List ■ it, Tečaj XLVIII. I in narodr I Izhftjajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. V Ljubljani 12. februvarija 1890 Obseg: Prip po No zimi način, kako cepiti Razne reči. ameriške trte No Vprašanja in odgovori trta „cissus mexicana • v Zemljepisni in narodop Izpeljevanje in raztrošanj obrazi gnoja Naši dop Go^podarNk^ stvari. Priporočen v nacin ? kako cepiti ameriške trte. Znano je, da raste ameriška trta zelo bujno in da naredi dve do tri leta stara v količkaj primerni zemlji šest do deset močnih poganjkov. Vsled tega je mogoče Kakor je znano, večinoma so ameriške trte take, dobiti od ene trte po spodaj popisanem načinu štiri do da ne rode kaj vrednega grozdja, zato jih moramo z do- osem cepljenih trt, seveda, če je bila pravilno cepljena. mačimi cepiti. Odkar priznavamo ameriške trte za edino Ta način cepljenja obstoji v angleškem požlahtnje- vanji pogrobanih trt. Welser cepi poganjke 80 % nad t zemlj ter jih potem tako pogroba, da pride scepek še v zemljo. Vse drugo je, kakor pri navadnem cepljenji in saditvi cepljenih ameriških trt. Ako rabimo pri grobanji dobro, s peskom pomešano kompostno zemljo, katere naspemo okoli grebenice ter grebenico še nekoliko obložimo z mahom ki vlago pridržuje, dobimo prihodnjo pomlad na ameriško podlogo cepljenih trt, katere lahko takoj vsadimo v vinograd. Ker pogrobana in cepljena trta dobiva hrane tudi od svoje matice, zato se poganjek iz cepiča lepše razvija nego iz cepičev, ki so po rezanicah ali ukoreni-njenih trtah ter so bili v roki in v sobi cepljeni. Vsekakor priporočamo Welserjevo cepljenje v obilo poskušnjo. Pogoj vsemu temu so seveda večletne rastoče ameriške trte. Kdor ima ameriški vinograd, da dobiva iz f/n/Jfi Podoba njega rezanic, more v njem prav lahko na ta način cepiti ter vsaj en del poganjkov tako pocepiti. Podoba 1. kaže, kako Welser tako cepljenje zvršuje. Od starejše ameriške trte so poganjki a^ a po angleškem načinu požhhtnjeni ter pogrobani; mesto, kjer je scepek, pomoč vinarstvu vzlic trtni uči, izkušajo vinarji izumiti je pod zemljo, in cepič je z rahlo zemljo pokrit ce najpripravnejši način, kako bi cepili ameriške trte. Tako piču je vtaknen količek, ki ga zaznamenava ter služi izumil vinar Welser v Nussbergu pri Dunaji poseben pozneje za privezavanje poganjka. Jablanczyju se takšno cepljenje tako koristno vidi način, po katerem tudi cepi. Popotni učitelj Jul. Jablanczy poroča o tem cep- da prosi bralce > naj delajo v tem smislu posKušnje ter Ijenji v ^Allg. Wein-Zeitung" to le: Welser cepi domačo uspehe pripravljajo v občno korist. trto na živo, t. j. uže starejšo rastočo ameriško trto. Na ta način dobi uže prvo leto ukoreninjenih in ob enem cepljenih trt. n Der praktische Landwirth". *t 1 v j.' > - - . v i m j-C • • • ut. ^ » k i.- lir? •i l Nova trta v CISSUS mexicana kmetijstva objavljajo dan za dnevom polno novosti katere imajo včasih vrednost, včasih pa nobene ujem času govore vel J zad ko o novi trti „cissus mexicana u Ali kaj na o tem ne moremo še izreči mnenja vendar hočemo bralcem našim povedati vsaj toliko ko Podoba 2, likor je nam znano, ter tiste, ki da narede poskušnje. imajo priliko, pozvati, Dunajski vrtnar Rosenthal to poročilo Iz ma dobili smo gomolje naredila v vinarstv trdijo o njej. Ob velik gomolj mnogo poganjk rasto ter se ovijajo po gozdov provincije Si dobil o tej novi trti □alve v Mehiki semena nove trte, katera bode prevrat ko je res vse, kar pričetku junija meseca požene precej ki kaj buj in hitro linah katere včasih ka drevji, sKalovji in drugih rast zamori Uže ptembra meseca zore jagode, ter so grozdi oktobra meseca tuai po sen čnatih legah zreli. Gomolj ima obliko roke, širi se celo med skalovjem ter prebije skozi osem mesecev jvečo sušo, potem pa požene in v štirih mesecih rodi brez vsake oskrbe listj ki najlepše grozdje. Konec oktobra odpad listj odpadejo tudi poganjki naših trt zelo podobno, kmalu potem se odsuše doli do gomolj Jagode so velike, rdeče ali bel sladke, in prebivalci gori J aivečkrat rdeče > omenj njih > jesih provincij delaj iz krije dejati « bimo. Ker se gomolj z listjem, in tako kljubuje osemmeseč > da se oh se ospe z rastline, po- , zato se je na- tudi v našem suši podnebji, če le skr zeml a preveč ne zmerzne. .Cissus mexica u je dovoljna s toploto in mokroto renskih do grozdje. Rež krajev, da ni oben sk in ajljubša so ji skalnata tla glede mlj je Rosenth katerih kosmat je vzgojil eno kaže podoba iz semena nekate . Mlado lis stli je belkasto a postane pozneje gladko in svetlo. Seme je še t tnko debelo ako od eno eto pre kali še trte ter leži v zemlj Glede g o m Vsadi gomolje v lonce. priporočala Rosenthal to le vzgojo: in sicer tako da jim vrhov z očesi gledajo za kaka 2 % \z zemlje. Ob pričetk prilivaj, po bodi leje, ko rf povprečno tlin 15« plote presad več bati ponočnega mraza poganjajo, pa obil malo . To- dotlej sredi ko jih na pl maja meseca, t. j. kadar se ni Rosenth v Albernu pri Du mena po 50 kr., 100 pa po po gld drobnejše po gld 3 gld 50 kr je prišlo 9 * vnost iz Mehik prodaja 10 zrn gomolje najlepše Seme in gomolje Našim Vipa\cem in sploh Primorcem priporočamo, o izmed njih naredi poskušnjo s to novo trto in da ked da nam sporoči ob uspeh Izpeljevanje in raztrošanje gnoja po zimi. Marljiv poljedelec ne drži rok križem ob zimskem času na 8 marveč skrbi za prihodnjost vestno pripravi pomlad, ki ga pričakuje z obilim delom. Da si zlajša spomladansko pripravljanje in obdelo vanje polj setev njive t po katerih preorje si z največjo koristjo svoje ne ideluje ozimi > še pred zimo torej uže jeseni in jih pusti v surovih brazdah prezimiti preskrbi se nadalj v brimi mskem času s potrebnimi in do semeni ter si pripravi m in drugo orodj uredi potrebno poljsko Ravno tako mora biti pa tudi skrb umnega polje- delca v tem času, da zvozi hlevski gnoj J jišči 'dozorel m postal godan, na ko je na gno-svoje njive, katere mora za jarino, korenstvo itd. poguojiti, pa jih dosedaj ni mogel, ker je bila jesen morda prekratka ali bilo vreme neugodno, ali ker ni imel gnoja ali je bil obložen z drugim, bolj nujnim delom. Na take njive je dobro gnoj po zimi voziti ko nimamo druzega dela. tem si zlajšamo izdatno po- najbolj pa vkuhavino (kompot) z imenom mladanjsko setev in si ukoristimo bolje krmo, ker nam n uvata"". Okus je muškatast. Poročevalec iz Mehike, živina dela. neki Lah ) vzklika n Zakaj ne ta krasna rastlina Vprašanje nastane: Kako pa naj ravnamo z mogla rasti na Laškem, koder bi jo laško solnce bolje gnojem na polji po zimi. 'da se ga nam nič ne pogubi? u ogrevalo in zorilo lepše grozdje nego po mehikanskih gorskih gozdih, po katerih solnce komaj vidi, a vendar dozoreva Če i je zima snežena in je dober sanenec, naj pa ne zamudimo ugodne prilike, da gnoj na polje zvozimo v velike kupe ter jih z zemljo pokrijemo, da ne zgublja t v- k t ,1 K p. Li p « gnoj svoje moči ali rediloosti. Ti kupi gnoja se potem Marsikdo bode mislil, da brana vso na spomlad, predoo se njiva za setev orje, v manjše ni res, posebno v težki zemlji ne J pšenico poruje; a in če med pšenico kupce razpeljejo, gnoj dobro in enakomerno raztrosi in detelje nasejemo, mogoče nam je brez sejalne mašine podorje. Če z brano. » . • * pa polja ne pokriva snežena odeja in je zemlja zmrzla, lahko se gnoj tudi takoj in ob enem Kmalu pride čas spomladnje setve, zato opomi- in to namo naše kmetovalce še posebno na preoranem polji — iu takoj lepo enakomerno raztrosi. v male Kupce razvozi koliko izobražen kmetova • • t « seme "zpremenjavati, veči enske menjave :c je prepriča Vsak da ne dobro Le, kder polje preveč visi, zgubi lahko precej re- Vsako žito obrodi le tam najlepše če dobro dilnosti tako raztrošen gnoj s tem, da ga izpere močna rast vsi ugod pa o tej koristi nič ne ve. er m\ pospešujejo pogoji deževna voda, ki 8e odteka. Ravno tako bi ne bilo sve- podnebji sejemo, pridelavamo tovati gnoja po njivah, ki so preraščene s pirnico in so zrnje nego od domačega, se že tako prenadležna in škodljiva pirnica še bolj za- prav enako domačemu, ter smo pa _ % zelo mokrotne, po zimi razpeljavati in raztrosati, ker bi premenjati plodila in razmnožila. seme v neugodnejšem nekoliko let veliko lepše tudi to postane sčasoma pet primorani seme da Tudi snežena voda taki menjavi semena moramo paziti škodovati, če smo gnoj po strnišči, torej po nerazoranem a i/ - --------j---* auv^iiaiuv/ ^taulijl^ u.c Utegnila ga ne dobodemo iz gorkejšega, ampak iz mrzlejšega pod ebj m slabše ml j od naše Kdor dobiva seme iz polji raztrosili, in to tem bolj, čim bolj viseče je polje, mrzlejših krajev, ne bode ga po zimi treba skrbeti, da čim laže bi se torej odplavile gnojilne tvarine. Sicer pa mu žito na polji ne pozebe na surove brazde, če je zmrzla zemlja in ravno polje, v dobivali seme iz ali slabo bilo, ako bi zimskem času raztrošen gnoj ne trpi znatne škode. Najbolj pametno in uspešno torej ravnamo, če gnoj mraza zebe. ker toplejših krajev, in to zarad zimskegj po zimi v nevarnosti, da popolnoma po Znano je, da ruski po zimi le na uže jeseni preorano polje, toraj na su- dobro rodita ajda v naših krajih prav rove brazde izvozimo, raztrosimo, in kakor hitro mogoče zgubita pa že v malo letih prvotna lepoto v zgodnji spomladi podorjemo. ter vsako leto kasneje slabše rodita * Tako gncjenje je priporočati, če Kako se pokončujejo ščurki? Dober je ta le j ri bilo mogoče jeseni gnoja ža krompir podorati. Prav je, biva po lekarnicah nam na pr. ni pomoček : 1 del v moko 1 del stolčenega boraksa, ki ugašenega apna se dodela bele če na tako polje, katero smo pa na priliko za peso ali moke in 4 dele sladkorja. Najprej treba zmešati stolčeni krompir jeseni globokejše preorali in v surovih brazdah sladkor in moko napeljemo in hitro v v moko zmleto po zimi prezimiti pustili, zgodnji spomladi podorjemo. gnoja kupaj, potem v moko skupaj, potem pno in boraks . » posebe t i p % vse skupaj Tako ; To sem praktično izkusil za svojega službovanja napravlj na zadnj pa prah na Češk kraji in zvečer ga em, kjer je tako ravnanje skoraj spkšno in pov- kraj, kamo sod po naprednih kmetijah. hodij 'K shranimo na suhem papirji na tak na denimo nekoliko h ščurki. To ponavljajmo več večerov 4 » n. zaporedoma, samo na to moramo Razne V reci. dobro vse jed zaneslji da paziti, da pokrijemo ne pridejo ščurki do njih. Laže in prav polovimo ščurke v lo v katerega denemo kuhane leče in narežemo veliko surove čebule mudom Zime brez snega so pšenici škodljive, ker ob Ta lonec postavimo zvečer na pripravno mesto, da mo rejo ščurki do večerje. Kedar se po noči zberejo črni ki naj in če- takih zimah zmrzne zemlja in se vzdigne, kar se večidel meseca marcija godi. Kadar to zapazimo, moramo ne- gostje v loncu, pokrijmo ga naglo s pokrovom Qico dobro povaljati, da vse bo v ta namen na niti obešen. Ščurkom sta leča eti valjar in pše korenike pritisnemo emlji. Ako smo pa to delo za- mudili, lahko mraz vse korenike od zemlje odtrga-, vso bula posebno 'priljublj jed pšenico vzdigne. vzdigne in uniči. Prav tak mraz. spravijo Čebula zato se kaj radi na njo ki zemljo jim je celo škodlj vzame nam večkrat pšenico. peščenim svetu kuharicam bolj priporočamo Ta pripomoček > ker znažen moramo tudi vsako spomlad pšenico povaljati, akoravno 0- nam mraz ni nič zemlje vzdignil, ker z valjanjem hranimo pšenici precej vlage za uspešno rast v zemlji. Mokrih, težkih tal, katerih ni mraz nič vzdignil, ne smemo valjati, ampak z železno brano dobro prevleči, je bujno rastoči in rodovitni Tako Vprašanja in odgovori. / : . A Vprašanje 25. Po vinogradih ob Savinjski dolini f rs „Izabela" tako močno primerno zrahljamo njivo, da moreta dež in zrak razširjen, da daje najmanj polovico vsega vinskega pri-do pšeničnih korenik. Če to opustimo, zaostane pšenica delka. Ima morebiti ta trs še drugo ime, ker je čudno, v rašči. Takisto moramo tudi spomladi pšenico prevleči, da se ne nahaja ime ^Izabela"" v nobeni strokovnjaški ako je spomladanjski dež zemljo tako stepel J da je skorjo ali skralup naredila. Kadar med ozimno pšenico sejemo deteljo, ravnaj mo knjigi? (M. L. v Št. A. na Štajarskem.) Odgovor: Izabela ima tudi po vseh vednostnih m tudi deteljo posejmo in potem tako spomladi po pšenici strokovnih knjigah, t. j. ampelografijah, to ime. Izabela z brano dobro zavlecimo. ni prava vinska trta. kakor naše domače J ki so i ■ } i ' % ) ; i ii t 1 i i f vitis vinifera", ampak je „vitis labrusca". Po Vipavskem malo tekočine porabi; dalje bodi škropilaica tako imenujejo Izabelo krajih dolenjskih tudi tudi r iabrusko"*, .smrdečko". m po nekaterih narejeoa, da moremo listje tudi od spodaj popršiti in To kar Nemci da je ročna ter uo pretežka. imenujejo „ Erdbeertraube", pa ni „Izabela", ampak neka druga vitis labrusca** s pravim imenom „Aleksander u Izabela ne kljubuje trtni uši. Vprašanje 26. Kako je ravnati z rezanicami ameriških Vprašanje 31, Kako je ravnati proti strupeni rosi s škropljenjem z modro galico ? (F. D. v Br. pri Divači.) Odgovor: Obširen odgovor o tej reči spišemo za eno prihodnjih številk. Za sedaj Vam trt iz drugih uši? (M. L. v krajev, Št. A.) da se ne zatrosijo ž njimi trtne pa svetujemo Odgovor: Uvažanje trt iz okuženih okrajev je po- Naročite ob pravem času modre galice in pripravite apna (Dalje prihodnjič.) stavno zabranjeno. Trte 1 ki 80 ali gotovo ali morebiti I okužene, razkužijo se z žveplenim oglikom. Vprašanje 27. V „Novicah" priporočate modro galico v pokončevanje strupene rose, a drugih pripomočkov ne Poflii^rne 8tvari. omenjate. Gospodarski glasnik za Štajarsko pa v 12. Zemljepisni in narodopisni obrazi številki 1889. trdi, da azurin ravno tako pomaga 1 kakor druge priporočane tekočine. Vrhu tega je naj- « » cenejše, in ravnanje ž njim najpriprostejše. To marsikoga t , da ne ve, česa naj se poprime. Po mojem mnenji mešanje galice z apnom uže zaradi tega težavno Nabral Fr. Jar osla v. (Dalje.) 151. r v moti bo Izleti. » ker se še zmerom dobe vasi, po katerih ni najti za Waldecks Plantu 1884. nesljive tehtnice. Pa tudi brizgalnica se pokvari, če je apno premalo čisto. Blagovolite povedati, kateremu sredstvu dajete Vi prednost. (L. Odgovor: Sredstvo proti . v P. pri Konjicah.) strupeni rosi je modra Šel sem še dalje in prišel v zemljo Svasov ali Ama-svasov, kjer vlada samostalen glavar Umbandini. Evropejcu je sedaj zelo težavno in nevarno potovati po zemlj Svasov in po državi zulskej, kajti črnci pisano galica (bakreni vitrijol ali žveplenokisli baker), a sama gledajo belce radi postopanja londonske vlade za lorda v vodi raztopljena škoduje trtnemu listju, zato je ne- Beakonsfieida, kakor tudi boerov transvaalskih Črnci v vtralizujemo z apnom, in tista galica, ki je nevtralizovana vsakem belcu sumijo transvaalskega ali angleškega ogle-8 salmijakom, imenuje se azurin. Oboje je dobro sredstvo, duha. Meni je to prav hodilo, da sem povsodi nahajal a izkušnja n&s uči, da priprostemu vinarju (vsaj sedaj Kafre, kateri so pri meni ali z menoj delali v kopaninah še) galica. nevtralizovana z apnom, še najbolj ugaja, kimberleyskih. Poznali so me še vsi, in še pomnili, da Naša družba je lansko leto razdelila za poskušnjo nekaj sem se zanje potezal proti nasilju Angležev in boerov. azurina, ki pa ni bil ceno, a Vipavci trdijo, da je boljši uspeh z galico in apnom. Sicer pa ni treba azu bil kupiti saj 81 ga lahko vsak sam naredi na kg Veselili so se, ko so me zopet ugledali, in drage volje spremljali s kraala v kraal. Slednjič sem prišel 80 me 1 V« liter salmijaka. Glede snažnosti v Gompolan, kjer stoluje glavar. Vsak pomejni glavar ima tajnika Evropejca, ki mu modre galice vzemi škropilnic ima pa azurin vsekakor prednosti. Pomankanje oskrbuje tajniški posel in še več drugega. Dobro mora zanesljive tehtnice pa nikakor ne ovira, da ne bi rabili znati angleški, holandeški in kaferski jezik. Tajnik Um galice z apnom. ni treba tolika natančnosti, da ne bandinov je bil Nemec Dom, doma nekje ob Reoi. Seznanila 8va se bila uže 1870. 1. v Klipdriftu nad Vaalom. ker bi zadostovala navadna tehtnica. Vprašanje 28, Koliko naj naročim galice za dva- Bil sem toraj dobro došel gost štiri dni. Konečno mi je do trikratno škropljenje? (J. V. v Str.) dal Umbandini priporočilen list napisan v jeziku ka- Odgovor: Na hektoliter vode se vzame kgr. ferskem. Naloženo je bilo vsem poglavarjem v zemlji modre galice, če je dobra škropilnica, zadostuje ta te- Svasov, da mi imajo biti v vsem na pomoč. kočina za 1000 trt. Na oralu je okrog 5000 trt, torej Tuj potovalec ne sme pobijati divjačine v nekaterih je treba hektolitrov tekočine ali 10 kgr. galice; za kaferskih glavarstvih J če nima posebnega dovoljenja. dvakratno škropljenje torej 20 klgr. za oralo vinograda. Kdor je hoče dobiti, mora nekaj plačati. Jaz sem je Vprašanje 29, in 30. (G. J. V. v Str. in M. L. v dobil zastonj. Umbandini je hotel, da bi mu prodal, prav za prav podaril enega psa, kar mi ni dišalo. Iz zadrege St. A. vprašata: Katera škropilnica proti strupeni rosi (peronospori) je najboljša Na to vprašanje se dobi in koliko stoji? rne ie spravil Dom. Govoril je nekaj po kaferski m glavar se je upokojil. odgovarjamo^ da ob nakupu škropilnice ni gledati Slednjič sem prišel blizu reke Pongole. Tu sta mi ampak na kakovost. Škropilnica naj tekočino odsvetovala dva norveška misijonarja stopiti na ozemlje prši z močjo, ne pa škropi, kar se ob takem ravnanji zulusko. Povedala sta mi, da so veliki neredi v deželi. na ceno * - Neki trgovci so zelo naleteli oüdi. Obrnir sem se toraj glava te se Gebooda. Bil je velitelj oddelku TraDsvaalu in. srečno do&pel v okrsj wakkerst^ zulskih bojevnikov, kateri so usmrtili neskrbnega in ne Ne vem, ali Vam je zoano, kaj se je bilo prigodilo pred previdnega princa. leti v tem kraju. Spustil sem sa na pot. Holandeški boeri, dasi niso Leta 1837 so se izselili mnogi holandeški boeri s gog vedi kako izobraženi, vendar so dobrosrčni ljudje Kapske. Niso hoteli več prenašati trinoštva angleškega, in ge vedejo uljudno do vsakega, ki se ž njimi seznani J hoteli 80 biti slobod samostalni toraj so šli iskat da ni pokolenja angleškega. Angležev kar ne morejo nove domovine. Naselili so se na severovzhodu in dali videti. Preskrbeli so mi dva junaška Kafra s plemena » « 4 m novej svojej očevini ime Natalia. Sedaj se veli Natal, zulskega ; eden je tudi dosta dobro govoril angleški, ker Takrat si je lastil to zemljo zulski glavar Dingaa ki je dalje časa delal na demantovem polju. Konja in psa ni rad videl, da se belci naseljujejo na njegovem ozemlju, sem pustil pri nekem kmetu. Spremnika sta nosila hrano Diogaan je poklical najodličnejše boere na zbor, da se Prišli smo srečno k cilju, na kraj je bil ubit princ pcgodi njimi. Boeri so vse verjeli in prišli na določeno Ludovik. mesto. Zuli so pali po njih in vse pobili. To se je zgo- Ityotyozy stoji na gričastem svetu. Okolo se širi dilo 1838 1. Ko so o tem zavratneni pobitju izvedeli koruzno polje. BI izlije prostorček, opasan s štirioglatim ostali boeri, prijela jih je huda jeza, oborožili so se in zidom od navadnega kamna in brez vse malte. šli nad Zule. Zuli so bili sicer junaški bojevniki, in so go lesena vratica. Šli zidu smo notri in zagledali tri grobe. še dandanes, ali tedaj še niso imeli orožja na ogenj Na dveh sta lesena križa z izpranima napisoma , ki je g Meek Neprijatelja sta se srečala v kraju, ki so mu veleli grob je brez križa. V njem počiva Kafer, , dandanes pa mu vele Blauwarne. Južnovzhodno nesrečno eskorto, v katerej so bili princ Ludovik Tretji premljal > laj teče voda, ki so jej veleli Ncomi. Boeri so se utaborili tenant Carrey in šest konjikov. Eden konjik je bil Francoz na ugodnem navršju. Imeli so tudi dva kanona. Puške ostali so bili Angleži. Dva sem poznal osobno. Nekater in kanona so strašno zdelavali po vrstah zulskih. » vojna je bila do tal pobita Mnogi Črna mrtvi in ranjeni so londonski listi so krivo poročali, da so bili Basuti. obležali na bojišču, ostali so se spustili v beg. Zmago valci so drli za njimi in jih pognali v Ncomi ranjenci so konec vzeli v vodi. Voda je bila Mnogi krvava. Sredi ograje stoji velik kameni križ. Dala gaje « postaviti v spomin svojemu sinu bivša cesarica francoska Evgenija 188L ko je bila tu s svojim spremstvom, menim Od tega časa ima ime Bloed ali Krvava reka Govorili so, da hoče tu postaviti kapelico Na Pobitje Zulov je bilo strašno. Ostanki onih, kateri križu se sveti francoski napis: ff spomin Njegovej cesarskej Visokosti Napoleonu Evgeniju Ludoviku Janezu 80 stanovali v sedanjem okraju wakkerstromskem, po- jožefu, cesarsKemu princu. Narodil se je v Tuillerijah pustili so s strahu pred boeri svoja bivališča in šli dalje ^ Parizu, stanoval pozneje v Chislechurstu, a umrl na Da sever. Vodnik jim je bil Moselikatce, čegar oče je pal v nesrečnej bitki Moselikatce je tem mestu dne 1. junija 1879 u po mnogih praskah se naselil z Ityotyozy je vas kakor druge vasi kaferske. Kolibe ljudstvom svojim v severnih končinah, podjarmil si oq-dotna plemena, in ustanovil kraljevino matabelsko. Tako dela kultura. Pa se čudite, če črnci sovražijo so zmašene z dolgega bičja in trave in s trstjem po krite Pod sjo belce. Na zdravje ! Vaš C. 152. Pri glavarju zulskeni. teče reka. Šli smo k glavarju. Gebooda t se je vedel do mene prijazno, zlasti ko sem mu poklonil svitek tobaka in steklenico žgane pijače. Kedar ima črnec tobaka in žganja, zapleše mu srce. Razumeli smo se dobro. Znani so mi bili vsi dogodki, ki so se bili tu prigodili, toraj mi je bilo koj jasno, kaj hoče povedati glavar s svojimi znamenji. Po vrhu je eden spremnik govoril angleški in bil tolmačem. Keiskamma 1884 Geboodove žene so skuhale koruznega močnika, in prinesle tudi bučo kaferskega piva. Meni ni dišalo. Ponudile so še « * Rad bil videl mesto, kjer je bil ubit princ Lu- kislega mleka. Kruh sem imel seboj. Gebooda mi je pravil, kako so ga doma pali dovik Napoleon, sin Napoleona III. Povedali so mi ) da Anglež »1 Zelo mi je žal, da je moj impi" (oddelek ) da je z južnovzhodnega konca transvaalske republike je mo- vojne) ubil mladega princa, o katerem se govori goče ta pot narediti. Tudi je lahek in varen, ker ta kraj bil edini sin velikega glavarja v Evropi". Jaz sem blizu transvaalske in natalske meje, in so Zuli po pogovarjal, češ, kdo ve, koliko Francozov bi bilo pozneje teh kraalih mirni ljudje. Predobro namreč vedo, da palo radi njega. Gebooda se je začudil in me vprašal > koj dobili po grbi od Angležev ali boerov holandeških, ali nisem Anglež, ker tako sodim. Povedal sem mu da ako kaj žalega storili Evropejcu. nisem. Razložil sem mu ) da sem od naroda, ki se na- Mesto 9 je pal princ Ludovik, mala je vas in živa češki : u In ta narod naš je v starejšem času mnogo se naziva Ityotyozy. Stoji ob reki Hyotoyozy. Induna ali vojskoval s sosednim narodom, ki se naziva « nemški : u 9 < « 0 • » . da se mu ubranil, kakor se gležem da edaj branijo Zuli An- naj bo najmanjša učiteljska plača v Ljubljani 600 gld. 5 jih ne zatrli. Po tem pojasnilu se vse vedenje glavarjevo izpremenilo. Na ujasnjenem obrazu sem mu bral, da Angleže sovraži iz vse svoje duše. in da naj se odpravijo podučitelji, ki se nahajajo edino še v Ljubljani. Učitelji postojinskega trga pa prosijo, da naj se Tudi mi je pravil, da je križe dala postaviti mati ubi plače vsaj njim zboljšajo, 4 t če tudi drugod ostanejo tega mladeniča. Prišla je bila le sem v spremstvu mnogih pri starem •••j v.i. • žen v prečudnej obleki in mnogih mož sijajno oprav 4 Razun povikšanja letnih plač prosijo učitelji Ijenih. Jokala je zelo. Zid so jej postavili njegovi ljubljanske okolice, litijskega, kranjskega, krškega ID ljudje, ki jih je dobro plačala za to. Ko je bila ograja črnomaljskega okraja tudi še za povikšanje petletnic, ki gotova, dala je postaviti križe, ki jih je seboj pripeljala, naj bi se jim odmerjevale z 10% dejanske, ne pa najnižje Geboodi je dala znaten dar, ali moral se je zakleti, da plače kakor dozdaj. bode ograjo s križi čuval in vzdržaval v dobrem stanju. Tretja točka omenjenih prošenj zadeva stanovanje. Pri Geboodi smo prenočili. Zjutraj zgodaj smo se Učitelji kranjskega krškega in črnomaljskega okraja vrnili po potu, pO katerem smo bili prišli. Glavar je prosijo 5 da naj se nekoliko vojnikov, orožene z asagaji, in nas sta r. vsem učiteljem preskrbi prosta ■ & spremil na mejo Natalske. Od tu sem potovij ▼ državo ki Oranjskbi potem k dolenjemu Vaalu, kjer stoji v Keis- naj bi ali po » da n&j se jim daje primerna stanari t predlogu „zaveze slovenskih učiielj ■JL r in slovenskega učiteljskega društva našala ka m m i moj samotni stan. Našel sem vse pri starem, ali dejanske letne iplače moje zdravje je ostalo nekje na potu. i07o < $. • \ <\ ..v Ob Vaalu , kakor sploh po vsej južnej Afriki iMestni učitelji ljubljanski pa prosijo, da naj se J ljudje' zelo bolehajo pa tudi mrjo, zlasti domačini, ker » ' / " žive v velikem pomanjkanju in nesnagi. Bojim se, da bolezen tudi mene pobere. stanarina, dovoli vsem učiteljem v Ljublj nadučit.eljem Da ste mi zdravi! Vse znance pozdravlja ^ i (Dalje prihodnjič.) C. P. % in nadučiteljicam pa naj se dosedanja stanarina 120 gld. povikša. Še druge prošnje, ki se v posameznih peticijah na-hajajo, so: „Slovensko učiteljsko društvo" in ;,Zaveza slo- venskih učiteljev" želita, da naj bi se vsi.učitelji na eno- *. razrednih šolah uvrstili v tretji razred s 500 gld. letne plače, m da naj bi se jim opravilna doklada 30 gld. Poliličiie vštevala v pokojnino, kakor nadučiteljem večrazrednib ljudskih šol. » deželnega zbora kranjskega. a » Poročilo finančnega odseka o vravnavi učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah. Učitelji ljubljanske okolice prosijo » da naj se službovanje skrči na 35 let, v katera naj se pa vštevajo tudi službena leta pred drugim učiteljskim izpitom. Učitelji kranjski, krški in črnomaljski prosijo, da. (K prilogi 53.) se učitelji v višje plačilne razrede pomikajo pa na Slavni deželni zbor ! Nekaj let sem moral se je slavni deželni zbor redno pečati z učiteljskimi prošnjami za povikšanj naj službenih letih, brez ozira na kraj ali dotične šole, in izpita po 400 gld., prvih pet let po izpitu po 500 gld t potem skoz 10 let po 600 gld., po njih preteku pa po kategorijo sicer tako, da bi dobivali do učiteljskega r učiteljskih plač. Tudi letos je došlo iz raznih kraj okrajev 12 takih peticij z naslednjimi prošnjami: in 700 gld., učitelji krškega okraj zahtevaj da ai sploh Učitelji kamniškega in postojinskega okraja prosijo za povikšanje ljubljanske okolice ) plač; toda ravno to prosijo učitelji s pristavkom. da naj se povikšajo, kolikor je le mogoče. Učitelji litijskega okraja priporočajo, tako vredbo plač, kakoršna je na Koroškem, učitelji novomeškega okraja pa žele tako, kakoršna je na Štajarskem ali vsaj na Koroškem. se tudi plače 600 in 700 gld., priznavajo učiteljem po preteku vsakoterih pet let. redna potrebščina normalno-šolakega zaklada, ki je po nam predloženem Ce bi hoteli ustreči vsem tem željam. proračunu že. za prihodnje leto znašala čez 303.000 gld., z enim skokom tako silno poskočila^ da bi morali povikšati deželno naklado in globoko segati v žepe davkoplačevalcev, ki so pa z davki že zdaj tako Učitelji kranjskega. krškega in črnomaljskega obteženi, da jim nikakor nakladati večjih bremen. n moremo in ne smemo Sicer se je pa že lani po- okraja naravnost nasvetujejo plače po 700, 600 vdarjalo, da v primeri z drugimi deželami naše učiteljske in 500 gld., za neizprašane pa po 400 gld. na leto. plače niso tako slabe, kakor gospodje učitelj trdijo v svojih peticijah. Spodtikajo se, da je pri nas najnižja m Zaveza slovenskih učiteljev in slovensko učiteljsko plača samo 400 gld. Na Predarelskem; v Galiciji in društvo prosita, da naj se četrti plačilni razred s 400 gld. odpravi, mestni učitelji ljubljanski pa priporočajo, da celo v Šleziji ) ki je mnogo bogateja od nas znaša najnižja plača samo 300 gld. na leto, v Dalmaciji pa = . ^ • r C r- »t, » • ' r ♦ ^ * v L . A V ^^^ p* v . . v* • ' r ^ / 1 4 • f > « i-.; r* , / < k • i , A i t i E' r i r f v t I V h- t 4 i - s 55 v - v- 350 gld. Enako letno plačo 400 gld; kakor imajo učitelji zadnje vrste na Češke pri nas m, Moravskem, varija Toplic na Dolenjskem poroča se z dne 23. janu- naši občini, katera šteje 492 gospodarstev Solnogradskem, Goriškem, v Istri in Bukovini. Če torej imeli, smo letos izredno slabo letino. Spomladi kazala so celo Češk a in Moravska, s katerima se naša ubožna vsa žita zelo lepo, pa kmalu postalo je žito vseh vrst Kranjska ne more meriti, učiteljem zadnje vrste plačujete pred časom rumeno, pri žetvi pa se je pokazalo, da se po 400 gld.,. pač ne gre naši deželi zarad tega kaj slama ne reže, temveč da se bivke s Koreninami vred w očitati. Višje najmanjše plače kakor pri nas, imajo samo iz prsti pukajo, ker je bilo vsako steblo Dolenja spodjedeno; in Gorenja Avstrija, kjer znaša najoižja letna žito postalo je pred zorjenjem rumeno in zato je klasje plača 600 gld., Stajarska s 550 gld., in Koroška s 480 gld. ostalo prazno in gospodarji se semena niso pridelali. (Dalje prihodnjič.) Kaši dopisi. Prečine dne 6 se poroča: Naša ob čina tako štej 800 900 prebivalcev, imela je mi leto slabo letino, kakor zdavnej ne, č pokončal nam je do malega vse pridelke, pred vsemi koi krompi fižol in korenje, tudi strneno žito večinoma. Tudi bolj premožni so si m pred Božičem že kupovati živeža saj polo ljudi pa je o tolikem pomanjkanji, da za- radi elike revščine ne morejo sami preživiti se čez zimo, semena pa na spomlad ne bo razun prav malega števila gospodarjev 7 ki se nikdar ne zapuste. imel liihče, prosimo toraj nujne pomoči. A. Brusnice 16. januvarija se piše: Skoraj po lovica našega prebivalstva je toliko revno, da morajo žito 2a živež, izrekoma pa za seme, iskati na posodo. Krompir podajal nam je sicer največi živež, letos pa smo ga sila malo pridelali in še ta malenkost je spravljena takoj gojila tako da si semena ne bode rešil nihče Tudi koruzo je črv končal ravno ob času. ko bila morala začeti zoreti, začela se je sušiti in tako rekoč % ni dala nikakoršnega pridelka. Na vinski pridelek pa še misliti ni, ker se je vsled strupene rose na trtji sploh po vseh vinogradih jako malo pridelalo in še za Doben kupec. ta mali pridelek ne popraša Preti toraj skoraj polovici posestnikov lakota in po fuaukanje semena setev. V imenu stradajočih in v bedi žalujočih posestnikov prosimo za pomoč v najpotrebnejši živež in žita za setev Mirne Peči 12. januvarija se piše: Pri nas trpimo nega pomanika črv je posebno mladanskih sadežih pri spo pravil veliko škodo, najhujše pa pogrešamo krompirja, katerega še za seme nimamo Prosimo nujno vsaj nekoliko pomoči. Čepelj 22, januvarijd uašo občino (Črnomeljskega okraja) poroča se z dne Dne 9. avgusta minulega leta zadela je nevihta s točo, da je pokončala vse taka poljske pridelke in vrh tega oklestila sadno drevje tako da ne morejo več let roditi ljudj 80 takoj na jesen bili v čjih stiskah, prosili smo za pomoč pa do sedaj še ni nobene rešitve Brez izdatne podpore nam dalj obstanek nemogoč. Vasi Čeplje, Vimol, Breza vica ? Vrtače in Zadvorec kličejo na pomoč Prav tako prikazen opazovali ^mo pri koruzi, pri fižolu in pri ajdi. Koruzina stebla postala so suha večinoma med cvetjem ; ali kmalu po cvetji, fižol in ajda pa sta, zginila z njiv tako, da se ni sledilo, kaj je tam rastlo, pridelka pa ni bilo večinoma nobenega. Krompir bil je dolgo videti prav lep, pa ko smo ga začeli kopati, videli novih korenin držali so smo, da je bil vsak objeden in se na novo zrastli krompir-čiki, tako da ni bil za rabo ne oni prvi in ne oni druge rasti. Noben gospodar ni pridelal semena in kar se je nabralo je pri kuhi ostalo trdo ter ni za uživati. Zelja se je pridelalo komaj tretjina ali zgol drobne glave bile so vse mehke. Pesa in korenje je z nekaterih njiv zginila, črv je požrl večinoma vse, le tu in tam mali posestnik si je rešil malo korenja. Zgodaj sejane ajde se je pridelalo polovi rednega pridel navad sejana ajda pa je pozebla vsa in še ajdovca ni za nič Strupena rosa vničila nam je grozdje, vinskega pa še to ni za vživati, celo pridelka je toraj zelo malo, pa se ga ogiblje vsak unajni kupec. Sadja tudi nismo pridelali nič, tako, da denarja za svoje pridelke ni videl tudi najboljši gospodar ne, davkov plačati nam ni, moč. skoraj polovica ljudi kupuje si svoj živež upanje, semena pa nima nihče, nujno prosimo n a po- moči. K. Famlje dne 6. februvarija. našem kraju so poljski pridelki sploh borni, sadje in grozdje so edini pridelki, kateri nam podajajo v dobrih letinah potrebni živež ker o drugem zaslužku pri nas doma ni govora. Letos pa žalibog, sadja ni, grozdje pa nam je popolnoma vničila strupena rosa (peronospora). Mali polski pridelki . pa so se tako slabo obnesli, da so bolj mali posestniki « že zdavnej vse porabili, večjim posestnikom pa se dan za dnevom shrambe bolj praznijo To pa ni čuda: Krompir je že v zemlji gojil in le malo ga je ostalo, pa še ta je bil slab. Žita niti za seme nismo pridelali, ajdo sta burja in slana ugonobili. Ljudje sedaj nimajo kaj jesti. Dolgovi rastejo in bati se je pri takih razmerah še hujšega. Poleg tega, da ljudje nimajo kaj jesti, pa je še to, da se pri sedaj nastalem mrazu nimajo kje greti, ker pri nas sploh pomanjkuje drv. Res velika beda in revščina in žalostno stanje je tukaj in treba je nujne pomoči Šk 56 Igub^jane. — Državni zbor že kaže neka- se je dopis fioančnega ministra z izkazom onih kreditov, tere posledice, katere je pouzročila češko-nemška po- ki do konca leta 1889. niso bili porabljeni in za katere ravnava. Na Češkem utrdili so Čehi in tamošnji Nemci ^^ada zahteva podaljšanje do konca meseca marca 1891. bodočost svoje narodnosti. Vsled tega se boje Nemci onih Potem odgovoril je minister Dunajewski na interpelacij dežel, v katerih so različne narodnosti, da bi se tudi g'ede vladinih predlogov o prevstrojitvi osobnih davkov drugod ne kalilo ono razmerje, po katerem so Nemci do ^ ^^^ smislu, da so predlogi večinoma gotovi, in da sedaj v posestvu različnih predpravic, zatoraj odobrujejo "^isli predložiti, kadar se še zadnje stvari rešijo, a) zakon sicer poravnavo na Češkem, to da z dostavkom, da mo- osobno-dohodninskega davka, ki bode imel podlaga rejo sedaj Nemci v Čehih drugim Nemcem pomagati 0-6V o do 37oi b) davek od javnih podjetij in glede druzih braniti dosedajne predpravice. Čehi na Moravskem in v podjetij, namesto dosedanjega obrtnega in dohodninskega Šleziji stoje naravno na drugi doslednejši podlagi, katere davka. Predlogi ne bodo imeli namena pomnožiti dr- se drže tudi Slovenci. Ustava v Avstriji je veljavna žavne dohodke, temveč uravnati različnosti in trdote se- enako vsim narodom, kar se je pripoznalo Čehom na danjega davka. Češkem J to pristaja nedvomljivo tudi Čehom na Mo Predlog Steinwenderjev, da naj bode o tem mini ravskem in v Šleziji, to pristaja tudi Slovencem v de- strovem odgovoru v eni prihodnih sej razgovor, je zbor-želah, v katerih bivajo. niča zavrgla. O točki dnevnega reda glede judov, govorili Minulo nedeljo zbral se je v posvetovanje klub Hohenwartov in ta jo po obširni razpravi sklenil sledečo izjavo: so dr. Pficheiden, Gomperz in rabinar Bloch. Na dnevni v Priznavajoč veliki pomen sprave v kraljevini češki > pozdravlja klub desnega središča (Hohenwartov) red jutršne seje stavljenih je 8 točk, katerih se bode pa teško rešilo več kot dve, prav gotovo pa ne zadnje tri, ki zadevajo odškodovanje po nedolžnem obsojenih^ promet z živežem, in pa poročilo o borznem davku. doseženo sporazumljenje , katero bode bistveno po- Češka. nedeljo imeli 80 Nemci v kakor tudi moč speševalo prav tako koristi te kraljevine, in veljavo cele države", „Klub desnega središča izraža nado, da bode visoka vlada smatrala kot nadaljno svojo nalogo, ugodno rešiti svoj strankarski shod, katerega se je vdeležilo krog 3000 oseb, in v katerem se je nemško-češka Čehih baje ravnava soglasno odobrila in se do grofa po-Taaffe-a tudi opravičene verske m narodne želje in zahteve posameznih narodov v ostalih kraljevinah in deželah, doposlal brzojavni izraz udanosti do cesarja. Na kar je po isti poti kmalu došla tudi zahvala cesarjeva. Glede te poravnave omeniti je, da se je do sedaj osobito glede sole, ter tako srečno dovršila delo, katerega začetek ima blagovite posledke." Lakota na Kranjskem. Na drugem mestu tega lista prinašamo nekoliko poročil o bedi v deželi, katere priporočamo pristojnim oblastvam. edini poslanec D u m r e i c h e r, zastopnik koroški J upal t na javnem shodu na Dunaji grditi Dunajčane zato, ker so izrekli izrekoma tudi v mestuem zastopu svoja zadovoljnost v sklenjeni poravnavi, pa nemški listi so SI zato teh zadevah zcoroval je minulo soboto tudi deželni odbor ter je sklenil še daljnega nakupa živeža za stradajoče. Ministerstvo do sedaj n 1 šilo dotične v deželnem zboru sklenjene prošnje za državno pomoč. — t Baron Metel Ožegovič, tajni svetovalec, državni svetovalec v pokoju, posestnik grajščine Bela na Hrvaškem zvest rodoljub hrvatski , je minulo nedeljo jutro v 76. letu svoje dobe umrl v Hicingu poleg Dunaja. Blag bodi spomin v vseh slovenskih krogih visoko slanega narodnjaka! - Za stradajoče na Kranjskem doposlal je gospod Dumreicherja na zrno vzeli in ga skubijo neusmiljeno. Ogerska. — Bolezen grofa Julija Andrassija se je sicer nekaj polajšala, pa se zopet shujša, tako da je prav teško upati, da bi zopet okreval. Francoska Vojvoda Orleanski, starejši sin grofa Pariškega, je tisti dan, ko je postal polnoleten, prišel v Pariz ter zahteval, da ga sprejmo v vojno, pa vlada ga je v smislu zakona dejala v zapor in le z ozirom na to, da očividno ni imel princ druzega namena, kot dejansko stopiti v vojno, sodi se sploh J da bode po kratkem za poru » pomiloščen župnik Jarnej Bab ni k svoto tridesetih dinarjev Kot milodar župnije Dobrovske pri Ljubljani deželnemu odboru. Najgorkejša hvala dobrotnikom! Španska kraljica je povodom srečno nastalega popolnega ozdravljenja svojega sina, kralja Alfonza, razdelila med uboge 25.000 frankov, pozabivša vse britke muke med nevarno boleznijo edinega svojega sina. 1 4 Novičar iz domačih in tujih dežel. in Državni zbor hitro nadaljuje v bud-getnem odseku posvetovanje državnega proračuna. Javna Žitna cena v Ljubljani 9. februvarija 1890. . 66 k Hektoliter : pšenice domače 6 gold Dunaja 7 gold 55 kr. kr turšice 4 gold. 87 kr banaike sorsice 4 gld» rži 4 gold. 71 kr ječmena 4 gold. 39 kr ovsa 3 gold. 09 kr ajde 5 gold. 20 kr Erompi 8 eja bila je včeraj in bode jutri zopet. Včeraj prečital 3 gold. 03 kr. 100 kilogramov Odgovoru iurednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki