej 52 3 512 1-sob. Iskra-TOZD Upori Štj. - štj.. Gor. Vrhpolje 1 3 489 1-sob Iskra-TOZD Upori Štj. - 4 785 1 1 /2-s. Labod Novo mesto 4 649 1 1/2-s. OŠ Škocjan 3 593 *1 1 /2-s. Iskra-TOZD Upori Štj. 3 517 1-sob. Iskra-TOZD Upori Štj. 2 511 1-sob. »Krka" Novo mesto 3 491 1-sob. SGP ..Pionir" Nm f. za Šmarjeike Toplice 1. GOLOB M arija Z SIMONČIČ Metka a ŽURA Marija 4. DURIČ Vesna g. za Žužemberk 1. KOPAČ Marija Z BLATNIK Anica Š.T., Grič pri Klev. 8 Nm, Pod Trfko goro 16 Š.T., Družinska vat 48 Š.T., Brezovica 1 Žužemberk 28a Žužemberk 63 520 481 478 475 489 446 1-sob. 1-sob. 1-sob. gars. 1-sob. 1-sob. Zap. St Priimek in ime Bivališče 1 2 3 lil. UPOKOJENI OBČANI a. za Novo mesto 1. ERJAVEC Miha 2. ŠEPIC Janez a NOVAK Jožefa 4. BEČIROVIČ Marija 5. KERNC Marija 6. MILOJKO VIČ Ivana 7. MESARKO Rafaela a ŠPORAR Ana 9. MOŽE Frančiška 10. VLAHEK Amalija 11. JERMAN Marija IZ ŠKRINJAR Ivanka ia KNAFEUC Angela 14 UDE Karolina 1& BELE Martina 16. FAJT Angela 17. MOJSTROVIČ Albina ia GORJANC Marija ia HROVAT Marija 2GL BAJEC Marija 21. FINK Emilija 22 GRMŠEK Terezija 2a ROBAR Matilda b. za Stražo 1. KREN Franc 2 STANIŠIČ Velimir a BARTOLI Angela c. za Šentjernej Nm, Stranska vas 4 Nm, Ragovska 10 Nm, Gubčeva 35 Stopiče, VeL Orehek 22 Nm, Slakova 5 Nm, Partizanska 8 Nm, Prešernov trg 5 N m. Cesta kom.Staneta 30 Š.T. — Breška vas 2 Straža 4 Nm, Foesterjeva 2 Nm, Ljubljanska 14 Nm, UI.M.Šobar 2a Nm, Novi trg 8 Nm, Foerster je val 2 N m. Kolodvorska 2 Nm, Breg 4 N m, Breg 2 Nm, Novi trg 9 Nm, Dilančeva 1 Nm, ULM. Šobar 18 Nm, Resljeva 2 Nm, Novi trg 9 Gor. Straža 50 Straža, Vavta vas 12 Dol. Straža 31 Število družin. članov 4 4 4 1 2 2 2 2 1 1 1 1 2 1 3 1 1 1 1 1 1 1 1 1 4 1 1 „Krka" Novo mesto »Krka" Novo mesto »Krka** Novo mesto »Krka" Novo mesto Iskra—TOZD KEKO Žbk. Iskra—TOZD KEKO Žbk. Število Upravičen doseženih do točk stanovanja 5 6 1. 2 HECL Karolina MRAK Branislava Šentjernej 46 Šentjernej 4 653 583 570 513 490 460 440 438 435 413 403 399 397 393 390 385 361 353 325 293 260 255 185 635 573 250 428 305 2-sob. 2-sob. gars. 1-sob. 1-sob. 1-sob. 1-sob. gars. gars. gars. gars. 1 1/2-sob. gars. 1 1/2-sob. gars. gars. gars. gars. gars. gars. gars. gars. gars. 2-sob. gars. gars. 1-*>b. gars. d. za Škocjan i. NOVAK Jože Škocjan 32 1 405 gars. 2 MALI Zinka Škocjan, Zalog 8 1 313 gars. a KOŠČAK Alojzija Škocjan 32 1 267 gars. Zoper razvrstitev upravičencev na prednostno listo imajo pravico do pritožbe v roku petnajst dni po javni objavi v Dolenjskem listu, to je do 25. maja 1978, vsi občani in organizacije z območja občine Novo mesto na skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto. Po preteku časa javne objave prednostne liste bo skupščina sprejela dokončno prednostno listo, ki ostane v veljavi do sprejetja nove prednostne liste in je ni mogoče dopolnjevati. Predsednik izvršilnega odbora: CIRIL MIRTIČ, I. r. KOMUNALNO STAVBNO PODJETJE „KOSTAK", KRŠKO ponovno razpisuje na podlagi sklepa seje sveta podjetja prosto vodilno delovno mesto 1. VODJA SPLOŠNE SLUŽBE - SEKRETARJA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske, upravno-pravne ali družboslovne smeri, z najmanj 5 leti delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah pri pripravi samoupravnih splošnih aktov in nalogah splošno kadrovske dejavnosti, — sposobnost za organizacijo dela, — moralno-politična neoporečnost, — poskusno delo 3 mesece. 2. ŠOFERJA — C Kategorije Pogoji: — poklicna šola za voznike motornih vozil, opravljen izpit C kategorije in odslužen vojaški rok, — poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s potrebnimi dokazili na naslov: KOSTAK Krško — razpisna komisija, v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu objave obveščeni v 15 dneh po izteku roka za vložitev prijav. Nepopolne prijave se ne bodo upoštevale. ^ r V, J C RADIOKLUB PREKOPA pri Kostanjevici proda na javni licitaciji osebni avto ZASTAVA 750 letnik 1973. Izklicna cena je 19.500,00 din. Ogled je možen vsak dan od 7. do 14. ure razen sobote. Licitacija bo v nedeljo, 21. maja, ob 10. uri pri gasilskem domu na Prekopi. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10-odstotno kavcijo. PREPROSTO ČIŠČENJE IDEAL - za zaščito parketa, odporen je proti mehanskim vplivom IDEAL - omogofia hitrejše in lažje Čiščenje in podaljšuje trajnost parketa, lesenih stropov, oblog itd. IDEAL - izdelujemo ga v lesku in mat izvedbi IDEAL - tudi v »družinskem paketu- za 15 - 20 m’ površine in v 10-kilogramski embalaži HELIOS DOMŽALE Avtokleparstvo in avtoličarstvo STARESINIC BORIS Metlika — Na Obrh 35 Popravljam vse vrste avtomobilov KVALITETNO, HITRO IN POCENI SE PRIPOROČAM! DOLENJSKI LIST za/čitite va/ dom pred mrče/om ljubljanska banka /----------------------------------------------N Splošno gradbeno podjetje „PIONIR" Novo mesto, TOZD MEHANSKO—KOVINSKI OBRAT, objavlja prosta dela in opravila: 1.5 KV AVTOMEHANIKOV ZA OSEBNA VOZILA 2. 10 KV KLJUČAVNIČARJEV 3. 1 KV STRUGAR 4. 2 KV AVTOLIČARJA 5. 3 KV AVTOKLEPARJI 6. 1 KV KOVAČ 7. 1 NK DELAVEC ZA ClSCENJE PROSTOROV V DELAVNICAH OBRATA BRSLJIN 8. 3 PK DELAVCI 9. 1 REFERENT ZA NAROČANJE IN MATERIALNO POSLOVANJE Pogoji za sprejem: tč. 1 — 6 končana poklicna šola ustrezne smeri in 1 leto oz. 3 leta delovnih izkušenj tč. 7 popolna ali nepopolna osemletka tč. 8 končana osemletka tč. 9 končana ekonomska srednja šola z najmanj 3 leti delovnih izkušenj oz. nepopolna srednja šola s 4 leti delovnih izkušenj Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poskusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP „PIONIR", Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek, 68000 Novo mesto. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa. V________________________________________ J DOLENJSKI LIST Pogoji: — 6 razredov osnovne šole, tečaj za PU zidarje — 1 leto delovnih izkušenj. Pismene ponudbe z ustreznimi dokazili sprejema GOK črnO" melj 10 dni po objavi. Št. 19 (1500) 11. maja r=ONif=i ---------------------------------- s SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST ZA OBMOČJE OBČINE TREBNJE razpisuje dela in naloge 1. tajnika skupnosti 2 strokovnega delavca Pogoji: 1. visoka ali višja šolska izobrazba pravne, ekonomske, organizacije dela ali gradbene smeri in 3 ozir. 5 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu; Z srednja šolska izobrazba gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu. Delo se združuje za nedoločen čas. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Samoupravna komunalna interesna skupnost Trebnje, Goliev trg 9, 68210 T rebnje. Razpis velja 15 dni po dnevu objave. V J NOVO MESTO PROSTA UČNA MESTA! UČENCI, postanite sodelavci organizacije združenega dela SGP „Pionir", Novo mesto V šolskem letu 1978/79 bomo sprejeli v učno razmerje naslednje število učencev za pridobitev naslednjih poklicev: 1. zidar 2. tesar 3. železokrivec 4. mizar 5. strojnik gradbene meh. 6. avtomehanik 7. avtoklepar 8. avtoličar 9. avtoelektrikar 10. obratovni elektrikar 11. ključavničar 12. strugar 30 učnih mest 35 učnih mest 10 učnih mest 3 učna mesta 8 učnih mest 8 učnih mest 2 učni mesti 1 učno mesto 4 učna mesta 3 učna mesta 8 učnih mest 2 učni mesti Pogoji šolanja so izredno ugodni. Prošnje s priloženim polletnim spričevalom sprejemamo do 31. 5. 1978 na naslov: SGP „Pionir", Novo mesto, Kettejev drevored 37 — kadrovski oddelek. ŠTIPENDIJE- Splošno gradbeno podjetje „Pionir", Novo mesto, razpisuje za šolsko leto 1978/79 naslednje število štipendij na: 1. fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo 18 štipendij 2. pravni fakulteti 2 štipendiji 3. ekonomski fakulteti 2 štipendiji 4. visoki šoli za politične vede, novinarstvo in sociologijo 1 štipendija 5. gradbeni tehniški srednji šoli 18 štipendij 6. ekonomski srednji šoli 11 štipendij Prošnje na obrazcu DŽ 1,65 ter zadnje šolsko spričevalo pošljite do 30. 6. 1978 na naslov: SGP ,,Pionir", Novo mesto, Kettejev drevored 37 — kadrovska služba. V dobrem desetletju je Ljubljanska banka Vam 00171303 S DO^OlilOfTl pomagala že več kot 90 tisoč občanom Hnctann a na razne načine reševati njihove stanovanjske StaNOVSnja probleme. - DO ZA GRADBENIŠTVO, OBRT IN KOMUNALO GOK, n. sol. o., Črnomelj, /. RAZPISUJE prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili v delovni skupnosti skupnih služb — IZDELAVA PLANOV, ANALIZ IN STATISTIKA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj — da ima kandidat pozitiven odnos do samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in socialistične družbene ureditve, da je moralno neoporečen in da izpolnjuje pogo-je glede na čl. 511 zakona o združenem delu — da poda program razvoja službe. II. OGLAŠA I prosta dela in naloge delavcev a) v delovni skupnosti skupnih služb — VODENJE FINANČNE SLU2BE Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali druge ustezne smeri — 3 leta delovnih izkušenj — OPRAVILA S PODROČJA PRIPRAVE DELA V TEHNIČNI SLUŽBI Pogoji: — gradbeni tehnik (visoke gradnje) — 3 leta delovnih izkušenj - OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO-TAJ' NIŠKIH DEL Pogoji: — administrativna šola — 1 leto delovnih izkušenj b) V TOZD BEGRAD — ORGANIZIRANJE IN VODENJE DEL NA GRADBIŠČU Pogoji: — gradbeni tehnik (visoke gradnje) — strokovni izpit. - OPRAVLJANJE ZIDARSKIH, BETONARSKlH IN DRUGIH DEL na gradbišču (20 delavcev) V ta namen je odobrila več kot 400 milijard (starih) dinarjev posojil, pomagala pa je tudi z nasveti, pojasnili in odgovori na najrazličnejša vprašanja s tega področja. NUVAN UČINKOVITO UNIČUJE VES LETEČI MRČES NUVAN EXTRA novost na jugoslovanskem tržišču, učinkovito uničuje ves plazeči mrčes kultura in izobra- ževanje Kako bije srce naive Nekaj ugotovitev iz dosedanjega dela trebanjskega Tabora in galerije likovnih samorastnikov Tabor je postal posebna skupnost za likovno dejavnost samo-tastnikov prav na dan, ko so v Trebnjem odprli že enainpetdeseto razstavo pod njegovim okriljem, a prvo, pri kateri so Upoštevali novo usmeritev taborskih prizadevanj: poostrena umetniška merila, izvirno izpo-^dnost in pristno ustvarjalnost v duhu Rodinove misli, da bodi Ustvarjalec pajprej in predvsem ok>vek, šele potem umetnik. Razstave so bile v galeriji in 'kugih razstaviščih. Sem so v^eti tudi vsi štirje saloni ter pet Preglednih razstav ustvarjalnosti slovenskih samorastnikov in hle-oinske šole. Sest razstav so prisodili v drugih slovenskih krajih, štiri v Srbiji, Bosni in ttrcego-y™ ter na Itvaškcm. Posebno *P uspeh je doživela razstava, Pripravljena za tako imenovano Poljsko turnejo: prikazali so jo v ‘estih večjih mestih na Poljskem m je bila na poti skoraj leto dni. Na osebnih razstavah so prikazali ustvarjalnost devetintridesetih slikarjev in kiparjev: sedemnajstih iz Slovenije, osemnajstih iz Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Srbije, s Kosova in * Vojvodine ter treh iz Afrike in Brazilije. Na salonih pa je razstavljalo svoja dela več kot sto slikarjev in kiparjev iz vseh jugoslovanskih republik. Na taborskih Ječanjih je sodelovalo 98 ustvarjalcev, nekateri tudi po večkrat: 31 jih je bilo iz Slovenije, “6 iz Jkvatske, 9 iz Srbije, 2 iz “osne in Hercegovine, 12 iz Vojvodine, po eden s Kosova in iz Makedonije, 6 pa iz tujine. V galeriji, ki je zrasla ob Taboru, se je zbralo 320 del 114 avtorjev. To je lep fond za mlado ustanovo. Iz- nje so tudi odbrali dela za razstave, ki so iz Trebnjega potovale drugam. »Zal smo marali vrsto pobud za Posredovanje razstav, n. pr. v Francijo, Zahodno Nemčijo, zahodni Berlin in Italijo, zavrn-'h,“ pravi lanez Gartnar, predsednik predsedstva taborske skupščine. „Tako smo ravnali ®>radi pomanjkanja denarja in tudi zato, ker smo vse delo upravljali brezplačno.** (S kulturno skupnostjo Slovenije še vedno ni „sporazuma“ o finan-eiranju dejavnosti trebanjske ga-ksrije). Sicer so si razstave v Trebnjem ogledali tisoči. „Sko-raj ni evropske države, iz katere ne bi bilo obiskovalcev v naši galeriji. Veliko jih je bilo tudi iz Afrike, Azije, Severne in Južne Amerike ter celo iz Avstralije. Poleg najvišjih predstavnikov naše republike, federacije in JLA so razstave obiskale tudi državne, partijske in vojaške delegacije iz Italije, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Madžarske, Poljske, SSSR, Francije, Japonske, Avstrije, Tunisa, Bolgarije, Švedske in Romunije.** ,’fj SIJ Janez Gartnar: ,.Nimamo avice naši bogati likovni in iiltumi dediščini dodajati, kar ne sodi vanjo. Iz galerijskega fonda bomo izbrali najboljše in samo to razstavljali." V galerijo bodo poslej našla pot samo dela nesporne umetniške vrednosti. Zato se bo izči-ščevanje nadaljevalo, Jcajti »gale-rija naj postane kaj več kot razstavišče za modno dekora-tivnost, Id spodbuja interes potencialnih kupcev, dokler traja val navdušenja. „Naš smoter je poskrbeti, da bo ta galerija hram umetnosti, hkrati pa tudi spomenik ustvarjalcem, katerih dela bodo tam razstavljena. Ob zbirki jugoslovanskih avtorjev bo nastajala tudi zbirka umetnikov iz drugih dežel, kar je za nas tudi zelo pomembno,“ je poudaril Gartnar, ko je na ustanovni skupščini taborske skupnosti utemeljeval novo usmeritev galerije. I. ZORAN LOVIŠČA “ ■ f 1 „METLIKA“ IZŠLA Pred kratkim je iz tiska prišla druga pregledana in dopolnjena izdaja knjige ..Metlika skozi stoletja** Jožeta Dulaija. Na pobudo in žeyo Belokranjskega muzejskega društva, ki je knjigo izdalo in založilo, je avtor Jože Dular razširil besedilo prejšnje izdaje z novimi podatki in dejstvi, tako da so zadnja upoštevana iz lanskega leta. , .Metlika skozi stoletja** je tokrat tudi preglednejša in opremljena z nekaterimi še ne objavljenimi fotografijami. V TOREK PRVA SEJA V torek, 16. maja, bo v Novem mestu prva seja nove skupščine kulturne skupnosti. Izvolili bodo vodstvo skupščine in izvršni odbor ter razpravljali o stanju kulturne dejavnosti v občini. LUTKARJI IZ DOLENJSKIH TOPLIC: „Morda pa nas bodo po reviji še kam povabili? “ (Foto: J. Pavlin) Lutke oživijo le na odru Novomeška Z KO priredila dan lutkarjev, na katerem so se predstavile skupine iz treh šol 5. maja je bil v Novem mestu »Dan lutkarjev**. Predstavili so se lutkarji z Malega Slatnika z igrico »Pri Ježonovih** (mentor Vida Ščap), lutkovna skupina iz osnovne šole Dolenjske Toplice z lutkovnim delom „Že, že, kaj pa poklic? “ (mentor Majna Klančičar) in lutkarji z novome&e osnovne šole Grm z igrico ..Neugnani Kljukec** (mentor Ljuba Tovšak). Lutkovno revijo je spremljal znani lutkarski strokovnjak, predsednik združenja lutkovnih skupin Slovenije Tine Varl, ki je z mentorji analiziral posamezna dela in dal nekaj napotkov za v bodoče. SREČANJE V BREŽICAH Občinska matična knjižnica v Brežicah je pred kratkim prvič priredila srečanje literatov začetnikov. Sodelovalo je okoli 30 osnovnošolcev, učencev šolskega centra in nekaj mladincev, brali pa so pesmi in prozna besedila. Vrstniki so z zanimanjem prisluhnili njihovim prvencem. Svetlejši dnevi se v bližnji bodočnosti kažejo tudi v novomeški občini, saj so pri kulturnem društvu Dušan Jereb ustanovili lutkovno sekcijo. Prva se bo s starejšo generacijo lutkarjev vključila OŠ Grm z mentorico Ljubo Tovšak, ki namerava skupino takoj obogatiti s srednješolci. Razmišljajo o nujnih prostorih, ki jih lutkarska dejavnost potrebuje: lutkovni oder, prostor za vaje in delavnico lutk. Zunaj domačega odra so prvič nastopili tudi mladi lutkarji iz OŠ „Baza 20** iz Dolenjskih Toplic. Trinajstčlansko skupino že tretje leto vodi Majna Klančičar, ki je po predstavi povedala: »Revija je spodbuda za delo vseh skupin, kajti le kritična ocena strokovnjaka lahko pomaga, da v bodoče bolje delaš in da zveš, kaj si s svojo skupino že dosegel. Domača publika je velikokrat prehitro zadovoljna.** J. PAVLIN NOVA RAZSTAVA V NOVEM MESTU V Dolenjski galeriji bodo drevi ob 18. uri odprli tretjo razstavo umetniške fotografije v letošnji razstavni sezoni. S ciklom fotografij »Zapuščene vasi ob Soči** bo avtor Oskar Dolenc iz Ljubljane pokazal svet razrušenih in osamelih vasi oziroma pokrajino, ki so jo začeli umetniško odkrivali po hudih potresih pred leti. Razstava, ki bo v mali dvorani galerije, bo odprta do 30. maja. Dvakrat na čast Zupančiču 100-letnico Zupančičevega rojstva proslavili v Črnomlju in Novem mestu — V Novem mestu in Kostanjevici nove razstave — Več prireditev ob dnevu OF in 1. maju „ ___________________BREŽJČANE — Igralci brežiškega ferskega odra se bodo s komedijo »Večna lovišča" Mire Hjj atlca, ki so jo že uprizorili na več posavskih odrih, drevi ob 20. Postavili svojemu občinstvu. V Posavju se je izteklo srečanje gledaliških skupin iz brežiške, krške in sevniške občine, galerije so odprle vrata za nove umetniške razstave, v Črnomlju in Novem mestu so počastili 100-letnico Župančičevega rojstva, novomeška Zveza kulturnih organizacij pa je priredila dan lutkarjev. Več kulturnih prireditev se je zvrstilo na čast dneva OF in praznika dela. Pestra paleta kulturnih dogodkov, o katerih hočemo napisati nekaj stavkov, se je začela 25. aprila v Črnomlju, kjer so v počastitev 100-letnice rojstva pesnika Otona Žipančiča, belokranjskega rojaka, odprli knjižno razstavo. Obiskovalcem so postavili na ogled samostojne Župančičeve objave, dela, ki jih je on prevedel, antologije, prevode njegovih stvaritev v tuje jezike, publikacije, v katerih je sodeloval, in drugo gradivo. Razstava, ki so jo pripravili v sodelovanju z novomeško Študijsko knjižnico, bo odprta še danes in jutri. Zupančičevi stoletnici je bila posvečena tudi proslava, ki jo je 26. aprila priredila novomeška skupnost za usmerjeno izobraževanje v športni dvorani in na kateri so sodelovali učitelji in učenci novomeških srednjih šol. Spored je obsegal tri dele: Bela krajina v pesmi in plesu, Pojte za menoj in Mladina pri delu in pesmi. Recitatorji so izvajali Župančičeve pesmi, pevski zbor in orkester glasbene šole narodne in partizanske pesmi, folkloristi pa belokranjske ljudske plese. XXIII. dolenjski kulturni festival v Kostanjevici je istega dne pripravil v Lamutovem likovnem salonu slikarsko razstavo Gojmira Antona Kosa. Razstavo je odprla Melita Stele. Na otvoritvi sta altistka Marija Bi-tenc-Samec in pianist Andrej Jarc izvedla krajši umetniški spored. Dela odličnega slovenskega slikarja bodo razstavljena do 15. maja. Na dan OF so v mali dvorani Dolenjske galerije odprli razstavo fotografij Tihomira Pin-terja. Avtor se je v Novem mestu predstavil s ciklom »Zelezar-ji“. Marjan Tršar pravi, da so PinterjeVi »železaiji" včasih kot ostre temno izrezane silhuete na žarečem ozadju martinarne, včasih kot neonsko rezki pobliski postav sredi baladno nepredirne teme. Pinter je nedvomno umetnik, ki zna iz navidezno preprostega dogodka izluščiti bistvene dramatske elemente. Razstava je bila odprta do včeraj. j ^ Ponoven vzpon? Upati smemo, da je nedavni izredni občni zbor dokončno prekinil skoraj enotletno mrtvilo in organizacijsko razrahljanost v novomeškem Kulturnem društvu Dušana Jereba. Izvršni odbor, zbran okrog novega predsednika Milana Bratoža, ki mu je naloženo, da uresniči sklepe in stališča občnega zbora, je že na prvi seji pokazal tako delovno vnemo, da bomo lahko že kmalu govorili tudi o novem kvalitetnem in množičnem vzponu novomeškega amaterizma. Seveda bo društvo svojo dejavnost in poslanstvo tudi poslej gradilo prek svojih sekcij. Sedanjim naj bi se priključile nove, v katerih bi bili povezani interesi tistih občanov, ki so delovali zunaj te ali one kulturne organizacije. Obstoječe sekcije pa naj bi se pomladile z novimi člani. Množičnost je namreč eden osrednjih smotrov, ki jih želi doseči društvo z novim vodstvom. Slednje se namreč zaveda, da bo le tako moč doseči tudi kvalitetno delo. Del organizacijskih in programskih nalog naj bi bil uresničen še do izteka te sezone. Izvedli naj bi popis članstva, uredili dokumentacijo, uvedli članarino in članske izkaznice te opravili vse druge formalnosti. Maja naj bi se sestale sekcije, izvolile nova vodstva in pripravile delovne načrte za sezono 1978/79, saj bo društveni program lahko nastal le ob upoštevanju načrtovanih dejavnosti samih sekcij. Do konca maja naj bi se rodil tudi okvirni načrt za prvi društveni večer, ki ga načrtujejo za jesen, ob začetku nove sezone. To naj bi bilo srečanje vseh članov društva s krajšimi prikazi dejavnosti posameznih sekcij. Večer naj bi bil priložnost, da bi se v društvo vrnili tudi vsi njegovi včasih delovni člani. Hcrati bodo začeli načrtovati tudi posebno prireditev, ki bi jo društvo pripravilo v celoti s svojimi močmi, se pravi s svojimi sekcijami, izvedli pa bi jo v počastitev prazničnega dne (ob občinskem prazniku, dnevu republike ali ob drugi priložnosti). Novo vodstvo si prizadeva načrtovati dejavnost za daljši čas. V mislih ima petletni program dejavnosti za obdobje 1978 - 1983. V tem času naj bi nastale oblike, ki bodo še bolj privlačne za amaterizem - za izvajalce in občinstvo. Društvo pa naj bi se dokončno izkopalo tudi iz prostorskih in kadrovskih stisk. L Z. Pevski praznik pod Srobotnikom Moški pevski zbor ..Gorjanci" proslavil 30-letnico svojega delovanja s koncertom, na katerem je sodeloval tudi mešani zbor iz Žužemberka — Najzaslužnejšim priznanja PEDAGOŠKI KOTIČEK Šolski otrok in knjiga V prvem razredu so za branje še vedno najbolj pri-obri*16- ^Ranice. Ce ste otroku že v predšolskem iim ^U Raj slikanic, si bo kar doma med svo-jr1* knjigami izbral najljubšo, ob kateri se bo učil bra-Dobro pa je, če si izbere drobno slikanico, ki je na-njena z velikimi tiskanimi črkami. Tudi pozneje, ko so *>°Zna mak iskane črke, bo veliko laže bral črke, ki ^čje od časopisnih. To je le na videz majhna in ‘Pomembna stvar, vendar pa uredniki, ki pripravljajo za otroke, vedo, s kakšnimi težavami se sre-, ^ej° učenci, ki začenjajo brati, in kakšne črke so berljive. Seveda bo vaš učenec ob prvih korakih v svet uskane besede potreboval tudi vašo pomoč. Zato ne odite ob njem nestrpni, če bo črke lovil s težavo in besede narobe. Zelo nevsiljivo mu pomagajte in 'te zadovoljni, ko bo prebral stavek ali dva. Ce vi- dite, da je utrujen, ga ne silite, naj še bere. Vendar pa vztrajajte, naj prebere slikanico, ki si jo je izbral, do konca, čeprav vsak dan samo po nekaj stavkov. Ko se bo pred sošolci pohvalil, da je že sam prebral knjigo, bo deležen priznanja, kar ga bo spodbudilo k nadaljnjemu branju. Tudi vi ga spodbudite, da se bo v šoli prijavil- za bralno značko, za darilo mu kupite knjige in ga navajajte, da bo hodil v knjižnico. Ljubezen do knjige je ena izmed lepih in velikih stvari, ki jih lahko date svojemu otroku, saj mu bo dobra knjiga prijateljica vse življenje. Marinka Svetina v reviji Otrok in družina 1978, št. 1, str. 7 POMEN SLIKANIC ZA OTROKA Otrok, ki bo že v predšolskem obdobju vzljubil knjigo, tudi v šoli ne bo imel težav. Želel se bo naučiti hranja, ker bo že iz izkušnje vedel, da lahko iz znakov v knjigi sam prebere vse tisto, kar ste mu prebrali vi. Ista avtorica na navedenem mestu Kdove kdaj so fantje pod Srobotnikom prvič stopili v krog in urezali počez kakšno domačo. Znano je samo to, da se je tako začelo petje v zboru, id nosi danes ime podjetja »Gorjanci**. Kronist je zapisal, da je imel predhodnik sedanjega zbora prvi javni nastop že na Prešernovi proslavi 1946 v Vavti vasi, kjer so le dva meseca prej ustanovili društvo Ljudske prosvete. Bolj ubrani akordi so se oglasili kasneje, ko je pevce zbral okoli sebe učitelj in osnovnošolski ravnatelj Boris Plantan. To je bilo okoli leta 1948, ki ga zdaj štejejo za ustanovno leto moškega pevskega zbora »Gorjanci**. Zbor je nabiral glasove po vseh vaseh v strašld okolici Vključevali so se kmetje, trgovci, obrtniki, delavci, uslužbenci Več kot za domačo rabo pevci niso mogli spraviti skupaj in tudi redko jih je bilo slišati. Njihov vodja Plantan je trmasto vztrajal in jih spodbujaL To se je kmalu obrestovalo: v podjetju Gorjanci so pevci dobili pokrovitelja in mecena, kar je pomenilo, da gmotna stran zbora ni več glavni problem. Z notami, oblekami in vadbenimi prostori preskrbljeni člani so se poslej lahko še bolj posvečali študiju pesmi in kvaliteti petja. Zbor je začel kvalitetno rasti, njegovi javni nastopi so postali vsakdanja stvar. Vrstili so se . samostojni koncerti, gostovanja, sodelovanja na revijah oziroma srečanjih pevskih zborov. Pevce izpod Srobotnika je spoznala širša Dolenjska z Belo krajino. Boris Plantan Boris Plantan je vodil zbor skoraj četrt stoletja. Izpregel je pred nekaj leti. Zdaj sledjo pevci taktirki Francija Možeta. Pod njegovim vodstvom so pripravili koncert ob 3(Metnid delovanja. Do tega jubileja so naštudirali več kot 120 pesmi in sodelovali na okoli 170 koncertih. Slavnostni koncert so pripravili 26. aprila v Straškem domu Svobode in nastopih skupaj z mešanim zborom žužemberškega kulturnega društva; Mi Stran uredil: IVAN ZORAN ki ga tudi vodi Franci Može. Pod vodstvom mladega strokovnjaka je postal zbor glasovno in izvajalsko še bolj ubran. Samostojno je pripravil deset pesmi, skupaj z gosti iz Žužemberka, ki so prispevali pet pesmi, pa še tri skladbe. Pod taktirko dirigenta sta zbora posebej ubrano zlila glasove v Zboru sužnjev iz Verdijeve opere Nabucco. Pred koncem koncerta je jubilantom čestital podpredsednik IS občinske skupščine Novo mesto Miroslav Vute. Poudaril je, da sodi tudi zborovsko petje med dejavnosti, ki se bodo ■. b resnični menjavi dela med pevci kot izvajalci in poslušalci kot porabniki lahko še kvalitetneje razvijale. Zveza kulturnih organizacij Slovenjje pa je najzaslužnejšim članom pevslrega zbora Gorjanci podelila Gallusova odličja. Zlata priznanja so prejeli za petindvajsetletno in večletno sodelovanje v zboru: Franc Koncilja, Franc Berkopec, Vinko Kulovec, Jože Bukovec, Alojz Krapež, Jože Berdavs, Ivan Kulovec, Ivan Mirtič, Martin Strurabelj in Boris Plantan. Pevci, ki so manj časa v zboru, so dobili srebrna ali bronasta priznanja. Posebno priznanje Straške krajevne skupnosti je prejel predsednik zbora Stefan Jaklič. I. Z. DOLENJSKI LIST : \ NOVO LES NOVO MESTO—STRAŽA TOZD „SIGMAT", BRESTANICA objavlja naslednja prosta dela in naloge: - RAČUNOVODJA pogoj: višja šola ekonomske smeri in 4 leta prakse ali ekonomska srednja šola in najmanj 8 let prakse v računovodstvu; - KNJIGOVODJA SALDAKONTI pogoj: ekonomska srednja šola in 2 leti prakse - ADMINISTRATOR - FAKTURIST pogoj: dveletna administrativna šola in znanje strojepisja. - 2 KV KLJUČAVNIČARJA za vzdrževanje - 2 KV ELEKTRIČARJA za proizvodnjo -1 KV STRUGAR * - 1 KV REZKALEC - 1 KV LIČAR pogoj: ustrezna poklicna šola, zaželena praksa; -VARILCA pogoj: poklicna šola ali ustrezen varilski tečaj in 2 leti prakse Prednost imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na Novoles TOZD „SIGMAT", BRESTANICA, v roku 15 dni po objavi. Odgovore na prijave bodo kandidati dobili v 15 dneh po izteku roka objave. YO ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto objavlja naslednja dela in naloge: za Poslovno enoto za stanovanjsko in komunalno'kreditiranje: 1. 1 referenta za stanovanjsko in komunalno kreditiranje 2. 1 referenta za odplačevanje kreditov 3. 1 referenta operaterja na knjigovodskem stroju za Poslovno enoto Novo mesto: 4. 1 referenta-kontrolorja za akreditivno poslovanje 5. 2 referenta blagajnika dinarsko valutne blagajne 6. 1 referenta za devizno poslovanje s prebivalstvom 7. 2 referenta za dinarsko poslovanje s prebivalstvom 8. 1 referenta za potrošniško kreditiranje 9. 1 kvalificiranega delavca tehnične stroke — hišnik 10. 1 referenta odpravnika za knjiženje na knjig, stroju Ascota 11. 1 snažilko 12. 2 referenta za agencijo v IMV Novo mesto. Pogoji za sprejem: pod 1.: višja šola ekonomske ali pravne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, pod 2.: ESŠ, gimnazija ali upravno-administrativna šola z zaključnim izpitom in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj pod 3.: dveletna administrativna šola ali dokončana 2 letnika gimnazije, ESŠ ali upravno administrativne šole ter do enega leta ustreznih delovnih izkušenj, prednost imajo kandidati, ki imajo opravljen izpit za knjiženje na knjigovodskem stroju Ascota pod 4.: ESŠ, gimnazija ali upravno-administrativna šola z zaključnim izpitom ter 4 leta ustreznih delovnih izkušenj in pasivno znanje najmanj enega tujega jezika pod 5.: ESŠ, gimnazija, upravno-administrativna šola ali pedagoška gimnazija ali srednja komercialna šola z zaključnim izpitom in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, delo je v izmenah pod 6.: ESŠ, gimnazija, upravno-administrativna šola ali pedagoška gimnazija, srednja komercialna šola z zaključnim izpitom in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje najmanj enega tujega jezika, delo je v izmenah pod 7.: ESŠ, gimnazija, upravno-administrativna šola, pedagoška gimnazija ali srednja komercialna šola in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, delo je v izmenah pod 8.: ESŠ, gimnazija ali upravno-administrativna šola ali pedagoška gimnazija, srednja komercialna šola z zaključnim izpitom in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, delo je v izmenah pod 9.: ustrezna poklicna šola in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj pod 10.: dveletna administrativna šola ali dokončana dva letnika gimnazije, ESŠ ali upravno administrativne šole ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, prednost imajo kandidati, ki imajo opravljen izpit za knjiženje na knjigovodskem stroju Ascota pod 11.: nepopolna osemletka, do enega leta delovnih izkušenj in obvladanje uporabe čistilnih naprav in drugih pripomočkov ter redoljubnost, deljen delovni čas, poskusno delo 1 mesec pod 12.: ESŠ, gimnazija ali upravno-administrativna šola ali srednja komercialna šola, pedagoška gimnazija z zaključnim izpitom in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Za vsa navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi Ljubljanski banki — Temeljni dolenjski banki Novo mesto. Kandidate bomo z izbiro seznanili v 40 dneh po zaključku objave. \ : J DELO V MILICI ) REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE VABI MLADINCE IN MLADINKE, DA SE PRIJAVIJO ZA SPREJEM NA DELO V MILICI Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da niso starejši od 25 let — da imajo končano poklicno ali nedokončano srednjo šolo — da obvladajo slovenski jezik — da so zdravi — da so moralnopolitično primerni za delo v milici — da izpolnjujejo pogoje 106. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku in da niso bili obsojeni za kakršnokoli kaznivo dejanje, storjeno iz nečastnih nagibov) — mladinci morajo imeti odslužen vojaški rok. Kandidati, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje, bodo poklicani na zdravniški pregled in preizkus znanja iz slovenskega jezika, družbenopolitične ureditve in telesnih zmogljivosti. Izbrani kandidati bodo začeli delati v milici kot pripravniki miličniki oziroma miličnice. Pripravniško dobo kandidati zaključijo po uspešno končani šoli za miličnike. V šoli si kandidati pridobijo osnovno teoretično in praktično znanje za uspešno opravljanje nalog s področja javnega reda in miru. Pridobljeno znanje je šteto za srednjo strokovno izobrazbo. Z nadalnjim izobraževanjem, ki ga nudi in organizira RSNZ pa lahko vsakdo svoje znanje razširi tudi za druga področja dela organov za notranje zadeve. Republiški sekretariat za notranje zadeve vabi mladince in mladinke, ki jih delo v milici zanima in veseli ter izpolnjujejo navedene pogoje, da se prijavijo za delo v milici. Kandidati naj oddajo vlogo z dokazili na pristojni POSTAJI ALI ODDELKU MILICE, kjer bodo dobili tudi podrobnejše informacije. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE V--------------------------------------------------------- J TREBANJSKO GRADBENO PODJETJE „TREGRAD" TREBNJE RAZPISUJE JA VNO DRAŽBO, ki bo 20. maja 1978 ob 8. uri na dvorišču poslovne stavbe v Trebnjem, Kolodvorska ulica št. 1, za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: — 2 betonska mešalca od 100 — 500 I — vrednost... 870 do 5.000 din — 1 bager LIEBHER A 350 S — vrednost 150.000 din — 1 kombi Zastava 750 letnik 1973 — vrednost.... 3.000 din Vse informacije dobite po telefonu (068) 83-062. Do pričetka dražbe morajo interesenti vplačati IO-odstotno varščino pri blagajni delovne organizacije. ^ . . _y / —------------------------------------------------------------- SIS ZA VARSTVO PRED POŽARI OBČINE KRŠKO Izvršni odbor razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA SKUPNOSTI Pogoji: 1. srednješolska izobrazba 2. dve leti prakse v administraciji in znanje strojepisja 3. kandidati naj vložijo prošnje v roku 15 dni po razpisu na gornji naslov. Osebni dohodek po družbenem dogovoru. Stanovanja ni na razpolago. MIZARSKO PODJETJE „TRELES", TREBNJE razpisuje prosto delovno nalogo ČUVAJA pogoj: — končana osnovna šola in izpit iz požarne varnosti — poskusna doba 3 mesece Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mizarsko podjetje „TRELES", Trebnje, Temeniška pot 4. Rok za prijave je 15 dni po razpisu. IGM „SAVA" KRŠKO ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA vabi k sodelovanju ekonomskega ali administrativnega tehnika za opravljanje zahtevnejših administrativnih nalog. Pogoji: .Eno leto prakse, dobro znanje strojepisja in stenografije, ter samostojnost pri delu. Poskusno delo traja 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: IGM „Sava", Krško, Gasilska 4. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh ^ po preteku roka za prijavo.____________________________• Po sklepu 6. redne seje sveta samoupravne enote za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško z dne 24. 4. 1978 razDisuiemo II. NATEČAJ za pridobitev stanovanj zgrajenih s sredstvi družbene pomoči I. UPRAVIČENCI DO DODELITVE STANOVANJA V skladu z določili pravilnika o pogojih in merilih z* dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada zs družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško (pravilnik), so upravičenci do dodelitve stanovanj: a) družine in občani z nižjimi dohodki od povprečnega * SRS v letu 1977, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravico za primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stanovanja; — da ima stalno bivališče na območju občine Krško; — da prosilec ni neupravičeno nezaposlen; — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; — da delovna organizacija, v kateri je prosilec zaposlen, jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 6 let; b) upokojeni občani, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ali njegov zakonec ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje; — da prosilec do sedaj še ni imel ustrezno rešene«? stanovanjskega vprašanja; — da ima stalno prebivališče na območju občine Krško; c) delovni ljudje, zaposleni v organizacijah združenega dela, delovni ljudje, zaposleni na občinskih postajah milice: — če nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje; — če družina doslej še nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; j: ^ — če delovna organizacija, pri kateri je eden od zakoncev °' zaposlen, jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 6 let; ^ — če namensko varčuje pri poslovni banki za nakup L* stanovanja ali graditev stanovanjske hiše; — če stalno prebiva na območju občine Krško; č) udeleženci NOV in interniranci: — če prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje; ci d d Vl A L VI Sl 2 ri v! E kor dot dek nos — če ima stalno prebivališče na območju občine Krško; 1 •**! d) delovni ljudje, zaposleni pri zasebnih delodajalcih: — če izpolnjujejo pogoje kot ostali delovni ljudje na delu v organizacijah združenega dela in — če njegov delodajalec jamči, da bo skupaj s prosilcem reSl njegov stanovanjski problem v roku 6 let, II. MERILA ZA DODELJEVANJE STANOVANJ Družine in občani z nižjimi osebnimi dohodki, upokojeni občani, delovni ljudje, zaposleni v organizacijah združenega dela, delovni ljudje, zaposleni na občinskih postajah milice, udeleženci NOV in interniranci, delovni ljudje, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, lahko glede na število članov gospodinjstva pridobivajo stanovanje naslednjih velikosti: — za eno osebo do 29 m2 — za dve osebi do 50 m2 — za tri osebe do 56 m2 — za štiri osebe do 68 m2 in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še 10 m2 . J kos dok kto doh kar elec tjci «r cen vtx se do ko Prt III. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STANOVANJA Prosilec, ki želi dobiti stanovanje, vloži prošnjo na posebej tiskanih obrazcih in priloži potrebna dokazila najpozneje do 18. 5. 1978 pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško. Če je posamezna vloga pomanjkljiva, mora na ustrezen poziv prosilec vlogo dopolniti, v nasprotnem primeru se vloga ne obravnava. IV. PREDNOSTNA LISTA Upravičenci za pridobitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada, bodo po pravilniku razvrščeni na prednostno listo, ki bo objavljena v Dolenjskem listu. SVETSAMOUPRA VNE ENOTE ZA DR UŽBENO POMOČ V ST ANO VANJSKEM GOSPODARSTVU Ste člani avto - moto društva? Ste obnovili članarino za leto 1978? V Jugoslaviji in po svetu se vse več ljudi vključuje v avto-moto organizacije. V Sloveniji je že več ko 81.000 članov avto-moto društev! Člani imajo na potovanju z vozilom posebne ugodnosti: mednarodno iuring pomo*< pravno zaščito pri pogodbenih obveznostih, storitve služb« „Pomoč-informacije" (telefon: 987), članski popust Pr' mnogih dejavnostih avto-moto organizacije. % Do zmage s taktičnimi pastmi Novomeška „Krka" zmagala v gosteh — Inles v lepi tekmi premagal Senj — V slovenski rokometni super ligi Sevničani ne poznajo poraza in se bližajo naslovu prvaka V 17. kolu II. Zvezne rokometne lige za ženske je za največje presenečenje poskrbela novomeška Krka. Zmagala je v gosteh in si z novimi točkami povečala možnosti za obstanek v ligi. Ribničani so dosegli novo zmago, Sevničani pa so v slovenski rokometni superligi na prvem mestu in imajo po dveh kolih največ možnosti, da postanejo p™ki lige. ^ ' J. Ilc 10, S. Kcrsnič, Žuk, Karpov 1. T. Andoljšck, 1, D. Andoljšck 3, Gabrijelčič 2, Putre 3, Gelze. SEVNICA -SL. GRADEC 26:24(13 : 12) izredno napeti, izenačeni in zasluženo PO TLEH IN V ZRAKU Nedeljsko mednarodno moto-.9® tekmovanje v Dragovanji vasi pri Črnomlju si je ogledi t P”kIižno 5000 gledalcev, pred katerimi so naši in tuji ^®«ači pokazali, kaj zmorejo ljudje in stroji. Med 24 tekmo-AMnV razre<*u d° 50 ccm je zmagal Anton ifcnigsman iz . Bela krajina, dragi je bil Slavko Dovžan, tretji Ignac -jjnjbar iz Tržiča. V razredu do 125 ccm je med 26 tekmo lovorike pobral Crister Nystroem iz Švedske; za njim so y uvrstili: Michele Magarotto, Gianpaolo Aroni, Renato idr. Na sliki: tako je vozil zmagovalec v težjem raz-i f1 Sved Nystroem. Več o tekmovanju poročamo še v Pri-l0»- (Foto: Markelj) SLAVIJA- KRKA 8 : 9(4 : 2) Za prvenstveno tekmo med Slavijo in Krko lahko brez težav zapišemo, da jo je dobil trener gostujočih igralk Janez Štrukelj. Za domačo vrsto je pripravil vrsto taktičnih pasti, v katere so sc domačinke ujele zlasti v drugem polčasu, ko so dosegle štiri zadetke, Novomeščanke pa so bile uspešne kar sedemkrat. Za zelo pomembno zmago, s katero so si Krkine igralke povečale možnosti za obstanek vil. zvezni ligi, so zaslužne vse igralke. INLES - SENJ 22: 18(10 : 7) Več kot 600 gledalcev je ponovno videlo zelo lepo rokometno predstavo, v kateri so bili domači igralci boljši. Obe vrsti sta dobro igrali v obrambi, vendar so bili domači rokometaši v napadu le spretnejši, predvsem razpoloženi Janez Ilc, ki je dosegel kar deset zadetkov. V kakovostni tekmi so Gl Pri republiškem »krstu” - poraz f'*0v°meška ženska košarkarska vrsta, ki je letos začela igrati v prvi slovenski košarkarski ^ je v 1. kolu izgubila z Gostolom — Tekmovanje v DKL poteka v ,ilegali' Obutev: Žagar, Gradecki, 2ura, Novinec, Srebrnjak 2, Mežan, .Medtem ko so vrste v dolenjski košarkarski članski ligi odigrale dobr m*nu*e8a tedna drugo kolo (do zaključka redakcije smo nov Cn 881X1 rezi,ltat)> so v soboto zvečer prvič v zgodovini de ”me^e ženske košarke v slovenski zahodni ligi startala tudi i nov ^la- Novomeška Obutev se je v republiškem krstu pomerila z j lazijo 0r^m ^'osto*om *n izbita večanje s sedemnajstimi koši OBUTEV - GOSTOL 48 : 65 (26 : 29) šari- uv?*?na tekma v 1. slovenski 'tokaj i Ugi z“h°d za članice je l^tošn- ’ bodo novinke v ligi v jtošnjem prvenstvu najbrž plačeval načele srečanje zelo trenerk • V napadu so izvrševale z»DrKCVa nav°dila» v obrambi pa *50t Pot* nasprotnim v <*>"> in v 18. minuti srečanja 16:5. Nato sc je zdelo, da so do j prašile lepega vodstva in od 8. n' ™nutc "‘s*5 dosegle niti pfv • petnajst sekund pred koncem <>a dela so domačinke k vodile. tri grobe napake pa so prispevale, da so odšel k odmoru s prednostjo gostje. Tudi v drugem polčasu je bilo srečanje večji del izenačeno. V zadnjih desetih minutah so telesno bolje pripravljene Novogoričanke izkoristile krizo domačink in s hitrimi protinapadi dosegle zanesljivo zmago. Srečanje sta sodila Kamnikar (Črnomelj) in Pust (Mirna). Tomšič 4, Galič 4, Grivec 4, Žnidaršič 14, Bilohrk 3, Kure 10 in Senica 7. PODBOČJE - SEMIČ 77 : 69 (31 : 30) V 2. kolu dolenjske košarkarske lige sta se v Podbočju pomerili vrsti domačih' košarkarjev in Semičanov. V prvem polčasu je bilo srečanje izenačeno, obe ekipi sta več pozornosti posvetili obrambi, zato sta v napadu dosegli manj zadetkov, kot sta jih na minulem prvenstvu. V drugem delu so domači, ki jih trenira Tone Pirc, zaigrali natančneje in so zasluženo zmagali. Tekmo sta dobro sodila Svcnt in Čampa. Odbojka: lep uspeh Dolenjcev Kljub trdemu delu in napornim treningom v aprilu se ni nihče nadejal, da bo selekcija Novega mesta najbolje uvrščena slovenska ekipa na prvomajskem turnirju v Beogradu. Turnir je bil neuradno državno prvenstvo, saj moških in 18 z nad 500 je nastopilo 24 ženskih ekip odbojkarji. V predtekmovanju so Dolenjci najprej premagali ekipo Niša z 2:1, v kateri je igral tudi državni reprezentant Dimitrije-vič. V drugi tekmi so povsem razbili nosilca skupine ekipo Reke in zmagali z 2:0 ter popolnoma onemogočili državnega reprezentanta Balota.Toje bila tudi njihova najboljša igra na turnirju. V nadaljevanju so v hali Pinki v Zemunu premagali 2 : 0 mladince zveznega ligaša GIK Banat - ekipo Zrenjanina in sc uvrstili med 4 najboljše. V borbi za vstop v finale so izgubili z lanskoletnim zmagovalcem Osijekom, nato pa v borbi za 3. mesto še z mladinci zveznega ligaša Modriče. 4. mesto je v mladinski odbojki do sedaj eden največjih uspehov v igrah z žogo, kar so jih do sedaj dosegli Dolenjci. Za uspeh so zasluženi vsi, glavno breme pa so nosili Kosmina, Brulec, Primc in Škrbe. Za selekcijo so nastopili: Primc (Novo mesto), Kosmina, Brulec, Skrbc, Kolarič, Plut, Muhič, Pečar (vsi Partizan Žužemberk). S. P. Uspešen začetek atletske sezone Novomeški atleti in atletinje so z nastopom v Celju dokazali, da so se na novo tekmovalno sezono dobro pripravili - Atletika tudi v Brežicah Novomeški atleti in atletinje so v kvalifikacijskem tekmovanju za moštveno mladinsko prvenstvo SFRJ sicer zbrali visoko število točk, vendar premalo, da bi se uvrstili med prvih 6 v državi. Mladinci so s 17.015 točkami drugi v SRS za Kla(livarjem in 8. v SFRJ, mladinke pa 3. v SRS z 12.003 točkami in 9. v SFRJ; prvič po dolgih letih je Novomeščanom uspelo zbrati žensko ekipo in že v prvem nastopu jim Je uspelo prehiteti Velenjčanke, ki so zadnja leta dale jugoslovanski atletiki nekaj znanih imen. v reprezen- tanc? SE“,C I* V UM ,8- d° 22' maja fuu ”°lsburgu tekmovanje v rep^ kontakt karateju. V Jugoslavije bo Senj?* tudi Novomeščan d0kfchid, ki je že nekajkrat JUaod d* s°di v vrh JJ^Hskega full kontakt iznjp.Jj- Na sliki je na enem - ■ dvobojev v Varaždinu, ki “il brez težav. *UŽEMBERCANI PRVI občinskih je bil v iVnj. '. ‘laaiujjui; so ekipe to ^°1 iz Kočevja, Brezovice Fantje so po tekmi ugotovili, da so njihove slabosti skok s palico, tek z ovirami, 1500 m, 2000 m z zaprekami, met kladiva in krogle. Novomeščani so v Celju osvojili naslednja 1. mesta: pri dekletih -Šušteršič (višina), Slapničar (kopje), pri fantih pa Cujnik, kljub poškodbi gležnja kar tri (kopje, disk, krogla) Pekarski pijani. turnir za pionirje , Nastopile »Delj^l^terka. Suhokrajinci niso konkurence in so oba ter se » ^a<^° premagali s 3 : 0 ekip v me(* '®est najboljših s Množični kros kfosa°I!'*aclan5keKa občinskega ziiaig pionirje. ki ga je organi-slc'innn.P,0mali*ka telesnokulturna dno j* . 80 M letos udeležilo rekor-Otnon,?^0 pionirjev in pionirk iz QbKniia\,Dtagatu5a> Starega trga b P1* Vinice in Semiča. (Semjf! ’ "d- pionirke: 1. Stine (Ctnon!’ .m*> pionirji: 1. Kočevar ^feerst* Pionirke: 1. Dichel-(CmnJ,emič)> ^ Pionirji: 1. Papež OS <\ J); ekipno: 1. COS Semič, ''tl'omelj, 3. OS Vinica. ŠTIH IN ZRIMŠEK ČETRTA Tudi letos so se Novotcksovi Cini udeležili tradicionalne kolesarske dirke v Savljah pri Ljubljani, s katero tekmovalci počastijo spomin padlih borcev kolesarjev. Vozili so v štirih kategorijah. Med pionirji je Slavko Črnič osvojil četrto mesto, Sandi Papež je bil enajsti. Pri mlajših mladincih je nastopil Branko Papež in delil 10. do 15. mesto, bolje pa je v starejši kokurenci vozil Bojan Stih: na cilj je prispel peti. V članski konkurenci sta vozila Zrimšek in Antončič. Najboljši novomeški kolesar je bil četrti, Antončič pa je tokrat vozil slabše, kot zna, in je pristal na dvanajstem mestu. F. S. NA BLEDU SOLIDNO Novomeški kolesarji so se udeležili 2. maja dirke okoli Blejskega jezera. Rezultati - pionirji: 5. Črnič, 13. S. Papež, 15. Zagorc; ml. mladinci: 10. B. Papež, st. mladinci: 4 Stih. Na Bledu sc jc tokrat najbolj izkazal Bojan Stih. Z zadnjimi vožnjami je dokazal, da prihaja v vse boljšo formo, vse bolje pa vozi na kratkih progah, ki zahtevajo veliko moči. Stih ima letos veliko možnosti, da sc uvrsti v slovensko mladinsko reprezentanco. in Malnar (kladivo). Edini članski dolenjski rekord je dosegel Kapš na 3000 m. Svoj lanski os. rek. je izboljšal za 11 sekund in pristal na 8:50,2. Pohvale za osebne rekorde zaslužijo Saje, Košmerlj in pionir Sega, ki je z 11,6 s na 100 m postavil dolenjski pionirski rekord, pri dekletih pa Kraljeva na ovirah, Tekstorjeva v teku na 100 m in obe tekacici na 800 m Blatnikova in Kastelčeva. Rezultata Tekstoijeve in Blatnikove sta pionirska dol. rekorda. Ljubitelje atletike je razveselil tudi dober nastop brežiških atletov. Nastopili so z nepopolno ekipo, dosegli pa so nekaj dobrih rezultatov. Maks Žitko je v teku na 1500 m z rezultatom 4:16,4 zasedel 4. mesto, potem ko ie skoraj ves tek hrabro tekel na celu dvanajstih tekačev. Rezultati: 110 ov.: 4. Lapajne 19,6; 5. Bartol 21,6; (kladivo 1. Malnar 40,75 4. Canič 25,750 100 m 3. Kraševec 11,5; Stupar 113; 5. Sega 11,6, 7. Kužnik (BR) 11,7. 11. Zulič 12,0, 400 m: 2. Stupar 52,0; 3. Kraševec 52,6; 6. Pleterski: (Br) 54,0; palica: Lapajne 260; 6. Bartol 260; višina: 2. Saje 190; 4. Zoran 185; 5. Bartol 185; krogla: 1. Cuinik 11,97; 5. Canič 10,49; 6, Malnar 9,92; 8. 2ilič 9,55; 1500 m: 4. Žitko (Br) 4:16,4; 9. Romih (Br) 4:36,6; 10. Bajt 4:38,1 ;12. Kurpes 4:57,2; 2000 m zapreke: 5. Semec 6.55,9; 6. Udovč 7:16,2 kopje: 1. Cujnik 62,85; 3. Okleščen 46,52,7. Tekavc (Br) 32,40; 3000 m: 3. Kapš 8:50,2; 6. Košmerlj 9:19,0 (dol. rek. za ml. mladince); disk: Cujnik 38,68; 2. Lapajne 34,04 ; 3. Okleščen 32,52; daljina: 3. Kranjčič 656; 5. Zoran 584. Mladinke: 100 ov: 3. Blažič 16,2; 4. Kralj 16,8; 100 m: 4. Tekstor 13,1; 6. Blažič 13,2 12 - 13. Bele 14,0 in Kožar (Br) 14,0; krogla: 3. Slapničar 10,20; 6. Rornšek 9,23; 9. Klemenčič (Br) 8,17; daljina: 4. Kralj 495; 9. Eržen 447; kopje: 1. Slapničar 31,92; 2. Hribar 29,89; 400 m: 7. Kožar (Br) 66,0; 10. Mrak 67,0; 11. Kačič 69,8; 800 m: 8. Blatnik 2:263; 9. Kastelic 2:27,2; višina: 1. Šušteršič 155; 5. Hribar 145; 8. Teppey (Br) 145; disk: 4. Urbančič 12,16; 7. Romšek 19,82. Največje presenečenje tekmovanja je bila novomeška mladinska štefeta 4x100 m (Sega, Kranjčič, Kraševec, Stupar), vodila je vse do zadnjih metov in le za desetinko izgubila prvo mesto. Njen čas 43,5 je dolenjski mladinski rekord. Za dober konec tekmovanja so poskrbela tudi dekleta, ki so prav tako v štafeti dosegla dol. rekord: 51,0 s. Tekle so Bele, Blažič, Kralj in Tekstor. Točke; mladinci: 1. Kladivar 18.870, 2. Novo mesto 17.015, 3. Brežice 7347; mladinke: 1. Kladivar 13.381, 2. Novo mesto 12.003 itd. J. PENCA zmagah domači rokometaši. Obe vrsti sta pred 500 glcdalci dokazali, da sodita v vrh slovenskega rokometa, vendar so bili domači v soboto zvečer boljši. Za lepo zmago zaslužijo pohvalo vsi igralci. Sevnica: Možic, Mlakar 3, Gane 6, Barič, Jazbec 2, Mrežar 1, Svažič, 4, Stojs 2, Novšak 4, Trbovc 4, Krejan. ZMAGALI BOŠTANJCANI TVD Partizan Boštanj in osnovna organizacija ZSMS sta v počastitev dneva OF in prvega maja priredila uspešen kros. Razen domačinov so sc teka udeležili tekmovalci iz Krmelja, Stillcsa in Loga. V teku mladincev je zmagal Boštanjčan Alojz Zalašček pred sovaščanom Romanom Liparjem in Lukom Žurajem iz Stille. Pri pionirjih je zmagal Janez Savine, pri pionirkah pa Mateja Novšak - oba iz boštanjske osnovne šole. Ekipni pokal jc ostal domačinom, drugi so bili tekači z Loga, zadnje in predzadnje mesto si delita ekipi Krmelja in Stillesa. RK Črnomelj vodi Rokometne ekipe, ki igrajo v območni rokometni ligi Dolenjske, so spomladanski dvokrožni del odigrale skoraj do konca. Liga je dokazala, da je bilo to tekmovanje več kot potrebno. Rezultati - 1. kolo: Šentjernej -IM V 19 : 16, Semič-Čmomelj 32 : 33, 2. kolo: IMV — Črnon?elj 18 : 26, Veterani (Novo mesto) -Semič 28 : 20, 3. kolo: Semič -Šentjernej 17 : 16, Črnomelj -Veterani (Nm 3) 31 : 21, 4. kolo: IMV - Veterani (Nm) 24 : 31, Šentjernej - Črnomelj 20 : 21, 5. kolo: Semič - IMV 21 :23, Veterani (Nm) - Šentjernej 31 : 25. Lestvica po 5. kolu: 1. Črnomelj 8 točk, 2. Veterani (Nm) 6, 3. Šentjernej 2, 4. Semič 2, 5. IMV 2 točki. Najboljši strelci po 5. kolih: Šprajcar (Semič) 43 zadetkov, Lozar (IMV) 37, Goršek (Črnomelj) 35, Jaklič (Veterani) 32, Bučar (Šentjernej) 31 itd. V ferpleju vodijo Semičani, ki imajo dve kazenski točki, na zadnjem mestu pa so Sentjerneci, ki imajo 20 kazenskih točk. Kočevju celuloidni derbi Končana tekmovanja v 1. namiznoteniški ligi B -Kočevje tretje, vrsta Dolenjske iz Novega mesta pa peta Minulo nedeljo dopoldan je bil v športni dvorani zanimiv namiznoteniški derbi med ekipama Novega mesta in Kočevja. Vrsti nastopata v slovenski I. ligi B. Medtem ko so po zadnjem kolu Kočevci na tretjem mestu, so Novomeščani v sredini tabele. V nedeljo so bili gostje boljši in so se z novo zmago tik pod vrhom utrdili. DOLENJSKA -KOČEVJE 4:5 Dolenjski prvenstveni derbi je bil izredno izenačen in zanimiv. V prvem dvoboju sta se pomerila Guštin in B. Pogorelec. Brez težav jc zmagal izkušenejši gost, Somrak pa je dokaj lahko odpravil Lapajneta in rezultat izenačiL S. Pogorelec je nato premagal Žiganteja, Somrak je v srečanju z B. Pogorelcem ponovno izenačil. Guštin je dodobra namučil S. Pogorelca, a se mu podvig ni posrečil, nakar je Lapajne po zmagi nad Žigantcjcm svoji vrsti omogočil lepo vodstvo 4 :2. Najboljši novomeški igralec Somrak je v boju s S. Pogorelcem zmanjšal na 4 : 3, Žigante je dokaj lahko premagal B. Pogorclcaj v odločilnem srečanju pa jc Lapajne z 2:1 premagal najmlajšega domačega igralca in poskrbel za novo ekipno zmago. DOLENJSKA -ŽALEC 3 : 5 Novomeški igralci namiznega tenisa so v soboto odigrali prvenstveno srečanje z Žalcem in izbubili s 3 :5. Za Dolenjsko so igrali Guštin, Somrak in Žigante. Najstarejši in najbolj izkušeni igralec je dvakrat zmagal, Žigante je premagal Arzenška, gostje pa so bdi za pionirja Guština premočni. DOLENJSKA -KAMNIK 5 : 4 V zanimivem in izenačenem prvenstvenem srečanju slovenske I. B namiznoteniške lige so zasluženo zmagali domači igralci, ki so imeli bolj izenačeno vrsto. Somrak in Žigante sta dosegla dve zmagi, odločilna seta pa je v petem dvoboju dobil pionir Guštin. KOČEVJE - 2ALEC 2: 5 Žalčani so v Kočevju poskrbeli za presenečenje, saj so dokaj lahko premagali domačo vrsto, ki je v dvoboju veljala za favorita. Tako sc je položaj na vrhu lestviee bistveno spremenil. Če bi domači igralci zmagali, bi lahko osvojili prvo mesto in bi imeli lepe možnosti, da se uvrstijo v najkvalitetnejšo slovensko ligo, tako pa bodo morali ponovno odigrati tekmo z Goriško. Zmagovalec se bo uvrstil v kvalifikacijsko tekmovanje z zadnje-uvrščenima ekipama I. A lige. KOČEVJE- KAMNIK 5 : 0 V srečanju z združeno vrsto Kamnika in Domžal Kočevci niso imeli težav. Lapajne in brata Pogorelec so igrali zanesljivo in vse sete gladko dobili z 2 : 0. Za zeleno mizo 200 pionirjev Novomeški namiznoteniški klub je pod pokroviteljstvom SSD Pionir minulo soboto pripravil tradicionalni pionirski republiški namiznoteniški turnir. Udeležili so se ga igralci iz ljubljanske, hrastniške, kranjske, črnomaljske in trebanjske Pri pionirkah je repu (Hra injsi občine, zmagala t— m '•-.•v Irastnik), zelo dobro pa je igrala Novomeščanka Glavanova, ki je z osvojenim tretjim mestom dokazala, da postaja vse boljša igralka. Izkazala se je tudi Samčeva iz Starega trga. Bila je četrta. Med Sioniiji je brez težav zmagal Guštin, remagal je vse nasprotnike z 2 :0 in ponovno dokazal, da v novomeškem kluou v zadnjem času dobro delajo s podmladkom. Drugi Novomeščan Kočevar se je uvrstil med šestnajst najboljših, v tolažilni skupni je bil Kump (Dol. Toplice) drugi, Udovč (Novo mesto) in Kastelic (Predgrad) pa sta pristala na 3. do 4. mestu. Pokrovitelj turniija je poskrbel za nemoteno tekmovanje, ob koncu pa je nagradi! najboljše tekmovalce in najbolj uspešne domače igralce in igralke s pokali, v vsakem udeležencu, bilo jih je več kot 200, pa je podelil spominske plakete. V FINALU TUDI DEKLETA — Sindikalno športno društvo ,Pionir“ iz Novega mesta je vzorno pripravilo tudi odbojkarska predtekmovanja v odbojki za dekleta, in sicer v okviru športnih iger gradbincev, v Novem mestu je v štirih skupinah nastopilo kar dvajset ekip gradbenih podjetij iz vse Slovenije, zmagovalne ekipe pa so se uvrstile v finale, ki bo v Kopru. Novomeška vrsta Pionirja je dobro igrala in se brez težav uvrstila v zaključno tekmovanje, domači moški vrsti pa je to uspelo že 15. aprila. Na sliki: prizor s tekmovanja. (Foto: Pezelj) ZRIMŠEK IN ANTONČIČ NA „ALPE - ADRIA“ Najboljša novomeška kolesarja Zrimšek in Antončič sta se od 1. do 7. maja udeležila priprav Astrinih kolesarjev, ki so v Kočevju trenirali za nastop na največji domači mednarodni kolesarski prireditvi „Alpe-Adria“. Novoteksova kolesarja sta za letošnje tekme dobro pripravljena in v matičnem klubu pričakujejo, da bosta na mednarodni dirki dosegla primeren uspeh. Kolesarji so startali 7. maja v Murski Soboti, dirka pa še bo končala 13. maja. Proga, ki poteka tudi po italijanskem ozemlju, je dolga 830 km, cilj mednarodne tekme pa je v Portorožu. I9 (1500) 11. maja 1978 Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LIST 11 umor otroka medporodr prva slov. film.igralka ropngsredi morja davSCina slavto doki SLAVKO SVETU Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Ta prekoristna vejica kmetijstva (Da se b, o) pa sadna kupčija lahko pričela, pričeti moramo s pridelovanjem takega sadja, ki je za kupčijo pripravno. Kakor hitro bodemo imeli zadosti enakovrstnega in dobrega sadja na prodaj, našli bodemo tudi kupce za naše sadje. Ker se sedaj po raznih naših drevesnicah izgojujejo jako različne manj in bolj priporočljive sadne vrste, treba bo v bodoče postopati bolj jednotno in po določenem načrtu. Takisto bo delati na to, da se pospešuje sadjereja posebno po krajih, ki so za to najbolj pripravni. Da se dolenjska sadjereja v tem smislu povzdigne in da se poprimemo tudi pri nas te prekoristne vejice kmetijske po določenem načrtu, sklenila je kmetijska podružnica novomeška povabiti vse znane veščake in pospeševalce sadjereje v Novo mesto na skupni posvet. (Splošno se) čujejo tožbe, da je slavcev in drugih ptičev pevcev dalje manj v novomeški okolici in zatrjujejo v obče, da so temu krivi do-vpr jp 7nano 1 ' “'dijanec se je moral preobleči v •>*'* /H iz da- ljave ne mogli pr*v 9 l* ovih bojnih sil. Počutil se je sicer te* 4^jtf «0 J*' a moral se je pokoriti nujnosti. Pr* jt (*ks(i °*Ko zamišljeno molčali. Nazadnje P» *' t' »ft,t * Judita: »Ostrostrelec, očetu in se®t” bj s* Ji|, . zgoditi! Tega ne bi prenesla. **°r ulJ*** 04 osvoboditi z odkupnino. Glejte, W ^ v»^ OVe shrambe. Vzemite ga in poi**,te’ *dl primerno!« 44. Natty se je sicer branil, ker ni rad brskal po tujih skrivnostih, toda moral se je vdati. Sel je z Judito in ji pomagal iskati. Najprej sta našla krasna škrlatna oblačila. »Cemu bi Se naprej stikala,« je menil Ostrostrelec, »ie to bi zadostovalo za odkupnino.« Toda Judita je vztrajala, da pregleda vse. Lahko bi se našlo še kaj bolj pripravnega. Na dan je prihajalo dragoceno staro orožje, vsakovrstna šara, vmes celo priprave za ladijsko plovbo — poč znamenja Tomovega nekdanjega gusarstva — pa spet drage tkanine, obleke, nakit itd. Dolga so leta, odkar te ni več med nami, ker te je iztrgala iz naše srede kruta bolezen. V naših srcih bo vedno ostala žalost. Vsem, ki sc ga še spominjate in mu nosite cvetje ter prižigate sveče na njegovem grobu, iskrena hvala! Žalujoči: žena Mici in vsi njegovi, ki so ga imeli radi berile dl opora v rudniku socialno zdravstveno varstvo MOC POKLICA- lony Echa-varri se je pozno ponoči vračal domov v eno od zloglasnih new-yorških četrti. V temni ulici so ga obkolili mladi nasilneži in mu grozili, da mu bodo zrahljali vse kosti, vendar se je Tony znašel. Na hitro je pokazal nekaj rokohitrskih trikov, ki so za toliko časa zmedli pozornost nasilnežev, da jih je lahko policijska patrola pobrala, kaj vendar počno ob tako poznem času z verigami v rokah in v spremstvu tako znanega čarovnika”. Tony je namreč poznan rokohitrec. RES SMO ZANJE - Vrtilna zapora pri vhodu v pekinški živalski vrt je visoka natančno 1 meter. Vsi, ki gredo lahko zravnani pod njo, imajo prost vstop. Na ta način so Kitajci uresničli svoje želje, da zastonjsko veselje privoščijo res samo najmlajšim. BUDNOST — Gasilci, ki imajo nalogo, da čuvajo varnost hiše zahodnonemškega predsednika Walterja Scheela, so odšli dolgega nosu. Pred nekaj tedni jih je namreč posebna alarmna naprava opozorila na nevarnost v rezidenci predsednika. Ko so pribrzeli do stavbe, so ugotovili, da se je alarmna naprava sprožila zaradi kuharske smole predsednikove žene. Gospa Scheelo-va je gasilce napodila nazaj, češ da jih nič ne brija, če v kuhinji kaj ne grfe čisto prav. 55 kilogramov težko motorno letalo — Za vzleta potrebuje le 22 metrov steze — Kilometer in pol visok Ceste so zasičene, obalne vode prav tako in ozreti se je treba proti nebu, če si človek zaželi malo svobodne vožnje. Iz same ljubezni do letenja se je Američan Leonard Roberts lotil gradnje najlažjega letala na svetu. Nekaj plamenčka je h graditeljski strasti pritaknila tudi želja biti podoben velikemu mislecu in konstruktorju iz antike Leonardu da Vinciju, čigar ime je naš sodobnik dobil pri rojstvu. Nekaj let se je ubadal s konstrukcijskimi težavami, potem pa mu je srečen navdih prišepnil pravo potezo. Vzel je mah motor, kakršnega sicer uporabljajo pri sestavljanju dirkalnih avtomobilčkov za go-cart, in ga vstavil v povečan model ročnega jadralnega letala. Strogo osebno letalo je modemi Leonard imenoval TL^IA Birriman. Najlažje letalo na svetu tehta , okroglih 55 kilogramov. Da se zložiti na manjše dele; sestaviti pa ga je povsem lahko, kot zatrjuje konstruktor. Preleti lahko okoli 200 kilometrov pri hitrosti od 25 do 100 kilometrov na uro. Letalo je zelo nezahtevno pri vzletanju in pristajanju, saj potrebuje za dvig v zračne višave le 22 metrov dolgo stezo, medtem ko lahko varno pristane na vsega 9 metrov dolgi stezi. Seveda letenje v birdmanu ni najbolj prijetno; pilotov sedež je povsem odprt in vprašanje je, kako se ta resna igračka obnaša v velikih višinah. Njen trdi, da se je povzpel že p<*1 gi kilometer visoko. In še cena: 2.495 dolarji Mraz ja :J Slavni nemški pesnik G0* je bolj od „Fausta“ cenil ** razpravo o barvah. Fran® simbolisti so povezali bal11, zvoke v celoto dojemanja-demi raziskovalci se sicer ^ šanja barv in njihovega uči vanja na človeka lotevajo znanstveno in z bolj zap nimi napravami, a kaj dost> ne morejo odkriti: barv* ohranile zase nekaj skrivi* Poglejmo dva zanimiv preprosta poskusa, ki stas budila nove raziskave. Dve1, pini prostovoljcev so nam® različno obarvani sobi. skupina v modri sobi je če potožila, da jih zebe, med' ko je bilo drugi skupini v oi» no barvani sobi kar prij< Toplomer je v obeh sobah “ enako temperaturo. .1 Podobno presenetljiv j*,: poskus z različno obarva? zaboji. Skupina delavcev jej, rala prenašati belo in črno fll vane zaboje. Po končane: skusu so si bili enotni, da črni zaboji težji. Tehtnica kazala, da so imeli do tančno enako težo. Zdravniki so ugotovili', zelena barva zmanjša krvi«1, tisk v očesnih zrkiih, kar J goči očesu, da počiva. Tod* so industrijski psihologi ‘J vali delavnice zeleno, da b' spodbudili večjo delovno , mo, se poskus ni obnesel. bno so tudi poskusi z nimi kombinacijami odp( —• ni trpel, ne pozna niče-ne dobrega ne zlega, ne lju-ne samega sebe. FENELON Vesel je le tisti, kdor daje. GOETHE N* je živali na svetu, katere bi človek moral bolj bati kot človeka. Ulili MONTAIGNE iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Najhitrejša „grobnica”na svetu Slovito avtomobilsko dirkališče v ameriškem mestu Indianapolis čaka na nove žrtve — Doslej že 60 ubitih voznikov — Vedno le v levi ovinek — Tudi najboljši odpadejo __________________________________________ Letos bo dirka v Indianapolisu 27. maja. Nanjo se pripravlja na visoka žična ograja, za njo pa je ponavadi vsako leto več kot 300.000 ljubiteljev hitrih in nevarnih dirk. Nastopajoči morajo rajo prevoziti 500 milj (približno 805 n). Ce hočejo 250 Glavno mesto ameriške države Indiana Indianapolis postane zadnjo nedeljo v maju že vrsto let zapored nekakšna sodobna Meka za stotisoče mladih in starih oboževalcev in oboževalk hitrih avtomobilov in njihovih pilotov. Indianapolis — nekateri E. imenujejo tudi najhitrejša grobnica sveta — je namreč vsako to prizorišče ene najbolj nevarnih dirk na svetu in ameriški športni novinarji trdijo, da je ta prireditev zagotovo največji športni dogodek leta. Dirka se imenuje „500 milj Indianapolisa11, idejni oče pro-J®kta pa je bil Karl Fisher. S prijatelji je pred devetinšestdesetimi leti kupil 130 hektarov zemlje na severozahodni strani mesta. Kmalu so zaropotali gospodarski stroji, vendar nadobudnemu Američanu 1909. leta niso dovolili, da bi v celoti uresničil svoje načrte, niso mu dovolili dirke. Avtomobili so n* novem stadionu, ki je imel dokaj nenavadno obliko, prvič zahrumeli 30. maja 1911. Pred starte rjem se je postavilo 40 voznikov, zmagal pa je Marmon Wasp, in šcer s povprečno hitrostjo 119,3 kilometra na uro, kar je bilo za te-jjanje čase izreden dosežek. Dirkači so nato nastopali vsako leto, razen med prvo in drugo svetovno vojno. .In zakaj se je proge oprejelo “"e najhitrejša grobnica sveta? •'roga je krožna in pravokotne ??nke. Z vseh strani je obdana s *punami. Dolga je 4024 m, vsak ^inek meri natančno 406 m m je n?gnjen za 9 stopinj. Tako sta rav-^ci^dolgi po 1000 m, manjši pa 1. Sir prevoL km). Ce hočejo uspeti, morajo peljati okoli 250 km na uro, in sicer več kot tri ure, in da bi bili pogoji za tekmo še težji, vozijo izključno v levo stran. Indianapolis je zahteval že 60 človeških življenj. Zaradi posebnih pogojev vožnje so avtomobili, s katerimi vozijo tekmovalci, prirejeni. Šasija spo-iminja malce na bolide formule 1, vendar je podvozje zaradi vožnje v levo stran na desni strani ojačeno. Zato imajo avtomobili posebno močna desna kolesa in gume in od bolidov formule 1 se razlikujejo tudi po tem, da imajo vgrajen kompresor, ki omogoča večjo moč in zmogljivost motorja. Na dirki lahko nastopi le 33 voznikov, .grobnica* pa je lahko lepa priložnost za neznane voznike. Zato imajo organizatorji precej dela na kvalifikacijah, in nemalokrat se zgodi, da prav v predtekmovanju znani dirkači odpa-lejo; prehitijo jih slave in denarja stotine tekmovalcev, in sicer na najrazličnejših dirkah, ki jih v ZDA ni malo. Tako je bila ena izmed tekem, na kateri so se piloti .ogrevali' za .grobnico' v Phoe-nixu, imenuje pa se 150 milj „Jimmy Brain“. Zmagal je Gor-don Johncock, vozil pa fe s povprečno hitrostjo 220,158 kilometrov na uro. Na dirki „500 milj Atlante" je bil prvi Bobby Allison željni mladeniči, ki na kvalifikacijah tvegajo vse. Tako na startu zadnjo nedeljo v maju ob enajstih dopoldan zahrumi 33 motorjev. Ko starter zamahne z zastavico, planejo kot lačne zveri proti cilju in stotisoči so priče ,najbrutalnejši stvari na svetu . Tako meni Jackie Stevvart. Tekmovalci imajo namreč v rokah kar 850 konjskih moči, pred očmi pa okoli pet milijonov dinarjev, zavoljo katerih vsako leto ugasne kakšno življenje. s povprečno hitrostjo 223 km na uro. Na skrajšanem maratonu (12 ur Sebringa) so se pomerila vozila porscheja in BMW. Zmagalo je vozilo porsche-turbo. Njegova posadka je v 6 urah prevozila 2.008,640 km. Razen omenjenih tekem so imeli v ZDA še vrsto dirk. Vse so bile zanimive, postregle so z novimi rekordi, vendar so vsi prepričani, da bo najkvalitetnejša tekma konec maja. Triintrideset tekmovalcev bo ponovno dokazalo, kaj zmorejo močni stroji in pogumni možje. Morda ne bi bilo napak, ko bi ob koncu zapisa omenili, da so se v Indianapolisu poizkusili mnogi znani tekmovalci. Organizatorji, ki skrbno hranijo startne liste, lahko dokažejo, da so v brutalnih dirkah nastopili Nino Farino, Juan Manuel Fangia, Jack Brabham, Jackie Stevvart in drugi. Med omenjenimi ni nobenemu uspelo, da bi osvojil prvo mesto. Več sreče in poguma so imeli Jim Clarck, Graham Hill in Mario Andretti. Na sliki je dirkališče, ki so ga začeli graditi 1909. leta in na katerem se je smrtno ponesrečilo že 60 dirkačev. Po 200 m. Širina dirkalne steze ie J" m, v ovinkih pa meri 3 m več. “jrkališče je obdano z nizkim ^tonskim zidom, za njim se dviga ZAHVALA Od nas se je za vedno poslovil oče, stari oče, brat in stric JANEZ VOVKO iz Brezovice pri Trebelnem Najtopleje se zahvaljujemo prijateljem in vaščanom za vsestransko pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala župnijskemu uradu Trebelno za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Ida z družino, Lojzka, Milka z Bernardko, sinovi Jože z družino, Stanko, Silvo z družino, sestra Mici z družino ter drugo sorodstvo. V SPOMIN 12. maja bo minilo žalostnih šest let, odkar nas je prezgodaj zapustil dobri mož, oče, stari oče, stric in brat TV AN RESNIK iz Anž 3 pri Brestanici V SPOMIN na našega dragega, nepozabnega MILANA ŠOBARJA 12. 5.1975- 12. 5.1978 Neizmerno smo žalostni, ker smo te izgubili ali ponosni, ker smo te imeli. Hvala vsem, ki se te spominjajo in obiskujejo tvoj prerani grob. Vsi tvoji! berite dl «vsako hišo dl | NEKDANJI TOVORNJAKI - Jože Špilar iz Kostanjevice j = na Krki nam je že pred časom poslal nekaj zelo zanimivih | | fotografij, katerih moč je predvsem v dokumentarnosti. Zato | = smo se odločili, da ponovno uvrstimo v TISTI HIP eno od I | njih. Na prvi pogled ni fotografija nič posebnega. Otroka z | | osličkoma se togo držita, zavedajoč se kamere in fotografa. | | K sproščenosti pripomoreta le deklici ob robu slike. Toda ta | i navidezna togost postane vse bolj pomembna, ko se osvetli = I trenutek, v katerem je fotograf pritisnil na prožilo kamere. I | Bilo je prvo leto po vojni; kruha niso metali v smeti kot dan- I | današnji, saj je bilo do njega težko priti. Iz zakotnih žumber- I = ških vasi so vaški otroci z oslički tovorili zdravilna zelišča, | | kože, polže, gozdne sadeže in podobno prek gorjanskih za- | | selkov do Kostanjevice in drugih krajev, kjer so bile odkupne | = postaje. Zdaj nam šele slika spregovori: otroka imata praz- I i nično obleko, vezeno z ročnimi vezeninami, deklica je bosa, § | na obeh obrazih pa je brati trdo življenje gorjancev. Zani- § i miva sta tudi oslička, saj tovrstnih „tovomjakov“ ni več. =iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiii berite dl vojaško porotilo muza poezije urejenost 45. Naposled sta našla škatlo, v kateri so bile nenavadno lepe šahovske figure, izdelane iz slonove kosti. Ostrostrelec si jih je pozorno ogledal in ugotovil, da bi bili zlasti stolpi, ki so jih nosili izrez* ljanl sloni, gotovo všeč Indijancem, čeprav teh živali pač niso poznali. Da bi svojo misel preizkusil, je poklical Veliko Kačo in ta je bil prav otroška navdušen nad fantastično podobo, ki jo je videl ▼ slonu. Bili so tako zaposleni s tem opravilom, da so za nekaj časa pozabili na vse drugo. Tedaj pa so se s preddvorja zaslišali koraki. POTA m sT&? Prvomajski »kresovi” Dežurni poročajo PRED STANOVANJEM OB SUKNJIČ IN DOKUMENT^ - V noči na 30. april je bilo vlomljeno v osebni avtomobil Novo meščana Karla Veneta, ki je vozilo parkiral v Segovi ulici pred stanovanjem. Vlomilec je Venetu odnesel suknjič in dokumente, oboje pa so čez dva dni našli na drugem koncu Šegove ulice. KDO JE ODPELJAL MOTOR? - 30. aprila dopoldne je neznanec izpred hotela Kandiie odpeljal kolo lem, last Jožeta Perka z Gasilci med prazniki niso imeli miru Praznični dnevi gasilcem niso dali miru. Tako je 1. maja gorelo v stanovanj Antona Stariča na Trebelnem. Domačih ni bilo doma, tako da so dim opazili sosedje, ki so s pomočjo Staričevih staršev pričeli gasiti. Navzlic vsem prizadevanjem pa je pogorel kavč, odeja in nekaj perila, tako cenijo škodo na 5.000 din. Na srečo se prav zaradi hitrega posredovanja ogenj ni razširil v druge prostore. Vzrok požara še ugotavljajo. Dan zatem je gorelo še na podstrešju Novakovičeve stanovanjske hiše v Adamičevi ulici v Novem mestu. Na pomoč so takoj prihiteli novomeški gasilci in ogenj pogasili, požar pa je uničil nosilni tram, nekaj letev, tako da jc škode za 10.000 din. Vzrok požara: otroška igra. I ZNAKI — BOB OB STENO? — Ozki kamniti most čez Mirno pri Boštanju je znana črna točka. Iz smeri Radeč opozarjata na nevarnost kar dva znaka: omejitev hitrosti na 30km in odstop -rednosti vozilom iz nasprotne smeri. Avtoprevoznik Tomislav z moti Drske. Oškodovanec približno 5.500 din. je tako ob KRADLA V TRGOVINI - Na bližnjo postajo milice je 3. maja pritekla prodajalka iz trgovine Krima na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu, ker sta dva možaka nekaj minut pred tem v trgovini izmaknila usnjen moški suknjič, vreden 1.900 din. Oblačilo sta spravila v vrečko in jo ucvrla proti Kapitlju. Akcija miličnikov je bila hitra in učinkovita. Tatova so dohiteli na Loki, tako da je suknjič ponovno na prodajnem mestu. Tatvine osumljeni M. M. iz Niša, začasno bivajoč v Novem mestu, pa bo moral pred sodnike. ZGORELO ZA 30 STARIH MILIJONOV Ogenj, ki jc 30. aprila zajel skedenj Slava Matkoviča na Tanči gori in uničil 4 tone sena, žito, dva kmečka voza, slamoreznico, 150 vreč cementa, 40 vreč apna, razno kmečko orodje in nova balkonska vrata, je bil sad nepremišljene otroške igre z vžigalicami. Po prvih podatkih cenijo škodo na okoli 300.000 din, gasilcem iz Tanče gore in Dragatuša pa gre zahvala, da so pred ognjem obvarovali bližnjo stanovanjsko hišo. unič je pred prazniki pripeljal tod s 70 km na uro, konec pa je takšen. (Foto: Železnik) Nesrečen strel skoz okno Preizkušal lovsko puško, pri tem pa ustrelil sestro -Senat sodišča je Divjaku kazen odpustilo Pred senatom novomeškega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, je nedavno sedel 28-letni Jože Divjak iz Gornjega Leskovca. Obtožnica ga je bremenila hudega kaznivega dejanja zoper splošno varnost. Lanskega avgusta je Divjak pripeljal v domačo hišo dva znanca z namenom, da jima pokaže lovsko puško, dvocevko, nekdanjo last pokojnega očeta. Obtoženec je puško nameraval prodati, zato jo je Vzdržan glas ni za delegata Razveljavljen sklep delavskega sveta v »Kremenu" zaradi neodločnosti svojih delegatov _______— Kuraltova pot na sodišče ni bila zaman — Ponovno o vsej zadevi Potem ko Maijan Kuralt iz Novega mesta ni uspel z ugovori in pripombami na sklep delavskega sveta „Kremena“, ki je zavrnil njegov zahtevek za varstvo pravic po izrečenem disciplinskem ukrepu komisije za medsebojna razmerja, se je obrnil na ojr novomeško sodišče združenega dela. Kuralt pojasnjuje, da odločitev pristojnih organov v podjetju ni pravilna, saj so ga spoznali za krivega kršitve delovne obveznosti zgolj zato, ker se ni udeležil obveznega zdravstvenega pregleda, in mu tako izrekli disciplinski ukrep opomina. Kuralt tudi pravi, da se pregleda res ni udeležil, vendar zato, ker je dobil pojasnilo, da ni obvezen. Pozneje pa, ko je zvedel, da je to nujno, se je seveda oglasil pri zdravniku. Kdo jo je videl? UJV iz Kranja ponovno naproša vse bralce našega lista, da najbližji postaji milice sporoče vse, kar bi pomagalo pri razkritju izginotja Urške Brečko. Brečkova je bila rojena 30. 10. 1957 v Celju, stalno pa prebiva v Okroglici, SO Sevnica. 20. marca letos je odšla iz gostilne Ivanke Mlakar na Črnivcu pri Radovljici, kjer je bila zaposlena, v svoj rojstni kraj. Od tam je odpotovala še isti dan in se po dosedanjih podatkih peljala z avtobusom do železniške postaje Breg. Med vožnjo na avtobusu je izgubila denarnico z dokumenti, to pa je bila tudi zadnja sled za njo. Pogrešana je visoka okoli 173 cm, vitke postave, drži se nekoliko naprej, ima podolgovat obraz, temne kostanjeve in srednje dolge lase, sive oči. Ob odhodu je bila oblečena v siv plašč, siv kostim in črn puli. Obuta je bila v nizke svetlo ijave čevlje mokasine s srednje visoko peto. V „Kremenu“ menijo drugače: da je disciplinski ukrep popolnoma pravilen in da je bil sprožen po predlogu republiške-inšpektorja, kije ugotovil, da uralta na zdravniškem pregledu ni bilo. In kakšnega mnenja je bilo sodišče? Po pregledu vseh listin, sporazumov, zaslišanju prič pa je senat ugotovil ne samo, daje bil disciplinski ukrep verjetno prestrog, narobe je ravnal tudi delavski svet, ko je zavrnil Kuraltov zahtevek za varstvo pravic. Prav zaradi te pomanjkljivosti je sodišče odločilo, da se omenjeni sklep razveljavi in da v ponovno odločanje S TRAKTORJEM PODRL OGRAJO Viktor Novak iz Soteske je 3. maja zvečer vozil traktor z Dvora proti domu, na vozilu pa je imel pripet tudi voz. Ko je zapeljal v ovinek pred Sotesko, je „pozabil“ zaviti, tako da je peljal kar naravnost, trčil v odbojno ograjo in jo podrl, traktor pa se je prekucnil na bok. Novak se jc pri tem poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko gmotno škodo cenijo na 8.000 din. CESTA HEROJEV: ČELNO TRČENJE Novomeščanka Majda šegi na je 5. maja zvečer peljala osebni avtomobil po Ulici talcev in zavila na Cesto. herojev z nezmanjšano hitrostjo, tako da jo je zaneslo v levo. Nasproti je prav takrat pripeljal z osebniim avtomobilom Milan Zupančič iz Novega mesta in vozili sta čelno trčili. Pri nesreči so se poškodvali voznica Scginova in sopotnik Jurij Jelovšek, medtem ko sta jo v drugem avtomobilu skupila voznik in sopotnik Jože Mikec iz Novega mesta. Vse so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer sta Seginova in Jelovšek ostala na zdravljenju, Zupančič in Mikec pa sta po nudenju prve pomoči odšla domov. Gmotno škodo ccnijo na 50.000 din. Sc to; v vozilih so bili varnostni pasovi, vendar jih ni nihče uporabljal delavskemu svetu po zakonitem postopku. Pod slednjim pa je sodišče razumelo tole: člani delavskega sveta namreč pri glasovanju o Kuraltovem predlogu za varstvo pravic niso izpolnili svoje delegatske dolžnosti. Preveč je bilo vzdržanih glasov, česar pa v današnjem sistemu ne bi smeli poznati. Delegati morajo zastopati stališče svoje delavske sredine, srednje poti ni. In prav zaradi vzdržanih glasov je sodišče razveljavilo po sicer „čudnem“ štetju sprejeti sklep delavskega sveta, s katerim so odklonili Kuraltov zahtevek za varstvo pravic. Odločba še ni pravnomočna. pred obema hotel preizkusiti. Ustrelil je skoz odprto okno; puško je držal ob boku, cev obrnjeno navzgor. Nesreča pa je hotela, da je prav takrat po ganku mimo okna šla Divjakova sestra Marija. Ves izstrelek šiber jo je zadel v glavo, tako da je v nekaj minutah obležala mrtva. Divjak, ki ga je ta nesreča tako pretresla in prizadela, daje skušal narediti samomor, je na obravnavi povedal, da si pač ni mislil, da bo ob takem času kdo hodil po ganku, zlasti ne, ker ima tam spravljeno samo orodje. S sestro sta se zelo dobro razumela, Divjak pa sedaj skrbi za njeno 14-letno nezakonsko hčerko. Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja, kot ga je očitala obtožnica, vendar mu je kazen odpustilo. Vzrok: senat je ugotovil, da so posledice opisanega dejanja obtoženca toliko prizadele, da izrek kazni v tem primeru nikakor ne bi ustrezal namenu kaznovanja. BREZ TEŽAV DO KASETOFONA - V noči na 5. maj jc bil ob kasetofon, vreden okoli 1.000 din, Jože Goršič iz Vrhpolja. Kasetofon je pustil v nezaklenjenem avtomobilu na dvorišču tovarne Iskra v Šentjerneju. Tat tako ni imel pretežkega dela. KAJ BODO S PREMO? - Tatovi so v noči na 6. maj odnesli Francu Goršinu iz Crmošnjic izpod kozolca premo za gumi-voz. Goršin je oškodovan za 5.000 din. PREHITRO V OVINEK -25-lctni Marjan Gričar iz Dolnjega Podboršta je 1. maja vozil osebni avtomobil od doma proti Dol. Ponikvam. Ko se je vozil proti Dol. Nemški vasi, je prehitro zapeljal v ovinek, avtomobil pa je zaneslo na desno v hišo Franca Miheliča. Gričar se jc pri nesrečei ranil in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo cenijo na 10.000 din. TRČENJE PRI KARTELJEVEM - 3. maja je Franc Lužar iz Kranja vozil osebni avtomobil iz Ljubljane proti Zagrebu, pri Karteljevem pa mu je nasproti pripeljal z avtomobilom Zagrebčan Milan Begič, ki je pred srečanjem prehiteval tovornjak. Vozili sta trčili, škodo pa cenijo na 120.000 din. NEPREVIDNO PREHITEVANJE - Franc Hostnik iz Zagorice pri Čatežu je 2. maja popoldne peljal osebni avtomobil od Biča proti Šentlovrencu. V Velikem Gabru jc pripeljal do skupine otrok in jo pričel prehitevati, takrat pa mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Jurij Vavtar iz Kamnega potoka. Avtomobila sta trčih, gmotne škode pa je za 12.000 din. Pri trčenju sc je poškodovala Justina Vavtar in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. VZVRATNO V KOLESARJA -Novomeščan Milan Badovinac jc 5. maja zjutraj vozil osebni avtomobil po Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Pri tovarni zdravil Krka jc nameraval vozilo obrniti in je zapeljal na parkirišče ter nato vzvratno proti Novemu trgu. Pri tem pa je zadel Pavla Kima iz Smarjctc, ki se je za njim pripeljal na kolesu. Zadel ga ie, kolesar pa se je pri nesreči laze ranil in so mu nudili pomoč v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je za 2.000 din. MOKRICE: VERI2NO TRČENJE Na magistralni cesti pri Mokricah jc prišlo 3. maja do prometne nesreče, v kateri se jc znašlo na kupu kar pet vozil, med njimi tudi en avtobus. Trčenje jc zakrivil Zagrebčan Franja Gašparac, ko jc prehiteval kolono in mu jc nasproti pripeljalo drugo vozilo. Gmotna škoda na vozilih je bila prcccjšnja, 149.000 din, medtem ko so bili le trije prepeljani v bolnišnico na zdravljenje. Posledicc bi bile prav gotovo še hujše, čc ne bi v vseh avtomobilih uporabljali varnostnih pasov. RAZBURLJIV LOV ZA TATOVI 6. maja ob 4. uri zjutraj je Novomeščanka Alenka Berger z Zagrebške ceste sporočila na postajo milice, da ji nekdo skuša izpred stanovanja odpeljati fička. Medtem ko jc miličnik vozil na omenjeno mesto, jo jc storilcc žc odkuril, za njim pa mož Bergerjeve. Slednji se je hitro vrnil in povedal, da so na begu proti Glavnemu trgu trije mlajši moški. Hitro odšli za njimi in trojko, Dragana Saviča, Miodraga Radovanoviča in Anteja Odaka, prijeli na Cesti komandanta Staneta. Pištola in „nos” še ne napravita kriminalista Ob 13. maju, dnevu varnosti - Milan Lah o delu novomeških kriminalistov — Vse več preventive Čeprav beseda milica, prevedena v latinščino, pomeni vojaštvo, sta si ti dve dejavnosti vendarle v marsičem različni. Tako v eni od definicij stoji, da je uprava javne varnosti v SFRJ organizacija za javno varnost, s katero upravlja sekretariat za notranje zadeve: ščiti življenje in osebno svobodo občanov, skrbi za javni red in mir, preprečuje kršitve družbenega reda, odkriva kazniva dejanja in njihove storilce ipd. Milan Lah jc načelnik oddelka za zatiranje kriminalitete pri UJV Novo mesto. Z zgoraj naštetimi nalogami sc srečuje vsak dan. Pa vendar je iz njegovih besed razbrati zadovoljstvo. Mar to pomeni, da je dela vse manj? , ,/a zadnja leta velja, da je gibanje kriminalitete .ugodno*, porasta kaznivih dejanj in.števila storilcev že lep čas ni bilo. Šc zlasti spodbudna occna pa gre mladoletniškemu prestopni-štvu.“ Ob takšnih podatkih pa so tudi pogoji za dobre rezultate večji. Šc toliko bolj, ker novomeška UJV žc lep čas slovi po visokem odstotku raziskanosti kaznivih dejanj. Milan Lah: ..Lanska številka, vsega 24,8 odstotka neraziskanih dejanj, je daleč pod republiškim poprečjem (preko 30 odstotkov). Med 1.400 lanskimi raziskavami smo odkrili vse težje delikte, od ubojev, posilstev, do ropov. Neraziskanost gre v veliki meri na račun manjših vlomov, kraj to. Mnogokrat pomeni naš odnos do lastnine izziv labilnemu karakterju, da zaide na stranpota.** Na novomeški UJV pa so v lanskem letu izdali tudi opozorila delovnim organizacijam, kako prenašati denar. Nemalokrat se dogaja, da ženske nosijo milijone kar v cekarjih, vmes še stopijo na tržnico in skodelico kave. „Veliko smo štorih tudi za fizično zavarovanje pomembnih objektov v delovnih oiganizaci-jah. Svetovali smo, kje se naj organizira čuvajska služba, kako sc naj objekti varujejo. V lanskem letu smo zabeležili tudi porast delovnih nesreč in požarov. V takih primerih smo poleg iskanja storilcev in vzrokov skušali tudi s preventivnim delovanjem. Rezultati so žc ,JDaleč od junakov šund literature" (šc posebej po avtobusih in vlakih), „r omskih" deliktov, ipd.“ Poglavje zase pa je danes gospodarski kriminal. Iz dneva v dan ga jc več. Milan Lah meni, da zaradi vse bolj zadovoljivega dela kontrol po podjetjih, zaradi ,Jclimc“, ki so jo dclavci ustvarili do tovrstnega prestopništva. Tudi zaradi pomena in vloge družbene samozaščite. O tem meni: „Prav organiziranim oblikam družbene samozaščite sc imamo zahvaliti za ugodne lanske podatke. Tako smo v zadnjem času kot strokovni organ nudili pomoč in tudi opozorila delovnim oiganizacijam ter občanom. Oblike? S samoupravno stanovanjsko skupnostjo smo sklicali posvete za predsednika in člane hišnih svetov o tem, kako naj občani v stanovanjskih objektih varujejo svoje premoženje, kako naj ravnajo, ko ugotovijo, da so oškodovani. Mnogokrat je zmeda zabrisala vse sledove, ki bi lahko privedli do storilca. Opozorili smo jih tudi, naj pazijo na vse nepoklicne in neznane osebe, ki sc zadržujejo po blokih, parkiriščih, itd. Pa šc „MiIijone nosijo kar v cekarjih" letos vidni. Podobno velja za gozdne požare. Spominjam se, da smo jih pred leti našteli tudi po 60 in več, sedaj, zlasti zaradi učinkovite pomoči Dolenjskega letalskega ccntra, je to število bistveno manjše. Kriminalista torej ne delata le pištola in dober nos, marveč šc vse kaj drugega. Kajti na novomeški UJV so si zadali za nalogo, da polovico svojega dela posvetijo iskanju storilcev in raziskovanju kaznivih dejanj, ostalo pa pripade preventivni dejavnosti. MUan Lah pravi, da to nikakor ni ,.statičen" poklic, marveč delovna usmeritev, ki zahteva znanje stoterih posebnosti, tako teoretičnih kot praktičnih. Od kriminalista danes zahtevamo, da je resnično predan poklicu, na razpolago službi sleherno minuto. „Trdo, težaško delo, ki mnogokrat niti ne prinese zažcljcncga uspeha. Daleč od lahkih in izmišljenih zgodbic detektivske šund literature. To, da jc slednja že mnogokaterega premamila, pa verjetno ni treba posebej poudarjati. Filmi - in kriminalke škodijo ugledu našega poklica!” Sogovornik pove, da so kriminalisti daleč od cinikov in sadistov, kot jih nekateri označujejo. Njihov cilj je stvar raziskati in dokazati, nenazadnje pa tudi razločevati med enkratnimi storilci in stalnimi gosti zaporov. ,.Prvim skušamo pomagati, jih iztrgati obupu, ki bi jih ponovno spravil na kriva pota. Dopovedujemo jim, da bodo po prestani kazni lahko ponovno mimo in pošteno zaživeli. Da še ni nič izgubljenega." Zal pa so to le besede, hvalevredni poskusi, ki pa sc izjalovijo največkrat tisti hip, ko zapornik ponovno pride na prostost. Družba ga ne mara več, vse napisane besede in predpisi o obveznem nudenju pomoči, zagotovitvi preživnine, dokler si ne najde posla, sc razblincjo. Vzrok: v prvi vrsti nezadovoljivo delo organov socialnega skrbstva v občinah. B r licitacija KOMUNALNO STAVBNO PODJETJE „KOSTAK" KRŠKO razpisuje javno licitacijo, ki bo dne 15. 5. 1978 ob 8. uri v prostorih skladišča CK2 ob Stadionu Matije Gubca v Krškem, za odprodajo AVTOMOBILA - SMETARJA TAM 5000. Vozilo je v voznem stanju. Ogled vozila bo mogoč pred licitacijo. Vsi interesenti morajo pred licitacijo vložiti 10-odst. kavcijo. Družbeni in zasebni sektor sta pri licitaciji enakopravna. EETRTKBV INTERVJU Ves Glavni trg bo pomlajen Zdaj je v glavnem že znano, kakšna dela in na katerih stavbah so potrebna, da bo Novo mesto naredilo kar najboljši vtis na goste in delegate, ki bodo prišli k nam na oktobrsko konferenco mest. Te dni bodo na Glavnem trgu začeli postavljati zidarske odre, več o obnovitvenih delih pa je povedal Julij Štern, tajnik stanovanjske skupnosti. »Stanovanjska skupnost je že popisala stavbe na prioritetnem območju, na kate- Julij Stem: „Organizacija je stekla, dela se začenjajo rih so potrebna popravila, na Primer žlebov, snegobranov, fasad, manjša obnova streh >td. Na Glavnem trgu bo vseh 26 hiš deležnih takih obnovitvenih del, na vpadnicah v mesto, ki imajo tudi Prioriteto, pa je popisanih 27 stavb v upravljanju stanovanjske skupnosti in so določene za obnovo. To so hiše na Kidričevem trgu, na Cesti komandanta Staneta, v Di-lančevi, Koštialovi ulici, na Cesti herojev, na Partizanski •n v Sokolski ter v Hladnikovi ulici.“ — Stavbe so torej popisane. Ali je tudi predvideno, koliko bodo veljala obnovitvena dela in kje vzeti ta denar? .,Za obnovo, predvsem fasad, in za že omenjena manjša popravila na popisanih stavbah je potrebnih 4 milijone dinarjev. Polovico sredstev bo zagotovila stanovanjska skupnost, preostali del E a naj bi dale prizadete de-»vne organizacije ali zasebni lastniki stavb. Računamo, da bi v banki dobili za tovrstno obnovo kredite pod u8odnimi pogoji. Glede tega bodo v kratkem znane podrobnosti." — Ker smo vajeni prakse, da eno samo fasado delajo tudi po dva meseca, obstaja bojazen, da je tako na široko zamišljena obnova le iluzija ali račun brez krčmarja, vsaj kar zadeva izvajalce. Ali je ta plat zadeve urejena? »Zmenjeno je, da bo No-vograd prevzel pleskanje fasad. V tem primeru ne gre za posebno zahtevna in obsežna dela. Ne bomo namreč celotih f^ad obnavljali, marveč samo popravljali in pleskali. Če Novograd ne bo zmogel - to se bo pokazalo v kratkem — potem bo potrebno poklicati na pomoč še kakšno podobno delovno organizacijo od drugod." - V Novem mestu imamo prav na Glavnem trgu tudi slabe izkušnje glede na zahteve spomeniškega varstva. Mar ste pomislili na morebitne tovrstne zapreke. „Vsa obnova bo potekala v sodelovanju s strokovnjaki spomeniškega varstva. Ti bodo določili barve za posamezne hiše, mi pa se bomo po tem ravnali. Menimo, da glede tega ne bi smelo biti ovir.“ - Vemo, da je pleskanje fasad in manjša obnova stavb le del vsega programa, ki bo do oktobra letos uresničen. Kaj se nam torej še obeta? »Obnovljenih in zgrajenih bo cela vrsta pločnikov, popravljene bodo ceste, asfaltirane naj bi bile vse mestne ulice, urejena bo javna razsvetljava itd. Program, ki zadeva načrtovana komunalna dela, je tako obširen, da ga na kratko sploh ni mogoče predstaviti.*1 — Bo po vaši oceni res vse to urejeno do oktobra in kje pričakujete največ težav? »Zastavljeni program bomo na vsak način skušali prenesti v življenje. Zaenkrat ne vidimo drugih večjih težav, kot z urejenjem dostopov na kandijski most in z ureditvijo nove mostne razsvetljave! R. BAČER SLOŽNI PRI DELU, SKUPAJ NA PROSLAVI - Krajevna skupnost in delovne organizacije v Straži so mednarodni delavski praznik počastile na skupni proslavi, kjer je o pokongresnih nalogah delovnih ljudi, zlasti iz Novolesa, govoril direktor Jože Knez. Ob tej priložnosti je bilo podeljenih tudi 5 priznanj OF najbolj zaslužnim v krajevni skupnosti. (Foto: R. Bačer) Ostarelim lasten dom čez leto dni bodo v Šmihelu sprejeti prvi oskrbovanci 3. maja je bil določen za začetek gradnje doma upokojencev pri potoku v Šmihelu (pod zdajšnjim internatom), kjer bo mest za 160 oskrbovancev. Stavbo gradi Pionir in mora biti po pogodbi gotova konec junija prihodnjega leta. V modemi stavbi za ostarele občane bodo skupni prostori: jedilnica, kuhinja, točilnica, uprava in ambulanta, uporabljali pa jih bodo lahko tudi upokojenci, ki ne bodo bivali v domu. Negovalni del bo imel 6 enoposteljnih in 11 dvoposteljnih ter 4 triposteljne sobe in je namenjen bolnim oskrbovancem Za zdrave bosta na voljo 102 sobi, od tega bo 41 eno- LETOS 600.000 DIN ZA KREDITE V Novolesu so za leto 1978 namenili za kreditiranje stanovanjske izgradnje 600.000 dinarjev. Do konca aprila so imeli zaposleni čas za oddajo prošenj, zdaj pa ima komisije za ogled novogradenj obilo dela s preverjanjem podatkov, šele potem bodo izdajali odločbe. Trenutno ima Novoles 90 stanovanj v družbeni lasti, še veliko pa je novih interesentov. Blizu 100 prosilcev še čaka na stanovanje. Znano je, da bo letos v Straži zgrajenih 15 Novolesovih družbenih stanovanj, kar je sicer velik napredek v primeri s prejšnjimi leti, glede na potrebe pa mnogo premalo. ^jenja. Hkrati poteka 9., 10. in 11. jja povsej občini solidamost-ttini ■ zbiranja odpadnega P11^. Izkupiček je letos v ceni« . namenjen gradnji Doma Pl Vane Murn prejema hfTfanje iz rok Uroša Dularja, - bednika občinske konfe-0ce SZDL. (Foto: R. Bačer) ^19 (1500) 11. maja 1978 črpalkah, po šolah, pred bolnišnico itd. Tako dobljena sredstva, ki navadno ne pomenijo pomembnih vsot, so pa dokaz solidarnosti delovnih ljudi, so vselej v celoti namenjena huma- ZMAGALI ŽUŽEMBERČANI IN DIJAKI KEMIČNE 6. maja je občinski odbor RK v Novem, mestu priredil občinsko tekmovanje mladih članov RK osnovnih šol in mladine srednjih šol iz znanja v prvi pomoči. V prostorih bršljinske šole se je pomerilo 10 tekmovalnih ekip. Pri mladih članih sta dosegli enako število točk ekipi iz Žužemberka in Otočca, po dodatnem tekmovanju pa je zmagal Žužemberk, ki bo zastopal našo občino na republiškem tekmovanju. Med ekipami mladih članov RK so prvo mesto dosegli dijaki CSŠ, oddelka za kemijo, medtem ko si drugo mesto delita oddelek kovinarske na ESS in gimnazijci. PRIJAVE ZA ROMUNIJO IN BOLGARIJO Hortikulturno društvo Novo mesto obvešča, da sprejemajo prijave za izlet v Bolgarijo m Romunijo do 16. maja pri Kompasu. posteljnih in 40 dvoposteljnih. Vse sobe bodo imele lastne sanitarije z WC in tušem ali kadjo. Denar za gradnjo je v celoti zagotovljen. Po predračunu bo gradnja veljala blizu 56 milijonov dinarjev. Manjka pa denar za nabavo opreme, vendar tudi to ne bo problem, saj bo v letu dni možno zbrati tudi ta sredstva. Petindvajset priznanj OF in deset srebrnih znakov Dan pred 27. aprilom je bila v novomeški Dolenjski galeriji svečanost, na kateri so med kulturnim programom podelili 25 občinskih priznanj Osvobodilne fronte in deset srebrnih znakov Zveze sindikatov. Žirija za občinska priznanja OF je letos prejela 56 novih predlogov za priznanja, 15 jih je imela še od lani in 12 iz leta 1976, tako da so izbirali med 83 kandidati. Odločili so se za 25 nagrajencev, ki jim je visoka priznanja po krajšem nagovoru izročil Uroš Dular, predsednik občinske konference SZDL. Priznanja za dolgoletno družbenopolitično delo so letos dobili: Vlado Avsec iz Gotne vasi; Jože Bradač iz Soteske; Franc Bambič iz Šenljemeja; Marko Ivanetič iz Novega mesta; Franc Ivanetič iz Gor. Straže; Ladislav Jarc iz Stavče vasi; Ludvik Kebe iz Novega mesta; Ivan Kočevar iz Novega mesta; Danilo Kovačič iz Novega mesta, Alojz Klobučar iz Uršnih sel; Milka Kolenc iz Novega mesta; Vane Murn iz Novega mesta; Pavla Mirtič iz Novega mesta; Zvone Mihelič z Broda; Jože Pekolj iz Novega mesta; Maijan Pure-ber iz Novega mesta; Franc Rangus iz Dobruške vasi; Martin Rukše iz Vel. Brusnic; Alojzija Seničar iz Smo-lenje vasi; Lado Stibrič iz Novega mesta; Franc Taborski iz Novega mesta: Janez Turk iz Dol. Toplic; Ivan Usenik iz Novega mesta; Mimi Vovk iz Cegelnice. Ob 15-letnici plodnega delovanja in za številne nastope, od katerih jih je bilo preko 70 samo v preteklem letu, je priznanje OF dobil tudi Šentjemejsid oktet V imenu občinskega sveta Zveze sindikatov Novo mesto pa je predsednik inž. Stane Zunič podelil srebrni znak sindikatov naslednjim: Slavki Andrejčič z osnovne šole Žužemberk; Ivanu Ašu in Francu Bukovcu iz Novolesa v Straži; Julki Bratož iz SGP Pionir; Robertu Dularju, upokojencu Opekarne Zalog; Justinu Kranjčiču iz Novoteksa; Francu Mesojedcu iz Industrije obutve Novo mesto; Tonetu Reclju iz tovarne Krka; Francu Smajdku iz hotela Grad Otočec in Bogomirju Špiletiču iz Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Pri vseh akcijah so zraven Krajevne skupnosti s področja mesta so podelile 52 priznanj najbolj zaslužnim občanom S svečanostjo in lepim kulturnim programom v grmski osnovni šoli so se 25. aprila novomeške kraievne skupnosti oddolžile tistim krajanom, ki so z večletnim družbenopolitičnim delom in sodelovanjem pripomgoli k uspehom. Vseh 11 krajevnih skupnosti z območja Novega mesta je za nagrajence organiziralo skupno proslavo, na kateri je govoril Franc Beg, predsednik mestne konference SZDL, zatem pa so predsedniki krajevnih organizacij SZDL izročali pismena priznanja. Dobili so jih: iz Bršljina Simo Mrkšič, Alojz Fink in Jože gre za humanitarne namene Rh ^en °d 7. do 14. maja poteka v znamenju Rdečega križa pod geslom „Akcije Jjsčega križa so skupne akcije" — Zbirajo papir, obleko in obutev, pobirajo prispevke v Ta teden se po vseh šolah vrstijo sprejemi otrok iz prvih razredov •nale člane RK ter učencev osmih razredov v redno članstvo orga-|**®cije. Povsod bodo svečani sprejemi s kulturnimi programi in J*e)ežbo predstavnikov krajevnega javnega in družbenopolitičnega nitarni dejavnosti. V okviru tedna RK je letos tudi teden solidarnosti ob elementarnih in drugih nesrečah; posebej pa je poudarjeno krvodajalstvo, ki bo 4. junija praznovalo v Sloveniji 25-letnico delovanja. PET NAGRAJENIH ŠOFERJEV IMV V kolektivu tovarne IMV je pet šoferjev prejelo visoka priznanja mariborske tovarne TAM za 200.000 prevoženih kilometrov brez generalnega popravila, kar kaže, da znajo s stroji ravnati tako, kot zdravnik z najbolj občutljivim bolnikom. Tamove nagrade so prejeli: Ivan Andolj-šek, zaposlen kot šofer tovarniškega avtobusa na progi Novo mesto-Mraševo; Jože rt o va tič ki vozi tovornjak TAM 5500; Anton Kuralt z blizu 20-letnim šoferski stažem, ki vozi tam tovornjak v IMV; Milan Šapanja, prav tako voznik tovornjaka, in Ivan Tomše; ta je v 24 letih brez nesreče prevozil nad 4 milijone kilometrov, zdaj pa vozi avtobus pa progi Novo mesto-Brežice. Aljančič; iz centra Tilka Sašek, Mi-lorad Dimitrič, Milan Gorenc, Tončka Sedlar, Marija Škof in Jože Zorko. Iz krajevne skupnosti Mestne njive: Nikola Padevski, Marija Poljanšek in Jožica Kristan. 12 Zabije vasi: Zofka Rotar—Kobe, Jožefa Zupančič, Iva Pureber, Jože Gosenca in Jože Udovič. Iz Šmihela: Tone Lavrič, Ana Koprivnik, Martin Gačnik, Franc Plevnik in Herman Koprivnik. Z Drske: Stane Lukšič, Anton Povše, Tone rtovat, Viktor Pucelj in Ela Jug. Iz krajevne skupnosti Kandija-Grm: Albina Ferbežar, Ivan Brumat, Angela Suhadolnik, Anica Avguštin, Sonja Robič, Vinko Urbanja, Djordje Vučkovič, Rafael Križman in Vera Papež. Iz Ločne-Mačkovec: Silvo Vidrih, Olga Mole in Franc Kirar. Iz Gotne vasi: Slavka Bogovič in Vinko Avsec. Iz Regerče vasi: mladinska organizacija in krajevna skup- nost ter Franc Čečelič starejši. Z območja krajevne skupnosti Majde Šilc pa so dobili priznanja: Miloje Vukomanovič, Jože Šobar, Anton Hočevar, Marija Slivnik, Ivan Reše-tič, Maijan Zupanc, Martin Pungerčar in Albin Luzar. 700 OTROK BO LETOVALO Priprave za letovanje otrok v novomeški občini so že v polnem teku. Občinski odbor RK bo letos organiziral počitnice ob moiju ali v planinah za 1.000 otrok dolenjske regije, med temi bo 700 otrok iz domače občine. Prva kolonija gre na pot 24. junija na Debeli rtič, sicer pa bodo letovanja še v Fazanu pri Portorožu ter v Gozdu Martuljku in na Vranskem. Prednost imajo socialno in zdravstvno ogroženi otroci, prijave pa zbirajo šole. Pričakujejo, da bodo delovne organizacije ponovile lansko prakso, da prispevajo za letovanje najbolj potrebnih otrok svojih delavcev. Novomeška kronika MLADI SO SE POTILI - Mladinski aktiv Mestne njive v letošnjem letu pripravlja več delovnih akcij za ureditev otroškega igrišča in okolice. Večji prostor, ki bi že pred leti lahko služil za igranje njim, je do danes ostal neizkoriščen. Z nekaj delovnimi popoldnevi bodo mladi poskrbeli za še lepše otroštvo najmlajših. (Foto: J. Pavlin) PRAH ZA ZABELO? - V samopostrežnici na Ragovski imajo čudno navado, da košare s kruhom vlečejo s kavlji v trgovino kar čez predpražnik, ki ob tolikšnem prometu ne more biti čist. Prah se dviga, zato stranke s takim načinom dostave niso zadovoljne. Najbrž ne bi bil tudi sanitarni inšpektor, če bi ža to navado vedel... KONČNO SE JE ZAČELO! -Prisojno pot so le začeli urejati in širiti, da bodo stanovalci lahko po cesti (ne po kolovozu) prišli do hiš z avtomobili. Akcijo krajevne skupnosti Mestne njive podpirajo prizadeti z denarnim prispevkom, po potrebi pa bodo tudi fizično delali. DVA FANTKA IN ENA DEKLICA - V novomeški bolnišnici so bili rojeni trije novi meščani: Tatjana Prus iz Koštialove 32 je rodila Mirjam, Mira Novak z Mestnih njiv 46 - Boruta in Dragica Kuzma iz Kristanove 30 - Matjaža. precej Živahno, vendar NE ZADOVOLJIVO - Novomeška tržnica je bila v ponedeljek kar dobro zasedena, vendar pa stranke niso zadovoljne z izbiro ne s postrežbo na stojnican, ki so zamenjale pregnane prodajalce. Medtem ko se sicer na družbeni stotnici s sadjem in zelenjavo lahko pohvalijo s prijaznostjo, se ne morejo z izbiro. Posebno okrog praznikov in po njih tam skoroda ni bilo kaj kupiti. Na zasebni stojnici pa je izbire več, pač pa so stranke vsak dan priča »izbruhom" lastnice. Enkrat se jezi zaradi napačne vrste, drugič na svoje podrejene itd. Berivko, špinačo, jajca in druge domače pridelke pa so imele kmetice v precejšnji izbiri. / Ena gospa je rekla, da bo za jezik prijela tiste, ki so napovedovali red na novomeški tržnici po odhodu prekupčevalcev. Naj gredo pogledat dolge vrste čakajočih, izbiro in postrežbo. Namesto „Suzo moja lepa, dodji po paradajz,“ kar smo slišali prej od prodajalcev, smo priča takimle izlivom: „ ... vam sunce žarko! Če ne greste v ravno vrsto, ne bo nihče nič dobil.“ Strem uredila: RIA BAČER DOLENJSKI LIST ZAHVALA V 85. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, teta, babica in pra babica CECILIJA ŽAGAR roj. Knmnar z Dol. Podboršta 2 pri Mirni peči Iskreno se zahvaljujemo sosedom za pomoč in vaščanom za venec. Zahvaljujemo se tovarni IM V Novo mesto, „Krki“, tovarni zdravil, in Novolesu Trebnje za podaijene vence ter župniku za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti. Žalujoči: sinova Rudi in Feliks z družinama ter hčerke Rozalija in Anica z družinama in Olga ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše zlate mame, stare mame, sestre in tete FRANČIŠKE HREN iz Ločne se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje in vence in nam izrazili sožalje. Iskreno se zahvaljujemo za podarjene vence tudi kolektivom Krka, 1MV, GG Novo mesto in Fructal Ajdovščina. Hvala g. proštu za opravljeni obred. Žalujoči: sinovi Lojze, Tone, Ivan z družinami in Cvetko, hčerki Mimi in Ani z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti naše drage in častite sestre ANKE IV EC s Sodjega vrha pri Semiču se iskreno zahvaljujemo vaščanom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Hvala zastopnici društva upokojencev Nežki Bezek za poslovilni govor ob odprtem grobu, župnikoma s Suhorja in Semiča pa za opravljeni obred. Žalujoči: sestre Francka in Angelca z družinama, brata Janez in Jože z družinama in sestra Micka iz Oevelanda ZAHVALA V 79. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša mama, stara mama in teta MATILDA LAMPE iz Kočevja, Roška c. 20 Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje, nam i/rekli sožalje in spremili pokojnico na njeni zadnji poti Se posebno se zahvaljujemo Justini Sovre za poslovilne besede, pevcem, delavski godbi ter kolektivoma Mesarije in Trgoprometa za vence. Žalujoči: sinova Ivan in Milan z družino ter drugo sorodstvo. V SPOMIN 2. maja je minilo leto, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš ljubljeni mož, očka, slaii očka, sin in brat JANEZ MAHNE 'a. Rožnega dola 6 Zares čas beži, a za sabo ne briše žalosti. Sonce sije še svetlo, samo za nas ni več toplo, ker občutimo dobro vsi, da tvoje dobro srce nam v grobu zdaj trohni Žalostni: žena Rezka, hčerka Milena, sin Janez z družino, mama, sestre in drugo sorodstvo ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj je prenehalo biti srce našega očeta ŠTEFANA MUHEKA kovaškega mojstra iz Cerovega loga pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za nesebično pomoč, sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Lepa hvala tudi ZB Oreliovica, Gasilskemu društvu Cerovi log, Orehovica Stara vas, Mokro polje in Vrhpolje. Hvala župniku za’ opravljeni obred. Vsem še enkrat prav lepa hvala! Žalujoči: družina Zagorc, bratje in sestre Muhekovi in ostalo sorodstvo Cerovi log, Marija Bistrica, Ljubljana, Litija, Erlangen, Ingerseheim ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi moje drage žene KRISTINE ŠKEDELJ z Rateža se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za podaijene vence in cvetje, za izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala Hotelu Grad ‘Otočec za vsestransko pomoč. Hvala Cestnemu podjetju, TOZD mehanizacija Novo mesto, pevcem, godbi in govornikom za poslovilne besede. Žalujoči: mož Martin, mati, sestra in brata z družinami ter drugo sorodstvo M ZAHVALA Ob prerani smrti drage žene, mame in stare mame KATARINE PAŠlC z Vrtače pri Semiču ki nas je zapustila komaj v 55. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Iskrena hvala kolektivoma Iskra in IMV Semič. Hvala tudi vsem tistim, ki sojo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Tone, sin Jože, hčerka Anica z možem, sin Tone z družino, hčerki Rozi in Danica z družinama ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 78. letu starost i je preminil naš dobri oče in stari oče JANEZ ZUPANČIČ iz Grmovelj pri Škocjanu Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom in znancem za vso pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Prav lepa hvala za vsa izrečena sožalja. Predvsem se zahvaljujemo župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Gasilskima društvoma Grmovlje in Škocjan pa za spremstvo in podarjeni venec. Hvala Petru Blatniku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter pevskemu društvu Dobrava za lepo zapete žalostinkc. Prav lepa hvala za podarjene vence in cvctje ter hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji potu Žalujoči: sinova Ivan in Jože z družinama in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče VJEKOSLAVE COP iz Žurg pri Osilnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom ter znancem za izrečeno sožalje, cvetje in vence ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem in kolektivoma Tekstilanc in Zidarja Kočevje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Jože, hčerki Marija in Slavka z družinami in vnuki. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, praded in stric FRANC KRIŽE iz Občic 16 Zahvaljujemo se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in izrekli sožalje, kaplanu za opravljeni obred in vsem, ki so ga spremili na zadnjo pot. Žalujoči: snaha z otroki, Matjana in Ana z družinama in drugo sorodstvo M Ul m ZAHVALA Ob boleči nenadni izgubi naše drage mame in stare mame HELENE MANN iz Kočevja se iskreno zahvaljujemo sosedom, ki so nam pomagali ob težkih trenutkih slovesa in vsem tistim, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti ter nas tolažili in nam stali ob strani Hvala tudi za podarjene vence in cvetje, godbi, in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerki Marija in Elfi z družino ter sinovi Ervin, Engel, Franci in Dolfi z družinami. ZAHVALA Ob nepričakovani, boleči izgubi, ki nas je doletela s smrtjo spoštovanega moža, očeta, starega očeta in pradeda, 81-letnega JOŽETA URŠIČA iz Prečne 28, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Hvala sosedom za ves trud. Posebna hvala zdravstvenemu osebju, župniku Marku in župniku iz Prečne za opravljeni obred in poslovilne besede. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi prezgodnji poti. Žalujoči: žena Ana, sinovi Jože, France in Tone, hčerke Milka, Vera in Anica z družinami ter vse drugo sorodstvo ZAHVALA Mirno, kakor je živela, ji' po dolgotrajni bolezni 20. aprila za vedno odšla naša dobra mama, stara mama, prababica in teta AMALIJA KOLENC roj. Rezelj iz Ivanje vasi 16 Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom in znancem za izraženo sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Njeni: hčere in sinova z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE ŽVAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom ter vsem, ki so v teh težkih trenutkih ^ nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in jo spremili na njeni zadnji jk>ti. Zahvaljujemo sc pevcem in duhovnikoma za pogrebni obredi Žalujoči: sinova Slavko in France z družinama in ostalo sorodstvo DoL Toplice, 5. 4. 1978 TELEVIZIJSKI SPORED pETEK, 12. V. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 3.00 TV V SOLI: Makedonščina, "'“čina, Od petka do petka, Pla-•une Zadnji prispevek je namenjem tencem tretjih razredov, saj bo s°P°0>il njihovo šolsko seznanjanje Pnrodo. Videli bodo gorate prede-Hrvaške in se naučili, kako se pri »anju raznih krajev pravilno upo-®eljajo zemljevidi. *o-°0 TV V SOLI: Angleščina, Ri-Zgodovina ic . ^ V SOLI, ponovitev 6.10 POROČILA ^•15 POLIEDER H3 lfifO ostržek *e.55 SVETOVNO HOKEJSKO PRVENSTVO, prenos tekme med L? ® tretje uvrščeno ekipo (med odmorom OBZORNIK) J'-1* RISANKA is.30 TV DNEVNIK 20.05 KONCERT V DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE To bo neposredni prenos prvega dela koncerta simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ki bo pod taktirko Vaalijeva Sinajskega in s pianistom Acijem Bertoncljem izvedel deli A. Giazumova (Stcnka Raz-in) in B. Bartoka (koncert za klavir in orkester št. 3). 21.10 RAZGLEDI: Z NAŠIMI V tokratni oddaji iz nanizanke Kanadski mozaik bo tekla beseda o Jugoslovanih, ki jih v tej severnoameriški državi živi blizu 300.000, med njimi tudi veliko Slovencev. Seznanili se bomo z njihovim življenjem in delom. 21.55 TV DNEVNIK 22.10 POROČILO S KONFERENCE ZK KOSOVA 22.25 P. Graves: JAZ, KLAVDIJ Šepavega in jecljajočega Klavdija imajo vsi za bebca. Avgustova hči Julija pa živi razuzdano, prireja orgije, kar je voda na mlin njene mačehe Livijc, ki naščuva cesarja, naj neposlušno in nespodobno hčer izžene iz Rima. Livija bi bila tako rešena svoje najh še nasprotnice. Zlahka bo pretentala Avgusta, da bo dovolil njenemu sinu Tiberiju vrnitev v Rim. Kot že vemo, igrajo v angleški nadaljevanki D. Jacobi, S. Phillips, B. Blesscd, F. White in drugi- 23.15 HJMORESKA 23.35 SVETOVNO PRVENSTVO V BOKSU, posnetek izločilnih bojev 16.00 Partizanska olimpiada — 17.15.TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 TV drom - 18.15 Razvoj jugoslovanskega vojnega letalstva — 18.45. Rumeno pismo -19JO TV dnevnik - 20.25 Svetovno hokejsko prvenstvo (prenos srečanja med drugo in četrto uvrščeno ekipo) S0BOTA, 13. V. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 Jj-00 POROČILA “•“5 PROFESOR BALTAZAR „ Z BESEDO IN SLIKO: ZLA-SKLEDICA, 2. del gg0 SEDEM STOPNIC DO GLAS- v Sipina otrok se je lotila urejanja D Ih a’ ^er Pa so kiii en* v šoli do-POidne, drugi pa popoldne, so si pi-77. sporočila v dolgem pismu. Sre-so se šele v nedeljo in tedaj so se , N veselili ob pogledu na vzorno obdelan vrtiček. To je kratka vsemi/ >lterarne zgodbe Marje Cerkov-H*0,Ve' ^ glasbo jo je opremil skla-telj Dane Škerl, z risbami Marjan-Jemec-Božičeva - in nastala je televizijska glasbena pravljica. TANJlfHTNICA ZA T0^N0TEH- 9.15 OD DOMA DO SOLE 9.45 KAJ JE SKUPNI DOHODEK 10.00 DOKUMENTARNA ODDAJA 10.30 G. Duricux: PAUL GAUGUIN 11.25 in 14.25 POROČILA 14.30 SVETOVNO PRVENSTVO V BOKSU, prenos izločilnih bojev 15.50 OLIMPIJA: SARAJEVO, prenos nogometne tekme 17.50 OBZORNIK 18.00 KEKČEVE UKANE, film Po J. Vandota povesti o Kekcu je v slovenski kinematografiji nastalo že nekaj filmskih stvaritev. Za najbolj uspelo velja prvi Kekec iz 1952, tokrat pa bomo gledali Kekčeve ukane iz 1968. Zlasti mlajše gledalce bo gotovo znova pritegnila pripoved o domiselnih dogodivščinah ob pastirjevanju v planinah. Film je režiral Jože Gale, v glavnih vlogah pa nastopajo Z. Krasnik, J. Krofak, B. Ivanovski, J. Zupan, P. Bibič in drugL 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 A. Ncwman: ŠOPEK Z BODEČO ŽICO 21.00 GRK ZORBA, film Med maloštevilnimi grškimi filmskimi ustvarjalci je v svetu nedvomno mg bolj znan Michael Cacoyannis, ki je 1964 posnel znamenitega Grka Zorbo. Filmska zgodba je prirejena po istonaslovncm romanu N. Kazan -dzakisa, pripoveduje pa o trdem življenju kmeta, ki ga odlično igra A. Quinn. Na zavidljivi umetniški ravni so svoje vlogp odigrali tudi A. Bates, I. Papas, G. Foundas, sploh pa L. Kedrova, ki je za vlogo umirajoče prostitutke dobila celo oskarja. 23.25 SVETOVNO PRVENSTVO V BOKSU, posnetek izločilnih bojev 17.45 Plus pet - 18.45 Gledališče v hiši - 19.30 TV dnevnik - 20.00 E. de Filippo: Milijonarski Neapelj (1. del gledališke predstave) - 20.50 Feljton: Pomoč prinašajo padala - 21.20 24 ur - 21.30 Vrnitev v bazo — 22.00 Športna sobota nedelja, m. v. i© trgovska hiia maximarket Ljubljana POROČILA ^MLADINSKI ZBOR OS 9^625° l^RUBEŽNIKI •40 OTROŠKA ODDAJA ijj. ' ica lepo zelena. Italijanska p,i 8 tem naslovom bo uvodni I jJjjtevek. Nato bodo otroci videli ^ /l|nw,cke >z živalskega vrta; toda ate prisrčne živali bodo zrasle v dj ”“ ne leve in krvoločne leopar-®*nsk bo na sporedu Ba,e. risanka, katere zgodba je teinte”3 P° m°rivih žametnih stetega perzijskega slikar- §5! 12 In kmetijska oddaja l«0 poročila Pfciir BRITANSKA ENCIKLO- 14.10 KVIZ GLASBENE MLADINE SLOVENIJE 15.15 OKROGU SVET 15.30 DEDINJA, film Po istonaslovnem romanu Henryja Jamesa (slovenski prevod je izšel pred leti v žepni knjigi Zenit) je ameriški režiser William Wylcr 1949 posnel film Dedinja, ki so ga kritiki proglasili za najboljšo stvaritev leta, Olivia de Ifcvilland pa je za glavno vlogo dobila oskarja. Gre za pripoved o bogatem dekletu, ki ji oče ne dovoli poroke s preračunljivim mladeničem. Film je prepričljiva obtožba sebičnosti, grabežljvisti in izrojenih družbenih predsodkov. Igrajo še M. Clift, R. Richardson, M. Hopkins, V. Brown in drugi. 17.15 POROČILA 17.20 ŠPORTNA POROČILA 17.25 SVETOVNO HOKEJSKO PRVENSTVO, prenos srečanja med prvo in drugouvrščeno elripo 19.30 TV DNEVNIK 20.05 D. Jovanovič: VIKEND Nanizanka Konec tedna se bo drevi iztekla, kajpak na čisto sodoben način - v počitniški hiši, Iger se zbirajo sorodniki, družinski prijatelji in znanci ter na dolgo in široko razpravljajo o tem, kako potrebno je, da imajo ljudje take hiše. Le vanje se menda lahko umaknejo pred mestnim vrvežem. 21.05 IZNAD LIMA 21.35 TV DNEVNIK 2150 ŠPORTNI PREGLED 22J5 POROČILO S SVETOVNEGA PRVENSTVA V BOKSU 23.20 POROČILA 15.25 Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Iran (2. del dokumentarne oddaje) - 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Celovečerni film ^nede I® LJEK, 15. V. trgovska hiša maximarket Ljubljana l »Os vn genu m ^ SOLI: Pravopis, Deter- *0.0n arna energija KjL.. 'EV V SOLI: Materinščina, llinka> Zemljepis IS«. JV V ŠOLI: Za najmlajše l6,on, V SOLI, ponovitev >7.1 2 ljudje i^EORoC MO E IN ZEMLJA ILA vrtec na obisku: kaj I 17 MCIBAN o prometu ' BRITANSKA ENCIKLO- >8 on uBZornik kako delavec odloča banj, sP°redu bo šesta oddaja iz Toj^Ke Da bomo lažje odločali, io (j/ bomo izvedeli, kako odloča-Z u avci v delovnih organizacijah. ® zakonom o združenem ’ kar je potrebno za uspešno L19 (1500) 11. maja 1978 upravljanje delovnih nalog. Ali delavci te možnosti uveljavljajo v praksi? Ali ne ostajajo le črke na papirju? 18.15 MATEMATIKA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 C. Sijarič—M. Žabca: TODORA, drama Scenarij za televizijsko dramo Todora je po istonaslovni noveli književnika Camila Sijariča napisal sarajevski filmski delavec Miodrag Žalica. Na kratko o vsebini: Todora je pogumno dekle, saj je zaustavila prvi nemški tank, s katerim je v njeno vas vdrla zadnja vojna. To drznost je drago plačala — posilili so ja Rodila je in postala žrtev ozkosti in nazadnjaških patriarhalnih nazorov. Čeprav Todora ni kriva za svojo usodo, se je vaščani izogibajo, za hrbtom ogovarjajo in obtožujejo. Toda za navidezno sovražnostjo se skriva globoko spoštovanje do dekleta, ki ni klonilo. Kljub zidu molka vaščani Todoro sprejemajo medse s prikritim razumevanjem. Dramo je režiral U. Kovačevič, igrajo pa B. Frajt, D. Sakovič, M. Mrvaljevič, M. Žipčevič, Z. Muza-ferija in drugL 21.20 KULTURNE DIAGONALE 22J00 TV DNEVNIK 22.15 MOZAIK KRATKEGA FILMA 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar — 17.45 Velika predstava na morskem dnu — 18.00 Dositejeve basni — 18.15 Sodobni svet — 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.30 Izkušnje - 21.00 Poročila - 21.25 Celovečerni film TOREK, 16. V. 10 trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 8.30 TV V ŠOLI: Nemščina, Perjad, Računstvo, TV vrtec, Mesto — kulturni spomenik 10.00 TV V ŠOLI: Prirodoslovje, Risanka, Glasbena vzgoja 17.25 POROČILA 17.30 GLASBENA ODDAJA 17.55 OBZORNIK 18.05 PISANI SVET: LAŽ „Ce bil bi vsak dan prvi april,/ lagal bi, da bi se kadil*...“ Tako se začne pesmica Frana Milčinskega-Jcžka, ki jo je za oddajo uglasbil T. Domicelj. Tokrat bodo mladi gledalci izvedli kup stvari o tem, kdaj, kako in zakaj lažemo in še marsikaj. Karikature je prispeval B. Kos, sodelovali pa bodo tudi učenci novomeške OŠ Katja Rupena. Oddajo so televizijci posneli v okolici gradu Hmeljnik. 18.45 JUGOSLOVANSKA TRIMSKA TELEVIZIJA 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 KO SE KORENIN ZAVEMO, 5. del dokumentarne oddaje o Borisu Kidriču 21.00 M. Dobrowska: NOCl IN DNEVI 21.55 TV DNEVNIK 22.10 IZ KONCERTNIH DVORAN Videli bomo posnetek koncerta simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, ki je bil 21. aprila v dvorani Slovenske filharmonije. Na sporedu sta bili deli B. Bartoka (Čudežni mandarin; kot gost je dirigiral Madžar G. Lehel) in P. Ramovša (koncert za violončelo in orkester; solist je bil violončelist C. Škerjanc). Koncert bodo dopolnili komentarji in razgovor z obema umetnikoma. 22 JO POROČILA 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Pisani svet - 18.15 Literatura - 18.45 Dnevnik 10 - 19.05 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V središču - 20.50 Akcije - 20.55 Prenos s svetovnega prvenstva v boksu - 22.30 24 ur - 22.35 Znanost - 23.20 Izviri SREDA, 17. V. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 8.35 TV V ŠOLI: Dnevnik 1" Beograd, Vzhodna Makedonija, olpHnli^p 10.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Risanka, Film 14.25 SVETOVNO PRVENSTVO V BOKSU, prenos 17.25 POROČILA 17.30 Z BESEDO IN SLIKO: ZLATA SKLEDICA, 3. del 17.45 POTOVANJE V DEŽELO LUTK 18.05 OBZORNIK 18.15 NE PREZRITE: PO SLEDEH NEKE RAZSTAVE 18.50 POSTAL SEM PARTIZAN Oddaja z gornjim naslovom sodi v okvir nanizanke Moč zborovskega • petja. Posvečena bo času, ko je sredi bojev bujno vzcvetela ljudska in umetna glasbena ustvarjalnost. Izbrane glasbene primere bo izvajal moški komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Marka Muniha, sodelovali pa bodo tudi solisti A. Prus, P. Bedjanič, J. Humer, D. Čarman in J. Srebot. 19.20 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: POSEBNA VZGOJA Deček Pera živi v majhnem mestu, njegova mati je prostitutka, zato se Pera preživlja v glavnem s tatvinami. Njegov edini prijatelj je miličnik Cane, ki sklene, da bo fanta spravil na pravo pot, zato ga odvede v beograjski dom za prestopnike. Tamkaj se Pera znajde v skupini vzgojitelja Žarka, ki se poslužuje dokaj čudnih vzgojnih metod, katerim ostali vzgojitelji nasprotujejo. Pero in prestopnika Ljupčeta po krivem obtožijo kraje, zato pobegneta iz doma, Ljupče pa umre v prometni nesreči. Vzgojitelj Žarko doživi polom svojih vzgojnih načel, saj je z njimi posredno botroval omenjeni nesreči. Taka je približna vsebina filmskega prvenca Gorana Markoviča. Film je bil na lanskem puljskem festivalu deležen številnih priznanj, pozornost pa je vzbudil tudi na tujih festivali! , Justi v Meinheimu. Igrajo: S. Štimac, B. Fehmiu, L. Samardžič, A. Berček in drugi. 21.45 SODOBNIKI: SREČKO BRODAR Potočka zijalka na Olšavi je pojem, s katerim se otroci srečujejo že v osnovni šoli. Manj znano pa je, da jo je odkril in raziskal akademik prof. dr. Srečko Brodar. Slednji je znanstveno obdelal še celo vrsto slovenskih jam. Filmski zapis bo prikazal utrinke iz njegovega življenja in arheološkega raziskovanja. 22.05 TV DNEVNIK 16.55 Madžarska: Jugoslavija (prenos vaterpolske tekme) - 18.15 Dokumentarna oddaja - 18.45 Glasbeni solisti - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Sonce je zašlo za zalivom (televizijska drama) - 21.00 Prenos s svetovnega prvenstva v boksu — 22.30 Včeraj, danes, jutri - 22.35 Mladinski jazz klub ČETRTEK, 18. V. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 9.00 TV V ŠOLI: Istrski gradiči, Neuvrščeni, Elektomika, Ali ste 10.00 TV V ŠOLI: Francoščina 10.30 TV V ŠOLI: Risanka, Fizika 14.20 POROČILA 14.25 SVETOVNO PRVENSTVO V BOKSU, prenos 17.30 AVTOMOBILI IN LJUDJE 18.25 OBZORNIK 18.35 PROFESOR BALTAZAR 18.45 TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 V ŽIVO: MI MLADI Mesec cvetja in mladosti je priložnost za oddajo o mladih. Lani so govorili m aturantje, tokrat pa bodo udeleženci oddaje mladi delavci, študenti, kmečka mladina in brigadirji. Se pravi tisti, ki so se že ali pa se z znanjem in delom šele vključujejo v širše družbeno življenje. Oddaja, ki jo bo vodil Peter Likar, naj bi razkrila značilnosti njihovih delovnih moči, domiselnost in humanost v odnosih med ljudmi, skratka vse tisto, kar opredeljuje življenje, spoznanja in zagate mladine v zdajšnjem času. 22.30 ITALIJA: JUGOSLAVIJA, posnetek nogometne tekme iz Torina 24.00 POROČILA 17.30 TV dnevnik - 17.45 TV koledar - 17.55 Dan zmage - 18.25 Ali morda veste? 18.55 Italija: Jugoslavija (prenos nogometne tekme iz Torina) - 20.50 Prenos s svetovnega prvenstva v boksu PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 12. V. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za ni^o stopnjo. 9.30 Iz giasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. zdravje. S st. 18.05 Moment musical. 19.45 inute z Dobrimi znanci. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23J05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 13. V. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 12.10 Godala v ritmu. 1230 Kmetijski nasveti (študij agronomije na biotehniških fakulteti v Ljubljani). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 15.45 S knjižnega trga. 17.03 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom Latinos. 20.00 Naš obisk v OZD „Beti“, Metlika. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 14. V. 7.15 Zdravo tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (F. Puntar: Vrata, ki škripljejo). 8J1 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.30 Humoreska tega tedna. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17JO Radijska igra (H. Hagerup: Harisu zaupamo). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (G. Babič: Pesmi). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 15. V. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. D. Engelman: Kako naj se razvija živinorejska proizvodnja). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 18.05 Izročila tisočletij (ljudske pesmi o naravi). 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Alpski kvintet. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operne aktualnosti. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 '.iterarni nokturno (I. Osolnik: Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 16. V. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (M. Mencej: Organiziranje čebelarskih krožkov). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Svet tehnike. 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (P. Lužan: Tenka bela stena). 21.25 Zvočne kaskade. iu Li 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (S. Corazzini: Pesmi). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 17. V. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktualni problemi marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. M. Lekšan: Vpliv ethrela na rast in rodnost sadnih rastlin). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene tradicije. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 18.05 Odskočna deska. 18.30 Utrinki iz svetovne in slovenske zborovske glasbe. 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalom iazza. 23.05 Literarni nokturno (A. Santič: Pomlad). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program. ČETRTEK, 18. V. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. S. Avšič: Vrednost naših sort zelja za kisanje). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Enajsta šola. 15.45 Jezikovni pogovori (dr. B. Pogorelec). 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Baročni mojstri z našimi izvajalci. 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah. 0.05 -4.30 Nočni program. DOLENJSKI LIST Sami smo svoje sreče kovači Družbena priznanja za zgledno delo v organizacijah, tozdih in krajevnih skupnostih Casi težkih medvojnih preizkušenj in obdobje povojne graditve ter utrjevanja samoupravnih odnosov so izoblikovali na tisoče prekaljenih borcev, ki so s trdim in požrtovalnim delom pospešeno utirali pot gospodarskemu in družbenemu napredku. Najvztrajnejše med njuni vsako leto Socialistična zveza in sindikat za praznik OF in praznik dela nagradita z javno podelitvijo priznanj. V brežiški občini so na letošnji slovesnosti podelili pet priznanj Osvobodilne fronte in enajst srebrnih znakov Zveze sindikatov. Krajevna organizacija ZZB NOV iz Breganskega sela je dobila občinsko prinanje OF za uspešno družbenopolitično delo v KS, za utijevanje revolucionarnih pridobitev NOB in krepitev bratstva in enotnosti. Ivanu Držaniču so izročili prizna- MAJSKI DNEVI V BREŽICAH Sprejem zvezne Titove štafete 6. maja pri spomeniku revolucije v Brežicah je bil uvod v Številne majske prireditve, ki jih letos organizirajo občinska konferenca ZSMS, občinska Zveza za telesno kulturno in garnizija JLA iz Cerkelj. Včeraj je bilo na brežiškem stadionu atletsko prvenstvo osnovnih šol, za soboto pa napovedujejo privlačno kviz tekmovanje pod naslovom »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti”. 19. maja bodo razprave o kulturi v krajevni skupnosti in šoli v Brežicah in v Klanjcu. Po brežiških ulicah bo isto popoldne tradicionalni tek mladosti, katerega se bodo udeležili tudi mladi iz sosednje republike Hrvaške. V Posavskem muzeju bodo naslednji dan odprli Filatelistični festival jugoslovanske mladine, na stadionu pa bo področni taborniški dvoboj medvedkov in čebelic. Prireditve se bodo vrstile do 28. maja. Mesec mladosti bo tokrat izredno razgiban. nje za dolgoletno delo v družbenopolitičnih oiganizacijah med vojno in po njej ter za delo v artiški krajevni skupnosti. Stane Ilc je prav tako prejel priznanje za delo v DPO, v krajevni skupnosti in občini ter za njegov prispevek k razvijanju samoupravnih odnosov. Silva Kljajič si je prislužila priznanje za izredno prizadevnost pri družbenopolitičnem delu in pri razvijanju samoupravnih odnosov v tozdu, Ferdu Šepetavcu pa so podelili priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda za nepretrgano delo v organizacijah OF in SZDL ter v samoupravnih organih tozda in krajevne skupnosti Srebrni znak Zveze sindikatov je letos dobilo pet organizacij in šest posameznikov za zgledno izpolnjevanje odgovornih nalog v delovni skupnosti, osnovni organizaciji sindikata in zunaj nje, pa tudi v občinskih in republiških organih sindikata. Za tridesetletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva so prejele srebrni znak osnovne organizacije sindikata brežiške Agrarie. Enako priznanje so si prislužile še osnovne organizacije sindikata v tozdu v Do- „MLAD1 FOTOGRAFIRAJO” -V domu JLA v Brežicah bodo ta mesec odprli vrata mladim fotoamaterjem. Razstava bo imala naslov ,.Mladi fotografirajo”. Odprli jo bodo 20. maja v počastitev dneva mladosti. Ljubitelji fotografiranja bodo tako spet imeli priložnost pokazati svoje znanje, izvirnost in iznajdljivost pri izbiri motivov ter obvladanje estetskih norm. KRAJANI O STATUTU - V oiganizacijah združenega dela, DPO, društvih, delegacijah in hišnih svetih brežiške krajevne skupnosti že od sredine aprila obravnavajo statut KS z vsemi spremembami in dopolnitvami, ki izvirajo iz zakona o združenem delu, zakonov o ljudski obrambi in samozaščiti in drugih zakonov ter dokumentov. Javna razprava bo zaključena 20. maja. PA LE NI BIL GLAS VPIJOČEGA V PUŠČAVI - Močno zdelano cesto od odcepa z avtoceste Ljubljana - Zagreb proti Čateškim NOVA IMENA - Komisija iri občil Stei članov in je že začela delati. Njen volitve in imenovanja pn o skupščini v Brežicah šteje bovi, v tozdu Orlica v Brežicah, v osnovni šoli v Artičah in tozdu GG Brežice za transport in mehanizacijo. Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov je podelilo srebrni znak tudi šestim posameznikom: Alojzu Boehmu iz todza za vzdrževanje voz v Dobovi, Matjanu Jambreku in Dragu Kranjčiču iz Tehničnega remontnega zavoda v Bregani ter Francu Vodopivcu iz Posavja, tozd trgovina na malo. Ivan Novak je dobil srebrni znak za organizacijo in vodenje delavskih športnih iger, sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov Tone Jesenko pa za rezultate, ki presegajo delovno področje profesionalnega opravljanja te funkcije. Toplicam so minuli petek na novo prelili z asfaltom. Vožnja po njej je varnejša, pa tudi škode na avtomobilskih gumah ne bo več povzročala, saj so zgladili ostre robove in jame na obeh straneh cestišča. NA PREDVEČER Z MARIBORČANI Za izvedbo kulturnega programa na proslavi v počastitev dneva Osvobodilne fronte in praznika dela dne 26. aprila sta občinski svet Zveze sindikatov in občinska konferenca Socialistične zveze povabila zbor in orkester Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora ter pet solistov: mezzosopranistko Majdo Švagan, tenorista Jožeta Koresa, baritonista Marcela Ostaševskega ter ricitatoija Anico Veble in Rada Pavaleca. Dirigent je bil Kristijan Ukmar, dramaturško vodstvo pa je bilo v rokah Franja Potočnika. Uvodni del proslave so združili s slovesno podelitvijo srebrnih znakov Zveze sindikatov in občinskih priznanj Osvobodilne fronte. OBRT, KI UMIRA. - Kovač Hanzek Cerjak iz Arnovega sela popravlja tudi bagre. Eden redkih je, ki se še ukvarjajo s kovaštvom. Ponekod je ta obrt čisto izumrla in konii vozijo „bosi“, ker jih nihče več ne podkuje. Tu in tam zna še kdo kovati, a se raje zaposli v tovarni, ker mu daje obrt premalo zaslužka. (Foto: Jožica TePPey) NOVO V BREŽICAH za inski sedem predsednik je Milena Sepetevc, člani J>a so: Danilo Blanuša, Dragica ankovič, Vinko Jurkas, Stanko Cančar, Ivan Lipej in Ivanka Žagar. KNJIŽNICE ZA UČBENIKE -Občinski svet Zveze sindikatov začenja letos akcijo za postopno zagotavljanje brezplačnih učbenikov osnovnošolskim učencem. V šolskem letu 1978/79 bodo po osnovnih šolah ustanavljali posebne knjižnice za učbenike. Ponekod so prvi koraki že napravljeni in plačujejo učenci za knjige samo simbolično izposojnino. Premalo nas je Ve& reda na obrežje Krke še dober mesec in začela se bo kopalna sezona. Bregovi Krke od izliva na Čatežu do Cerkelj in Kostanjevice bodo oživeli. V Cerkljah se člani Turističnega društva že pripravljajo na naval kopalcev. Letos bi namreč radi vpeljali več reda. Tajnik društva Staniša Mile-novič je povedal, da želijo na kopališču imeti človeka, la bi prostor za kopalce sproti čistil, da ne bodo papirčki, polivinilaste vrečke in drugi odpadki kazili obrežja. Vse to je seveda povezano s stroški, zato so sklenili vpeljati za kopalce majhen prispevek. Pred nekaj tedni je dmštvo organiziralo prvo akcijo za ureditev rečnega brega, kjer bodo skupaj z gasilci postavili betonsko ploščad. Z njo bodo hkrati zavarovali tudi obrežje, da ga voda ne bo odnašala. Pri postavljanju železne mreže za armira-nje betona je pomagala tudi požarna enota iz garnizije. Vojaki večkrat priskočijo na pomoč Turističnemu društvu. Lani se je odzvalo kar 37 vojakov, članov mladinske organizacije, ko so urejali plažo. Društvo ima na skrbi vse obrežje od Boršta do 2upeče vasi. Za to pa ima premalo ljudi. Tovariš Mile-novič, ki opravlja tajniško fiink-cijo kakih šest mesecev, se zelo trudi za pridobivanje novih članov. Rad bi, da bi društvo zaživelo, kot je treba, in skrbelo za lepšo podobo Cerkelj in drugih vasi ob Krki, saj reka privablja veliko izletnikov, kopalcev, ribičev in drugih ljubiteljev naravnih lepot J.T. Š Staniša Milenovič Srebrna priznanja Letos so v Krškem podelili sedem priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda s srebrnim znakom. Godba na pihala DPD Svoboda s Senovega je prejela priznanje ob petdesetletnici obstoja za razvijanje naprednih idej in prebujanja delavske zavesti v predvojnih letih, za izpolnjevanje bojnih vrst NOV v času narodnoosvobodilnega boja ter za uspešno vključevanje v obnovo domovine in utrjevanje samoupravnih sodialističnih odnosov po osvoboditvi. Filatelistično društvo Krško je dobilo priznanje za prizadevno delo z mladino, za krepitev zavesti in ljubezni do domovine ter pridobitev revolucije. Ribiški družini Brestanica -Krško so podelili priznanje OF za izredne dosežke pri razvoju ribištva v krški občini. Med posamezniki si je zaslužil priznanje Franc Juvane za pomemben delež pri krepitvi razvoja krške občine in za ustvarjalno družbenopolitično delo. Kristijanu Kranjcu so podelili priznanje za aktivistično delo v NOB, za povojno vključevanje v izgradnjo domovine in za uveljavljanje samouprave v KS Rožno-PresladoL Pavlu Petanu so se s priznanjem oddolžili za aktivno udeležbo v NOB, za dolgoletno družbenopolitično delo in za delež pri razvoju KS Senovo. Marija Unetič pa je dobila priznanje za požrtvovalno delo v DPO in za krepitev samoupravnih, zlasti delegatskih odnosov. LETOS 11 ODLIČIJ Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Krškem je pred praznikom dela podelilo srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije osmim vzornim in prizadevnim sindikalnim delavcem in trem organizacijam. Srebro so si prislužili: Anton Ajster, Justin Božič, Mirica Kranjc, Alojz Mlakar, Karl Rudman, Viktor Rudman, Apolonija Urek in Adam Vahčič. Občinskemu sindikalnemu svetu v Bajnini Bašti so podelili srebrni znak za utijevanje bratstva in enotnosti med narodi Jugoslavije, osnovni sindikalni organizaciji v Kovinarski v Krškem za uspešno opravljanje sindikalnih nalog in prispevek pri uveljavljanju tovariških odnosov med delavci, osnovni organizaciji Žita — tozd Imperial Krško pa za uspešno uveljavljanje in razvoj samoupravnih odnosov. NALOŽBA V METALNI — Letos bo kolektiv vložil nad 17 mili-jonov dinarjev za dokončanje proizvodnih in pomožnih prostorov za modernizacijo tehnologije in postpono zamenjavo strojne opre; me. Investicija bo zaključena do leta 1980. Z njo bodo izboljšali delovne pogoje in omogočili večjo storilnost ter vpeljali izdelovanje novih tipov gradbenih žeijavov. (Foto: Jožica Teppey) Od vrat do vrat - uspeh Rekordne številke o krvodajalcih in zbrani obleki V krški občini imajo ta čas dvanajst krajevnih organizacij in en aktiv Rdečega križa, kar pomeni, da z osnovnimi celicami pokrivajo sleherno krajevno skupnost. Kljub temu da zanje in za lastno dejavnost občinski odbor prejema slej ko prej premalo denarja, pa mu je uspelo, da v različnih akcijah in oblikah dela organizirano deluje okoli 3.000 občanov različnih starosti S predanim aktivističnim delom je tako organizaciji tudi lani uspelo uresničiti zelo obširen delovni pro- NAPREDEK JE V Posaviu so lani dosegli viden napredek pri organiziranju temeljnih organizacij združenega dela, kljub temu pa še niso zadovoljni V nekaterih kolektivih, to ugotavlja tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja, se še vedno niso lotili ocene o obratih oziroma enotah, ki izpolnjujejo pogoje za samostojne tozde. Med kolektive, ki so prepričani o „dokončni“ obliki svoje organiziranosti in jo utemeljujejo z nedeljivostjo delovnega procesa in delovnih sredstev, prištevajo v Posavju Vodnogospodarsko podjetje iz Novega mesta. Tam so z analizo pogojev za organiziranje tozdov dokazovali, da delavci strojno-prometne službe na Čatežu ne izpolnjujejo pogojev za samostojen tozd. To so utemeljevali tudi z deležem te službe v celotnem prihodku delovne organizacije, kar pa zakon o združenem delu odklanja. gram, v katerega so vključili zdrav-stveno vzgojo, oblike socialne dejavnosti, pomoč Romom, pomoč pri letovanju otrok in številne enkratne, a že tradicionalne akcije. Prav s temi lahko Rdeči križ tudi širši javnosti prikaže svoje pomembno poslanstvo in delo, saj o tem pričajo številke. Med njimi naj ponovno postavimo na prvo mesto uspehe, ki to jih dosegli v prostovoljnem krvodajalstvu. 1626 odvzemov krvi je doslej rekordno število, prav tako pa tudi podatek, da so z zbiranjem stare obutve in oblačil lani dobili več kot tri tone materiala v skupni vrednosti skoraj 300.000 novih dinarjev. Po^ moč bo dobrodošla mnogim, zlasti pa ljudem v odročnih krajih, kjer je težko za vsak dinar. Občani Krškeg* so pokazali v vseh humanih akcijah izredno razumevanje za sočloveka. Občinski odbor Rdečega križa ji® je za to hvaležen, prav tako pa tudi vsem aktivistom, ki so z vestno organiziranim delom zagotovili uspeh. USPEHI KOOPERACIJE Pri povezovanju kmetijstva, trgovine in industrije dosegajo v krški občini že kar lepe uspehe. Kooperacijski odnosi so se uveljavili zlasti pri reji mlekaric in prodaji mleka. Odkup mleka hitro narašča, povprečno za 12 odstotkov na leto. Tako so v zadnjih štirih letih odkupili že nad 14 milijonov litrov mleka, leta 1974 nekaj nad 2,4 milijona litrov, lani pa že 4,7 milijona litrov. Takoj po šoli se začne osip V občini je premalo knjižnic in tudi premalo rednih bralcev — Pobude za knjižnice v KS Razstava marksistične in družboslovne literature, ki je bila med prvomajskimi prazniki odprta v mali dvorani krškega delavskega doma, je bila uvod v eno izmed letošnjih akcij slovenske izdaje „Komunista“, v akcijo „Družba in knpga“. Pododbor, Id so ga za njeno izvedbo imenovali pri komiteju občinske konference Zveze komunistov, pripravlja ta čas gradivo, s katerim bo prikazal razmere, v knjižničarstvu loške občine. Po anketi, na katero, žal, še niso dobili vseh odgovorov, ven-darie že lahko ugotavljamo, da bo treba na tem podro^u še veliko narediti, da bi se vsaj približali razmeram, ki bi jih lahko označili za zadovoljive. Še najbolj ugodne so po šolskih knjižnicah, ki jih imajo v občini vse osnovne šole in „Šolski center" imajo tudi sorazmerno malo rednih bralcev. Akcija »Družba in knjiga“ naj bi bila morda zato spodbu- da, da bi imela javno knjižnico sleherna krajevna skupnost! * zadnjem času se ponekod že Kažejo nove prostorske možnosti) izkoristiti pa bi morali vsekako/ tudi že delujoče šolske knjižni* ce, saj so nekatere med njifl“ pripravljene, da bi se odprle £f' ši javnosti! Ž. ŠEBE* KRŠKE NOVICE ------7» in kjer imajo ta čas na policah okou 37.500 del. Lani so v njih našteli skoraj 3.000 rednih bralcev, ki so si izposodili več kot 40.000 knjig. Seveda pa zanimanje za branje med učenci in dijaki ni povsem spontano, marveč ga moramo pripisati tudi obveznemu čtivu in tekmovanjem za različne bralne značke. Kljub temu pa je vendarle prevelik osip bralcev, predvsem mladih, ki zapuščajo šolske klopi. Če je temu vzrok tudi slabše stanje v tako imenovanih „javnih knjižni-cah“, anketa seveda ne more dati odgovora, ugotavljamo pa lahko, da je takih knjižnic v občini vsekakor premalo in da VOŠČILA TITU - V soboto popoldne se je za kratek čas mudila v kriki občini zvezna „Stafeta mladosti". Ustavila se je na Smedniku pa pri Velikem Podlogu, osrednji sprejem pa so ji pripravili zvečer pred krškim Delavskim domom. V njegovem preddverju je štafetna palica bila čez noč, naslednje jutro pa so jo ponesli naprej proti sevniski občini. DVE NOVOSTI - Pri krški osnovni šoli Jurija Dalmatina te dni hitijo urejati še dve športni igrišči, za košarko in mali nogomet, ki ju bodo vključili v sedanje športne objekte, k že trem igriščem in nekateri*® atletskim napravam. Slove*|’ otvoritev bodo v zadnji tretjini "r. se ca povezali z osrednjo posav** proslavo dneva mladosti. BREZ OTVORITVE - V krškeg „Imperialu“ - TOZD ljubljanske«? Žita, so brez slovesne otvoritve V*. čili namenu preurejene nekdanr proizvodne prostore, kjer sedaj slačilnice in sanitarije, ne ' pisarniških prostorov in dwŽDe' prehrano. Preureditev jim je čila novogradnja, v katero so ve začetku leta preselili celotno pr° vodnjo žvečilnih bombonov. Št. 19 (1500) ★ 11. maia BREŽIŠKE VESTI štafetno p itu, je čast PRIZNANJE ZA DELO - Med RDEČI KRIZ V AKCIJI Pred letošnjim tednom Rdečega so »e aktivisti te organizacije v ‘evniSki občini temeljito pogovorili 0 *kcijah. Po vseh šolah občine I'*TOeravajo te dni sprejeti med l'aade člane Rdečega križa 303 ucence prvih razredov, 292 učcn-Cem' ki končujejo osmi razred, pa razdeliti članske izkaznice. Ponavadi Popravijo po krajevnih skupnostih Pajetne skupne slovesnosti. V ®tku tedna so otroci zbirali star Papir. Aktivisti Rdečega križa bodo ~ človekoljubno dejavnost s Posebnimi polami zbirali prostorne prispevke. Samo ob letošnjem '•marcu so aktivisti Rdečega križa »darovali in obiskali nad 650 žena starosti nad 75 let V soboto bo jj,e“ sevniškim zdravstvenim °inom tekmovanje ekip prve Pomoči iz osnovnih šol in krajevnih skupnosti ŠTAFETA — PRIZNANJE — Nositi štafetno palico, ki bo za Dan mladosti prišla v roke predsedniku Titu, je čast za vsakogar. V Sevnici jo je nosila študentka Metoda Sitar iz Velikega Cimika. Letos več delavcev na letovanje Bo dopust v večji meri namenjen oddihu? Sindikalne organizacije niso ob strani pravih dopustniških mesecev je sicer še precej časa, vendar j k^-čini delovnih organizacij že steklo razporejanje za kar najbolj:' loščenje razpoložljivih počitniških zmogljivosti. ** a samih zapisnikov je mogoče Tipati, da so osnovne sindikalne ganizacije organiziranemu oddihu ustrezno pozornost Po j ki analizi je svoj dopust porabilo pravi oddih le okrog 20 odst Z*aVc^v- Postelj v počitniških "Uugljivostih delovnih organizacij je raradi neusklajenih akcij pa še •Uso bile povsem zasedene. Precejšen napredek seveda lahko Pomeni že sprememba miselnosti V utranjki so se vključili v lepo novo junitično naselje blizu Poreča, kjer ?*Jp od lani 22 ležišč. Letos bodo “UeB predvsem zato, da bodo delav-** laže razporedili, kolektivni oopust v dveh delih. Med delavci Složni pri delu vlada za dopustovanje veliko zanimanje. „Lisca“ ima šest sob v Piranu, 10 hišic na Malem Lošinju in seveda Tončkov dom na Lisci. Če bo šlo z gradnjo vse po sreči utegnejo že to sezono dobiti še 10 hišic. Med delavkami je za organizirano letovanje tudi v tej tovarni veliko zanimanja. asfaltu od Sevnice Lončarjevega dola do Y s*Yniški krajevni skupnosti pet pred lepo delovno zma- S;r^oma te dni nai w nlSi? podjetje asfalti- ievp 'a ces*e P° Lončarjevem dolu in vse do Save. Ker 0 bila pred tem opravljena zemeljska dela tudi na delu ceste od Sevnice do tega križišča, 0 ®sfalt povezal vas z mestom. , tajnik sevniške krajevne j^pnosti Pavel Zemljak ne nai-0 krajane Lončaijevega dol-X, drugih besed kot pohvalo, i’ ?redii° vse, le zmeniti se je Knl. Pravi* Sami so zbrali snr . bsočakov, med drugim so nr je poleg priza-do •°St’ doinačinov spet prišla Zacii12raza nabavljena mehaniko iSti*8 katero so se bile druž-- • ‘0^ile vse krajevne skup- SREBRNI SINDIKALNI ZNAKI Na proslavi pred dnevom OF in 1. majem so poleg desetih letošnjih srebrnih priznanj OF podelili tudi srebme sindikalne znake zaslužnim sindikalnim aktivistom in organizacijam. Med posamezniki so sindikalna priznanja prejeli: Matija Bezjak iz tozda Šivalnice sevniške Lisce, Slavica Grahek iz tozda Radne Jutranjke, Rozika Kaditnik iz sindikalne organizacije delovske skupnosti skupnih služb Jutranjke, Irena Oražen iz Jugota-nina in Stane Slapšak iz krme 1 j-skega tozda Lisce. Med sindikalnimi organizacijami so podelili priznanje osnovni organizaciji v tozdu Šivalnica iz Sevnice. TRŽIŠKE NOVICE Svet KS Tržišče je sprejel sklep, da se v nekdanji tržiški občinski stavbi uredi prostor za pisarno KS, ena soba pa za seje družbenopolitičnih organizacij. Tovrstni prostor zdaj najbolj pogreša mladina, ki nima prostora za zbiranje. Sprejet je bil tudi sklep, da se za vaške poti namenijo sredstva v obliki plačila gramoza. Vaščani naj bi v maju popravili svoje poti, o podrobnostih pa se njihovi delegati v skupščini KS lahko seznanijo v KS. Zdravstvena služba v KS Krmelj, Šentjanž in Tržišče je zdaj slabše urejena kot pred' 20 leti, saj pride zdravnik le dvakrat na teden, kar je za več ko 5 tisoč prebivalcev odločno premalo. Zadnji čas je že, da se to vprašanje zadovoljivo reši. Precej tržiških gospodinjstev si je po izdanem odloku že kupilo zastave, s katerimi ob praznikih okrasijo hiše. Vsi, ki zastav še nimajo, naj jih kupijo, kajti ob tokratnih praznikih bo posebna komisija preverjala, kdo spoštuje odlok in kdo ne. SEVNIŠKI PABERKI yemElNjV usco - V „Tončko-,jj. otnu na jjlci u, tudi pri sin-Pojchn. P°Verjenikih so na voljo »e a. ?. Potrdila, kjer naj bi tisti, ld ljajo *> utrdili zdravje, odprav-°Kaz , na Lisco, zbirali žige kot naj K. pohod. Dvajset vzponov poj.k ‘ uamreč bilo dovolj za e°no značko. 80 ODLOČILA -beti tej. Vn8n je bil na Bučki pose- t>i turiiPB0^ Najboljše jamstvo, da iobUj ti. L°t oddajen kraj le °bčjne ‘.akšno zvezo s središčem nijUj. • Je kaj več zaposlenih v sev-Lateri Pričakujejo, da se bo °u bstih, ki se sedaj vozi še dlje, pripravljen premisliti in odločiti za Sevnica Koliko je takih, namerava krajevna skupnost ugotoviti z anketa PREGLEDNO KRlZlSČE - Z modernizacijo ceste od Mokronoga proti Tržišču bo >o pri Pijavicah nastalo urejeno križišče. Predvidoma naj bi tod uredili tudi avtobusno postajališče. UREJENO OKROG TOVARNE - Sevniški Stilles je na novo uredil okolico proizvodnih objektov. Med drugim so zasadili tudi precej okrasnih dreves. Vsak pred svojim pragom - pa bi bilo lahko mesto precej lepše. ki:vmSi:i viškimi »J8 (1500) * 11. maja 1978 V vrsti manjših kolektivov se ponavadi ravnajo glede dopustov po obeh največjih kolektivih. Stilles ima svoje počitniške zmogljivosti v Piranu, poslužuje se tudi postelj matičnega podjetja. Tudi troje prikolic civilne zaščite med dopusti ne bo praznih. Predvsem po šolah so del regresa za dopust namenili za nabavo prikolic. V podobni akciji so se lani vključili v gradnjo hišic na Malem Lošinju gozdarji. a. Železnik DRŽATI BESEDO ZA GODBO Člani gasilske delavske godbe v Sevnici prizadevno vadijo. V glavnem s posojilom gasilcev so lahko nabavili nova glasbila. Ugotavljajo, da so ujeli še ugodno priliko za nakup, sedaj je namreč cena nekaterih glasbil tudi za trikrat večja. Zal nekatere delovne organizacije še vedno niso 20, služb Jutranjke, Irena Oražen iz Jugo tanina in Stane Slapšak iz krmeljskega tozda prispevale dogovoijenega deleža, frvi nastop nove sevniške godbe je predviden za občinski praznik. IGRE ZAČENJAJO ATLETI ie predviden začetek elavskih športnih iger V torek letošnjih del sevniške občine. Predvidenih enajst športnih disciplin, med mi tudi množični orientadjsl pohod in plavanje. Vodstvo iger je zopet poverjeno Ivanu Levičarju iz Boštanja, sodeluje tudi občinska zveza za telesno kulturo. Najprej se bodo pomerili atleti v štirih disciplinah. Prihodnji četrtek bo nadaljevanje iger v atletiki Junija v brigade Več prijavljenih, kot je prostora I Lanska sevniška brigada Kozjanski odred si je priborila dvoje laskavih priznanj: republiško priznanje najboljše izmene in najboljših v okviru akcije Goričko. Za delo v brigadi je tudi letos dovolj zanimanja. V začetku junija naj bi krenilo po 15 brigadirjev na akcijo v Posočje in ravno toliko na gradnjo drugega tira legendarne proge Sama c-Sarajevo. Na nedavni programsko-vo-lilni seji so mladi iz sevniške občine izvolili novo vodstvo. Poklicni sekretar mladinske organizacije je po novem avtomehanik Peter Žuraj. Sprejem Titove štafete in priprava mladih za brigade sta nalogi ki sta zadnje dneve terjali največ naporov. V občinskem vodstvu mladih so določili nosilce štafetne palice na osrednji prireditvi v nedeljo pred spomenikom kot priznanje za delo. Zato je ta čast pripadla študentki pedagoške akademije v Ljubljani za aktivnost v mladinski organizaciji na Velikem Cimiku Metodi Sitar in spremljevalcema Romanu Novšaku, študentu in članu posavskega kluba študentov iz Boštanja in večkratnemu udarniku, ter delavcu Tovarne konstrukcij iz Sevnice Jožetu Gorišku. Ta čas so mladi v sevniški občini organizirani v 46 osnovnih organizacijah. Mladi so samokritični. Posebno z izidi zadnjih volitev na območju sevniške krajevne skupnosti niso zadovoljni Med izvoljenimi delegati je namreč le sedem odstotkov mladih. Trebanjska šola kali bratstvo Podpisan sporazum o sodelovanju z osnovno šolo Veljka Vlahoviča iz Velike Gorice Pred prvomajskimi prazniki je slavila trebanjska osnovna šola svoj spominski dan, poimenovan po narodnem heroju Jožetu Slaku — Silvu. Tokrat je bilo še posebno prisrčno: v gosteh so imeli cel avtobus vrstnikov iz pobratene hrvaške občine Velika Gorica. Že doslej so uspešno izmenjavali med seboj obiske, predvsem med športnimi in kulturnimi skupinami. Podpisani samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju naj bi nadaljnje sodelovanje samo še okrepil. Listino sta v Trebnjem PRIZNANJA TREM IN ŠOU Ob prazniku krajevne skupnosti Šentrupert so podelili letošnja priznanja KS. Poleg predsednika Petra Zgonca sta med posamezniki prejela priznanje tajnik KS Franc Novak in prizadevni vodja številnih gostinskih prireditev v okviru turističnega društva Jože Brcar. Vodstvo krajevne skupnosti ceni tudi delež pionirjev in mladincev šent-ruperške osnovne šole, brez katerih ne more pravzaprav nobena prireditev v kraju. Priznanje KS je zato veljajo tudi njim. KERAMIKI DOBRI OBBOJKARJI V okviru občinskih sindikalnih športnih iger v Trebnjem se je tekmovanja v odbojki udeležilo enajst ekip. Zmagala je ekipa Industrije gradbene keramike iz Račjega sela pred Novolesom - tozd tovarna akrila iz Trebnjega, KPD Dobom in drugimi VELIKI GABER OB ŽICI Kot ponavadi se bodo tudi letos prireditve Ob žici okupirane Ljubljane množično udeležili iz Velikega Gabra. Računajo, da se bo spominskega pohoda udeležilo najmanj 180 šolarjev te šole. Združeni - močni Sentruperška KS uresničuje načrt modernizacij cest Zadnje dni aprila je bila okolica Šentruperta podobna pravcatemu gradbišču. Za krajevni praznik sta bili že asfaltirani cesti Šentrupert -Kamnje in Šentrupert - Vrh. Ta čas so imeli vse pripravljeno za polaganje asfalta od Šentruperta do Drage, nadalje na cesti Sotla — Trstenik - Straža - Brinje, ravno tako tudi na vaških cestah v Trste-niku, na Bistriti, v Skrijevem, Dragi in na Veseli gori Na asfalt je čakala tudi pot do železniške postaje in del ceste na Dolnjih Jesenicah. Prene-kateri obiskovalci Šentruperta in okoliških vasi posebno borci, so bili veseli tega napredka. Tako velikih akcij - vrednost del je bila ocenjena na 9 milijonov dinarjev — se šentruperška krajevna skupnost loteva na edinstven način - s samoprispevkom. Prvega so za te namene izglasovali že leta 1970, pred dvema letoma so za te namene izglasovali nov samoprispevek. Predsednik sveta KS Peter Zgonec je na zborovanju borcev Zahodnodolenj-skega odreda in drugih enot lahko dejal da so tako lahko zgradili nove in marsikje že tudi asfaltirane ceste do vseh vasi Ves ta napredek si je bilo pred leti nemogoče zamisliti saj marsikje niso premogli niti elektrike. A. 2. štirimi priznanji za praznik šen-truperške krajevne krajevne skupnosti gaje prejel tudi predsednik Peter Žgonec. slavnostno podpisala predsednika zborov delovnih ljudi obeh šol in seveda tudi predsednika obeh pionirskih odredov. Tudi BRATSKO MERJENJE - Nad osemsto učencev trebanjske osnovne šole je ob dnevu šole prijateljsko sprejelo vrstnike iz pobratene občine Velika Gorica. Na sliki: posvet pred tekmo. na ta način se krepi sodelovanje med pobratenima občinama, kar je še toliko bolj pomembno, saj gre za sodelovanje najmlajših članov naše skupnosti. Podpisani sporazum predvideva vsakoletno dogovarjanje za posebni program. Stiki s hirvat-skimi šolniki so zanimivi tudi za naše prosvetne delavce. Hrvatje namreč v marsičem prednjačijo pri uporabi sodobnejših učnih metod; izmenjava izkušenj med učitelji bo zato vsebinska dopolnitev nabiranju izkušenj med obema kolektivoma. Učenci bodo prijateljske vezi utrjevali tudi z dopisovanjem. V bodoče se bosta šoli dogovarjali tudi za skupne izlete. Na zadnjem srečanju v Trebnjem so gostje iz Velike Gorice pripeljali s seboj folkolomo skupino. V športnem parku trebanjske šole so učenci merili moči in spretnosti v več športih. Tisti dan sta bili zbrani obe izmeni trebanjske šole. Gostje so si med drugim ogledali galerijo Tabora in mirensko Kolinsko. A Ž. PRAZNIK ŠTIRIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Konec tedna slavijo krajevni praznik štiri krajevne skupnosti: Trebnje, Dolnja Nemška vas, Stefan in Vdika Loka. V nedeljo bodo na vrsti športna tekmovanja. V ponedeljek zvečer bo slavnostna seja delegatov vseh štirih krajevnih skupnosti. Ob tej priliki bodo podelili bronasta priznanja OF zaslužnim krajanom. Na akademiji v domu kulture bodo pokazali svoje znanje učenci glasbene šole. Slavnostni govornik bo predvidoma tajnik občinskega odbora Zveze združenj borcev Stane Prijatelj. List za vsakogar »Dolenjski list« UREJENE CESTE — Tudi okolica Šentruperta je pretežno že povezana z asfaltiranimi cestami. Delavci novomeacega Cestnega podjetja so ob tej priložnosti prvič pognali nove vzhodnonemške stroje. (Foto: Železnik) IZ KRAJA V KRAJ BUDNICA ZA PRAZNIK - Trebanjska godba že vrsto let igra budnico za 1. maj. Tudi tokrat je najprej zaigrala skozi Trebnje, zatem pa K> vrsti na Mimi, v Šentrupertu in okronogu, na kraju pa še enkrat na trgu v Trebnjem. Najnujnejše stroške krije godbi občinski sindikalni svet VEDO ZA DOLG - Krajevna skupnost in borčevska organizacija v Šentrupertu imata naročenega kamnoseka, ki naj bi dostojno obnovil napise z imeni padlih borcev na spomeniku. Doslej tega dela ni bilo mogoče opraviti predvsem zaradi nestalnega vremena. Delo bo primerno opravljeno ob prvi priložnosti. V KRAJU BO OSTALO - Ob nastopu folklornih skupin prvo soboto v juniju na mokronoškem gradu bo po prireditvi poskrbljeno tudi za veselo razpoloženje nastopajočih in seveda številnih gledalcev, ki bodo takrat prav gotovo prihiteli na to slikovito prireditev. Kulturnikom bi znatnejši dobiček, kakršnega lahko vrže na kraju taka pridobitev, lahko prišel prav v suhi blagajni. POSKRBELI ZA OKOLICO -Pred novimi trgovinami Kmetijske zadruge v Starem trgu so vzorno zasadili okolico z okrasnimi grmički in rožami V Trebnjem imajo tako še eno lepo urejeno javno površino. TREBANJSKE NOVICE DOLENJSKI LIST najbrž .odslužil', in da l\ mesto, ki se ponaša j. junaško zgodovino, zaslu* čitljivejši transparent. Nagrajeni Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije so iz črnomaljske občine letos dobili naslednji občani: Vlado Grdun, Stane Štrumbelj, Anton Tesari, Katica Kobe, Janko Banovec, Bojan Košir, Jože Kočevar ml., Nada Blažič, Slavica Horvat, Jože Režek, Tatjana Štubler, Jože Vesel, Peter Vipavec, Franc Dragovan" Janez Golobič, Ana Jankovič, Ksenja Khalil, Ivan Žunič, Drago Hrovatič, Zinka Jelenič, Peter Terzič, Ivanka Moljk, Ivan Požek, Franc Makovec, Ernest Haler, Simo Stipanovič, Peter Vrlinič, Slavo Adlešič, Boro Jakovac, Stanislav Vranešič, Julij Kavšek. Zlati znak sta dobila: Iskra Semič, Rade Vrlinič, srebrni znak pa sta dobili še dve osnovni organizaciji, in sicer OOS Novo-teks iz Vinice in OOS GG Črmošnjice. „5Kripia siansc m smtjjuv Metliški komunisti so imeli 5. maja na Vinomerju seminar, na katerem so se poi aktivnosti pri uresničevanju resolucije VIII. kongresa ZKS pozitivno politično razpoloženje, ki je bilo ustvarjeno v času priprav na VIII. kongres ZKS in XI. kongres ZKJ, moramo komunisti izkoristiti za široko in poglobljeno-politično aktivnost. Komunisti metliške občine bomo v uresničevanju resolucije VIII. kongre-usmerili aktivnost v temeljne samoupravne skupnosti, organi- zacije in v teh sredinah organizirane družbenopolitične organizacije. V njih moramo zagotavljati vključevanje najširšega kroga delavcev in občanov za nadaljnje izgrajevanje naše družbe .. odpora in družbene sam®1 zaščite ipd. Zato ni čudno, <•* je njihov seminar ob konc# ,rodil* za malo skripto stališč sklepov, ki so jih metli! komunisti do današnjega dne! nekaj uresničili. BOLJŠA KAKOVOST IN MANJ IZVRŽKA - Delavci in delavke v črnomaljskem Beltu so dan Osvobodilne fronte in 1. maj počastili z novo delovno zmago: v proizvodnjo so spuMili novo težko linijo in elektropeč. Na sliki: pri slovesnosti Je govoril prvi predsednik delavskega sveta tovarne učil, predhodnice današnje delovne oiga-nizacije, Anton Panjan. Livarjem se zatika ob uvozu *—-— -------------------------------------------------——— ------------ Delavci in delavke črnomaljskega Belta so minula praznika počastili z lepo delovno zmago - Nova pridobitev bo omogočila boljšo kakovost in manjši izvržek „Danes praznuje naš kolektiv dan Osvobodilne fronte in prvi maj s pomembnimi pridobitvami,“ je dejal 27. aprila na slavnosti črnomaljskega Belta Anton Strmec, predsednik delavskega sveta, in med drugim poudaril: „Z dosedanjim odgovornim delom smo upravičili zaupanje vseh, ki so nam pomagali. Tudi poslej bomo tesno sodelovali v združenju industrije vozil in prepričan sem, da bomo dosegali nove delovne zmage ‘ * Belokranjski kovinarji so namreč konec minulega meseca svoje delo kronali z dvema novima in spodbudnima zmagama: v proizvodnjo so v livarni spustili novo težko linijo in efektropeč. S tem so uspešno uresničili sanacijski načrt Taje namreč od njih zahteval povečanje proizvodnih zmogljivosti in uspešnost na trgu. Pred petimi leti je Belt ponudil tržišču 6.455 ton ulitkov (ob 800 zaposlenih delavcev), leto kasneje 7.959 (700 delavcev). 1976. leta so prodali 8.736 ton ulitkov in minulo leto kar za tisoč ton več kot predlani. Številke lepo dokazujejo, da osemstočlanski kolektiv v minulih dveh letih ni lenaril. Uresničil je namreč zahtevno delovno nalogo: 50-milijonsko investicijsko naložbo in napovedal, da bo sanacija prav kmalu zaključena. Ob vseh uspehih pa je potrebno zapisati, da bi livarji Za širše delo V Čmomjju je bil spomladi 1976 ustanovljen prvi klub sa-moupravljalcev v Sloveniji. Dve leti je dovolj dolga doba, da se je v tem času lahko pokazalo, ali je klub v celoti izpolnil pričakovanja, kakšen je obseg njegovega delovanja in kaj bi bilo treba storiti, da bi klub še bolj tvorno posegal v samoupravno življenje v občini „V glavnem je bilo do sedaj delo kluba samoupravljalcev pri nas omejeno na organizacijo družbenopolitičnega izobraževanja na podlagi programov družbenopolitičnih organizacij,“ je povedal predsednik izvršnega odbora kluba Bojan Košir, sicer referent za samoupravljanje v Beltu. „Klub sklene pogodbo z Zavodom za kultumoprosvetno dejavnost, ki prevzame organizacijo tega izobraževanja. Na leto pripravimo 40 do 50 pre davanj (sem ni všteta občinska politična šola); v to izobraževanje je vključen širok krog občanov, 500 in več ljudi vsako leto. Tak način izobraževanja je zelo uspešen, ker poteka po enotnem programu.4' Za svoje delovanje ima klub samoupravljalcev na voljo okoli 280 tisočakov na leto, kijih dobi na podlagi samoupravnega sporazuma o financiranju kluba, podpisali pa so ga organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, osnovne organizacije sindikata in občinska skupščina. „Ta sredstva za sedanji obseg dela kluba zadostujejo, brž ko bomo uvedli nove dejavnosti, pa bo denarja prema-lo.“ Vodstvo kluba se zaveda, da delo kluba ne bi smelo biti omejeno zgolj na organizacijo izobraževanja. „Klub bi moral dobivati samoupravne splošne akte delovnih organizacij, dajati nanje pripombe, mnenja, na podlagi tega usmerjati javne razprave o teh aktih, skratka pripravljati javne tribune v organizacijah združenega dela. Prav tako bi moral klub nuditi pomoč samoupravljanem, če jim kdorkoli krati pjihove pravice. Da bi vse to lahko opravljal, bi klub moral imeti svoje prostore. Sedaj smo še brez prostora, vendar kaže, da bo to vprašanje v kratkem urejeno," je dejal Košir. svoje načrte uresničili že prej, če bi imeli kakovostno sivo surovo železo. Vezani so na uvoz in o tem je Strmec dejal: ,,Ne razumemo, da našim livarjem zaradi uvoza delajo toliko težav. Problematika je prisotna že nekaj let, znana je vsem, nihče pa se ne potrudi, da bi nam omogočil normalno delo. V zadnjih letih smo lepo prodrli na tuj trg, saj smo prodali do 40 odstotkov livarskih izdelkov. Nova težka linija je za belokranjske livarje velika pridobitev. Na njej bodo proizvajali karterje in druge ulitke do 250 kg, elektropeč pa bo omogočila, da bodo v topilnici stopili 15 tisoč ton več kot do sedaj, strojna oblikovalnica z regeneracijo furanskega peska pa bo nadomestila dosedanje ročno delo. SINDIKAT O SKLEPIH Osnovne sindikalne organizacije iz črnomaljske občine so začele 4. maja razpravljati o uresničevanju sklepov VIIL kongresa ZKS. Člani sindikata so se na razprave dobro pripravili, na njihovih sestankih pa so prisotni tudi člani občinskega predsedstva. Sindikalisti so največ govorili o sklepih, razprave pa bodo zaključili do 15. maja. Ob koncu meseca se bo sestal tudi občinski sindikalni svet in pregledal, kako po osnovnih organizacijah uresničujejo sklepe Vlil. kongresa ZKS. Tako so zapisali v uvodu k stališčem in sklepom o aktivnosti metliških komunistov pri uresničevanju resolucije VIII. kongresa ZKS sekretarji osnovnih organizacij, predsedniki komisij konference in komiteja ter člani komiteja občinske konference ZKS Metlika na svojem seminarju, ki so ga imeli 5. maja na Vinomerju. Sklenili so, da bodo nadaljevali s prakso širokih in demokratičnih priprav na vse družbene odločitve. ki jih bodo sprejemali v družbenopolitičnih organi- zacijah, samoupravnih organih skupščin itd, analizirali bodo delovanje občinske konference in njenih organov in poskrbeli za preoblikovanje. Občinska konferenca bo tako štela največ 40 in komite 11 članov. Poslej bodo več skrbi posvetili osnovnim organizacijam, ki niso bile družbenopolitično dejavne. Pomagali jim bodo z usposabljanjem itd. Na seminarju so med drugim sklenili, da bodo metliški komunisti posebno pozornost NOVA ŠTEVILKA VEZILA Konec aprila je izšla četrta številka Vezila, glasila delovnih ljudi delovnih organizacij Beti | in Kometa. Od prejšnjih letošnjih številk se zadnje glasilo odlikuje predvsem po pestri grafični opremi, opaziti pa je I tudi, da v tovarniškem glasilu, ki sedaj izhaja v nakladi 2100 j izvodov, sodeluje vse več dopisnikov. Se vedno pa se zdi, da je glasilo zgolj 4ast‘ delavcev iz | Beti, saj je prispevkov iz . Kometa vse premalo. STROKOVNI DELAVEC TTKS Metliška TTKS je dobila strokovnega delavca, ki je tu zaposlen' po štiri ure na dan. Strokovni delavec Cveto Rus bo med drugim vodil akcije za hitrejši razvoj športne dejavnosti v občini, organiziral razna tekmovanja, skrbel za strokovno delo z ekipami. ČRNOMALJSKI DROBIR STANOVANJA BREZ PARKETA - Po Črnomlju v zadnjem času krožijo govorice, da se v nekaterih solidarnostnih stanovanjih dogajajo čudeži Stanovalci baje niso zadovoljni s parketom in zato .solidarnostna' talna obloga konča v -peči. Pravijo, da mora biti tam, kjer je dim, tudi ogenj, zato ne bi bilo napak, ko bi solidarnostna stanovanja obiskala kakšna komisija. ČOLNI SAMEVAJO - Najbolj navdušeni veslači in ljubitelji Kolpe so bili trdno prepričani, da se bodo letos končno lahko udeležili že nekaj let obljubljenega čolnarskega spusta po Kolpi, in sicer od Starega trga do Vinice. Žal bo prireditev, ki bi bila lahko že tradicionalna, tudi letos odpadla. Tokrat upravičeno, kajti na Vinici bodo v mesecih, ki so pred nami, pripravili vrsto zahtevnih kulturnih prireditev in za spust nimajo časa. ZAŽGAN TRANSPARENT -Vse bolj priljubljene dirke v motokrosu so konec minulega meseca privabile v Dragovanjo vas nekaj nad 5000 obiskovalcev in obiskovalk. Organizatorji tekmovanja so sporočili, da je bilo med njimi precej nepridipravov. Tako je neka skupina zažgala transparent AMZ Slovenije in za tisočaka oškodovala domače društvo. Pravilnik za pristno vino 18 Konec prejšnjega meseca je začel veljati pravilnik o minimalnih pogojih za promet z neustekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih Ta pravilnik je sestavni del slovenskega zakona o vinu. Inšpekcijske službe so medtem pregledale vse gostinske obrate v Beli krajiji, saj so morali vsi ti obrati, ki želijo še naprej točiti neuste-kleničeno vino, dobiti od občine dovoljenje na podlagi soglasja kmetijske in tržne inšpekcije. Za to pa je pogoj primerna klet in zadosten promet: najmanj 250 litrov ene vrste vina na mesec. Vpi gostinski obrati, ki ne bodo do 22. oktobra letos odpravili vseh pomanjkljivosti, ki so jih inšpektorji ugotovili ob pregledu, ne bodo več smeli točiti neustekleni-čenih vin. Žp sedaj pa ni dobil dovoljenja tisti gostinec, ki ne izpolnjuje pogojev glede prometa oziroma prodane količine vina na mesec. Gotovo bo vse to pripomoglo, da se bodo gostinci začeli bolj zavedati, da je dobro vino za gostilno najboljša reklama. Do sedaj se v Beli krajini za to niso kaj prida trudili. Turist v Beli krajini skoraj ni mogel najti gostilne, v kateri bi lahko dobil pristno neustekleniče-no belokranjsko belo vino ali metliško črnino. Sedaj v gostilnah ni človeka, ki bi znal svetovati, ki bi lahko ponudil posebna, sortna vina. Posebno pri zahtevnem gostu si gostinec hitro pridobi dober glas, če obvlada „vinsko abecedo“. S tem bi gostinci lahko veliko naredili za dvig vinske kulture, za uveljavljanje posameznih kvalitetnih vin odnosno sort. Do sedaj je bilo ravno obratno: gostincem je bilo le za zaslužek in strokovnjaki vidijč v tem tudi razlog, da se je potrošnja vin preselila iz gostiln na domove, ker zmerni uživalci vin v gostilnah niso našli primerne kvalitete in postrežbe. Tako prihaja do čudnega paradoksa: belokranjsko vino se vedno bolj uveljavlja kot zelo kvalitetno, v Beli krajini pa ga ni moč dobiti. Imajo pa ga gostinci drugje, tisti, ki so kvalitetno vino pripravljeni dobro plačati. O vsem tem pravilnik sicer neposredno ne govori, prav pa bi bilo, da bi ga gostinci razumeli tudi tako. posvetili uveljavljanju nagrajevanja po delu in rezultatih dela. V ,skripti sklepov in stališč1 so zapisali: »Uresničevanje nagrajevanja po živem in minulem delu je edina pot za preseganje sedanjega odtujenega položaja delavcev v združenem delu. Uresničenost nagrajevanja po delu in rezultatih dela je edina realna osnova zagotavljanja takšne cirkulacije akumulacije, ki bo temeljila na skozi osebni dohodek materializiranem interesu delavcev v združenem delu za združevanje dela in sredstev...“ Na vinomerskem seminarju so nato komunisti prerešetali še občinsko raziskovalno dejavnost, uvoz tujega znanja, reformo vzgoje in izobraževanja, kulturno snovanje, razvijanje splošnega ljudskega DELAVCI VSEH DEŽEL... Maj je čas šolskih maturantskih izletov. Tudi v Metliko je minuli teden pripeljalo kar precej avtobusov s srednješolsko mladino. Mesto, ki je bilo pred prazni' ki dokaj snažno, je pričaj mladež nastlano s papirji h podobno navlako. Se najbO‘l pa je goste motil transparent nad cesto. Zelo blede ® težko preberljive črke so M sprani podlagi menda proletarce vseh dežel, združijo. Nemara zapisati, da je najbrž .odslužil', in SLAVJE V METLIKI - Letošnjo Titovo štafeto mladosti so iz metliške občine pričakali z dvajsetimi lokalnimi štafeta^ dobrim kulturnim programom. Vsekakor je občinstvo na^a , Boris Blažič iz AK Celje, ki je s padalom skočil na trg in p pozdrave belokranjskim padalcem in jadralnim pilotom. , štafeto je predal kuhar Brane Ivičič iz Beti, znan metliški šporffjj Na sliki: Metličani sprejemajo zvezno štafeto mladosti. (Foto-nez Pavlin) Sprehod po Metliki VITRINA F OTO-KINO KLUB FOKUS je prazna, brez slik. Na steklu se nabira prah, nihče se niti ne ozre vanjo. Z vitrino za napoved filmskega programa tvorita . tako čudovit duet. Čas pa teče in krajani od časa do časa vzdihnejo: »Škoda, da ni kino predstav. Človek se ob večerih nima kam dati.“ Vzdihi pa niso nikoli ničesar rešili. V tolažbo nam je lahko le to, da bo pričel dom Partizana vsak čas izgubljati staro podobo: do 26. novembra bo preurejen v kulturni dom. LEPO VREME JE ZVABILO v vinograde, na polja in njive. Če se sprehodite popoldne po okolice Metlike, boste videli ljudi, kako delajo, da bo jesen bogata. Prav nič nenavadnega ni, če zagledate na traktorju direktoija sektorja ali sekretarja z lopato v roki. Telwsno delo sprošča, umski delavci se z njim odpočijejo, da so v dopoldanskem času manj živčni, nasmejani in kos nalogam, ki jih ni malo. LANSKA PRIREDITEV »MLADOST, PODAJ MI KRILA“ je ostal marsikomu v prijetnem spominu. Program je potekal pred Hotelom Bela krajina, kjer je bil tudi ples. Ni še gotovo, toda nekaj se šušlja, da bo podobno tudi letos, vendar na Trgu svobode, pred dnevom mlado-' sti. Program naj bi pripravila Mestna godba metliška s sodelovanjem pevcev, recitatorjev, folklore, tamburašev in ansamblom, ki bi poskrbel za skrbeče pete. Kulturniki bodo morali zavihati rokave, saj časa ni več na pretek. DELOVNA ORGANIZACIJA „BETI“ bo kmalu dobila nove značke. Osnutek zanje je izdelal Jože Mihelčič-Juš, dela pa jih Novome-ščan Kečkeš. Histerija okrog zbiranja značk se še ni polegla, zato bo povpraševanje po značkah „Beti‘‘ veliko. Reklamna služba dobiva namalo dopisnic s prošnjami za značke. Potrošniki jih nekaj časa niso dobili, ker je bila „Beti ‘ brez njih. MAJ BO ZA NEKATERA Q ta iz „Beti“ precej naporen. ‘J se bodo učenke srednje te® tekstilne šole, ki bodo opi* zaključne izpite iz slovenske#® ka, samoupravljanja s temelji M sizma in novejše zgodovine, j® zacije konfekcijske proizvodWjJ dija dela, tehnologije konfe^tt# strojnih naprav. Dekletom, poleg rednega dela še štud limo veliko uspeha, pozneje F predovanje v službi. P® NOVA STOLPNICA njšo slovesnostjo so v ] aprila, podelili ključe ridesetim družinam v n® nadstropni stolpnici v V sedemnajst stanova vselile družine, ki so novanja iz solidarnostni^ da, ostala pa so kupil* ®jj delovne organizacije. S* . gradilo TCP Metlika inj^:1 18 miljonov dinarjev. I Pavlin) v/ (medved odgovarja ?J Pimat, Občinska lev mladine Kočev-> upokojencev Ko- tega je bilo 16 srebrnih podeljenih še 9 in 17 bronastih RIBNIŠKI ZOBOTREBCI Bevske novice Stran uredil: J02E PRIMC DOLENJSKI LIST REŠETO KULTURA V NOB IN DANES V Likovnem salonu v Kočevju so 26. aprila odprli razstavo „Kuttura v narodnoosvobodilnem boju“. Odprta bo do 17. maja. Na otvoritvi je o pomenu kulture v NOB govoril predsednik ZZB Jože Adamič. Spregovoril je tudi o kulturi in samoupravljanju ter poudaril, da je samoupravljanje posebno pomembno kulturno delovanje. V kulturnem programu ob otvoritvi so nastopile hramoni-karke in redtatorke, o pomenu razstave pa je spregovoril še Žganjar, predstavnik Muzeja ljudske revolucije iz Ljubljane, Id je skupaj s Pokrajinskim muzejem Kočevje organiziral to razstavo. J. P. VETERANI, NA PLAN! Brigadirji-veterani se spet lahko prijavijo na vse letošnje mladinske delovne akcije, predvsem pa so vabljeni na akcijo Šamac-Sarajevo, kjer bodo letos gradili drugi tir te proge. Prijave sprejema občinska konferenca ZSM Kočevje do 25. maja. Tu dobite tudi vsa potrebna pojasnila. V Loškem potoku so 23. aprila zelo svečano proslavili 100-letnico rojstva pisateljice Zofke Kvedrove, kije mladost preživela v Loškem potoku, ki se je smatrala za pristno Potočanko in ki je v svojih delih opisovala tudi Loški potok in Potočane. Svečanost je bila v dvorani nato orisala življenje pisateljice ve. V njej so njene knjige, pohištvo, slike in drugo. Za ureditev sobe se je zelo zavzemala domača učiteljica Cirila Bambič. J. P. osnovne šole.' Udeležilo se je veliko domačinov in gostov iz Ljubljane in drugod, med njimi tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivan Potrč in pisateljica Branka Jurca. Med gosti, ki so bili deležni največje pozornosti, pa sta bili hči pisateljice Zofke Kvedrove Mira Škri-njarič in vnukinja Zofke Kvedrove Sunčana Skrinjarič, ki je tudi pisateljica, živi in ustvarja pa v Zagrebu. Za to priložnost so domačini pripravili bogat kulturni program. Tako so učenci osnovne šole nastopili z recitalom „Hrvataiji“, prirejenim po istoimenskem delu pisateljice Kvedrove, ki je ena njenih največjih mojstrovin. Razen šolarjev se je udeležencem svečanosti predstavil še domači moški pevski zbor. Vladka Janova, podpredsednica republiške konference za družbeno aktivnost žensk, je Kvedrove ter ovrednotila njeno delo v primerjavi z Ivanom Cankarjem in drugimi takratnimi pisatelji oziroma književniki. Po proslavi so odprli v osnovni šoli spominsko sobo Zofke Kvedro- DOLENJSKI DIRKAČI NA SLJEMENU V nedeljo je bila na Sljeme pri Zagrebu prva dirka avtomobilistov za gorsko prvenstvo Jugoslavije. Sodelovala sta tudi dva člana AMD Sevnica Drago Božič s ford escortom v razredu do 2.000 kubikov in Valentin Hribar s fiat-abarthom v razredu do 1.150 kubikov ter Ribničan Ivan Draškovič v razredu fičkov super. Božič je prvič nastopil z novim avtomobilom in bil šesti, Hribarju pa je avto najprej ponagajal že med treningom. Oba Sevničana se nameravata udeležiti dirke v Sarajevu v čast dnevu mladosti. Ribničani Draškovič je v svoji skupini zasedel 15. mesto. RIBNICA OD GLAVE DO PETE Gostovanje zabavnoglasbeno oddaje „Od glave do pete“ je vzbudilo med občani Ribnice in okolice neverjetno zanimanje. Nova športna dvorana je bila premajhna. Prodanih je bilo 1500 krat po 60 din, računajo pa, da je bilo v dvorani še okoli 300 gledalcev brez kart Kar dve uri in pol smeha, pesmi, šal in razgovorov smo poslušali. Največ aplavza je požela humoristka Nela Eržišnik, dosti pa nista zaostajala tudi duhovita Miča in Minja. Razen njih so nastopile še urednik RTV Zagreb Saša Zalepugin, lanska lepotica Jugoslavije Biljana Ristič in še nekateri ter ansambel „Meteori“ iz Zagreba. >■ M.G-Č Razumevanje je, denarja pa ni „Mladi Kočevec”, glasilo občinske konference ZSM Kočevje izhaja že tretje leto. Kakor vsi časopisi, je tudi ta zašel v finančne težave. Njegov urednik Lado Orel nam je na naša vprašanja o pomenu ,»Mladega Kočevca” za mladino in občane, o težavah pri njegovem financiranju in o rešitvah, ki jih predlagajo, odgovoril: „Naš uredniški odbor ne čaka več le na prispevke iz osnovnih organizacij ZSM, ampak pišemo tudi sami o vseh pomembnih dogajanjih v naši organizaciji in tudi v drugih sredinah. Razen rednega »Mladega Kočevca”, ki izide vsak mesec, izdamo občasno še ..Prilogo”, ki je posvečena določeni takrat aktualni tematiki. Posebna anketa je pokazala, da mladi naše glasilo radi prebirajo. Dobili smo tudi prošnje posameznih osnovnih organizacij, da bi jim pošiljali več izvodov. Naše glasilo je bilo vedno lepo sprejeto tudi pri ostalih občanih. Pri delu se naš uredniški odbor srečuje z mnogimi težavami, največja pa je gotovo ta, da obseg našega dela raste in z njim tudi stroški, dotacija pa le v določenem odstotku, se pravi za toliko, kolikor poraste tudi dotacija občinski konferenci ZSM, ki nas financira. Če bi dobili mi več, bi ostalo manj za kakšno drugo dejavnost mladih. Zato smo zaprosili za pomoč SIS za izobraževanje, SIS za telesno kulturo in Zvezo kulturnih organizacij, a doslej še nismo dobili odgovorov. Pri našem delu potrebujemo pomoč tudi drugih družbenopolitičnih organizacij. Ta pomoč pa se naj ne bi odražala le v okviru dela izdajateljskega sveta, v katerem so te- organizacije tudi zastopane. Zaprosili smo tudi za pomoč pri tiskanju in tehničnih poslih, vendar pravega odziva ni bilo, saj smo dobili le pohvale za doslej opravljeno delo. Veliko pomoč smo si obetali od predvidenega INDOK centra, vendar o njem le govorimo, ker so prevladali ozki interesi posameznikov. V uredniškem odboru imamo veliko načrtov od povečanja naklade do izboljšanja vsebine glasila. Vendar smo prisiljeni ostati pri tem, kar imamo, dokler ne bo rešeno naše finančno vprašanje, pa tudi - po naši oceni — dokaj slabo stanje na informativnem področju v občinskem merilu." J. P. LADO OREL: „Naše izhaja v ciklostilni ker je ta najcenejša in nam tudi edino dostopna.” (Foto: Jože Primc) ' ':' svoji pisateljici Svečanost ob 100-letnici rojstva Zofke Kvedrove, ki je verno opisala Loški potok in njegove prebivalce — Odprli spominsko sobo pisateljice . HARMONIKARJI — Kulturni program ob letošnjem prazniku KS Kočevje so izvedli ^Vedf>n orkester in folklorna skupina iz pobratene KS Tmsko-Novi Zagreb. Za bogat in lepo n program so poželi buren aplavz. (Foto: Primc) . 7 ■" bogat program Bronasta jelka Tekstilani - Na svečanosti delegacije vseh pobratenih KS ' 08 d?konč“° osvoboditev leta 1945 je S. maja KS Ko- & tu- *tUdj očev “avezuje tesnejše stike. »t, so predstavniki KS, obči-® Pred ^ac*j ® občani lepo sprejela tu*]?1 ^Poldne je »ediu,, klavska godba, najprej v ***> dnrr,mesta’ nat0 Pa Pred Seško-■ kjer se je ob 18. uri za- Tu,‘^a svečanost. Nel , ^arm°nikarski orkester je »tava *“lužen buien aPlavz. Predah ^ z bogatim izborom raznih k Ple^iPartizanskih do narodnih, nih. ’ sodobnih in tudi zabav- Na toinia 5~*no*ti so podelili tudi ks-to ^P^nanja RS Kočevje- mes-I#e*niknmlm»TM.8an*zac‘-iam in posa-konaste ipiv ^6 Poznanje, kip f Pri razvoii 16 za zasluge Piavnjh L *n krepitvi samouka tova ^ odnosov tek- V bo!^la "Tekstilana” Kočevje. 814 nastQDil»nV ^turnen' sporedu ^ki in mali k 0”18 s^Pma ter iz p0£± har'"°'»ikarski orke-^a8reb, ki sta i!!6 Tmsko-Novi ** (folklora) ^a Krajna- Inannonikarijv r °sW Rijetkovič *** k * Wga^tlce niso Prese- Ptesov, ampak tudi 0X01,1 različnih fen* *** nidi z narodnimi no- še 9 Na PRl2NANJA of K^hpiod0ndnevu OF so v Spanja rS? mi ^tošnja ^jeli so j«, oz- SK!bme znake. ^Ptič & S* Kžal> ^anc ^Plan, Ve ° rlan> Danica Rezt"”1? Katern' Jože ‘ ezka Lavrič. Aini, grbov mesta Kočevje. Letos so bile prvič podeljene tudi plakete mesta Kočevje za posebne zasluge pri razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov ter krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov. Prejeli so jih: Jože Hbuptman iz KS Škofja Loka, KS Rudnik-Šalka vas, Mirko Djurovič iz KS Prokuplje in osnovna šola „Tatko” iz Prokuplja. J. P. Drobne iz Kočevja - Vod- Wf_ne8a društva Kočevje je pri-na ka-pred- V re- ‘ prostore v /P 79Ct-lv1i« iJo2^nteno z več zakai “ fa-»a" ^T?lbnico? Sey?^8ovornnlreve^: Ribničanov '»»ih položajih v Ko- vprašanje, če bo turistična pisarna 5e lahko ostala tam. RAZBITA GOVORILNICA -Steklarji so imeli zopet delo in zaslužek, da so zasteklili tik pred prazniki razbito javno telefonsko govorilnico pred kavarno. Ta govorilnica je že prava tarča za izživljanje stalnih razgrajačev in ponočnjakov. Tudi kegljišče v Gaju je imelo prepih, ker so razbili debele šipe vhodnih vrat. To je eden izmed na činov podpiranja steklarske industrije! Zaslužnih posameznikov za tako ..podpiranje* pa tako ne ugotovimo1. VSE V RINŽO - Občani se sprašujejo, od kod priteče v Rinžo poleg razne nesnage večkrat tudi nafta ah mazut? Kaj vse mora pogoltniti Rinža! še vedno drži stari kočevski mojstrov nasvet vajencu: „Vse, kar se ne da več popraviti, vrzi v Rinžo." CIRKUŠKI SESALEC - Drobiža vse tja do 10 din je pričelo v Kočevju primanjkovati. Otroci so že praznih žepov. Zajel jih je velik „sesa-lec“ ob Roški cesti in jim osmukal žepe. Kako tudi ne, saj stane 2-mi-nutna vožja z avtomobilčkom kar 10 din! Nekatere igre in vožnje so pa še dražje. Sicer pa vedno jadikujemo, kako je vse drago, pri tem živžavu nam pa denarja ni škoda ... Vrsta prireditev V ribniSki občini so se začele svečanosti ob letošnjem dnevu OF, prazniku dela, dnevu osvoboditve in dnevu mladosti že 24. aprila, ko so dolenjevaški pionirji dopoldne prevzeli od kočevskih vrstnikov na Jasnici kurirčkovo torbico s pozdravi predsedniku Titu. Še isti dan ob 12.30 so kurirčkovo pošto zelo svečano pričakali pred novim domom JLA v Ribnici. Torbico je prinesel pionir Sergej Lavriv, pozdravno pismo pa je prebrala Dana Drobnič. Po prisprčnem kulturnem programu, Id so ga izvedli učenci osnove šole Ribnica, je pionir Tomaž Lovšin s spremstvom odnesel pošto proti Sušju. Kurirčki so nosili pošto nato dalje preko Sodražice, Loškega potoka, Gore in Slemen, dokler je niso 26. aprila na Vahtnici varno predali pionirjem iz Velikih Lašč v občini Ljubljana-Vič-Rudnik. 27. aprila popoldne je bilo na Travni gori zborovanje sindikalnih delavcev, posvečeno prazniku dela. Istega dne so se nekdanji aktivisti OF udeležili proslave na Pugledu, kjer je bil pred 35 leti prvi zbor aktivistov OF. Seveda je bilo še več svečanosti po krajevnih skupnostih. 29. aprila je bila proslava v Dolenji vasi, na kateri so v kulturnem delu nastopili: skupine KUD »France Zbašnik“, učenci osnovne šole, pevski zbor in folklorna skupina. Istega dne je bila podobna proslava tudi v Loškem potoku. Proslava v Ribnici, kije bila predvidena za 26. april, je zaradi prireditve „Od glave do pete“ odpadla. Tudi pohod v Jelenov žleb, ki naj bi se ga udeležila pohodna brigada in mladina, je zaradi slabega vremena odpadla. V mnogih krajih so za prvomajske praznike postavljali mlaje, na vrhovih hribov pa so mladinci kurili kresove. Največji kres je gorel pri Sv. Ani, pripravili pa so ga mladinci in vojaki iz Ribnice. Prvega maja zjutraj je Ribničane prebudila godba s tradicionalno budnico. Med prazniki so po raznih krajih igrali tudi ribniški zabavni ansambli. J. PRIMC IN M. GLAVONJIC Praznično vzdušje VABLJIVA SUHA ROBA Ribnica z bližnjo okolico je znana po dobri suhi robi oziroma spominkih, območje Dolenje vasi po ločar-stvu, območje Sodaržice in Slemen pa po obodih za sita in rešeta. Pogosto srečujemo ljudi iz raznih krajev države, ki prihajajo na območje Sodaržice in Slemen po obodL Največ jih je Kosova in iz Makedonije. Doma nato izdelujejo predvsem sita in jih prodajajo po sejmih in drugod. Zanimivo je, da prihajajo sem po obodi vedno isti ljudje. Pred kratkim smo srečali 724etnega Islama Fedija, Albanca iz Peči. V ribniški občini kupuje obodi že dobrih 40 let, se pravi, da je začel že pred vojno. M. G. KURIRČKI S POZDRAVI ZA UTA - Ribniški Šolarji in mladina so zelo svečano sprejeli letošnjo kurirčkovo pošto. V kulturnem programu so nastopili učend osnovne šote. Na slavnosti so sodelovali tudi predstavniki ZZB NOV. (Foto: Primc) K FRANCETOVI JAMI - Pred prvomajskimi prazniki so spet odprli Francetov dom pri Francetovi jami v Mali gori. Tako se je za to izletniško točko začela nova sezona. V tem jamarskem domu sta tudi bife in kuhinja. ASFALT IN LUKNJE - Lani in letos je bilo v ribniški občini asfaltiranih precej površin, predvsem cest, odcepov, parkirišč in okolic stanovanjskih blokov. Kaže pa, da so v naglici pozabili na stranske ulice, ki jim kakšna lopata asfalta tudi ne bi škodila. Luknje na teh cestah so nevarne za šoferje in celo pešce. Največje luknje so na cesti pri Inlesu. DVA NASTOPA - Kulturno društvo „Slemena“ s Sv. Gregorja je pripravilo za prvomajske praznike igro „Ples na Trnovem . Z njo so nastopili dvakrat. Dvorana domačega KUD je bila obakrat popolnoma zasedena, zato jo nameravajo v kratkem ponoviti. - Kako si uganil, da ima v našem bloku svoje prostore tudi skupnost otroškega varstva? - Ker ste ji stanovalci pred vrati polili mleko. GREMO V KIN O — V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden naslednji^ filmi: danes, 11. maja, „Alfi, 13. in 14. maja ..Hinden-- zadnji zepelin“; 17. in 18. „Kid compania“. 13. in 14. bo matineja »Vrnitev odpisa- M.G-č. občan vprašuje tedensK6le 333 Četrtek, 11. maja - Žiga Petek, 12. maja - Pankrac Sobota, 13. maja - Vesna Nedelja, 14. maja - Valjhun Ponedeljek, 15. maja - Zofk: Torek, 16. maja - Janez Sreda, 17. maja - Mojca Četrtek, 18. maja - Erik LUNINE MENE 15. maja ob 08. in 39 min.: prvi krajec BRESTANICA: 13. - 14. amer. pustolovski film „Stcza slonov" BREŽICE: 12. - 13. amer. film „Uživaj Življenje, Jery“ 14. - 15. amer. film „Glasnik maščevanja" 16. - 17. španski film „Skaramus“ ČRNOMELJ: 11. 5. amer. film „Enooki šerif in dama" 14. 5. franc, drama „Zvesta žcna“ 16. 5. amer. risani film „Tom in Jcry“ KRŠKO: 11. 5. poljski film „Povest greha" 13. — 14. franc, film ,,Strah nad mestom" 17. - 18. amer. film „Tarzan in črni panter" MOKRONOG: 13. - 14. amer. film „V zmajevem mestu" NOVO MESTO: 11. - 12.jugosl. drama „Poscbna vzgoja" 13. - 15. mehiški film „Prevelika žrtev" 16. - 17. franc, film „To noro ameriško dekle" RIBNICA: 13. - 14. amer. film „E1 Dorado" SEVNICA: 13.-14. „Ncshville“ TREBNJE: 13. - 14. ..Sloterova velika bitka" 17. 5. kriminalni film „Na koncu ni ostal nobeden" ■Bi Qg SLUŽBO DOBI ŽENSKI, ki bi enkrat tedensko pomagala pri čiščenju, nudim opremljeno sobo. Cesta herojev 33/a. ISCEM O popoldansko varstvo. Vuica, Jerebova 20, Novo mesto. NUDIM stanovanje in hrano fantu ali dekletu za pomoč na kmetiji Jože Staroveški, Florjanska 11, Sevnica. ZAPOSLIM stalno delavko na kmetiji, vrtnariji. Nudim hrano in stanovanje. Plača dobra. Janez Aljančič, Križe 16, 64290 Tržič, Gorenjsko. FRIZERSKI salon MILKA, Novo mesto, Partizanska 3, sprejme kvalificirano žensko frizerko in učenko. TAKOJ zaposlim oziroma sprejmem v priučitev pridnega mlajšega fanta. Mizarstvo Janez Iskra, Medvode 161. STANOVANJA V METLIKI iščem opremljeno in ogrevano sobo, primerno za študenta. Ponudbe na telefon 77-148. V METLIKI iščem enosobno stanovanje z ogrevanjem. Ponudbe na telefon 77-148. MEDICINSKA sestra nujno potrebuje sobo v Krškem. Naslov v upravi lista (1701/78). ENOSOBNO stanovanje aB garsonjero v okolici Novega mesta iščem. Plačam za 2 leti vnaprej. Naslov v upravi Bsta (1711/78). V SREDIŠČU Ribnice prodam pritlično dvosobno stanovanje, primemo tudi za lokal. Ponudbe pod šifro: ..DOGOVOR RIBNICA". VEČJE novo stanovanje v Domžalah zamenjam za stanovanje ali hišo v Novem mestu, Trebnjem ali okolici. Ponudbe pod šifro: »DOGOVOR". Motorna vozila PRODAM ami 8, letnik 1972 v voznem stanju, prevoženih 60.000 km, cena 19.000 din. Ogled od 14. do 17. ure. Ljubo Dobrič, Kolodvorska 13, Kočevje, telefon 86-929. PRODAM zastavo PZ 125, letnik 1974, cena ugodna. Metod Plut, Šegova 47, Novo mesto. PRODAM tovorni avto kiper Mage-rus. Jože Cvelbar, Stara vas 2, Škocjan. PRODAM moped (brez izpita) na 4 prestave. Franc Božic, Dol. Lako-vnice 2, Novo mesto. PRODAM fiat 750, december 1972. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Cešča vas 4. PRODAM zastavo 750, letnik 1970, in navadno tritonsko harmoniko. Vrh pri Ljubnu 11, Novo mesto. U lODNO prodam dobro ohranjen >sebni kombi IMV 1600, leto iz-ielave 1971. Anton Novak, Brežina 10, Brežice. PRODAM traktor Ferguson 35 in koso Mertel. Alojz Kirn, Dobra-vica 15, Šentjernej. PRODAM NSU 1000 TT z dodatno opremo. Jurka vas 31, Straža. PRODAM zastavo 750, možno tudi na potrošniško posojilo. Alojz Hočevar, Krka 5 a, Novo mesto. PRODAM motor MZ 175. Telefon 23-335. PRODAM škodo Š 100, letnik 1971, v voznem stanju. Lahko tudi po delih. Slavko Gregorčič, Gor. Kronovo 5, Otočec. PRODAM 850 special in motorni Elanov čoln. Marjan Hočevar, Gorenja vas 20, Šmar. Toplice. UGODNO prodam traktor Ferguson, angleški, (27 PS) v dobrem stanju. Nikola Jančarič, Kohanjac 27, pošta 47272 Ribnik. PRODAM traktor znamke Fend (14 KS), dobro ohranjen, s kosilnico. Albin Lekše, VeL Podlog 59, Leskovec« PRODAM traktor Porsche 25 s koso in hidravliko. V račun vzamem kravo. Matjašič, Artiče. PRODAM Renault 6 TL, letnik december 1971, prevoženih 77.000 km, registriran do do decembra, cena po dogovoru. Darko Kovačič, Hrastulje 6 Škocjan. RENAULT 16, 1968, lepo ohranjen, poceni prodam. Informacije na telefon (068) 22—576. PRODAM dobro ohranjen BMW 1802, tip 1972, registriran, 1973 z vso dodatno opremo. Ivan Berus, Kristanova 19, Novo mesto, telefon 22-549. PRODAM Austin 1300 special, letnik 1973, registriran do 19. 4. 1979. Franc Rangus, Radovlja, Šmar. Toplice. PRODAM fiat 750, letnik 1970. Eva Gosak, Jerebova 8 a, Novo mesto. PRODAM PRODAM parcelo, primemo za dva vikenda, na lepem sončnem kraju v Zagorici pri Mimi. Elektrika na parceli, voda zraven. Poizve se vsak dan pri Ani Dremelj, Škrjan-če 7, Mirna. NOVO HIŠO z 19 ari zemlje prodam ali zamenjam nekje ob slovenski obali. Jože Olenik, Kidričeva 23, Krško, telefon (068) 71-604 od 19. do 20. ure. PRODAM parcelo v Novi gori za 3 vikende. Lega sončna, dostop z avtomobilom. Naslov v upravi lista (1640/78). PRODAM mlad vinograd (2.000 trsov) skupno z zidanico in inventarjem. Informacije pri Ivanu Kelharju, Stara vas 67, Bizeljsko. PRODAM gradbeno parcelo v Kanižarici pri Črnomlju z vso urejeno dokumentacijo. Leopold Matkovič, Tanča gora 43, Draga tuš. PRODAM posestvo (11 ha zemlje, polovico obdelovalne, vseh kultur) z veliko hišo in gospodarskim poslopjem, primemo za gostilno. Asfalt do hiše. Jože Kapler, Bučka 32 na Dolenjskem. PRODAM kombi 750. Cvelbar, Cesta herojev 19, Novo mesto. PRODAM zastavo 101, letnik 1974. Naslov v upravi lista (1636/78). UGODNO prodam fiat kombi. Alojz Vrščaj, Iamutova 15, Novo mesto, telefon 21-793. PRODAM Renault 10 po ugodni ceni. Branko Uhemik, Otočec 48. PRODAM zastavo 750, letnik 1971. Franc Plantan, Vel. Podljuben. Ogled pri: Božič, Šmihel 48, Novo mesto. PRODAM zastavo 101 letnik 1974. Ogled vsak dan popoldan. Leopold Okleščen, Loke 5, Straža. PRODAM zastavo 750, letnik 1975. Ignac Kovačič, Valantičeva 5, Novo mesto. PRODAM R—4, letnik 1974, dobro ohranjen. Anton Vidmar, Segova 59, Novo mesto. PRODAM R 4, letnik 74. Regerča vas 9. PRODAM motor Jawa 350 ccm, letnik 1977. Ždinja vas 26, Otočec. PRODAM fiat 850, letnik 1970. Zvone Brdar, Gubčeva ulica 30. PRODAM Z 750 luxe, letnik 1975, za 37.000. Možnost delnega odplačila na kredit. Kostrevc, Otočec 54. PRODAM osebni avto spaček, letnik 1975, prevoženih 37.000 km, delno lahko na kredit. Naslov v upravi lista (1680/78). PRODAM poltovorni avtomobil z Mercedes Dieslovim motorjem. Karoserija fiat 620, registriran, 1.500 kg, vozen z B kategorijo. Cena 25.000,00 din, možnost tudi na kredit. Marjan Čučnik, Regerča vas 95. PRODAM traktor Pasquali letnik 1973, tip 985, in dva priključka. Naslov v upravi lista (1686/78). NUJNO prodam novo motorno kolo CZ Jawa 350 šport, registriran do 19. 4. 1979, prevoženih 1.000 km. Ogled v soboto, 13. t. m. Mitrovič Živko, Skalickijeva 1, (kmetijska šola), Novo mesto. PRODAM fiat 850 special po delih. Naslov v upravi lista (1659/78). PO UGODNI ceni prodam Z 750, letnik 1973, registrirano do maja 1979. Maijan Mikec, DoL Podboršt 1, Mirna peč. PRODAM odprt willys - jeep, registriran, z rezervnimi deli. Jože Jakovac, Šeškova 18, Kočevje. Informacije od 6. do 14. ure na telefon 86-488. SPACKA 69 prodam po ugodni ceni Cesta herojev 17 a, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1973. Bršljin 19, Novo mesto. PRODAM spačka, letnik 1973, (neregistriran). Jakše, Lobetova 17, Novo mesto. PRODAM Diano, letnik 69 in avtoradio Blaupunkt. Potov vrh 4. , ZASTAVO 750, letnik 1969 prodam. Mirko Rangus, Družinska vas 27, Šmar. Toplice. PRODAM VW 1300, letnik 1970 ali zamenjam za zastavo 750 z doplačilom. Ogled v petek in soboto popoldan. Žabja vas 36, Novo mesto. PRODAM avto NSU 1000, letnik 70. Informacije vsak dan po 15. uri na telefon 21-749. PRODAM fiat 126 PZ, letnik 1976. Turk, Podgrad 1. PO UGODNI ceni prodam Sinico 1000, registrirano za eno leto. Jože Kostrevc, Slcpšck 16, Mokronog. PRODAM zelo dobro ohranjen DKW F 12, registriran do maja 1979. Peter Gazvoda, Mihovec 11, Stopiče. PRODAJAM MAN 635 kiper, letnik 1964, tehnični pregled do avgusta 1978, v odličnem voznem stanju. Ogled možen vsak dan popoldan na naslov: Matevž Omcr/.el, Šentlenart 15, Brežice, ali na telefon (068) 61—821 do 14. ure. PRODAM R 4, december 1974, prevoženih 41.000 km. Ogled vsak dan popoldne, razen nedelje. Unetič, Sajevce, Kostanjevica. MURGEL iz Gornjih Kamene pri Novem mestu. Za njegov praznik, čeprav je žc malo pozno, mu želi vse lepo. predvsem pa trdnega zdravja, Pepca z družino. OBVESTI LA 1 VSA zidarska in fasaderska dela opravljam hitro in solidno. Gaši Azcm, Trebnje, Tomšičeva 13. VALILNICA na Senovem obvešča svoje stranke, da prodaja po ugodni ceni eno leto stare kokoši, bele težke, rajve srednje težke m grah as te, zelo dobre nesni cc, domače hranjene. Dobite jih lahko vsak dan, razen ob nedeljah. Hkrati obveščamo, da sc še dobijo enodnevni piščanci po pred- hodnem naročilu. Priporoča s« Mijo Gunjilac, Senovo, te le fon 75-375, ^ZAHVMl Ob nesreči najine hčerke BOJANE Milivojcvič se iskreno zahva-ljujeva zdravstvenemu osebju splošne bolnice Novo mesto, predvse® pa dr. Meti Novak, dr. Milici Zmii*’ dr. Leopoldu Morclu in dr. Jožet11 Smodeju ter medicinskim sestrai® na oddelku za intenzivno terapij*1 visceralnemu in internemu oddeftu za izjemne napore, da je najin* Bojana ostala živa. Vsem skupa) iskrena hvala tudi za topel človesfc odnos med najinim bivanjem v vem mestu. Hvaležni starši Tatjan’ in Miodrag Milivojevič iz Beograd* PRODAM motorno kosilnico BCS. Andrej Tratar, Kaplja vas 12, 68295 Tržišče. PRODAM šivalni stroj Bagat Majo. Telefon 23-012. PRODAM kozolec z dvema oknoma (enojnik), voz za mrvo (gare) in rdeče vino. Jože Rodič, Gor. Kronovo 5, Otočec. PRODAM nemške čistokrvne ovčarje - mladiče. Velikonja, Krka 22 a, Novo mesto. PRODAM škropilnico Holder (200-litrsko) in kosilnico Alpina, vse v odličnem stanju. Cvelbar, Cesta herojev 19, Novo mesto. PRODAM suho seno, otavo in košnjo za leto 1978. Anton Itastar, Bršljin 17, Novo mesto. PRODAM globok otroški športni voziček. Bohte, Ragovska 23, Novo mesto. PO UGODNI CENI prodam nov pol-kavč z dvema foteljema in malo rabljen šivalni stroj Bagat. Lužija, Majde Šilc 5. PRODAM žagano ostrešje (12 x 10 m). Naslov v upravi lista. (1646/78). PRODAM kosilnico BCS, odlično ohranjeno, in dva prašiča. Franc Pust. Gor. Globodol 29, Mirna peč. POSTELJO z vzmetnicami in nočno omarico prodam za 250,00 din. Naslov v upravi lista (1649/78). PRODAM dobro ohranjeno kosilnico BCS, nožev 127, ter dobro ohranjen avstrijski traktor znamke Ferari. Prodam tudi dvoinpol-letnega plemenskega vola, ki zna delno voziti. Ana Gak, Višelnica 15, Zg. Gorie. PRODAM 4.000 kg odlične krme ter vso prvo in drugo košnjo. Butala, Šipek, Dragatuš. VOZ, skoraj nov, 15-colski prodam. Jože Gorišek, Gor. Vrhpolje 80, Šentjernej. PRODAM ostrešje za vikend (8 x 5 m) v odličnem stanju. Alojz Kotar, Jordan kal 2, Mirna peč. PRODAM 10 naseljenih AŽ panjev. Jože Mišmaš, Budganja vas 14, Žužemberk. KANU, turistični, in nov kajak iz fiberglasa naprodaj. Ponudbe pod šifro: „KRKA“. PRODAM traktorski obračalnik SIP Šempeter in vodno ročno črpalko. Poizve se pri Jožetu Švirtu, Jelše 5, Otočec. PRODAM novo tridelno klasično omaro in preprogo. Naslov v upravi lista (1721 /78). PRODAM traktorsko kosilnico avstrijske znamke. Povšc, Sevno 8, Otočec. PRODAM 5 malo rabljenih avtomobilskih gum 165 x 13 in 300 MAP polnilcev. Trebnje, Stari trg (blizu transformatorja). Ogled popoldan ali informativno zvečer po telefonu 23-387, Cejan, Novo mesto. POCENI prodam električni štedilnik, štiri nove stole in omaro za hladilnik. Vuica, Jerebova 20, Novo mesto. PRODAM šotor za štiri osebe. Černe, Šentjernej 98. PRODAM malo rabljeno kosilnico BCS 127. Ludvik Makše, Rdeči kal, Dobrnič. PRODAM nakladalko za seno (15 ccm) Pirat, skoraj novo. Franc Rupar, Goriška vas 12, Škocjan. PRODAM italijanski obračalnik za seno za BCS in popolnoma nov kultivator za traktor. Anton Mandelj, Korcnitka 4, Vel. Loka. PRODAM kosilnico Diesel, rabljeno dve sezoni. Alojz Žbkalj, Krška vas 54 pri Brežicah. PRODAM ročno črpalko in sod za gnojnico. Jože Staroveški, Florjanska 11, Sevnica. KUPIM KUPIM več dobro ohranjenih vinskih sodov od 100 do 300 litrov. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Jože Gladek, Črnomelj, ŽcL cesta 19. KUPIM zastavo 101, letnik 1977 aB 1978. Plačam z gotovino. Boris Gomizelj, Zdravilišče Šmar. Topfice, telefon 84—900. KUPIM rabljeno camp prikolico za 4 osebe. Ponudbe pod „ADRIA“. KUPIM gradbeno parcelo, hišo v gradnji ali staro hišo za obnovitev (lahko je poleg tudi malo zemlje) v okolici Sevnice ali Blance. Oddaljenost od železniške ali avtobusne postaje do 3 km. Vse informacije dobite v gostilni Radej, Blanca. KUPIM konja ali kobilo, starost 6 -8 let. Franc Pust, Gor. Globodol 29, Mirna peč. KUPIM kolo za 5 let starega otroka. Avsec, Škrjanče 6, Novo mesto. KUPIM malo rabljen traktor Univer-sal na štiri pogone. Prosim za ceno. Jože Mlakar, Blanca 10 a, Blanca. RAZNO li por' 35 let staro dekle. Otrok ni ovira, kvartopirke izključene. Ponudbe pod šifro ..DOBROSRČEN". POROČNI PRSTANI! Tudi pri nakitu se moda spreminja: iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5. Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! [0®adet^ FRANC SAMSA Kračafi 17, Sodražica prepovedujem vsako vožnjo in delanje škode na košcnici v Brniščah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. JOŽEFA KALIN, MaB Slatnik 17, opozarjam vse, ki igrajo nogomet v fkušici na travniku na parceli 351,593 pri jezu. Ikati prepovedujem tudi pašo živine. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. RAFAEL PAJK, Gorenja vas 23, Šmarješke Toplice, preklicujem besede, izrečene v gostilni Luzar v Škocjanu o Mariji Martenjak, za neresnične. ALOJZ GOLOB, Vrbovce 14, 68310 Šentjernej, prepovedujem delanje kakršnekoli škode po vseh mojih parcelah, parkiranje vozil in odlaganje peska. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. JOŽE BREGAR, Cerovi log 29, Šentjernej, prepovedujem vsako vožnjo z vozili po mojih parcelah in dvorišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. JOŽE MISJAK, Boričcvo 1, prepovedujem vsako vožnjo po mojem travniku na Tratah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat JOŽE ŠVIRT Jelše 5 pri Otočcu Toplo sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ah z mislijo počastili njegov spomin, mu podarili cvetje, vence in nam izrekli sožalje. Posebna hvala zdravnikom in strežnemu osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, kolektivu Labod in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat vsem najlepša hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Jože, hčere Marica, Kristina in Sonja z družinami, brat ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 6. maja sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi in nepozabni mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ LOZAR iz Lokev 21 Naš dom je prazen in pust, odkar si za vedno odšel. Delil, si dobroto med nas, zato boš v naših srcih ostal nepozaben. Iskrena hvala vsem, ki sc ga spominjate. Tebi hvaležni vsi tvoji Preselitev naročniškega in oglasnega oddelka Dol. lista Naročnike in poslovne partnerje obveščamo, da sta se naročniški in oglasni oddelek DOLENJSKEGA LISTA te dni preselita iz poslopja na Glavnem trgu št. 3 v Novem mestu na Glavni tig št. 5 (v stavbo dr. Ivanetiča, kjer je doslej imel odvetniško pisarno Slavko Sitar). Vse cenjene stranke, ki nas obiskujejo zaradi naročanja tednika, plačevanja naročnine ali želijo objaviti mali 3» kakršenkoli drug oglas, prosimo, da se oglašajo od danes naprej v pisarni naročniškega in oglasnega oddelka: GLAVNI TRG št 5 (med trgovino SADJE-ZELENJAVA in MESARIJO). DOLENJSKI LIST tv* PRODAM vikend z malo vinograda 10 km od Novega me sta. Naslov \ upravi lista. (1707 /78). PRODAM vinograd v Krškcm-Krcmen. Vprašati na telefon: Zagreb 217-983. fiaaiireai DRAGEMU VIDMARJEVEMU atu iz Gumberka pri Otočcu za 80. rojstni dan obilo sreče, predvsem pa zdravja v krogu svojih, želijo vsi njegovi. DRAGI mami ALOJZIJI PROGAR iz Hmclčiča pri Mimi peči za njen 70. jubilej obilo sreče, zadovoljstva ter še veliko zdravih in zadovoljnih let v krogu svojih dragih želijo otroci z družinami. DRAGI skrbni ženi, sestti in teti CILKI GABRIJEL iz Šmaijcte želimo za njen 70. rojstni im veliko sreče in zdravja. Mož France, brat Tone, sestra Rezka, nečak Miha, nečakinje Anica, Rezi, Joži in Tina z družinami. 5. maja je praznoval 91. rojstni dan naš dobri ata in stari ata JANI-.Z Časopisno založniško - USTANOVITELJ IZDAJA: C; Novo mesto SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje Ribnica, Sevnica in Trcbnj podjetje DOLENJSKI LIST. LISTA: občinske konferenc* Krško, Metlika, Novo mesto« bnica, Sevnica in Trebnje. , IZDAJATELJSKI SVET je družbeni oigan upravljanja. Predseo nik: Slavko Lubšina. . UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni nik), Rb Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), jan Budja, Milan Markelj, Janez Pczeli, Jože-Primc, Drago Rus*J ’ Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Prilog • Peta Simič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna «*. ročni na 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva VIJ*P J - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM ( ' ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni rac 52100-620-107-32000-009-8-9. ni OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na doloc s strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 prvi strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, v^)ia nad velja adaljnja beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v oai” do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenj« sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. . 0. sc za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa pr0 TEKOCl RAČUN "• ~i«tni*niri <5tlK v Novem rne^11' KAl-fN pri PUULUUUII JU rv » i|ljra 52100-603-30624- Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, V1"., talcev 2, p. p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: podružnici SDK v Novem 23-611- Nena- P- P Novo mesto. Glavni trg 3, p. p. 33, telefon iuoe) z j-o* *■ 'aVeki točenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni si filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni iu tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. — 20 DOLENJSKI LIST Št. 19 Hc;nnl 11- maja 197^ ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega sina, brata in strica RUDIJA BERKA iz Prelesja pri Šentrupertu se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, mu darovali cvetje in vence, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala kirurškemu oddelku splošne bolnice'Novo mesto, delovni organizaciji Kolinska z Mimo. pokojnikovim sodelavcem in nosilcem vencev. Iskreno se zahvalimo g. župniku za opravljeni obred ter tolažilne besede, pevcem iz Šentruperta,godbi iz Novega mesta pa za žalostinkc. Hvala sosedom za nesebično pomoč in vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu spremili na vse prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: ata, mamica, brata Viki in Toni, sestre Hedvi, Olgi, Tonči, vsi z družinami, stara mama ter strica z družinama iz Amerike Prelesje, Puščava, Šentrupert, Johnstown, 24. 4. 1978 ZAHVALA V 72. letu starosti smo izgubili našo drago ženo. mamo, tete in staro mamo FRANČIŠKO VOVKO z Velikega Siatnika Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje in našo drago spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki so jo obiskovali in bodrili v času njene bolezni. Lepa hvala župniku za obiske na domu in opravljeni obred. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož, sin Tone in hčerki Fani in Mihelca z družinama ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega JOŽETA ZAGORCA DOLSKEGA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi poslednji poti in zasuli njegov prerani grob s cvetjem. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani Posebno smo hvaležni njegovim prijateljem, ki so ga obiskovali v bolnici in mu z bodre nje m lajšali zadnje dneve. Vsi, ki smo ga imeli radi! ZAHVALA Ob nadvse boleči in nenadomestljivi izgubi našega nadvse dragega in ljubega sina MIHE NOVAKA z Dvora 45, ?lJaka 4. e letnika pedagoške gimnazije Novo mesto, se ‘Skreno zahvaljujemo mladinskima kolektivoma Dvor in Žužemberk, mladincem - naslednikom jurišnega bataljona 5’Ul. divizije NOV, dijakom 4. e letnika |iedagoške ?*mnazijc Novo mesto in njihovi razredničarki Metki Valentinčič, učiteljskemu zboru, gasilskim društvo Dvor, Žužemberk, Šmihel, Reber, Ajdovec in Hinje, pevcem iz Žužemberka, sosedom, vaščanom, sorodnikom in govornikom izrečene poslovilne besede pred gasilskim domom in ob ^•Prtem grobu, župniku za opravljeni obivd ter darovalcem Jancev in cvetja in vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji P°ti in nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam kakorkoli Pomagali. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama, ata in sestra /. družino Pomlad na vrt bo Tvoj prišla in čakala, da prideš Krista Ti in sedla bo na rožna tla in jokala ker Tebe ni. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljene in skrbne žene, hčerke, sestre, snahe, svakinje, sestrične in tete KRISTINE VAUPOTIČ roj. Jurglič iz Brezovega loga 57, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo vsem predragim sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste prišli od blizu in daleč k njenemu slovesu, ji darovali prekrasno cvetje, ki ga je tako ljubila,nam ustmeno in pismeno izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Starcu, dr. Kapšu in dr. Mancetu za pomoč in prizadevanje v času bolezni. Iskreno se zahvaljujemo kolektivu Novoteksa, sodelavcem skupnih služb, TOZD IVS, blagajni vzajemne pomoči, IGD in vsem zaposlenim podjetja, kis sočustvovali, kotektivom osnovne šole Šentrupert, Kolinske z Mirne, IGD Krka, IGD Varteks iz i ste z nami Varaždina, GD Grmovlje in Škocjan. Iskrena zahvala govornikom tov. ing. Kovačiču, tov. Krmjčiču in sorodnikoma za lepe poslovilne besede v Brezovem logu, pri rojstni hiši in ob odprtem grobu, č. duhovščini za lepo opravljeni pogrebni obred, pevcem iz Šentruperta in pihalni godbi iz Trebnjega za ganljivo petje in igranje. Sc enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Globoko žalujoči: mož Stanko, mama Jožefa, ata Franc, sestre Fani, Bari in Joži z družinami, družina Vaupotič in drugo sorodstvo. Novo mesto, Prelesje pri Šentrupertu, Mirna, Trebnje, Maribor, Ljubljana, Muenchen, Spit tal in Ankaran. Novo mesto, 8. 5.1978. ZAHVALA Po težki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in babica MARIJA BADOVINAC iz Novega mesta Najtopleje se zahvaljujemo za zdravniško pomoč medicinskemu osebju nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto, posebno dr. Debeljuhu, dr. Bošnjaku, dr. Lapanji in dr. Luču, vsem sestram in strežnemu osebju, posebna hvala strežnici Anici Bartolj. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za podarjeno cvetje in vence. Zahvaljujemo se tudi Anici Kočevar za prisrčne poslovilne besede in župniku za opravljeni pogrebni obred ter vsem, l i ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti; Žalujoči: sinova Marko in Ja ni .o z družinama, hčerki Marija in Marta z družinama ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 15. maja mineva odkar nas je r „—„ zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric žalostno leto, mnogo prezgodaj IVAN KOBŠE iz Malin 6 pri Semiču Še vedno mislimo, da si med nami vesel in nasmejan, toda neizprosna in kruta je resnica, daje to le še spomin, kajti tvoje dobro srce trohni v prezgodnjem grobu. Spomin na te pa bo ostal vedno med nami. Hvala vsem, ki ga niste pozabili. Neutolažljivi: vsi njegovi OPRAVIČILO U ^aruUi obilice osmrtnic smo morali tokrat a*l'em se za neljub ukrep opravičujemo. izpustiti podlistek. URLDN1ŠTVO ZAHVALA V 45. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric STANISLAV BUKOVEC iz. Gor. Mraševa Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijatelju Petru Zbašniku, Mirtičevim, Bedenčicevim in Smrekarjevim. Hvala podjetjema Gorjanci Novo mesto in Mercator Šmihel za podarjene vence in cvetje, za izraženo sožalje, ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali. Naj lepša hvala župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mama, bratje Jože, Ivan in Drago z ženo, sestre Marica, Fanika, Anica, Cirila, Milena z družino in Metoda ter drugo sorodstvo. ZAHVALA V 68. Iclu starosti smo izgubili našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta in strica FRANCETA PRPARJA upokojenca iz Šmavra 12 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v ležkili dneh in ki ste pospremili pokojnika na zadnji poti in mu darovali cvetje in vence. Hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se za podarjene vence Cestnemu podjetju Novo mesto ter ZB Svetinje in Trebnje. Najlepša hvala dekanu /.a opravljeni obred, kaplanu in pevskemu zboru, Janezu Kožarju pa za poslovilni govor. Žalujoči: žena Ivanka, sinova France in Vladimir z družinama, sin Ivan, hčerka Ivanka z družino ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 66. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša ljuba žena, mama in stara mama ter teta MARIJA LUZAR Jakčeva mama iz Gabrja 79 pod Goijanci Iskreno se zahvaljujemo vsem soiodnikom, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo sc tudi Jožclu Klobučarju in'Ivanki Boltes za poslovilne besede. Najlepša hvala kolektivom IMV Novo mesto. Labodu, Agroservisu, Dinosu in Žitu Triglav Lesce za podarjene vence, godbi iz Novega mesta za spremstvo na zadnji poti ter gabrskim pevcem za ganljive žalostinke. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc, sinovi Stanko, Jože, Martin in Slavko, hčerki Jožica in Mimica z družinami in dvanajst vnukov. Gabrje, Novo mesto, Lesce. V SPOMIN 27. maja bodo minila tri leta, odkar so temni oblaki zagrnili bogato cvetje in naznanili, da je za vedno odšel od nas JOŽE KAFERLE iz Občine 5 pri Trebnjem Bil si poln življenja in dobrote, vendar te je življenjska usoda iztrgala in te rešila trpljenja. Odšel si, tvoj domek je-prazen, a spomin nate ostane v naših srcih nepozaben. V žalosti in tihi bolečini vsi, ki smo te imeli radi. Odpisan v Judenburgu stražar!" Vojak s svetlim bajonetom na puški je namrščil obrvi in s hudo neprijaznim pogledom poiskal fanta, ki je motil tišino. „Tišči me, stražar," je fant zamencal na mestu in pokazal tja, od koder se je širil smrad po scalini. Vojak je siknil madžarsko kletvico, a se je vdal: „Samo pazi, da ne bo kaj narobe!“ To je pomenilo, da ve o prejšnjih poskusih pobega. Fant je naredil korak, dva, nenadoma ga je prešinilo, da bi poskusil z ostankom cigarete, ki jo ima za kapo. .Janez, zdaj ali nikoli," si je dejal in čik pokazal stražarju: Jmaš ogenj? " .JVamesto ognja mi je brkač prisolil tako klofuto, da sem se opotekel in padel na otep prhneče slame k nogam tovarišev, s katerimi sem v celici čakal, da nas -enega po enega - odvedejo na streljenje," se spominja oseminsedemdesetletni Janez Zupančič iz Novega mesta. Zupančič, ki je po sili razmer moral obleči uniformo avstrijskega vojaka in moral na fronto, je bil v celicah na smrt obsojenih eden najmlajših, saj je tedaj komaj dopolnil osemnajst let. Bil je eden tistih , Janezov" s Kranjskega, ki so se naveličali nesmiselne morije na bojiščih in odrekli pokorščino kot zapriseženi vojaki propadajoče Avstro-ogrske monarhije. Iz zgodovine je ta dogodek znan kot upor slovenskih fantov in mož v Judenburgu, Prežihov Voranc pa ga je pretresljivo popisal na straneh svojega ,X>oberdoba". Pred leti je Zupančič obiskal Judenburg in takoj našel celico, kjer je čakal na smrt. Takrat so bile največje Golgote že za njim, če ne upoštevamo, da ga ena pesti še zdaj: bolezen. Zaradi bolezni zadnjič tudi ni mogel v Ljubljano, da bi sprejel republiško priznanje OF, ki so mu ga podelili za nesebičen prispevek v NOB in požrtvovalno družbenopolitično delo po osvoboditvi. To priznanje se lepo prilega k partizanski spomenici 1941, ki jo je dobil že prej. Za partizane se je Zupančič opredelil od vsega začetka. Že pred drugo svetovno vojno, ko se je zaposlil na železnici, je kot kurjač in strojevodja parne lokomotive stiskal pesti in se družil s tistimi, ki niso bili zadovoljni z izkoriščevalskim in delavstvu nenaklonjenim režimom. Nekaj mesecev po vdoru okupatorjev je bil že med najbolj marljivimi oefarji. „Sestajali smo se skrivoma in se dogovarjali. Nekoč, jeseni 1941 - mislim, da je bilo v koloniji, ko je bil zraven tudi Avbelj - bi moral biti sprejet v KP. Ker so nas zasledovali Italijani, smo hišo zapustili in se napotili v mesto. Zdi se mi, da sem prav na tej poti postal komunist. Še pomnim, kako sem moral nekomu obljubiti, da bom žrtvoval tudi glavo, če bo potrebno." Kadar Zupančič ni bil v službi, je bil aktivist OF. „Vaški vojni referent pri odboru OF v Žabji vasi sem bil pa blagajnik OF na železnici in sodeloval sem pri ustanovitvi novih odborov OF na Potovem vrhu, v Hrušici, Slatniku, Gotni vasi in Regerči vasi," pravi. Kadar je vozil vlak, pa je sprejemal nekakšne pakete, ki so mu jih „naši" pošiljali iz Ljubljane za partizane. (,£n paket sem odprl: v njem je bil sanitetni in tiskarski material.") Pri teh opravilih je moral biti zelo previden. Po osvoboditvi se je vrnil na železnico. Nekaj časa je vozil lokomotivo, potem napredoval do strojnega mojstra, nazadnje pa bil postavljen za šefa kurilnice in tu oktobra 1955 dočakal upokojitev. „Uni-formo" družbenopolitičnega delavca je šele od zdaj lahko „debelil" z odgovornejšimi funkcijami. Nekaj časa je bil tudi predsednik občinskega odbora ZZB. Od postaje do postaje, od Golgote do Golgote, od zibelke, ki mu je začela teči leta 1900 v eni smolenjskih kmečkih družin, do sedanjih starostnih let, ki se mu vrstijo v hiši št. 28 ob Poti na Gorjance, je razpeto življenje skromnega in garaškega Janeza Zupančiča, tistega Janeza iz Žabje vasi, o katerem pravijo sosedje, da je znal vselej samo dajati, nikoli pa jemati, ostati mali Človek, ki ga je treba pisati z veliko začetnico. I. ZORAN Namesto mopeda vzel življenje Gabrski zločin pred novomeškim sodiščem — Štravsu štiri leta zapora — Vaščani menili, da je kazen prenizka — Obširna razlaga sodišča — Zraven kazni še zdravljenje pokojnega Stanislava, je Štravs povedal, daje hotel Boltcsa le pičiti, sunek pa je bil zato tako močan, ker mu je spodrsnilo. Sodišče zagovoru ni moglo verjeti in je po daljšem posvetu prisodilo obtožencu štiri leta zapora, zraven pa mu je izreklo ukrep obveznega zdravljenja zoper alkoholizem. Za mnoge, ki so bili na obravnavi, je bila ta kazen prenizka. Razlaga sodišča je takšna: Štravsu ne gre očitati kaznivega dejanja uboja niti naklepa, kar kaže tudi mesto poškodbe. Šlo je pač za kaznivo dejanje hude telesne Zločin iz lanskega decembra, ki je močno pretresel Gabrje in okolico, je pred nedavnim dobil epilog na novomeškem okrožnem sodišču. Veliki 5-članski senat je 19-letnega domačina Leopolda Štravsa spoznal za krivega prizadejanja hude telesne poškodbe s smrtnim izidom in mu zato izrekel kazen štirih let zapora, pripor pa mu je podaljšal do pravnomočnosti sodbe. Kot smo na kratko že pisali, je Štravs skupaj z mladoletnim A.T. popival 3. decembra lani po bližnjih gostilnah, nazadnje pa sta sc ustavila pri Hudoklinu v Gabrju. Tam sta se okoli devete ure zvečer domenila, da bosta šla vasovat k dekletom v Mihovo, potrebovala pa sta prevoz. Štravs se je spomnil na moped, ki ga je Stanislavu Boltcsu predtem že enkrat vzel. Beseda je rodila dejanje. Odpravila sta se k Boltcsovvi domačiji. Najprej sta šla k svinjaku, ker sta menila, da bosta moped našla tam. Načrte jima je skoraj prekrižal domači pes, vendar sta ga pretepla. Štravs se je nato odpravil do kleti, takrat pa je iz hiše stopil Boltcs, ki je po lajanju psa vedel, da sc nekaj’ dogaja. Stopil je k psu, ga odvezal, ta pa je stekel do mladoletnika, medtem ko je Boltes skočil k Štravsu. Zgrabil gaje za lase in nekaj časa sta se prerivala. Štravs je nato iz zunanjega žepa suknjiča potegnil dolg lovski nož in Boltesu rezilo potisnil v zgornji del stegna; pri tem mu je prerezal arterijo in veno. Gospodar, vdovec in oče petih otrok — od tega so štirje mladoletni - je še odšel proti hiši, tam pa seje zgrudil in kmalu zatem izkrvavel. Mladeniča sta jo nato pobrisala na Štravsov dom, sc preoblekla in preobula, da bi zabrisala sledove krvi, nato pa sta se vrnila v gostilno in nadaljevala s popivanjem, kot da se ni nič zgodilo. Na obravnavi, ki se je je udeležilo tudi veliko domačinov in brat poškodbe, ki se je končala s smrtnim izidom, senat pa je pri izreku kazni upošteval še obtožen-čevo dosedanjo nekaznovanost, delno priznanje, obžalovanje, mladost in stanje bistveno zmanjšane prisebnosti, ko je storil dejanje. Psihiater je Štravsa namreč označil kot slabšo inteligenčno osebnost s slabo socialno presojo, takšen karakter pa je poslabšala še zasvojenost z alkoholom. Se obtežilne okoliščine: Štravs je dejanje storil na tatinskem pohodu, pa tudi sicer je po vasi znan kot nasilen in brutalen fant, za kar je bil že večkrat pred sodnikom za prekrške. Morda ob koncu še to, da za dva Boltesova otroka skrbi sedaj njegov brat, najmlajša, dvojčka, pa sta v posebni šoli v Preddvoru pri Kranju. B. BUDJA „Ne pričakujmo nemogočega” Jože Splichal, trener ekipe Novomeščanov, ki nas bo 13. junija zastopala v Belgiji na mednarodnih Igrah brez meja, je že začel vaditi s fanti in dekleti OCENJEVANJE PSOV Klub za vzrejo športnih in službenih psov Novo mesto bo v nedeljo, 14. maja ob 8. uri na novomeškem rokometnem igrišču na Loki organiziral ocenjevanje zunanjosti psov vseh pasem. Vabimo vse prijatelje kinologije. Kosanje na enakih krilih V petek, soboto in nedeljo je bilo na letališču v Prečni tekmovanje za pokal „B-4,“ ki se ga je udeležilo 12 jadralnih pilotov iz slovenskih klubov ter Zagreba in Reke. Značilnost tega tekmovanja, ki naj bi postalo tradicionalno, je, da se kosajo piloti na enakih letalih - na pilatu-sih B-4 švicarske proizvodnje. Izgovorov, da je nekdo letel na slabših, drugi pa na boljših krilih, torej ne more biti. Odločata znanje in ščepec sreče — predvsem vremenske. Ravno te sreče pa ob prvem tekmovanju, ki ga je zadovoljivo priredil Dolenjski letalski center, ni bilo. Vreme je pošteno nagajalo, prcne-kateri tekmovalec je moral pristati zunaj letališča. Zmagal je Čerin (ALC Lesce), drugi je bil Novak (DLC Novo mesto) tretji Stariha (DLC Novo mesto). Novak in Stariha sta člana DLC, vendar sta tekmovala za domača kluba - za Mimo in Belo krajino. Najbolje uvrščeni pravi Novomeščan Kotnik je bil peti. Nekateri pravijo, da zato, ker je bil ob moči že pred tekmovanjem. Pokrovitelj prvega tekmovanja za pokal „B-4“ je bila tovarna zdra-vil Krka. M> B> Trener novomeške ekipe je postal Jože Splichal, novinar Dela, izkušen športnik. Povedal je nekaj novic o pripravah na tekmo, za katero je med občani veliko zanimanja. »Širši izbor možnih kandidatov za člane ekipe je že narejen, medtem ko bo ekipa dokončno izbrana v nekaj dneh. Med mlajšimi Novomeščani je bilo izredno zanimanje za sodelovanje, vendar pa je potrebno vedeti, da Igre brez meja niso le šala, ki se ji od srca nasmejimo, ko jo gledamo po televiziji, temveč za udeležence naporna igra. Od tekmovalca se zahteva moč, spretnost, vzdržljivost, hitrost, znanje vsaj enega tujega jezika, znanje iz samoupravljanja in poznavanje kulturnozgodovinskih znamenitosti Novega mesta oziroma občine. Poleg športnih kriterijev morajo kandidati zadostiti tudi ostalim, kajti ‘pred tekmami in po njih bo vrsta srečanj, kjer se bodo morali člani ekipe vesti tako, da ne bo potrebno nikomur zardevati. - Kakšne možnosti imamo po vašem mnenju za uvrstitev? „Zelo slabe. To moramo že zdaj poudarjati, da ne bodo navijači in Novomeščani od nas pričakovali nemogočih stvari. Zavedati se moramo, da nimamo nobenih izkušenj, da sodelujemo v tekmah z državami, ki sodelujejo že 13 let, in da pri nas nimamo takih denarnih in drugih možnosti, da bi vadili na maketah, kot to delajo ponekod drugod. Razen tega nastopamo med prvimi, tako da bo trema lahko še večja. Trdim pa, da člani naše ekipe ne bodo kondicijsko nič slabši kot fantje in dekleta iz drugih držav. Razlika je velika le v tem, ker mi nimamo izkušenj." - Na kakšen način izbirate kandidate za ekipo? „Predlogi so prišli od klubov in 4% Jože Splichal: »Dali bomo vse od sebe!“ trenerjev, bilo je tudi že nekaj testov, nekaj pa jih še bo. Samo za primer povem, da testi niso lahki, da so morale možne kandidatke preteči v 12 minutah stezo, dolgo skoro 3 kilometre, in da so fantje tekli Cooperjev test manj kot 8 minut. V nobenem primeru ne gre za izbiro po .prijateljstvu' in zvezah, kot morda kdo misli." - Kdaj začnete redno vaditi z ekipo? »Kondicijski treningi z vsemi možnimi kandidati so se že začeli. Vadili bomo še in še, vendar bomo imeli za trening na tekmovalnih napravah le malo priložnosti. Tri dni pred nastopom bomo na primer lahko po nekaj ur vadili hojo po lepljivem avionu, plavanje in skakanje v vodo, za katero sploh ne vemo, kako bo mrzla, itd., ampak v treh dneh se bodo morale zvrstiti vse ekipe, ne le naša. Lahko rečem le to, da bomo dali od sebe vse, ostalo pa je odvisno od sreče." R. BACER = PIL«TU5 5 % SPRETNOST - Košu Virantovih prstov se poznajo pletarjeva leta. delu laže prenaša bolezni, ki si jih je nabr leti. (Foto: Železnik) Delo lajša bi Skrben pletar iz PijaV Ivan Virant 'iz Pijavic bolehnosti in 76 letom še ved skrbno prepleta šibje, sončnem jutru minule dni jec pručki na dvorišču skrbno z to vse potrebno in se lotil koi „Ravno pravšnji za trpljenje/ pojasnil velikost bodočega iz<* ka, brez katerega ne nobena kmetija. Virant bi s še dosti več košev, če bi i dobil več šibja. Regulacija 1 je pomenila konec za mnfl vrb. Pri sovjih letih seveda1 more več plezati po drevju, i mu priskrbi sin. Sam izdelek ne kaže njeg let, prsti vajeno prepeljuj*) šibje. Življenje mu je navi marsikakšno preizkušnjo, internacijo na zloglasnem Ra® Posledice mu zagrenijo pre# kateri trenutek. Kot pr* hudomušno, kmečka pokoju dostikrat komaj pokrije za zdravila. PRVI JURČEK-Naj se ne no in tudi hladno vreme še < vleče tudi v maju, na praij mestu okrog Lončarjevega * je že bilo toliko izparine, ^ Bojan Božič iz Sevnice lal nedeljo našel tegale jurčfc dovolj imeti samo dobre vedeti (Foto :£ treba tudi eleznik) za ZA POKAL „B—4“ — Del tekmovalcev prvega tekmovanja za pokal „B—4“ med postrojenimi P*^ © trgovska hiša maximarket LJUBLJANA, Trg revolucije 1 NOVOST DOMAČE PROIZVODNJE sodobni kovčki iz aerofibra! inelmi ® Izredno lahki, prostorni, elegantni, nelomljivi in odporni proti vlagi pritličje mmmm^h Wmz''vMWw!W& 4 ^SSeSmamikiai^^A SP poetično valovitost gričev v okolici Dragonje vasi nedaleč od Črnomlja je mogoče vzeti , ia izziv; stoletja so ljudje iz teh krajev grizli J* ®na vkreber k stari cerkvici nad vasjo, pa se ^Pihaje spuščali po strmi rebri, počasi in goto-n, «1 m°čjo, ki jo je narava dala človekovim '•cam. Morda je tu in tam kdo siknil kletev let strmino» drugi nad grapasto potjo. Leto za se je noga krepko upirala, pljuča globoko n Jl rna*a zrak — potem pa nekega dne po strmi-^ s peklensko hitrostjo zdrvi stroj, rohneča *e fr*' ^e*rCa S' Siospodar na dvorišču dal opraviti s rob^0*en? sodov. Podobno kot prenekatera pod- ^rtu Je to na vrst' kot P° kakšnem vo ji";1 od lanskega leta sem, ko je Mrhar dal slo-in se odločil imeti gostilno. Sovaščan rt>|(0 ..regar je navkljub sedmim križem z vajeno 0^kr> el sekiro. Drugo za drugo je po sredini ^liko i do9e' da 1)0 zatem s°d dobil pravo 'Vrni! redkokje to še delajo ročno; rezilo in oblič ne zaidejo več dosti v dlani, vse naenkrat kar s strojnimi rezkarji. Bregar 'je sekirice že tako navadil, da notranjost Prav nič manj gladka. Bregar je pred dobrimi štirimi desetletji postal še sodar, ker je moral, če je sploh hotel priti do soda. V Veliki Loki se je bil namreč izučil le za mizarja. Ko se danes spominja nazaj, pravi o tem: „Če bi znal samo tisto, kar sem se naučil kot pomočnik v Veliki Loki, ne bi preživel! Tako sem se lotil tudi prvega soda. Res je bil bolj podoben kumari, a držal je! Danes si ga upam narediti za katerokoli razstavo, čeprav sem že v letih," pravi. Kakopak lahko naredi tak sod le, če dobi dobre dile. Lepo raščenega hrasta je bilo svoje čase okrog Čateža zadosti. Bregar pozna gozd kot svoj žep (vsaj že petdeset let je namreč lovec), vendar je lep kos brez grč težko najti. Po vojni so namreč hraste v glavnem posekali za pragove. V letih obnove je Bregar poprijel za katerokoli delo. „Čatež in okoliške vasi so bile požgane. Temu ali onemu je bilo treba popraviti ostrešje, drugemu narediti okna in vrata. Delalo se je brez plačila, le kdo bi premogel denar? Kjer je ostal kakšen star sod, smo jih ravno tako popravljali, čeprav na kraju ni bilo kaj prida pokazati," se spominja tistih časov. Kljub dobremu spominu ne ve pove- dati, koliko je šlo skozi njegove roke samo sodov. „Če bi jih vse zatrkljal na en kraj, bi jih bila lepa vrsta," pravi. Vseeno si ne more kaj, da ne bi z radostjo omenil mlajših let, ko je brez težav zložil enega ali več sodov na dan, medtem ko potrebuje sedaj za enega tudi po tri dni, četudi se naredi marsikaj na krožni žagi ali „klepetcu", kot imenuje skobeljni stroj domače izdelave. V življenju je skusil vsekakor več trpkega kot lepega. Zato ceni tudi tistih 590 dinarjev, ki mu gredo kot ostarelemu kmetu. „Pol je treba dati nazaj za zdravstveno zavarovanje, kar ostane, je v glavnem le za cigarete. Kolikor že znaša ta kmečka pokojnina, nekaj je le! Prej ni bilo ničesar," pribije z gotovostjo. Njegove pridne roke in spretnosti poznajo daleč naokoli. Dobri sodarji so že prava redkost. Kolikor jih že niso pobrala leta, jih je premamil laže prisluženi kruh. Tistega o plastičnih posodah za vino ne sliši rad. „Čez vino iz čistega soda ga ni," meni, gospodar Mrhar pa samo pristavi, da je vse več gostov, ki za vino iz steklenic ne marajo. „Kaj bi za kaj takega hodili na deželo, suho vino lahko pijemo na vsakem koraku v mestu!" so vše bolj pogoste besede, s katerimi se branijo take kapljice. Novi predpisi so, kar se tiče odprtega vina, strogi. Kdor ga namerava točiti, mora imeti črno na belem, od kod ga ima, predvsem mora na m esec stočiti vsaj 250 litrov. Mrhar je prepričan, da bo zadostil postavi. Ko je jel preurejati domačijo, si je pridobil gostinsko kvalifikacijo, tudi obe hčeri sta šli v gostinstvo. Vsi trije menijo, da bi se na Čatežu lahko lotili kmečkega turizma. Vendar posojila za takšno preusmeritev ni dobil, čeprav je dosti govora o tem. Anton Mrhar je prepričan, da bi se tudi prenočišča obnesla. Pred vojno so bile v vasi tri gostilne. Vsaka je imela svoj krog gostov: pri eni so si gasili žejo konjski dušarji, drugod spet kmetje in izletniki. Vse tri pa so imele dosti dela. Proti Temeniški dolini se danes vije asfaltna cesta, sem od litijske strani se ljudje zavzemajo za avtobusni prevoz. Čatež si zato nekaj obeta tudi od turizma. Mrhar ve, da si gostilna ustvarja ime samo z dobro kapljico, domačo hrano in dobro postrežbo. A. ŽELEZNIK 27 \a.V !*. začetnici niso morajo najti ustrezno mesto, še najbolje v jevni muzejski zbirki v Pleterjah. Še ena bukev, kakšnih 200 m vstran, je vr® pozornosti. V letu 1944 je bila visoka le metrov. Tudi v njeni skorji so slabo razpoznaj sledovi bivanja partizanov. O tem smo povprašali danes 83 letnega F Luzarja iz Cerovega loga, ki je kot lovec sleherno, še tako skrito stezico po G mu je prišlo prav tudi pri njegovem delu za zane. Potrdil je, da so vse oznake in stali v času delovanja bolnišnice. Tudi sam nekaj vrezal, saj je bil v zvezi z nalogami, večkrat opravljal v njej. Tako je ob prinesel uplenjenega srnjaka, ki je nik ranjencem. Črni LF pomenita govega priimka in imena. O partizanski bolnišnici v Pendirjevki so govorili na seji komisije za negovanje tradicij pri občinskem odboru ZZB mesto marca letos. Dogovorjeno je bilo, da postavitvi primernega pomnika in ureditvi umrlih, ki so sedaj zapuščeni, razpravljal za spomeniško varstvo te komisije. Tako kot šentjernejski lovci, ki so si na Kobilah, kjer je bil ustanovljen Gorjanski taljon, leta 1967 zgradili svojo kočo, razmik tudi v lovski družini Orehovica, da bi si kočo na kraju, kjer je stala bolnišnica, težak dostop je vzrok, da se še gradnjo. SPRIČEVALO O MASERSKEM TEČAJU IN BRZOSTRELKA Ob tem zapisu naj omenimo še dva eksponata, ki sta v zvezi s partizansko spričevalo o zaključenem maserskem ameriško brzostrelko. Našemu muzeju ril Tone Valentinčič, ki je bil iz Žumberku premeščen na novo dolžnost v sko centralno vojno partizansko bolnišnico, novan je bil za političnega komisarja ne bolnišnice Ajdovec na območju Pečke no od Gornje Tople rebri. Pred tem pa j« rekonvalescentni bolnišnici na Planini nad čem, kjer je od 17. julija do 2. avgusta obiskoval maserski bolničarski tečaj, ki je . verjetno edini med vojno. Predavatelja manj K. desetim tečajnikom sta bila dr. Bogdan Brecelj' Franc Pezdevšek, bolničar-maser iz vasi ŠerO pri Šmarju pri Jelšah, ki je bil vodja partizan^ ortopedske delavnice pri Stražnem vrhu. no so se usposabljali na pacientih te Valentinčič, ki je „z uspehom" opravil novo pridobljenega znanja na Ajdovcu ni up" rabljal, se je pa kot politični komisar d°^ razumel z upravnikom dr. Lindsayem Rogerso^' angleškim majorjem, doma z Nove Zelandije. ^ j Rogers je svoje delovanje med partizanski^ ranjenci popisal v zanimivi knjigi spominov „GV. rilski zdravnik". V njej se spominja tudi ko^ sarja Toneta kot živahnega fanta, s katerih preživel več večerov v poučnih pogovorih << moji in njegovi deželi ter o njunih pogledih življenje". . v j Od brzostrelke, s kakršnimi so bili oboro*® člani angleške vojaške misije pri Glavnem ŠW NOV in PO Slovenije, ki mu jo je poklonil ' Rogers, se je tov. Valentičnič težje ločil. Spre ^ Ijala ga je od Kočevskega Roga preko Gorjanc® ' Pisarovine, Like in Krbave do Zadra pa od Trst osvobojeno Ljubljano. Vsekakor je to redek P merek partizanske oborožitve! ANTON ŠTAMPOHA'’ V SKORJO VREZANI PARTIZANSKI SPOMINI Pretekla so tri leta, odkar je bil na seji vseh zborov občinske skupščine Novo mesto imenovan 37—članski iniciativni odbor za izgradnjo novega objekta, namenjenega muzeju (oddelku) NOB Dolenjskega muzeja, pa pol leta manj, ko je bila izgradnja proglašena za prioritetno investicijo v občini Novo mesto na področju kulture, občinska skupščina pa se obenem zavezala, da bo storila vse za uresničitev te zahtevne in odgovorne naloge. Glede na doslej uspešno premagane težave so vsakršni dvomi odstranjeni: do letošnjega občinskega praznika bo objekt v celoti zgrajen, v njem pa bodo postopoma urejene zbirke, priče naše revolucionarne preteklosti. Medtem ko sta pododbora za finančna vprašanja ter tehnično izvedbo gradnje glavnino svojih nalog že opravila, pa stopa sedaj v ospredje pododbor za programske zasnove oziroma za strokovno ureditev zbirk. Premajhna skrb, posvečena razvoju muzejske službe za preučevanje novejše zgodovine na Dolenjskem ves čas po osvoboditvi, bi se utegnila sicer maščevati, tako da ta naloga ne bi bila najbolje opravljena. Seveda pa bo delovna ekipa, katere jedro tvorijo sodelavci Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani, skušala storiti vse, da bo zamujeno v čim večji meri nadoknadeno. Sem sodi tudi povečana skrb za pridobitev novih muzealij. V zadnjih letih se je povečal zlasti fond partizanskega tiska (darovali so ga Ivan Jurčec, prof. Stane Mihelič, Zoran Hudales, inž. Peter Ivanetič in drugi), pridobljenih pa je bilo tudi nekaj enkratnih dokumentov o delovanju mlade ljudske oblasti na območju Šmarjete sredi leta 1942 (odstopil jih je Jože Lužar). Med posamezniki, ki so obogatili naše zbirke, velja omeniti tudi Jožeta Franka s Hrastja, Martina Zagorca z Gorenjega Vrhpolja, Jožeta Udov-ča iz Novega mesta, Jožeta Bona z Rake, Martina Brodariča iz Rosalnic, Borisa Čižmeka—Bona iz Ljubljane pa tudi osnovno šolo Otočec. Nekatere zanimive muzealije, ki jih hranimo v našem oddelku ali pa so v tesni zvezi z našimi ljudmi, želimo predstaviti javnosti tudi zato, da bi vsi, ki še vedno hranijo materialne dokaze iz najveličastnejšega obdobja zgodovine našega naroda, le-te odstopili našemu muzeju. POT PO STRUGI POTOKA Prva konspirativna bolniška postojanka v eni od grap hudourniškega potoka Pendirjevka pod Sv. Miklavžem na Gorjancih je bila grajena, vseljena in tudi že opuščena v drugi polovici avgusta 1942. Njena lega in z njo povezana konspiracija je bila zares izvrstna, dostop pa skrajnje težaven, saj je bilo treba razen material in opremo ter ranjence prenašati od vznožja navzgor po strmi kamniti strugi potoka. Po odhodu prvih ranjencev v Prisjeko na hrvat-ski strani Gorjancev pa postojanka ni čisto opu- stela. V njej so se ustavljali posamezni aktivisti in partizani, dlje časa so bili v njej nastanjeni kurirska postaja TV—6, ki je bila pred napadom belogardistov in Italijanov na Pragu v Kobilah, in borci Gorjanskega bataljona. V bogati dokumentaciji o partizanski saniteti, ki jo hrani arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, je najti tudi podatke od ponovne oživitve te postojanke jeseni 1943 pa vse do njene vključitve v nekonspirativno Sloven-sko-hrvatsko partizansko bolnišnico (SHVPB) na ZUmberku spomladi 1944. Obnovljena in povečana bolnišnica v enem objektu, imenovana G 15 A (Gorjanci, ambulanta 15), je še nadalje ohranila strogo konspirativnost, namenjena pa je bila izključno negibljivim ranjencem iz enot 15. divizije. V oskrbo je lahko sprejela do 20 ranjencev. Njen prvi upravnik je bil absolvent medicine Rudolf Cik—Matjažek, sicer pa najdlje dr. Janez Lovšin, politični komisar pa vse do preselitve Tone Valentinčič iz Novega mesta. OHRANJEN SEZNAM BOLNIKOV Seznam pacientov je v celoti ohranjen. Iz njega je razvidno, da je bilo prvih sedem ranjencev iz večdnevnih bojev za Novo mesto sprejetih 18. novembra 1943. Od teh je prvi vpisan „Kjgo" (brez osebnih podatkov), komandir 3. čete 3. bataljona Gubčeve brigade, ki je bil ranjen 13. novembra in je dva dni po prihodu v bolnišnico umrl. Istega dne kot ta je bil ranjen borec 1. čete 3. bataljona Gubčeve brigade Milan Marinčič iz Krmelja. Ranam je podlegel 28. novembra. V natanko štirih mesecih delovanja — medtem je sanitetni odsek Glavnega štaba NOV in PO Slovenije 24. januarja 1944 preimenoval G 15 A v SVPB-K (Kira, zaselek Cerovega loga), 7. februarja pa jo je vključil v SHVPB — se je v bolnišnici zdravilo 37 ranjencev. Tu ni všteta politična komisarka 4. bataljona Cankarjeve brigade Tončka Šobar z Gornjih Laz, smrtno ranjena 16. marca 1944 ob napadu domobrancev in Nemcev na 4. bataljon Cankarjeve brigade na Javorovici, ki je med prenosom v bolnišnico izkrvavela. Od preživelih borcev tega bataljona so bili v bolnišnico prepeljani še štirje ranjenci. Poleg imenovanih sta v bolnišnici ppdlegla ranam še Avgust Tavčar, namestnik komandanta 4. bataljona Gubčeve brigade, ki je bil ranjen 8. januarja 1944 in je že naslednjega dne umrl, ter Alojz Skubic, komandir 2. čete 4. bataljona Cankarjeve brigade, ranjen 18. februarja v Banu, umrl pa 29. februarja 1944. Umrle borce so pokopavali pod mogočnimi bukvami v bližini bolnišnice. Nad vsakim grobom je bil postavljen lesen križ, pod njim pa steklenička s podatki o umrlem. Tončka Šobar in še en umrli borec sta bila po vojni prekopana. ZAPRISEGA MOLČEČNOSTI Varnost bolnišnice ves čas njenega obstoja ni bila ogrožena, so pa domobranci slutili, da se nahaja nekje na Gorjancih. K temu je pripomogla tudi ..Zaprisega", pod katero se je podpisalo 35 ranjencev ali osebje, ki je skrbelo za njihovo varnost in zdravljenje: „V imena narodno osvobodilne fronte, partizanskih odredov Slovenije in krvaveče zasužnjene domovine prisegam, da ne bom nikdar in nikoli nobenemu tovarišu in drugemu človeku govoril in izdajal o bolnici, v kateri sem služil ali se zdravil. Zavedam se in odobravam, da zaslužimo smrtno kazen, če bi se od moje strani izvedelo za bolnico. Smrt fašizmu — svoboda narodu!" Danes ni o bolnišnici nobenih sledov več, čeprav je bila po vojni obnovljena. Njeno podobo nam je v risbi ohranil akad. slikar Vlado Lamut, /Tone Valentinčič pa je na osnovi meritev še stoječe bolnišnice v letu po končani vojni izrisal leta 1967 njen tloris in prerez ter skice podaril muzeju, po spominu pa jo je tri leta predtem tudi upodobil. Omeniti pa velja, da je bila bolnišnica tudi fotografirana, za kar je bil zadolžen Jože Franko iz Hrastja. Spomladi 1946 je peljal v Pendirjevko fotoamaterja Karla Škrbca iz Orehovice, ki je napravil več posnetkov. Film je bil predan komiteju v Novem mestu, vendar fotografij nikoli nista videla. Na. kraju, kjer je stala bolnišnica, so gozdarji GG Novo mesto pritrdili skromno spominsko znamenje, na katerem pa čas njenega delovanja ni točno zapisan. Dlje kot v mrtvem lesu pa so ostali sledovi bivanja partizanskih ranjencev in njihovih stražarjev v skorji bližnjih bukev, žal ne vseh. Bukev s strohnelim spodnjim delom, ki so ga še izdolbli, tako da je stražar ob dežju našel v njej varno streho, je že zdavnaj strohnela. VISOKA GOZDARSKA ZAVEST Podobna usoda bi skoraj doletela bukev z vrezanimi narodnoosvobodilnimi simboli in napisi, kajti sredi julija 1975 se je nad tem območjem zdivjal vihar. Izruval je na stotine dreves, ki niso imela moči, da bi se s plitvo vraščenimi koreninami obdržala na kamnitih in že peščenih tleh. Čez dobro leto so gozdarji odstranjevali posledice viharja. Del debla s simboli in napisi so tedaj odžagali in obrnili tako, da vrezani del skorje ni bil v stiku z zemljo, saj so se zavedali njegovega pomena. Minilo je še leto dni in sredi avgusta lanskega leta smo deblo s sodelovanjem Jožeta Franka in ob pomoči gozdarjev GG Novo mesto rešili pred nadaljnjim propadanjem ter tako za novi oddelek pridobili dragocen in zanimiv eksponat. Kljub dveletnemu ležanju na prostem, kjer je nadpovprečna vlaga, so simboli in napisi dobro ohranjeni in skoraj v celoti čitljivi. V skorji debla, visokega 140 cm in s premerom 65 cm, je vrezano (razumljivo, da se je velikost s starostjo večala): dva znaka srpa in kladiva (30 cm x 30 cm in 40 cm x 35 cm), napis „Smrt fašizmu svoboda narodu" in „OF" (40 cm x 20 cm), poleg tega pa še dve slabše čitljivi in nerazrešeni začetnici imena in priimka z datumom 2. X. 1942. V neposredni bližini nekdanje bolnišnice pa še vedno raste bukev, v katero so vrezani srp in kladivo, dve zvezdi ter kratice LF. Tudi ti znaki židka, da je ob udarcu natančno zapolnila model. Kar je ostalo, kukalo iz modela, je Štampar odrezal z žičnatim nožem, ki smo ga imenovali ark. Pomočnika glavnega moža, slišala sta na pičule, sta napolnjene modele izmenično odnašala in vsebino previdno stresala na kot gumno ravno zemljo. Rekli smo ji plac. Prazen model je pičule posul s svižcem (kremenčev pesek je bil najboljši) in ga vrnil Štamparju. Pičula sta imela kar dosti dela, Štampar je namreč hudo urno udrihal z modeloma, za proizvodnjo sta bila namreč dovolj dva. Eden se je polnil z ilovico, drugi je bil na poti na plac. Spominjam se, da je moj sin Martin znal od malice do večera natisniti tudi do 1000 kosov opeke. Moral pa je biti razpoložen, imeti je moral dan, kot pravimo". OPEKE BREZ PRSTNIH ODTISOV Maslene opeke, spomnimo se, da je blato zanje uhajalo med prsti, so morale biti ravne. Zato tudi kot miza raven plac, na katerega sta jih polagala pičula. Najprej na najširšo stran. Svoje sta dala sonce in veter, glina se je sušila, delavci so lahko prav kmalu, najdlje pa v enem dnevu zarodek opeke obrnili še na ožjo stran. Opeka se je morala na placu posušiti do take mere, da so jo lahko metali iz rok v roke. Maslena pravokotna gmota je dobila trdno, vendar še krhko obliko. Opekarji so se zelo trudili, da bi bilo na opekah čim manj prstnih odtisov, taka opeka je veljala za lepšo. Vodoravni plac je lahko sprejel do 12.000 opek. Prej so ga posuli s kremenčevim peskom, da se glina ni sprijemala z glino. „Ob poletnih dneh, ko je bila pasja vročina", se spominja Martin Krhin, „je bila opeka na placu suha v nekaj urah. Opekarili pa smo od aprila do septembra. Deloma posušeno opeko smo zlagalai v kožune. To so bili nekakšni majhnim kozolcem podobna ostrešja. Nekaj kolov in streha iz slame. Kožuni so stali v vrstah. Na tleh je bila deska. Nanjo smo v razmaku palca položili prvo plast opeke. Na to plast navkriž drugo in tako naprej. Največ so zlagali do 12 plasti, pri nas jih je bilo v navadi osem. V kožunih se je opeka v približno enem mesecu dodobra posušila. Ce si jo razbil, je morala biti na prelomu čisto bela. Nekateri so tako, še ne žgano opeko tudi kupovali. Uporabna je bila za prezide, gorje pa, če jo je namočila voda. Spremenila se je v blato. Naj še povem, da smo sapo, ki je pihala skozi kožune od Gorjancev, imenovali veter, njegovi sestri s Krkine strani pa smo rekli burja. ZA ENO PEKO 60 KUBI KOV LESA Zdaj je bilo na vrsti najbolj važno opekarsko opravilo. Opeko je bilo treba speči. Ena peka je dala okoli 30.000 opek, na leto smo pekli dvakrat, trikrat, včasih celo petkrat. Najprej je bilo treba narediti peč. Zložili smo jo iz opek iz kožunov. Mere peči so bile petkrat pet metrov, visoka pa je bila štiri metre. Bila je pod streho, ostrešje je stalo posebej. Peč je imela štiri kurišča, vmes so bili stoli, nad kurišči pa velbi. Na velbe smo nalagali plast za plastjo na soncu in vetru sušene opeke. Med opekami so bili presledki, zložiti peč je bila umetnost. Vsa zgradba je bila namreč iz krhkih nežganih opek. Prve plasti smo podlagali s slamo. Predvsem zaradi zemeljske vlage, zdelo pa se nam je tudi, da je opeka na slami kot na nekakšnih vzmeteh. Končno je prišel najbolj svečan trenutek. Peč je bilo treba prižgati. Zdaj se bo pokazalo, kaj znamo. Za eno peko je bilo treba prej pripraviti okoli 60 kubičnih metrov drv. Boljša so bila, lepše je gorelo. Prvi dan smo kurili zlagoma, rekel bi zelo previdno. Če je bila opeka manj suha pa je bilo treba biti previden tudi tri dni. „Ko je belega dima „zmanjkalo, tako smo imenovali z dimom pomešano paro, smo lahko močneje naložili. V kurišča, rekli smo jim luknje, smo rinili metrska polena s tudi po pet metrov dolgimi drogovi. Na veliko se je kurilo šest dni in noči. Ob peči je bilo vroče kot v peklu, kakšen polič cvička, še raje pa kar Štefan je kar izparel. Peko smo nenehoma nadzorovali. Ogenj je moral biti enakomeren po vsej peči. To smo dosegli tako, da smo predele peči, kjer je gorelo preveč, zgoraj pokrili z zemljo. Bilo je preveč cuga. Podobno kot v dimniku, ki dobro vleče. Zemlja je speljala cug na mesta, kjer je slabše gorelo. Cug smo najlaže nadzirali in uravnavali ponoči, ko si natančno videl vsak zubelj in zubeljček. Pogled na žarečo peč je bil veličasten, na daleč jo je bilo videti. GOREČI VOZ IN STEFAN VINA, KI SE ZORI Po šestih dneh in nočeh smo prenehali kuriti. Vse luknje, kurišča smo zazidali, peč pa od vrha do tal zasuli z zemljo. Tedaj en teden ni bilo nobenega dela. Peč se je ohlajala. To so bili najlepši časi. Primerjam jih lahko s časom pred žetvijo, ko čaka klasje srp. Po sedmih dneh smo zemljo odstranili, peka je bila gotovaI Opeko, ki je bila še zelo vroča, smo začeli jemati iz peči pri vratih, odprtini nad velbi. Včasih je bila opeka, posebno iz predelov, kjer je najbolj gorelo, tako vroča, da je ni bilo mogoče prijeti z golo roko. Spominjam se celo, da je prezgodaj pobrana opeka, kupcu se je pri zidavi nadvse mudilo, zažgala voz, na katerega smo jo naložili. Zgodilo se je tudi, da včasih peka ni bila najboljša. Je bilo že kaj narobe. Z drvmi, nalaganjem, uravnavanjem cuga. Takrat ni bilo zaslužka. Kupec slabše opeke ni maral, ali pa jo je vzel po znižani ceni. Nekoč se je zgodilo, da sva moj tovariš in jaz dala nekaj tisoč kosov opeke za Štefan vina. „Kupec" je opeko sicer takoj odpeljal, tistega Štefana pa še do danes nismo spili. Najbrž ga bomo v nebesih ali pa v peklu, mi, opekarji. Zaslužka z opeko nikoli ni bilo veliko Res da opeka ni bila poceni, veliko, največ pa so pobrali delavci. Blatarja, Štamparja in pičula je bilo težko dobiti, zato si jih moral dobro plačati. Delo v blatu in z blatom ni bilo lahko. Strojev pa jaz nikoli nisem imel. In še nekaj vam povem na koncu. Sem najbrž edini opekar na tem svetu, ki prebiva v leseni hiši, kajži. Smešno, vendar res je, da nikoli nisem našel časa narediti nekaj tisoč kosov opeke za lastno hišo. No, hleve smo pa le pozidali." Tako Martin Krhin iz Smalčje vasi 3, nekdanji lastnik poljske opekarne na Golem. In na tistem kraju, kjer se je menda nekoč zaradi hlapčevskih zadnjic prvič nasmejala neka grofica, sta veter in burja že pred leti snela s kožunov poslednje bilke slame, v jamah, kjer sta vihtela motike blatarja, med ločjem krekečejo žabe, mogočna peč se je sesula vase. Pobereš pozabljeno opeko. Prhka je. Zemlja se vrača zemlji, mi pa ne čisto neprizadeto ugotovimo, da je izumrla še ena starodavna obrt. Zapisal: M. BAUER PEKAR LESENE AJŽE j ko' rov insk* ktifr nitf' zP'1' UP' ob'0 sod1' . Pr: kiC1 Gf off1’ "5 i " n* p^artin Krhin iz Šmalčje vasi 3 je bil med p|^v®^njimi na Šentjernejskem polju, ki so se pegar)ali z žganjem opeke v poljskih opekarnah. a9a V- ^r*1'nov' opekarni na Golem je dokončno leta 1966, s presledki pa je gorela od leta Mojster Krhin računa, da so v tem času jg na roke več kot tri milijone opek. Največ Dorjj? zidakov, precej opeke za oboke, bolj ip .r*o pa so žgali posebno velike zidake, ki re^' bahač, naročali so jih namreč le l^i premožni ljudje. U ar*in Krhin, ki je privekal na svet v enajstem i|0v te9a stoletja, je bil, ko je kupil hektar kisle in D6|nate zemlje na Golem, že izkušen opekar. p, |Ue pri drugih opekarjih, ki jih je bilo takrat 0,/^iemejskem in Krškem polju tudi do deset. 'Sbo od potreb, kolikor se je pač zidalo, i brin er|il s®"1« da * bom osamosvojil", d^oveduje Martin. ,,Na Golem so že prej žgali Hi* 'me pa t'st'b nekaj močvirnih travnikov zaradi neke grofice. Oče D,! u zaradi neke grofice. Uče mi je ^vedoval, kako mu je njegov oče večkrat h h'6|!*al' da ie bil tam 9rad> v katerem je živela .žen' iab° I dr- ref* iceVl stav pri- r**a gospa, ki se ni nikoli nasmehnila. Grajski IjL a 1—» — — ............................. — — ki ni rad videval kislih ženskih obrazov, je hlapcem, naj se slečejo in goli tekajo »L 1 gradu. Grofica je pogledala skozi okno, ® opletajoče zadnjice in še kaj drugega, ^a: „Vse golo, vse golo! in se nasmehnila. BLATO JE BILO TREBA ZALIZATI eni na Golem ni bilo do smeha. Ilovico za 0 smo začeli kopati že pozimi, da jo je razkrojil mraz. Na en kup smo zvozili zemlje za okoli 2000 kosov opeke. Ilovico je bilo treba ravno prav politi z vodo, jo trikrat prekopati, rekli smo presekati s posebnimi motikami, nato pa smo kup zgladili, zalizali z desko, da se ni preveč osušil, pa tudi dež mu zaradi zglajene površine ni mogel takoj blizu. Da boste vedelir vlažna ilovica ne pije vode!" Ilovica za opeko, opekarji so ji rekli blato, je morala biti kot testo. Ko si jo stisnil v pesti, je židko uhajala med prsti. Ravno prav vode in ila. Takih zalizanih kupov iovice so seveda naredili več. S tem je bil končan prvi del opravila. ..Poljskih opekarn najbrž nikoli več ne bomo oživili", veže nit spominov mojster Krhin," zato morda ne bo odveč, če za vnuke in pravnuke zapišete, kako smo rekli posameznim delavcem, opravilom in orodjem. Tista dva, ki sta poleti vedno bosa kopala ilovico, sta bila blatarja. Njuno delo ni bilo preveč cenjeno in tudi lahko ne. Nekoliko kapljic več ugledala je imel kolarist, mož, ki je ilovico vozil na kup. Razlike so bile tudi pri samokolnicah. Vsaka samokolnica je bila tajčka, korel je bila samokolnica za opeko, kaj je prevažala blatarca, pa pove že ime. Z zalizanih kupov smo vozili blato na mizo, nekakšen dvignjen podij. Glavna oseba pri tem orodju je bil Štampar. Danes bi ga klicali izdelovalec opeke ali kaj podobnega. S kupa ilovice je z nožem za blato odrezal primeren kos ila, ga dal v lesen model, ki je imel obliko opeke, in udaril z njim po mizi. Ilovica je bila tako MARIJA COLARIČ DOLENJSKI LIST bluza za vsako priložnost MARJAN AMALIETTI Jugoslavija domača lekarna peteršilj Ta zelena rastlina, ki jo gojimo po vrtovih, ni le za izboljšavo okusa v juhi in drugih jedeh, marveč ima tudi vrsto zdravilnih lastnosti. Peteršilj cvete od junija do julija, liste pa v zdravilne namene nabiramo še pred cvetjem in jih posušimo v senci. Korenine nabiramo jeseni, plodiče pa v avgustu in septembru. Znano je, da peteršilj pospešuje tek, izločanje seča, ker draži ledvice in mehur, vpliva pa tudi na delovanje kože. Uporabljamo ga zlasti kot sredstvo, ki žene na vodo. Čaj iz 3 do 5 gr korenine, listov na skodelico vode priporočajo pri slabi prebavi, pri zasliženem ali bolnem želodcu in napenjanju. Prav tako je peteršilj dober za bolne na jetrih, ledvicah in vranici (če ni vnetij), pomaga pa tudi pri vodenici in rume- nici. Zunanje lahko rabir^ ji, svežo, zmečkano rastlino ** obkladke, ki jih stavimo vnete oči, čire, rane, vbodljai® tn žuželk. bn Morda je pri peteršilju žari r mivo še to, da je njegova d^i _ movina južna Evropa, od tal” f pa se je razširil po vsem svetu-Dandanes si brez peteršilja bena gospodinja ne m <** c, misliti dobre kuhe. in Povsem preprosta, toda izvirna domača sladica, ki pa ni sladka, je dandanes redkost na naših mizah, zato bodo gospodinje najbrž vesele. recepta Marije Colarič iz gostilne „Pod smreko" na Potoku. ..Potrebujemo 0,5 kilograma moke, malo olja, ščepec soli in mlačno vodo. Iz tega vmesimo testo, ga opetamo. da je povsem gladko, kot za zavitek. Pustimo dobre pol ure počivati, nato ga razvaljamo in še razvlečemo kot za zavitke. Na razvaljano testo razmažemo nadev iz 0,75 dkg domačih sirčkov (skute) in pol litra pregrete domače smetane. Testo zavijemo in damo peči v pomaščen pekač. Preli- ropotarnica O BOGASTVU — Ni in ne more biti pravičnega bogastva. Čehov — Kolikor več imate, toliko manj ste. Manc — Bogataš načrtuje za jutri, siromak za danes. Kitajski pregovor — Bogataše ustvarja mnogo marljivosti in malo vesti. Nemški pregovor O SMEHU — Kdor se smeje slabemu vicu, je sposoben tudi drugih zločinov. W. Fink — Kjer je smeh prepovedan, se navadno ne sme niti jokati. Lee — Prav gotovo se je bolje s smehom otresati sveta, kakor zalivati ga s solzami. Tagore O MORALI — Nemoralno je žeti tam, kjer drugi sejejo, neumno pa je sejati, da bi drugi želi. Nehru — Morala zahaja skupaj s soncem. Kasper — Morala je moralna, kadar je prostovoljna. L. Steffens Ta čas se marsikatera počuti kot kača, ko sleče lev - če primerjamo s tem, da smo morale odložiti raznovrstne pulije, ki smo jih kot najpriljubljenejše oblačilo nosile tja od lanske jeseni. Najboljši nadomestek za puli je v pozno-pomladanskem in poletnem času bluza. Letos lahko nosimo štiri vrste bluz: izrazito športne, ki dišijo po safariju, bluze s folklornim nadihom pa romantične vezene ali volanaste, in razne bluzone, ki so v bokih prevezani s psičkom. športno bluzo je najbolje kupiti v konfekciji, kajti številne neogibne šive in žepe in pravi kroj težko spravi skupaj navadna 'šivilja. Zato pa imamo več možnosti za izdelavo ostalih bluz v „domačih butikih". Če se navdušujete nad širokim valujočim krilom beige barve, se bo zraven lepo podala bluza iz drobno-rožastega bombaža. Ima zelo široke rokave, največkrat brez rokavnega izreza, krojena je kot kimono. Bogati rokav se jemo ga s smetano. Po pribl**' no 45 minutah je pečeno. Prsno potico postrežemo & toplo za poobedek, za dorna-čo rabo pa jo lahko pripravi*® tudi za večerjo. Ker v potic' ni sladkorja (tega lahko posl' parno povrhu, če kdo želi). Je primerna tudi za bolnike z dietično hrano. končuje z elastiko ali trakcem prav pri zapestju ali pa pod komolcem. Vratni izrez je ovalen in večkrat prav tako nabran na trakec. Vezena bluza z majhnim ovratnikom, s sedelcem in rokavi, ki so krajši ali pa dolgi, se bo lepo prilegala krilu za svečanejše priložnosti. Lahko pa si omislite enobravno tanjšo bluzo z bubi ovratnikom, ki ga obrkoža majhna volana > in ki se izpod sedelca nabira v nezalikane gube ali pa v prave zalikane gube. Bluzoni, bodisi športni ali pa elegantni, so primerni predvsem za ženske z ožjimi boki, ki pa v pasu niso preveč tanke in bi rade to napako skrile. Med tolikimi možnostmi bo vsaka zase pač lahko, našla tisto, ki ji finančno ustreza, in bl{Jzo takega kroja, v kateri se bo najbolje počutila. RIA BAČ ER brez besed 6 O recenzija [amoupra vno novinarstvo Nadi9? bogovi |iub'j°» umrie n . 1 Lani preminulemu, ko- t_,l 34-ietnemu novinarskemu c— Mitji Gorjupu so rojeni-adodarno nasule v zibel naj-.1* Človekovo bogastvo — bis-duha. Ko je svojemu razu-,;a- dal še nemir svojega iska-lQ 'n jzredno govorniško zmož-Iooh •*' ** tu- 5LPrvl jati tokov samoupravnega novinarstva, tako odločno in bleščeče, prepričljivo zavzemati se za pravi obraz našega žurnalizma, uprt v prihodnost. Tudi če je šlo za »posodo", za časnikarski jezik, ki naj bo odprt, lep, čist in neposreden. „Moje izkušnje so take, da je jezik tem slabši, čim bolj se ljudje, ki ga uporabljajo, bojijo opredeliti ali čim bolj se opredeljujejo tako, da jih nihče ne more prijeti za beseda" Mitja Gorjup je z njemu lastno pronicljivostjo in pogumom povsod, kjer je deloval, v novinarski hiši in jugoslovanski novinarski organizaciji, katere predsednik je bil, šibal negativne pojave in okoliščine, v katerih se često težko prebija odkrita, jasna novinarska beseda in družbena kritika. Še ostreje pa je grajal naše lastne novinarske slabosti: lažno cehovsko solidarnost, pomanjkanje poguma, dvoličnost, narejeno pobožnost ob pisanju o Zvezi komunistov, verbalizem, predvsem pa neznanje. Ko so ga na Radiu Ljubljana vprašali, iz česa je stkan novinarjev ugled, je odgovoril: „Jz dobrega pisanja, iz znanja in čiste ideološko politične opredelitve, ki jo lahko začuti bralec ali poslušalec, ki daje novinarju, tudi za tiste, ki se z njim ne strinjajo, vendarle ugled moža na mestu." Preprost odgovor, ki vse pove. MARJAN LEGAN prebrali smo USTALJENE POTI Četrta ..Samorastniška beseda", ki jo je izdala trebanjska kulturna skupnost v počastitev stoletnice Župančičevega rojstva, prihaja med bralce v običajni obliki; njena vsebina je še vedno predvsem literarna, za razliko od prejšnjih treh pa je ta opremljena z likovnimi prispevki enega samega avtorja — Sandija Leskovca. Gost letošnje ..Samorastniške besede" je belokranjski rojak, pesnik Lojze Krakar. Ostali sodelavci so večidel znana imena iz prejšnjih dveh: Marjeta Dajčman, Lidija Gačnik, Avgust Gregorčič, Ivan Gregorčič, Janez Kolenc, Milan Markelj, France Režun, Rudi Stopar, Ivan Škofljanec in Ivan Zoran. Omeniti moramo tudi uvodni zapis esejističnega značaja „Bela krajina v delu Otona Žjpančiča", ki ga je prispeval Janez Mušič. V celoti vzeto so literarni prispevki ..Samorastniške besede" na trdnih tleh ustaljenih poti slovenske pesniške besede, saj med njimi ni zaslediti sicer zelo priljubljenih in modernih iger s pesniškim jezikom. Vsaka pesem je sporočilo o avtorjevem intimnem svetu, čustvih, razpoloženju ali mišljenju. Seveda pa je izrazna moč teh sporočil različna; med besedili je zaslediti skrbno pretehtan in premišljen izraz, kakor tudi kopičenje metafor, ki osnovnega motiva sporočila ne določajo vedno dovolj jasno. Če bi vzeli objavljene prispevke za nekakšen prikaz izvirne literarne tvornosti na Dolenjskem — druge publikacije, ki bi nam ga lahko ponudila, tako ni — potem je na dlani, da je Dolenjska še čvrsto navezana na tradicionalne oblike pesništva. Morda je prpv vztrajanje pri teh svojevrsten literarni pečat naše pokrajine. MiM knjige kako beremo knjigo DDU Univerzum je v prevodu D. Debenjak, J. Kosin in N. Kregar izdala zelo zanimivo delo z naslovom „Kako beremo knjigo", ki ga je ameriški družboslovec Martimer J. Adler napisal že v tridesetih letih in je doslej doživelo že precej deset izdaj. Slovenska je delno prirejena za tukajšnje razmere, slednjih pa se še kako tiče pisčev predgovor iz 1939. leta. GOVORICA FIGUR trnom p°^,ic so Jožetu Vrščaju izbrali starši: in sg - Jski osmošolec se je odpravil v Ljubljano —J t>o nek^'* *a zobotehnika. Nato se je zaposlil in žc*ravnik *et'^ službovania h°tel postati še zobni lvrqk!iuči,° Pa se je drugače. „Ko sem nekoč s« \ zajetno kepo odpadlega voska, sem PodokUdeno zagledal vanjo, kajti močno je bila ^neh? 9*av'' *>0'3rai s®0,1 io in se prepričal, da 'a ni{ v°sek res zmečkal v obliko, ki ni ime-ifio ? s*uPnega z zobmi. Potem sem začel tvar-S5S1 no gnesti v vse mogoče oblike in pre-*4fce| 'v° dobro mi je šlo od rok. Nenadoma se je ?d rnano odpirati dotlej neznan svet obli-*lliti| kar strmel sem nad njim, saj nisem niti Ftij.l sP*oh obstaja." ^a|6ga • ^lo precej bolje od vrstnikov, je že od i*i\#lt‘. V<2ilice, ki bi me silila k risanju, pa nisem la je' eie po omenjenem naključju je spoznal, njem neprimerno več smisla za upodablja- li*' 'k. k Žan. 9a je moral imeti za oblikovanje zob. *ial ^tT1al julija so šolo spet naselili italijanski vojaki in I ostali v njej vse počitnice. 2. julija 1942 so bili internirani tukajšnji učitelji: Ivan Grašič, Lojze Primožič in Jože Uran, z njimi je bilo interniranih še 35 fantov in mož. V Vavti vasi so požgali Dularjevo, Kulovčevo in Ša-lijevo domačijo. To leto je bilo pisano 5 krvjo: na pokopališču je nad 30 grobov slovenskih žrtev." In Še: „15. in 16. novembra 1943 je bil podminiran most med Vavto vasjo in Stražo. Pouk se je začel šele 14. februarja 1944. P°" tekal je na matični šoli v Vavti vasi in oa pomožnih enooddelčnih šolah v Stražj« Rumanji vasi in Praprečah. 27. marca 194 je bila umorjena učiteljica Jožica Venturin1 iz Straže." Kmalu po osvoboditvi je vodstvo š°,e prevzel domačin Boris Plantan in upra'((' teljeval vse do upokojitve sredi sedemdesetih let. Šolo je vodil skoraj toliko časa France Štular. Sedanja ravnateljica Helena Smerdu pravi: „Šola ne ustreza, potrebujemo novo, s predvideno dozidavo se ne bj rešili stiske, saj bi bil pouk za okoli 40 otrok še vedno v dveh izmenah. Potrebujemo sodobno opremljene učilnice, saj s0 minili časi, ko sta zadostovali tabla in kreda-Misliti moramo tudi na uvedbo celodnevne šole kot potrebo sedanjega časa." . To pa sodi že v prihodnjo zgodovino. A tudi zanjo so rezervirane strani v kroniki vav tovške šole. I, ZORAN LIZIKA IZ VRHPOLJA večje možnosti za stanovanje in počitek, ne morem razumeti, zakaj je ravno tekstilna industrija pri nas na dnu plačilne lestvice v industriji." Marija se je z vztrajnim učenjem in pridnim delom pridobila poklic kvalificirane šivilje in zdaj, ko je upokojena, si sama kaj sešije, napravi kaj prijateljem in znancem in čas v pokoju hitreje mine. S prihranki si je kupila skromno stanovanje, najraje pa hodi na Dolenjsko v Dolnje Vrhpolje k že ostareli mami, dela na vrtu, gleda spokojno neskončno ravnico proti Brežicam, Krakovski hosti in posluša reaktivce, ki se urijo nad gorjanskimi hribi. Marija Grubar je bila v svoji mladosi na vseh možnih mladinskih sekcijah, tudi na progi Šamac — Sarajevo. Bila je odlikovana in spomini iz brigadirskega življenja so najlepši spomini iz njene mladosti. V svoj delavski dnevnik je zapisala tudi tole: „V kolektivu, kjer sem delala celih trideset let, se mi je zgodila tudi prenekatera krivica. Še zdaj me boli, ko se spomnim, kako so me ogoljufali za nekaj dni počitka v našem počitniškem domu na Veliki planini. Tudi v tem primeru so si nekateri vodilni v podjetju samoupravljanje razlagali kar po svoje, kakor je bilo njim po volji, in me s seznama, kjer sem bila na prvem mestu, preprosto črtali. No, ob slovesu od podjetja pa so mi priredili lepo slovo. Sodelavke so mi kupile tranzistor in kristalno vazo in bilo je sploh zelo ganljivo." Marija Grubar se je rodila pred petinpedesetimi leti v Dolnjem Vrhpolju pri Šentjerneju. Dolnje Vrhpolje je majhna vas bolj revnih kmetov. Zdaj so skoraj vsi mladi zaposleni v Šentjerneju in v Novem mestu ali pa so se porazgubili po svetu. Marija Grubarje bila najstarejša od petih otrok in zemlje ni bilo dovolj za preživljanje. Še zelo mlada je 1940 odšla v Ljubljano za služkinjo. ,,To so bila težka leta", se spominja. »Svet je že gorel v plamenih svetovne vojne. Težko je bilo za delo in še težje za denar. Morala sem delati vse, kar je bilo potrebno. Pozneje sem prišla v neko gostilno v Moste. Tožilo se mi je po domu, pa ni bilo nobene možnosti, da bi se mi želje uresničile." Potem je bila vojna in dotaknila se je tudi šestnajstletne Marije. Ljubljana je bila ograjena z žico in bilo je še veliko hudih in težkih stvari, ki jih je morala preživeti. Leta 1947 seje zaposlila v Pletenini na Celovški in ostala tam do upokojitve pred nekaj meseci. Njen delavski dnevnik se začenja s silnim veseljem, da je vendarle dobila delo, ki jo je veselila „Bila sem v pravi službi, in že to je bila velika stvar. Delavci smo resda težko živeli, stanovali kjerkoli, po barakah in podnajemniških sobah, v vlažnih kleteh in mrzlihh podstrešjih, toda bili smo polni volje do življenja. Svoboda je bila velika opojnost, in čeprav je bilo težko, smo delali tudi udiarniško, v službi pa za malo denarja, da je bilo komaj za hrano in stanovanje. Ko sem prišla v Pletenino, je bilo tam le 150 delavk, zdaj jih je že več kot 800. Bile so nočne izmene, nadurno delo in veliko privatniške miselnosti. Navadni delavci v tistih časih smo bili zapostavljeni in nismo v ničemer odločali." Tako se spominja tistih časov Marija Grubar po toliko letih in njej delavski dnevnik se nadaljuje. „Članica Zveze komunistov sem postala 1948, v prelomnih letih povojne revolucije. Ko se je v Pletenini ustanavljal prvi delavski svet, sem bila izvoljena v organe upravljanja in do konca svojih službenih let sem bila aktivna politična delavka. Začetki so bili težki. Delavec kljub oblasti, ki mu jo je nudila ustava, še zmerom ni bil pravi upravljalec. Mi delavci smo se morali uklanjati željam in težnji vodilnih." Marija Grubar se je dosledno zavzemala za pravično stvar delavcev v svoji tovarni. Delavke so jo vzljubile. Postala je članica velike družine proletarcev, ki so vse bolj dojemali smisel samoupravljanja in se zavedali ne samo svojih dolžnosti, temveč tudi pravic. Toda Grubarjeva je zapisala v svoj delavski dnevnik: »Kljub temu da se je stanje v naši tovarni občutno izboljšalo, da so boljše plače in