Balkanizem prcti jujoslovanstvu. \?entralisti, ki so pri nas zasto; jai \ Ndemokratih in samostojnib, pfavijo, «1$, vlada danaSnja vlada na pod lagi popoln« enakopravnosli treh/nairodov: \Srbov, Hrvatov in Slovaricev in da sti*©mi za tera, da se usUmri iz &h treb ptemcn eden raočen iuienoten narod m da v naši državi splun ni i;o srbskega, ne krvaškega, no ^ovenske iga vprašauja^ temvoč samo Aprašanja enolnega iugp$tovausk:e<yl naa"Oda. ,Tako govorijo demokr^.ti/pri nas donia, doli v beograjskili/ družbah. pa ;si»mo s to spremembo, /fla jugoslovanstvo zamenjavajo s srtfstvora, Beograj s,ka politika ni jugosK>vanska, temveft arbska, ker političiit/prvaki žo od nek daj živijo v mlslijfc. u.stvarit \ eliko Srbijo, hrvatski ii/stoveuski živelj pa podvrefii srbskemfi. Od teb najnenov siiso popustili iifodkar. je kouec svetovno vojne skjtfšajo z vsonii sredstvi in z vso močj^, da- jili i^vedojo, Balkanizeru in baikanske navade nam uiso bile pozijane, zaio ni bilo težko voJesrbfckim polititcom, zvabiti z obljubagni in lepiiui beseil-.uui v ifttu 1918 in ¦11)19 dokaj slovenskib in hrvatskih poliiikovf dai.a&nje opozicije pa svojo stran jn do sodelovanja v vladi. Slo.venci iu Hrvati so videli ted;iij,\v vsempolitičnem detovaaju san;u naro'.biost«o sflier in niso niti pri>ii n\ misel, da 9\ }\ii srbijanski pdliiiki haj&li in Hio^i na kak na&a izkoristiti, \ S tem, da so jjh doiuii v vladdV so Aelesrbi dosegli, kar. so hoteli. Dobro ivedofi, da druge evropske države,.. ki ao velesrbsko politiko že pofsn-cj/ zlasti pa iz svetovne vojske poznirue, z »eliio pozornosfjo zasledujeiflF vsak pokrotmlade države Ju^oslavje, so se tooteli Sgdaj pokazati colemi^svetii kot «diDo sjlesobpi državni vo|ffiiiki, češ, glejte Hjnfeati in SlovencLf o katerih ste mislili^a vsled ku^rnib in (irugili razlik nk bodo n»gli izhajati z aani/, so se ^ftm popilnorBa udali — v vladi, ki se%odi j^o našem načino, so dobili svoja ^kracina mesta^ mi pa glavno besedo, Njjftaj 6asa je pri tem KBs ostalo iii baUtltoskci, politifina naSela so se vednp bo^j utrjevala, raslo |e pa tudi spojnanje JS\ri Slovencih in Hrvalili. da Jp ni pot jUgoslovanstva, «em. 36 praVega, -pravcatega biilka»tzmit, ld Jl že poprej talžo umazano iu nasniippolitiko vodil na Balkami, lo ie dq razkola, na «ni stcani veh^rbstvo, na drugi pa narodnozarefimi SJovenci in Hrvati. Vetesrbijan^Tso si obdržali y'ado in v iu«j fitJjtaj ljudi \z slovenskih in hrvatswdi krajev, ki so izdali svoje narodne težiije, slovensko in hrvatsko VeftJno ,^o pa potisnili v opozicijo. Manjgina jp iala večini ustavo iu danes srao tako dalee, da ves svet gleda na naše ražmer.e kot na vcliko čuiio. ki ima primei 3 samo še v nasilju nekdanje avs'nx>4urske nioiiarhije. . ?."a važnih mestih so samo Sroi, pa naj, bo to v notranji ali v zunanji politiki Velosrbska poiiticna nadvJada gre za tem, da bi s silo zlomila po-< Jiti&io zavcst lirvatskega in slovenskega življa ter kar se le da Izmolzla iz aiega, Naliagajo se silni davki in trbski poJitiki izvajajo ta strešni davoia pritisk vedao tako, da z vso silo zado.ie SJovence in Hrvate, dobro vedoč, da je pri nas red, da so vso refti jiatančuo vkr.jižene in da je naš na rod navaien, svoje obveznosti z na ve^jo natančnostjo izpolnjevati, dočim se za Srbijo laiu.o veduo uajde kuk iz^ovor. Majliujši davki so odmerjeni za one vrste produkcijfj in obrti, ki v Srbiji sploh ne obstojajo ali pa so §e le v pi vem početku. .Težke posiedioe te iiolitike se kažejo na vseh straneh. Kakor hitro se j i \lada postavila na stališde, da ne polrebuje nafodovega ouobrenja, da niaijšina lahko vlada h.id vefiino *n da se v te svrtie laliko poslužuje tucli nasiJja, }e začel padati naš ugled.