mm DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NO V O M E S t^jj! VREČA JE POKAZALA DNO Skupne seje Okrajnega odbora SZDL in Okrajnega sindikalnega sveta so se 14. septembra udeležili tudi podpredsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Kimo-vec-2iga in predstavnika republiškega sveta sindikatov ter republiškega Zavoda za socialno zavarovanje. O problematiki zdravstvenega varstva in financiranja socialnega zavarovanja v novih pogojih je prebrala uvodno poročilo tov. Draga Rome, predsednica sveta za zdravstvo pri OLO. S poročilom je dopolnila gradivo, ki so ga člani obeh odborov dobili že pred sejo. Položaj zdravstvenega varstva in naloge, ki nas čakajo zdaj v reorganizaciji socialnega zavarovanja, so bile v poročilih in plodni razpravi obdelane zelo natančno, hkrati pa so se izoblikovali sklepi, da bo socialno zavarovanje postalo v naših občinah zares eno izmed najpomembnejših področij družbene aktivnosti. V razpravi so na skupni seji sodelovali tovariši [.ado Trampuš, Zvone Suštaršič, dr. Robert Neubauer, Franc Štajdohar, Franc Vrviščar, Jože Plaveč, Jože Petcrkovič, Lojze stih. Ivan Zivlč, Dušan Brelih, Ludvik Golob, Karel Šterban, Maks som. Viktor Zupančič, Miro Gošnik in predstavnika Republiškega sveta sindikatov ter Zavoda za socialno zavarovanje. Naj takoj v začetku poudarimo ugotovitev, ki se je kakor rdeča nit vlekla skozi poročila in razpravo na petkovi seji: Sklad socialnega zavarovanja v našem okraju predstavlja ogromno družbeno premoženje. Kar 54 odstotkov vsega plačnega tonila v okraju predstavljajo sredstva socialnega zavarovanja; letos se bo prelilo skozi izdatke te službe 3 milijarde in 760 milijonov dinarjev! Zdaj imamo v okraju 32.700 aktivnih zavarovancev in 35.708 njihovih družinskih članov, 8.429 upokojencev in invalidov, 5.142 njihovih družinskih članov in 547 oseb izven delovnega razmerja, ki pa imajo soc. zavarovanje. Skupaj torej: 82.526 zavarovancev; za Šestmesečno tekmovanje krajevnih organizacij SZDL 14. septembra popoldne je bila v Novem mestu 6. redna seja okrajnega odbora SZDL, na kateri je poročal Milan Baškovič o ugotovitvah analize dela krajevnih organizacij SZDL. O seji, na kateri je govoril v razpravi tudi podpredsednik GO SZDL Slovenije tov. Franc Kimo-vec-Ziga, bomo več poročali prihodnji teden. Na seji so člani odbora sprejeli predlog za 6-mesečno tekmovanje krajevnih organizacij SZDL v okraju, ki se bo začelo 1. oktobra in bo zaključeno 31. III. 1963. Tekmovanje so razpisali z namenom, da bi v čimbolj or- DANASNJA ŠTEVILKA Dolenjskega lista je izšla 2 enodnevno zamudo zato, da smo lahko vsem našim naročnikom priložili brezplačno prilogo: predlog nove ustave, ki so ga včeraj sprejeli na skupnem zasedanju Zvezne ljudske skupščine in zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije v Beogradu. ganizirani obliki odstranili ugotovljene pomankljivo-sti v delu krajevnih organizacij Socialistične zveze v okraju. Tekmovanje je razdeljeno na naloge, ki naj zagotovijo vsebinsko poglobitev dela krajevnih organizacij, in na splošno organizacijsko u-trditev SZDL v okraju. Tudi o načinu in obsegu tekmovanja bomo več poročali prihodnji teden. Naj omenimo še posebno privlačnost razpisanega tekmovanja, vsak občinski odbor SZDL bo nagradil 3 najboljše krajevne organizacije, ok ijni odbor SZDL pa je razpisal 5 nagrad v višini 250.000 din, 190.000 din, 140.000 din, 100.000 din in 70.000 din. ki jih bodo dobile najboljše organizacije v tekmovanju. Danes seja 0K ZKS Danes bo v sejni dvorani OLO v Novem mestu 12. seja okrajnega komiteja ZKS, na kateri bodo razpravljali o delu komunistov v gospodarstvu v luči IV. plenuma CK ZKJ. J-etošnji pridelek krompirja bo, kot vse kaže, lep; pretekli slhvJ"* B" »arsikje pričeli odkopavati. Traktor na 1X1 Je pripeljal v Brežice prvi letošnji pridelek krompirja iz obrata KG P Brežice na Vrbini. 14.728 otrok so prejemali letos avgusta otroške dodatke. V teh številkah pa niso všteti kmetijski zavarovanci. Ogromna množica ljudi torej, ki vsi vplačujejo vsak mesec v isto skupno blagajno in iz nje seveda tudi — jemljejo! Kako more spričo takega premoženja — skoraj 4 milijarde dinarjev! — ki ga ustvarjamo vsi vsak mesec z dobršnim delom naših čistih osebnih dohodkov, kdo še omalovažujoče trditi: »Kaj me briga socialno! Saj je vse državno!« — Ne, nič ni državno, tovariš — dinar v socialnem zavarovanju je moj in tvoj in naš! Mar je potemtakem po mnenju mnogih naših zavarovancev socialno zavarovanje res vreča, ki nima dna? Nikakor ne! Poglejmo ŠE NEKAJ ŠTEVILK Letos bo znašal družbeni bruto proizvod po planu našega okraja dobrih 73 milijard dinarjev; narodnega dohodka bomo imeli 32 milijard in 427 milijonov, čistih osebnih dohodkov pa bo izplačanih 6 milijard in 858 milijonov. Medtem ko bodo dosegle vse investicije v gospodarstvu 9 milijard in 952 milijonov, pa bomo dali za izdatke v socialnem zavarovanju kar 3 milijarde in dobrih 760 milijonov dinarjev! Od tega smo do konca julija že dosegli 2 milijardi in 198 milijonov din izdatkov. Že zdaj, sredi leta, nam je ta »skupna vreča« pokazala dno: sredstva soc. zavarovanja nesorazmerno hitreje narašča- Turistični predstavniki iz Anglije na Otočcu V nedeljo, 16. septembra, je hotel grad Otočec obiskala skupina 12 predstavnikov potovalnih agencij iz Anglije. Tuje goste je spremljal kot predstavnik Turistične zveze Slovenije dr. Gore, na Otočcu pa so jih sprejeli naši domači turistični predstavniki. Tuji gostje so si ogledali grad, prevzeli reklamni material in se zanimali za penzionske cene. Vse kaže, da bodo za prihodnje leto sklenili več aranžmajev, ker so bili nad gostoljubnim sprejemom, ureditvijo gradu, postrežbo in okoljem nadvse navdušeni. jo, kot pa se dvigajo naše materialne zmogljivosti in kvaliteta zdravstvenih u-slug. Številke so dostikrat neusmiljene. Razgalijo nam dejstva, ki bi jih sicer ne spoznali tako hitro. Se leta 1959 smo v našem okraju izdali za soc. zavarovanje 2 milijardi in 103 milijone, letošnji načrt pa predvideva že milijardo in 600 milijonov več! Samo izdatki za zdravstveno varstvo so narasli v tem času skoraj za 1 milijardo; za pokojnine izplačamo zdaj na leto že 834 milijonov (prej: 450 milijonov), številke že izplačanih pokojnin za prvih 7 mesecev pa kažejo, da bomo tu izdali še več. Hitro naraščajo tudi izdatki invalidskega za- (Nadaljevanje na 5. strani) Okorna rudarska roka težko vodi svinčnik, toda vuiju in prizadevnost nadomeščata vse drugo. Od 344 ljudi, kolikor jih je bilo v krmeljskem rudniku ob preusmeritvi, jih je 15 odstotkov odšlo na svojo željo v druge kolektive, ki so jih z razumevanjem sprejeli. Dvajsetorica, med njimi največ žena in invalidov, se priučuje v žcbljarskem obratu, 14 jih je našlo poklic v obratu Lisce, 196 jih dela ali se še priučuje v obratu Metalne, preostalih 60 pa dela v opekarni ali v rudniku, vendar je tudi tem že zagotovljeno novo delo v Krmelju, nekaj pa bo upokojenih. Družba je vsem oskrbela nov poklic in novo zaposlitev. Na sliki: rudarji v Domu Svobode pri teoretični prekvalifikaciji Večji izvoz tudi z boljšo notranjo organizacijo Upravni odbor gospodarske zbornice za okraj Novo mesto je na seji 14. septembra razpravljal o ugotovitvah treh posvetov, ki jih je pred nedavnim sklicala zbornica glede izvoza. Najuspešnejši je bil brez dvoma posvet s podjetji industrijske skupine, ki že izvažajo, ker so se vabljena podjetja v celoti odzvala vabilu. Mnogo težave, na videz nepremostljive, ki so jih na tem posvetu opisali, o bile že v kratkem razdobju po njem odpravljene. Ko so se zbrali predstavniki kmetijskih organizacij na razpravo o izvozu,1 so ugotovili, da je izvoz v kmetijstvu nenačrten, da ni razen za hmelj, katerega izvažamo neposredno, točne evidence, koliko smo izvozili, da je v kmetijstvu za izvoz premalo zanimanja, čeprav so možnosti neomejene, in da je premalo resnosti pri uresničevanju investicij, ki bi lahko izvoz zlasti v živinoreji znatno povečale (tisoč dograjenih stojišč je praznih!). Najslabše je uspel posvet s predstavniki manjših organizacij, ki še ne izvažajo, ker so se od 15 vabljenih vabilu odzvale samo trt. V razmišljanjih, kako povečati izvoz iz našega področja, so na vseh posvetih najpogosteje prihajali na dan izgovori o pomanjkanju obratnih sredstev, reprodukcijskega materiala, o potrebah po rekonstrukcijah in dodatnih investicijah, o previsoko postavljenih planih ln podobnem. Takšne in podobne izgovore so uporabljali domala vsi predstavniki iz gospodarstva. Podrobnejši pregled proizvodnje -v naših obratih pa bi brez dvoma dokazal, da Imamo v izkoriščanju zmogljivosti proizvodnih naprav še precejšnje notranje rezerve. Videti je, da skušajo marsikje subjektivne vzroke težav prikrivati z izgovori, ki smo jih molo prej našteli. Notranja organizacija dela je v večini obratov še dokaj primitivna, prav tu pa bo treba brez odlašanja pričeti bitko za plan in za izvoz. Dokaz za pravilnost takšne trditve je dejstvo, da smo v prvem četrtletju bili pri izpolnjevanju plana med najboljšimi okraji v republiki, pozneje pa smo začeli vse bolj zaostajati. Iz-gevor o zaostajanju investicij, ki naj bi bile vzrok za zaostajanje proizvodnje, torej ne more držati. Pri izpolnjevanju planov in izvoznih nalog bo treba marsikje načeti tudi vprašanje osebne odgovornosti vodstvenega kadra, in če ne bo šlo drugače, odločno uresničevati rotacijo tudi v gospodarstvu. Zbornica bo fe naprej skrbno proučevala p-oizvodne probleme v gospodarstvu in k temu pritegnila Zavod za vzgojo kadrov in produktivnosti dela. Težave s prikrivanjem ne bomo odpravili, prav tako pa ne bomo rešili slabih podjetij z združevanjem, so ugotovili na seji, ko so razpravljali o združevanju Beti, Belokranjke )n Pletilstva-Dobova. Rešitev Je samo v proizvodnji za tržišče, v dobri organizaciji dela in ne zgolj v združitvi, zato je treba tem trem podjetjem v novi organizacijski obliki nu-. diti predvsem pomoč te vrste. Kopičenje nalog v posameznih gospodarskih panogah opozarja na tO, da je usmerjanje proizvodnje v izvoz mnogo več kot samo kampanjska naloga ali pa (nadaljevanje na 3. str.) VREME OD 20. DO 30. SEPTEMBRA Do 26. septembra nestalno s pogostnimi padavinami, Id bodo močne zlasti okrog 26. septembra. Potem bo lepo in zelo hladno, pozneje spet postopoma topleje. Dr. V. M. KROMPIRJA BO DOVOLJ! Po oceni strokovnjakov kmetijskih organizacij bomo letos pridelali dovolj krompirja, čeprav so nekateri že napovedovali sušno krompirjevo leto. Dejstva, da so se 8 prvimi pošiljkami na trgu pojavile tudi izredno visoke cene, so sicer dala slutiti, da je povpraševanje po osnovnem živilu izredno veliko, odveč pa so bile govorice, da so cene že prvi znak pomanjkanja krompirja. Tako tržno razpoloženje so namreč hitro izkoristili nekateri špekulanti in prve količine krompirja prodali celo po 35 do 40 dinarjev kilo, kar ne more biti v skladu s proizvodnimi stroški pridelovalca in ne v obsegu tržnih zakonov. Da bi preprečile špekulacije in črno prekupčevanje s krompirjem, so se kmetijske organizacije dogovorile o enotnem nastopu na tržišču in določile približne odkupne cene za posamezne sorte krompirja. Tako bo odkupna cena za dobro kvaliteto »merkurja« okrog 20 dinarjev, zgodnje sorte (kot »cvet-nik«) pa bodo kmetijske organizacije odkupovale po 26 do 30 dinarjev kg. Taka odkupna cena je povsem na mestu, zlasti če upoštevamo, da ustreza kvaliteti ln proizvodnim stroškom. Vsaka kmetijska organizacija bo krompir odkupovala na svojem področju, in sicer od pogodbenikov in zasebnih pridelovalcev. Pričakujejo, da bo tržnih viškov dovolj v jesenskem in spomladanskem obdobju, saj imamo nekaj izrazitih krompirjevih področij, predvsem na območju K/. Trebnje, ki je obenem glavni pridelovalec krompirja v okraju. Iv Z Novo mesto in KZ Črnomelj že zagotavljata, da bo prva odkupila okrog 400 ton, druga pa približno 350 ton krompirja, kar je spričo dejstva, da področji obeh - kmetijskih organizacij ne veljata za rodovitne krompirjeve predele in da je letošnji pridelek zaradi objektivnih vzrokov v splošnem slabši kot druga leta, še eno ri-trdjlo več. da se ni treba bati za zadostno preskrbo trga s krompirjem. Dober odkup in seveda tudi zadovoljivo preskrbo trga pa lahko pričakujemo le tedaj, Če se bodo kmetijske organizacije na to vestno pripravile. Predvsem bi morale v ta namen usposobiti strokovnjake, ker ne gre za nič manj odgovorno akcijo, kot so n. pr, kooperacija, setev in podobno. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Pred javno razpravo o novi ustavi Danes se bomo dotaknili tistega dela osnutka nove ustave, ki govori o pravicah človeka na delovnem mestu. S tem hkrati zaključujemo objavljanje izvlečkov iz izjav vodilnih tovarišev. V prihodnji številki bomo namreč začeli objavljati izvlečke iz avtentičnega teksta osnutka nove ustave, ki je predmet razprave na sedanjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine. Pravice državljanov so deklarirane tudi v ustavah buržoaznodjemokratičnih držav. Toda, te pravice so takšne, da ima v tem redu, kot je dejal tovariš Kardelj v intervjuju »Borbi«, vsak proste roke, da izkorišča drugega, in ima vsak dolžnost, da se za okranitev takšne »svobode« podreja izkoriščanju, č(; ni tako »srečen«, da je san-, izkoriščevalec. Pri nas pa bo ustava — da uporabimo Titove besede — drugačna od klasičnih ustav, kajti njen poglavitni elemet Je človek — proizvajalec, kmet, delavec ali drug državljan. Osnutek nove u-slave ne izhaja iz opisa države In vrhovnih institucij, ampak od človeka proizvajalca. »Tako postanejo pravica do dela,« je rekel tovariš Kardelj, »svoboda dela, pravica do razdelitve družbenega produkta skladno z delom, do enakopravnega sodelovanja v upravljanju proizvodnje in razdelitve, v gospodarskih planih itd. ne samo sestavni del osebnih in demokratičnih pravic slehernega človeka, ampak postanejo tudi osnovni cilj obstoja celotnega državnega in družbenega mehanizma. »Prav to pa je tisto, po čemer se naša ustava razlikuje cd drugih ustav, bodisi klasičnih ustav buržoazno-de-mokratlčnih držav ali pa u-stav socialističnih držav, ki Se močno poudarjajo absolutno vlogo države, pa čeprav »višjega Upa socialistične države«. Toda naša ustava se razlikuje od drugih ustav ne zato, ker je drugače napisana, ampak zato, ker je naprednejša naša družbena praksa, katere izraz je ustava. Primerjava naše ustave in ustave kake buržoazne države pokaže, da ustava države buržoazne demokracije močno poudarja nedotakljivost, svobodo zasebne lastnine nad proizvodnimi sredstvi. To je »vrh« tako ime- novane svobode in demokracije. Naša ustava poudarja družbena sredstva, torej podružbljena sredstva za proizvodnjo, kot nedotakljiv pogoj za svobodno delo človeka in njegovo pravico do razdelitve družbenega proizvoda po načelu: vsakomur po njegovem delu. V prvem primeru uživa stvarne pravice le peščica lastnikov proizvodnih sredstev, medtem ko so za večino v ustavi deklajrirane pravice zgolj formalne, ker nimajo ekonomske osnove, da bi se jih večina ljudi tudi dejansko lahko posluževala. Kako se pri nas uresničujejo pravice človeka? To človeku proizvajalcu omogoča ustava, ki zagotavlja svobodno vključevanje v delo po svojih sposobnostih in nagnjenjih, s čimer si avtomatično pridobi pravico do u-pravljanja družbenih sredl-stev in pravico do sodelovanja v razdelitvi po delu. Tovariš Kardelj je o tem dejal, da drugih možnosti za socialistično razdelitev družbenega produkta in drugačnih kriterijev v tej razdelitvi ne more biti. Vsak odmik od teh načel bi pomenil kršitev socialističnih ekonomskih in družbenih odnosov. Ker tolikokrat uporabljamo pojem proizvajalca, je treba razčistiti, kdo je proizvajalec." Pojem delavskega razreda dobiva s spremembami v socialni strukturi prebivalstva v Jugpslaviji novo vsebino. Povezovanje socialnih služb, zdravstva, pro-svete in javnih služb s proizvodnjo spreminja vse te službe v podaljševanje proizvodnega procesa. Zato, kadar govorimo o pravicah človeka proizvajalca, nimamo v mislih samo proizvajalca, ki dela neposredno v proizvodnji, ampak tudi vse tiste, ki z opravljanjem koristnih družbenih funkcij omogočajo uspešno proizvodnjo. To je tudi razlog, zakaj bomo spremenili sestavo zbo- rov proizvajalcev, člane le-teh ne bodo vodili samo kolektivi v proizvodnji oziroma gospodarstvu, ampak tudi kolektivi v zdravstvu, prosveti, upravi in drugih ustanova]. Ustava pa, razumljivo, ne bo govorila samo o pravi cah, kajti človek nima same pravic, ampak ima tudi dolžnosti do družbe. Stvarni de mokratizem se mora izraža ti tako v težnji človeka pr svobodi kakor tudi po nje govem čutu odgovornosti dr drugega človeka, do napred ka vse skupnosti. ■ Letošnji mednarodni vinski sejem v LJubljani Je obiskalo 84.240 ljudi. V tem času so sklenili tudt za poldrugo milijardo dinarjev kupć.j. — Prihodnji vinski sejem bo v Ljub ijani od 31. avgusta do t. septembra 1963. Tik pred zaključkom konference premerov Britanske skupnosti narodov [Commonvvealtha), ki je trajala dober .eden v Londonu, je postalo očitno, da se britanskemu premieru Macmillanu ni posrečilo dobiti njihove soglasne podpore za načrt Britanije, da bi se pridružila Evropski gospodarski skupnosti ali, krajše povedano, Skupnemu Irgu. Ko je slišal mnenja vseh delegatov na konferenci je premier Macmillan predzadnji dan konference napel vse jile, da bi prepričal delegate, da je v skrajni posledici bolje celo za Članice Commonvvealtha, Če Velika Britanija postane članica Skupnega trga. Pri tem je popustil v dveh točkah: obljubil je delegatom, da bo minister lleath, ki se pogaja v Bruslju z zastopniki Skupnega trga o pristopu Velike Britanije, ponovno načel nekatera vprašanja, o katerih so se bili že sporazumeli, in da bo pustil odprto vprašanje sklicanja ponovne konference premierov Commonvvealtha tik pred pristopom Velike Britanije. Toda vse kaže, da tudi to ni zadostovalo, zakaj nasprotja so pregloboka in Interesi Commonvvealtha so resnično ogroženi. Države Britanske skupnosti narodov so se kratko malo »uprle« Britaniji. Precep je jasen: »veliki« Macmil-lanov načrt določa vključitev Britanije v Skupni trg. Britanski premier izjavlja, da sodobno gospodarstvo ne more več uspevati v okviru meja ene same države v času, ko se gospodarska moč pomika na cele kontinente. Zato se mora Britanija pridružiti taki kontinentalni gospodarski enoti in jo tako okrepiti, da bi bila kos ZDA in ZSSR. Države Commonvvealtha pa se bojijo, da bi ta skupnost razpadla, ker bi bile izključene z britanskega tržišča, še bolj neposredno pa se bojijo — in to upravičeno zaradi visokih carin — hudih gospodarskih posledic za lastno gospodarstvo in trgovino. Te države posebej nasprotujejo pogojem, ki se jih je Britaniji doslej posrečilo dobiti za njen pristop k Skupnemu trgu. Britanska vlada je še vedno odločena, da bo vztrajala na sedanjem tiru, čeprav ni nobenega dvoma, da bo odpor držav Commonvvealtha do njene politike okrepil tudi opozicijo v sami Britaniji. ... Ponovna zaostritev med Kubo in ZDA, kakor tudi ves splet odnosov med obema državama. Je nesrečna zadeva. Nesrečna predvsem zato, ker je tak - položaj popolnoma nepotreben in vse, razen napada, da bi diskreditirale Kubo v očeh latinskoameriških držav in javnega mnenja v teh državah. VVa-shington je tudi dal pobudo za sklicanje konference predstavnikov ameriških držav, članic Organizacije ameriških državi na kateri bi sprejeli ukrepe za gospodarske in nove politične sankcije proti Kubi. Skratka, v VVashingtonu so očitno prišli do prepričanja, da bi neposredni napad na Kubo povzročil ZDA dosti več škode kot koristi. Zakaj kljub pošiljkam sovjetskega orožja na Kubo, ta otok ne more resno ogrožati varnosti ZDA. Tega se menda zavedajo celo tisti, ki ščuvajo javno mnenje v ZDA na neposredno intervencijo. Commonivealth in skupni trg sta zanj pravzaprav krivi obe strani. Da je krivda na strani ZDA večja, ne spremeni tega dejstva. Po najnovejših pošiljkah sovjetskega orožja na Kubo se je temperatura v ZDA seveda močno dvignila. Razni senatorji, poslanci predstavniškega doma, komentatorji in vsi, ki si nekaj obetajo od delnih volitev letos jeseni, so povzdignili svoj glas in zahtevali celo, da ZDA naredijo red na Kubi, če je treba tudi z neposredno intervencijo. Kennedvjeva vlada je bolj previdna. Ni še pozabila politične škode, ki so jo utrpele ZDA zaradi izjalovljenega napada Castrovih nasprotnikov z Zalivu prašičev. Zato je iz nedavnih Kennedv-jevili izjav razvidno, da se ZDA, vsaj za zdaj, odpovedujejo neposredni intervenciji na Kubi, da pa bodo storile Zato tudi pošiljk sovjetskega orožja na Kubo ni mogoče drugače gledati kot na potezo v hladni vojni med obema blokoma. Sam sovjetski premier Hruščov je izjavil, da ZSSR ni treba ustanavljati raketnega oporišča na Kubi, ker rakete v Sovjetski zvezi popolnoma zadostujejo. Da pa je Castrov režim dovolj močan, da lahko odbije napad najemnikov, je že dokazal. Čelnega napada ZDA pa tako in tako ne bi mogel odbiti, če bi na otoku nakopičil še toliko sovjetskega ali kitajskega ali kakršnegakoli orožja. Skoda da je Kuba postala dejansko kmet na šahovnici politike velesil. Skoda, ker zaradi tega trpi kubansko ljudstvo pomanjkanje, saj je očitno, da so tudi tukaj topovi dobili prednost pred maslom. Število nočitev na Otočcu iz meseca v mesec višie |Z»UZW1HST1IH| I_ - Lepo urejene nočitvene prostore v hotelu Grad Otočec uporabljajo gosti letos mnogo bolj kot lani, na ta račun pa je bilo opravljenih letos veliko več nočitev. Oglejmo si nekaj primerjav posebej za hotelske prostore v gradu in posebej za one v motelih. V avgustu letos je bilo v hotelu 129 odst. več tujih nočitev kot lani, vse mesece v letu pa povprečno 100 odst. več tujih nočitev kot v lanskem letu V motelu je slika še boljša. V prvem polletju je bilo v njem 112 odst več nočitev kot lani, v juliju pa kar 319 odst. več tujih nočitev kot v juliju lani. Motelski. piostori so bili lani do konca avgusta izkoriščeni ■ • r povprečno 46-odstotno, letos pa so, kljub temu da je v njih enkrat več ležišč, izkoriščeni 52-odstotno. Vzporedno s tem se je letos precej povečal tudi promet. V juniju lani so iztržili 6 milijonov din, letos 9 milijonov 600 tisoč; v juliju lani 7 milijonov 400 tisoč, letos 9 milijonov; avgustu lani 7 milijonov 700 tisoč, letos 10 milijonov 900 tisoč din. ■ Razen industrijskih podjetij »Marmor- iz Hotavelj in -Nlko« 2eleznikov je v Škofjeloški občini preseglo izvozni plan tudi podjetje »Sešir« v Sokzi-i Loki. Podjetje v glavnem izvaža v države s konvertibilno valuto. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Včeraj se je v Beogradu začelo zasedanje Zvezne ljudske skupščine, ki mu prisostvujejo tudi člani Zveznega odbora SZDLJ. S tem se hkrati začenja javna razprava o osnutku nove jugoslovanske ustave. Zanimanje zanj je zelo veliko, saj gre za pomemben družbeni akt, ki bo sankcioniral doseženo stopnjo družbenega razvoja — graditve socializma * in odpri nove perspektive za nadaljnji napredek. Čedalje širša področja aktivnosti delovnih ljudi postajajo osvobojena vpletanja države. Človek se otresa tisočletne odtujenosti samemu sebi — postaja središče in cilj vsega. Zdaj šele se začenja prava zgodovina človeške družbe, zgodovina človeka. Vsa korist novih odnosov, nove, višje stopnje proizvajalnih sil, je namenjena človeku. Nova listava ne postavlja v ospredje države kot absolutnega, edino zveličavnega, nikoli pogrešljivega razsodnika, kot organizacijo nasilja — pa najsi bo v korist manjšine ali večine — ampak svobodnega človeka — proizvajalca. Odpirajo se nove, svetle perspektive družbe, v kateri ljudje ne upravljajo več i ljudmi, ampak čedalje bolj le s stvarmi. £ V Beogradu so v nedeljo zaključili VII. evropsko prvenstvo v atletiki, ki Je dobilo popularno ime PEA. Zaključnim slovesnostim Je prisostvoval tudi pokrovitelj tovariš Tito. Predstavniki športnih ekip skoraj iz vseh evropskih držav so za svojimi nacionalnimi zastavami korakali mimo tribune. Več kot 40.000 gledalcev Je navdušeno pozdravljalo najboljše atlete Evrope. — Pomen PEA Je najbolje ocenil tovariš Tito, ki Je ob otvoritvi dejal, da so taka športna tekmovanja pomembna ne le ca medsebojno spoznavanje spretnosti bi uspehov na športnem torišču, marveč tudi za medsebojno spoznavanje narodov za okrepitev čim večjega zaupanja med ljudmi, med raznimi narodi sveta. % Predsednik Izvršnega sveta Slovenije Viktor AvbelJ Je v intervjuju za »Borbo« med drugim rekel, da je na uspešen razvoj proizvodnje v zadnjih mesecih vplivala mobilizacija subjektivnih sil. Naše gospodarstvo je prešlo preko začasnih težav in se zopet približuje tako uspešnemu razvoju, kot ga je dosegalo v bližnji preteklosti. Toda to ne pomeni, da smo c doseženo ravnijo proizvodnje že povsem zadovoljni. Potrebni bodo še znatni napori, da se bomo še bolj približali našim planskim predvidevanjem. ZAČELA SE JE RAZPRAVA 0 NOVI USTAVI 0 Ob dnevu turizma na zagrebškem vele-sejmu je zvezni sekretar za trgovino in turizem dr. Marijan Brecelj ocenil turistično gospodarstvo kot eno najpomembnejših panog. Za njen nadaljnji še uspešnejši razvoj imamo velike možnosti, ki pa jih bo treba bolje in hitreje izrabljati. Turizem bo treba pospeševati tudi i zgraditvijo hotelov in prometnih zvez, zlasti pa z učinkovitejšo turistično propagando. Investirati moramo še večja sredstva za zboljšanje propagande v tujih deželah, da bi bile turistične agencije in posamezniki še bolje kakor doslej poučeni o turističnih možnostih v naši državi. Samo letos bomo investirali 24 milijard din, do konca petletnega plana pa bomo namenili ta napredek turizma 170 milijard din. 4 Našo državo je obiskal italijanski minister za zunanjo trgovino Luigi Preti, ki ga je sprejel tudi' tovariš Tito. Ob odhodu iz Beograda je minister Preti med drugim izjavil, da so odnosi med obema državama prisrčni in da so usmerjeni na vsa področja. — Jugoslovanski proizva- jalci in izvozniki na letošnjem dunajskem vele-sejmu so sklenili kupčije v vrednosti 900.000 šilingov. Avstrija se močno zanima zlasti za naše kmetijske stroje, ki po kakovosti in cenah konkurirajo z že tradicionalnimi zahodnoevropskimi tvrdkami. 0 Letošnji odsek avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti od Paračina do Osipaonice bodo izročili prometu najkasneje do 10. novembra, se pravi 19 dni pred rokom. Avtomobilsko cesto, dolgo okrog 1000 km, bodo dokončali prihodnje leto z zgraditvijo zadnjega, 58 km dolgega odseka Osipaonice—Beograd. 0 Sovjetski kozmonavt major German Ste-panovič Titov je med obiskom v Sloveniji obiskal LJubljano, Velenje, Gorenjsko in Bovec. Vsepovsod so ga ljudje prisrčno pozdravljali bi se zgrinjali okrog njega, da bi. povedal kaj o potovanju z vesoljsko ladjo. Nekomu je dejal, da je iz perspektive, iz katere je videl Zemljo, občutil, da je za Ljudi pač preveliko razkošje, da bi se na tej Zemlji bojevali med seboj. To Zemljo je treba olepšati z delom in razumom, kajti sicer se bo lahko zgodilo, da bodo prišli na naš planet (to je bila najbrž njegova šala, a katero pa je potrdil resnico!), nezemljani in se bridko razočarali nad našim nerazumom. 0 Prejšnji teden je prispel v Slovenijo tradicionalni »Vlak bratstva in enotnosti«. Goste bi Srbije, U so med vojno budili toplo zavetje pregnanim slovenskim družinam, so vsepovsod — na Gorenjskem, v Trbovljah, t Celju bi okolici — priredili prisrčen sprejem. Gostitelji M dragim gostom priredili izlete, tovariška srečanja in kulturne prireditve. Ob slovesu so gostje povabili gostitelje, da s podobnim vlakom kmalu spet prispejo v Srbijo, kjer Jih bodo sprejeli enako bratsko bi gostoljubno kakor med vojno. ■ Na sedežu OZN v Ne« Yor-ku se je začelo XVII. zasedanje Generalne skupščine OZN. Letošnjega zasedanja se bo udeleževalo 108 delegacij, dvakrat več kot pred šestnajstimi leti, ko je bilo prvo zasedanje najvišjega telesa OZN. Napovedujejo, da bo imel končni dnevni red nad sto točk. # Spet so se pomnožili glasovi, da bo premier Hruščov odpotoval v Ne« Vork na zasedanje Generalne skupščine OZN. Ob tej priložnosti naj bi se sestal s predsednikom ZDA Kenned.vjem. # V ZDA so objavili Imena devetih pilotov, ki bodo odslej pripadali skupini kozmonavtov. Vsi so mlajši kos U let. Zdaj imajo ZDA skupno U kouno-navtov. 0 Kakor piše -Mlada Afrika«, je generalštab alžirske armade popolnoma soglasen s tem, da se zmanjša število vojakov v alžirski armadi na 3« tisoč mož. # V zahodni Evropi se na leto ubije povprečno kakih l( tisoč oseb v avtomobilskih nesrečah, medtem ko se Jih poldrag milijon poškoduje. A Francoska policija je sporočila, da so aretirali glavnega organizatorja nedavnega neuspelega atentata na predsednika de Gaulla, bivšega polkovnika Heniija Nlauxa. Aretirani kolovodja OAS se Je ponoči o-besU v pariških zaporih. 0> Ob obletnici tragične smrti bivšega generalnega sekretarja OZN Daga liammarskjiilda so na sedežu OZN odkrili spominsko ploAčo. ■ »vedska socialnodemokrat-ska stranka Je prepričljivo zmagala na nedeljskih volitvah za občinske in pokrajinske svete ln prvič po letu liti dobila več glasov kakor ostale Štiri politične stranke skupaj. 0 Potniki, Id prihajajo Iz Španije, pripovedujejo o novem vata stavk, U Je preplavil deželo. Po dvomesečni stavki a-s turskih rudarjev so začeli zdaj stavkati te drugi industrijski ln kmečki delavci v raznih delu Španije. No sejmišču spet višja cena Ker je v ponedeljek dopoldne močno deževalo, je bil promet na novomeškem sejmišču slabši kot običajno. Od 375 naprodaj pripeljanih prašičev je bilo 345 prodanih. Ker ni bilo izbire, so kmetje postavili višjo ceno. Tokrat so prodajali pujske po 4.800 d« 7.500 dni. Ali ni 16 obratov preveč? Gostinstvo v novomeški občini mora dobiti pomembnejše mesto v turistični dejavnosti našega področja — V samem mestu: preveč razdrobljenih obratov z le navidezno konkurenco Tokrat je na vrsti gostinstvo Novega mesta in bližnje okolice. Pokramljali bi radi o tej pomembni gospodarski panogi, ki je zelo tesno povezana s turizmom. Kolikšnega pomena je za naše področje turizem, je znano, turizem pa Je, ker privabi inozemske goste, hkrati tudi najcenejši izvoz. Zlasti na prehodnem turističnem področju, kakršno je naše, so gostinske zmogljivosti nujno dopolnilo turističnih objektov. Tu se gost ustavi za uro ali dve, na krajših izletih morda tudi prenoči in pusti zaslužek. Gostinstvo je tudi sicer pomembna panoga v komuni: poleg trgovine vsrka največji del narodnega dohodka, ki ga ustvarjajo prebivalci. Turistični bazen ob Krki je zaživel z avtomooilsko cesto, ki ga je kot sodobna prometna žila povezala z ostalim svetom. Dosedanje investicije v osrednje turistične objekte ob Krki in tiste, ki so šele v načrtu, narekujejo resno razmiš lji..n v Novem mestu razpolagajo s 70 ležišči (precejšen del Je zaseden s stalnimi gosti) in s l«76 sedeži v lokalih ter 235 sedeži v vrtovih. Osnovni problem v domala vseh gostiščih so premajhna zmogljivost kuhinj ln skladiščnih prostorov. Prej našteta ležišča ln sedi-Sca so razdeljena med 5 gostinskih podjetij družbenega sektorja, t gostis-ei na pravila in 9 gostiln zasebnega sektorja. Da so obrati slabo opremljeni, dokazuje nizka vrednost osnovnih sredstev ln inventarja - 77 milijonov Je vreden ves, kar ga je v družbenem sektorju, kar 90 odst. pa ga Je v lasti 2 podjetij. V zasebnem sektorju je slika se mnogo slabša. Ustvarjeni promet ne nudi mnogo boljše slike (podatki so za 9 mesecev lanskega leta). 5 gostinskih podjetij' in 2 gostišči na pravila v Novem mestu je lani ustvarilo 183 milijonov din prometa ir. odvedlo U milijonov 300 tisoč din na sklade. Osebni dohodki predstavljajo od 6,1 do 13,8 odst. ustvarjenega prometa ln se gibljejo v povprečju po posameznih obratih od 16.545 do 27.432 dir. na mesec. Razdrobljenost sorazmerno majhnih zmogljivosti na tolikšno število pod>etlj ln obratov, ozka grla v kuhinjah in skladiščih, r.izka vrednost osnovnih sredstev, zelo različen odnos med osebnimi dohodki ln prometom (storilnost) ter r.lzki skladi opozarjajo na to. da je perspektiva novomeškega gostinstva samo v močnih obratih, ki bodo morali nastati 7 združevanjem. Zasebni sektor dopolnilo? Zakon o gostinskih podjetjih ln gostiščih poudarja, r.aj bo zasebni sektor gostinstva samo dopolnilo družbenega tam, kjer je to potrebno. Kako je s tem v Novem mestu? Imamo 8 zasebnih gostišč. Oprema v njih Je najslabša, ponekod že po 80 let stara. Ta gostišča poslujejo brez posebne evidence in najbrž jim prav to omogoča sorazmerno bolj« položaj v primer- javi z družbenim sektorjem. Zakaj lahko točimo v teh gostiščih vino ceneje kot v družbenem sektorju? Pri enaki nabavni ceni vina Ima zasebnik enako trošarino, enako ceno prevoza ir. enak kalo. Prometni davek Je zanj z ozlrom na prodajno ceno enak kot za družbeno gostišče, le režija je brez dvoma nekoliko nižja (v zasebnem gostišču Je gospodar za vse posle, le natakarico Ima za točenje), vendar ne toliko nižja, da bi lahko bilo vino za toliko cenejše. Oglejmo si še zanimiv podatek, ki ga dobimo, če primerjamo dajatve, ki Jih je odvedel družbeni sektor, ir. one, ki Jih Je odvedel zasebni do konca septembra lani. Družbeni sektor in gostišča na pravila so pri prometu 185 milijonov dir. odvedli nekaj manj kot 15 milijonov din družbi (prometni davek, prispevek iz dohodka, stanov, prispevek, dop. prispevek soc. zavarovanju), zasebni sektor pa je pri prometu nekaj manj kot 20 miujor.ov odvedel kar preko 4 milijone dajatev. V prvem primeru predstavljajo dajatve okoli 8,1 odstotka pTometa, v drugem pa kar 20 odstotkov. Vprašamo se: kako more zasebni gostilničar pri tem točiti pijače ceneje? Mar ni utaja prometa ocivldna, mar ne opozarja to, da zasebni gostilničarji od precejšnjih količin vina ne plačajo ne trošarine ne prometnega davka? Odveč je načenjati tudi problem sanitarij, ki Je v večini zasebnih gostišč se vedno pereč. V teb dejstvih moramo lskaU vzroke za ugodnejši položaj zasebnega sektorja, hkrati pa bomo ugotovili, da zasebni sektor v taksnem stanju ni niti najmanj dopolnilo družbenega, ampak vse prej kot to. Pri vsem tem pa so nam nekatera zasebna gostišča v Novem mestu, tako urejena, kot so, v pravcato sramoto. Kje je rešitev? Prav gotovo je edina rešitev novomeškega gostinstva v združevanju. V prvi razvojni stopnji je ostalo na križpotju, morda malce v strahu pred bolečo odločitvijo, kakršno nujno terja razvoj. Zasebna gostišča in gostišča na pravila v Novem mestu je treba ukiniti in jih pripojiti k reorganiziranim podjetjem družbenega sektorja, ki naj nastanejo z združevanjem. Koliko takšnih podjetij naj bi bilo, je stvar razprave, prav gotovo pa ne več kot tri. Zmogljivosti naj bodo približno enako razdeljene, prav tako obrati. Posamezni obrati naj bodo ekonomske enote, ki bodo živele od ustvarjenega prometa. S tem bomo povečali boj za storilnost in odpravili neenake osnove pri nagrajevanju, hkrati pa zagotovili močnejšo materialno osnovo sorazmerno šibko razvitemu delavskemu samoupravljanju v gostinstvu. Močnejši skladi bodo zagotovili hitrejša investicijska vlaganja, saj je trenutno samozadovoljstvo — v posameznih obratih družbenega sektorja ga je čutiti — lahko močno škodljivo. Ekonomski zakoni bodo nato pričeli delovati tudi v novomeškem gostinstvu in bodo nadomestili navidezno konkurenco, ki jo sedaj zaman iščemo kljub tolikemu številu samostojnih podjetij. Največ pa bo brez dvoma vredno to, da bomo na ta način zagotovili dopolnjevanje gostinstva in turizma v Novem mestu in bližnji okolici in hkrati pospešili razvoj turizma, ki ima močne osnove v že zgrajenih objektih v komuni. Doslej so morali vozniki motornih vozil, ki so prišli v Krmelj, jemati gorivo v Trebnjem ali v Sevnici, kjer sta bili najbližji bencinski črpalki. Odslej imajo bencinsko črpalko tudi v Krmelju. V Krmelju in okolici Je zdaj že veliko motornih vozil, ki se največ napajajo v krmeljski črpalki Železniške proge bo treba preurediti železniško transportno podjetje Njvo mesto ugotavlja že dlje časa, da promet, bodisi v prevozih potnikov bodisi blaga, iz leta v leto upada. Počasi ga Izpodriva prevoz po cestah, ker je hitrejši, pa tudi cenejši Temu bi se dalo odpomoči s preureditvijo železniških prog na našem območju, ki so že močno zastarele, saj so grajene za pre- Večji izvoz tudi z boljšo notranjo organizacijo (nadaljevanje s 1 str.) triotična dolžnost. To bomo zmogli z daljnoročnim, programskim usmerjanjem, ki bo vsebovalo tehnični, komercialni, finančni in ekonomski študij Izvoza ter konjunkturno službo, ki nas bo pjravckl sno opozarjala, kaj prodajal in kje prodajati. Ne smemo zameta vat i velikih možnosti, ki jih imamo za izvoz živine ln kmetijskih pridelkov, ker za izvoz te vrste ne potrebujemo reprodukcijskega materiala iz uvoza. Naša zunanja trgovina je bila doslej vse preveč usmerjena na prodajo velikih serij, pri nas pa imamo možnost prodajati v inozemstvu manjše serije izdelkov, zlasti v lesno predelovalni industriji. Nezanimanje izvoznikov za manjša podjetja (i nerazumljivo, zbornica pa bo skušala to vrzel izpolniti s poslovnim povezovanjem takSnih podjetij ali kc. operacijsko proizvodnjo zt» izvoz. Ker zahteva konjunktura na zunanjem tržišču hitro prilagajanje izvoza potrebam, bo bolje, če bo plan izvoza v okraju za prihodnje leto obsegal skupno devizno obvezo celotnega gospodarstva, to oi pa potem, upoštevaje možnosti, delili na podjetja. Zbornica bo priredila več seminarjev o izvozu, na katerih bodo z zadevo problematiko seznanili zlasti precY>tavnike manjših pod-jitij, ker jim ni znana. PROIZVAJALCI: prihajajte na redne zdravniške preglede - obvarovali se boste poklicnih bolezni! »i: .iftu/naus«, ah -t/ir.Km majhen osni pritisk. To onemogoča uporabo hitrejših vlakov in težjih vagonov, prav to pa bi lahko železniške prevoze pocenilo. Vse kaže, da bo treba proge iz dosedanjega 14 in pol tonskega osnega pritiska preurediti na 18 do 20-tonski osni pritisk. Problem zase pa so tudi že močno Izrabljeni potniški in tovorni vagoni ter lokomotive, saj so mnogi že za dvakrat preživeli običajno življenjsko dobo. Investicije, s katerimi bi stanje popravili, bi zahtevale težke milijarde, teh pa 2TP Novo mesto ne premore. Potniški promet bodo skušali izboljšati z motornimi vlaki. »Z VSEMI SILAMI V BOJ PROTI TUBERKULOZI!« Pod gornjim geslom se bo 23. septembra pričel letošnji teden boja proti tuberkulozi, ki bo trajal do 30. septembra. Po posebnem programu se bodo v vseh komunah zvrstila predavanja ter mnoge prireditve za odrasle, za člane delovnih kolektivov in za šolsko mladino, na katerih bodo zdravstveni delavci seznanjali prebivalce z zahrbtno boleznijo — tuberkulozo. Poseben poudarek v letošnjem tednu bo v opozarjanju, da Je tuberkuloza socialno - zdravstveni problem, katerega je treba reševati v komuni hkrati preko zdravstvene službe, v družini, v delovnih kolektivih in t šoli. Za nadaljnji razvoj kmetijstva in gozdarstva Zaključki V. sej« okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva o kmetijstvu in gozdarstvu v našem okraju Plenum okrajnega odbora SZDL je na svoji seji 25. avgusta 1962 na podlagi analize, ki jo je izdelala posebna komisija, ter na podlagi referata in zelo obširne razprave ugotovil naslednje: — V zadnjih nekaj letih smo dosegli na področju kmetijstva zadovoljive rezultate, še posebno v družbenem sektorju proizvodnje ln v kooperaciji, kljub temu pa so prav na področju kmetijstva ln gozdarstva še vedno velike neizkoriščene rezerve. Z ozirom na važno vlogo, ki jo imata kmetijstvo in gozdarstvo v celotnem našem gospodarstvu, v našem okraju pa še posebno, saj predstavlja bruto produkt v kmetijstvu preko 19 milijard di narjev, sodi plenum, da Je treba usmeriti vse pojitične ta oblastvene činitelje v komuni in okraju k hitrejšemu reševanju problemov na tem področju. • Občinski ljudski odbori morajo na podlagi dolgoročnih programov gospodarskega razvoja sprejeti za kmetijstvo še posebne ukrepe, s katerimi bodo omogočili hitrejši razvoj družbenega sektorja kmetijske proizvodnje, kooperacij-ske proizvodnje itd. ter povečali blagovno proizvodnjo v kmetijstvu in gozdarstvu, in sicer: — zagotoviti morajo dosledno izvajanje zakonov o izkoriščanju kmetijskih in gozdnih površin, ki sta bila sprejeta v preteklih letih; — z ozlrom na dosedanje izkušnje pri vlaganju investicij v kmetijstvo, morajo ljudski odbori in njihovi organi posvečati večjo pozornost kmetijskim investicijam. Za vse večje objekte je potrebno natančno proučiti lokacijo, rentabilnost naložbe, nakup zemljišča kot osnovo za lastno surovinsko bazo; vse to pa mora biti usmerjeno v večje specializirane obrate, pogojene za določena območja. Z vlaganjem investicij v gospodarske namene se morajo hkrati tudi vlagati sredstva v negospodarske dejavnosti: za stanovanja in za druge komunalne ureditve pri objektih. — V razpravi ln analizi Je bilo ugotovljeno, da nekateri ljudski odbori še vedno dajejo zemljo SLP v najem kmetom ali gospodarskim organizacijam, ki se ne bavljo s kmetijsko proizvodnjo. Vsa zemljišča SLP morajo ljudski odbori oddati kmetijskim organizacijam; — odloki o agrominimumu morajo biti sprejeti na podlagi realnih možnosti in pogojev: a) odloki naj zajemajo tista proizvodna področja, ki so sposobna za sodobno agrotehniko, b) odloki naj kmetovalce obvezujejo k izvajanju minimalnih agrotehničnih ukrepov za celotno obdelovalno površino, ne pa za posamezne kulture kot doslej, c) občinski ljudski odbori morajo hkrati s sprejemom odlokov zahtevati od kmetijske organizacije, ki bo orga nlzirala proizvodnjo, da se tehnično in kadrovsko usposobi; — ljudski odbori morajo hitreje reševati nekatere probleme v zvezi z razvojem družbenega sektorja kmetijske proizvodnje. Plenum ugotavlja, da je izvajanje arondacij, s katerimi bi družbena kmetijska posestva pridobila nove in izpopolnila dosedanje površine, potekalo vse prepočasi, zato j i potrebno, da svet za gospodarstvo pri OLO Imenuje več komlrfj za arondacijo, da bodo lahko hkrati delale v več kmunah; — ker so cene zemljišč v gradbenih okoliših nad ceno zemljišč za kmetijstvo, je nujno, da ObLO ta nesoglasja u-skladljo, —davčna politika je bila do sedaj preveč prepuščena sama sebi. Tudi ta mora bolj kot do sedaj spremljati izvajanje programov na področju kmetijstva ter prispevati k hitrejšemu pridobivanju no- vih površin za družbeni sektor in vplivati na hitrejši razvoj blagovne proizvodnje pri zasebnih proizvajalcih; — kmetijske organizacije razpolagajo v okraju le s 4 odstotki celokupnih obdelovalnih površin, zato plenum sodi, da morajo biti vsi zgoraj navedeni ukrepi osnova za hitrejše pridobivanje novih zemljiških površin od zasebnega proizvajalca; — na zemlji, s katero že razpolagajo kmetijske organizacije, je nujno odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ki so v veliki meri vzrok Izgub pri nekaterih obratih; zato je treba specializirati posamezne obrate v okviru objektivnih pogojev, zboljšati organizacijo dela ln povečati produktivnost dela. Na podlagi tega se bo znižala polna lastna cena posameznim pridelkom in proizvodom, kar je osnova za večje osebne prejemke kmetijskih delavcev. Zato morajo delovni kolektivi z vso pozornostjo pregledati dosedanjo organizacijo dela, ugotoviti slabosti ter Jih z vso resnostjo odpravljati. Da lit kolektivi to nalogo lahko izvršili, mora računovodsko-planski sektor dati organom upravljanja in vodstvu organizacije po določenih obdob jih točne podatke, usklajene s finančno - proizvodnimi plani (evidenca dela po dekadah itd.). Pri tem morajo brez dvoma odigrati največjo vlogo sindikalne organizacije t kmetijskih organizacijah, tako na posestvih kot v zadrugah; — nagrajevanje po učinku mora zajeti poleg delavcev tudi ves strokovni kader, kar doslej ni bilo niti v zadrugah niti na družbenih posestvih; — v pogodbeni proizvodnji so bili doseženi določeni rezultati. Osnovna slabost prt tem je bila, da se nismo držali na osnovi pogodb določenih doslednih agrotehničnih ukrepov, na drugi strani pa smo preko pogodbene proizvodnje dali premalo poudarka blagovni proizvodnji- Na ta problem je opozoril tudi IV. pleium CK ZKJ, ki v svojih sklepih poudarja važnost vključevanja zasebnih proizvajalcev v napredno organizirano kmetijsko proizvodnjo. Plenum je ugotovil, da je z ozirom na velik odstotek kmetijskega prebivalstva to vprašanje za nas še posebno važno. Za gospodarsko leto 1963 se po osnutku programa koope-racljske proizvodnje predvideva, da bi žitarice zajele 50 odstotkov posejanih površin v kooperaciji. Podoben procent bo predvidoma tudi pri ostalih poljščinah: koruzi, (Nadaljevalije na 4. strani) ■ OSNUTEK NOVEGA STATUTA novomeške občine je izdelan V preteklem tednu je komisija za sestavo novega občinskega statuta pri ObLO Novo mesto potegnila črto pod večmesečno delo: dokončala je osnutek statuta oz. sprejela zadnje pripombe svojih čk.nov na posamezna poglavja tega pomembnega dokumenta, ki je prilagojen občini na sedanji stopnji družbenega razvoja. V ponedeljek smo obiskali predsednika ObLO tovariša Ludvika Goloba, da nam je o vsebini in nekaterih drugih problemih v zvezi z novim statutom povedal več stvari, ki bodo brez dvoma zanimale vse naše bralce. V okraju je bila namreč novomeška občina zadolžena, da sestavi osnutek za nov občinski statut, ki je naslonjen na novo ustavo in predstavlja sestavni del novega ustavnega sistema. V razgovoru nam je tovariš Golob posredoval naslednje misli: V zadnjih 6 letih, odkar smo v novomeški občini sprejeli prvi statut, se je v razvoju vseh naših občin mnogokaj spremenilo. Občina se je medtem znatno razširila — priključene so ji bile prejšnje občine Straža-Toplice, Šentjernej in Žužemberk — razen tega pa so se znatno povečale njene pristojnosti. Vse to je ustvarilo kup novih problemov, hiter razvoj komunalnega sistema pa je prinesel tudi nove dolž-nostr občini. Vse to je bilo treba okvirno zajeti v novem statutu, saj doslej stopnja samoupravnosti in materialne samostojnosti komune ni bila dovolj izražena. Prav tako doslej v statutu nismo dovolj zajeli razvoja družbenega samoupravljanja in družbenih odnosov. Občina kot družbeno ekonomska skupnost občanov in politično teritorialna organizacija samoupravljanja tak statut spričo vsega navedenega zares neobhodno potrebuje. Seveda se osnutek novega statuta naslanja na ustavo; je dopolnilo zvezne in republiške ustave, pa hkrati samostojen dokument našega samoupravljanja, ki je zagotovljeno z ustavo in se uresničuje v skladu z zakoni in z drugimi veljavnimi predpisi ter z določbami novega statuta. Sestavljanje osnutka je bilo vse prej kot lahko delo, saj smo naleteli na nešteto problemov, kakršnih pred leti še ni bilo. Poudariti moram, da smo ponekod pri reševanju proble- mov izbrali tako rešitev, ki trenutno najbolj ustreza razmeram in potrebam naše občine, delovnih skupnosti na območju občine in občanov, ki sta temeljna činitelja vsega našega dela in življenja. Treba je podčrtati, da je komisijo pri njenem delu vodilo predvsem načelo: pravilno prikazati in utrditi odnose »občan-komu-na«. Gre za pravice delovnih ljudi, ki naj jih zagotovi statut. Pri nekaterih vprašanjih načelnega pomena še nismo mogli zavzeti dokončnih stališč; čakati moramo na osnutek nove ustave, tako zvezne kot republiške, pa tudi na statut okraja, nakar šele bomo lahko sprejeli končna stališča. Eden takih problemov je na primer vprašanje odcepitve dela območja naše občine k drugi občini ali priključitve zaselkov, vasi ali delov drugih občin k naši občini. Ni namreč jasno, ah bo ta problem rešen z republiško ustavo ali s statutom okraja. Morda bo zato potreben referendum ali pa kakšna druga oblika rešitve; pri takih primerih bo naš statut dobil dokončno formulacijo seveda šele naknadno. Podoben primer smo imeli v razpravi, ali naj vnesemo v statut pravico občanov do stanovanja in štipendiranja. V osnutku statuta smo to pravico namenoma izpustili. Zelo problematično je namreč, kako naj novomeška občina vsakemu svojemu prebivalcu že zdaj zajamči pravico do stanovanja in štipendiranja, ko vemo, da takih sredstev ne zmoremo in nimamo! Da pa bi zdaj za to v statutu navajali razne pogoje in omejitve, se nam spet ni zdelo primerno. Menili smo, da bomo za zdaj to izpustili v statutu. Vem pa, da nekatere občine na primer že imajo v osnutkih svojih »Statut bomo sprejeli z referendumom lahko še pred novimi volitvami« je izjavil v pogovoru predsednik ObLO tovariš Ludvik Golob statutov pravice občanov do štipendiranja. Takih in podobnih primerov je še več, najbolj značilna pa sta ta dva. Ko smo obravnavali kolegijske organe, smo se odločili za tri oblike: za odbore, ki imajo širši druž-beno-politični značaj (na primer odbor za družbeni nadzor pri skupščini, s širokimi pooblastili, pa odbor za družbeni program razvoja občine), za komisije in za svete." Sveti so usmerjeni pretežno v stro-kovno-politično delo, kjer je delo že zelo konkretno, medtem ko so komisije pristojne za določena specialna področja (n. pr. mandatno-imunitetna komisija). Tu je bilo več variant, odločili pa smo se za vse tri kolegijske organe; tudi tu bo končna odločitev odvisna verjetno od ustave. Zelo veliko razprav je bilo okoli teritorialnih sprememb v občini; kot sem že dejal, bomo tu pravtako počakali na ustavne predpsie. Kaj je novega v zvezi z občinsko skupščino? Predvsem moramo omeniti nove odnose ostalih organov samoupravljanja do skupščine. Ko bo šlo n. pr. za kakšno odločilno vprašanje ene gospodarske organizacije, bo -kolegijski organ vabil tako skupščino kot predstavnike te organizacije na razpravo, da bodo sodelovali in povedali svoja stališča. Glede teh obvez in oblik dela nastajajo novi odnosi znotraj komune. V osnutku statuta je od nove ustave odvisnih še več stvari, tako n. pr. volilni sistem, vprašanje odnosov med zboroma. Bistveno je, da smo v osnutek zajeli to, kar ne bo spremenjeno. Pri tem nas je vodila dosedanja praksa in izkušnje, ki smo jih dobili. Zanimiva so poglavja in načela o delu in pristojnostih krajevne skupnosti, o novih odnosih do vloge odbornika, za pravice in dolžnosti občana in državljana v komuni, močno je poudarjena vloga Socialistične zveze, ki ima mnogo pravic. Vse to bo močno zanimalo občane, ko jim bomo predložili statut v javno razpravo. Kaj nas čaka zdaj v zvezi s tem delom? Osnutek je tu. Ko bosta te dni izšli zvezna in republiška ustava, bomo prilagodili odprta vprašanja ustavnim določilom, nato pa bomo upoštevali tudi pripombe republiške in okrajne komisije za statute. Delali bomo še vedno v podkomisijah, nakar bo komisija osnutek statuta predložila ljudskemu odboru. To bo trajalo še kakšna dva meseca. Po javni razpravi na seji ljudskega odbora pa bomo dopolnjeni tekst statuta dali v javnost. Statut bomo natisnili in razpisali referendum za njegov sprejem, če bomo delo tako intenzivno nadaljevali, lahko računamo, da bo statut sprejet še pred volitvami novih ljudskih odborov. Tg. Združitev tovarn IIHV in TO&IOS 17. skupna seja ObLO Novo mesto je bila v torek, 18. septembra, začela pa se Je z zaprisego 5 novih odbornikov, ki so bili izvoljeni na dopolnilnih volitvah v nekaterih volilnih enotah. V poročilu in razpravi o kmetijstvu, kar je sledilo v naslednjih točkah, so odborniki ocenili izpolnjevanje plana, ki Je bilo v nekaterih gospodarskih organizacijah kljub objektivnim razlogom še kar zadovoljivo. Poudarili so, naj bodo vse razprave doprinos v reševanju najvažnejših kmetijskih vprašanj in kmetijske politike sploh, ter da je zato treba jačati blagovni promet s kmetijskimi pridelki. Odborniki so potem poslušali predlog o novi davčni lestvici in določilih dopolnilnega ukrepa o agrominimumu. Uspeli piknik na Otočcu Grad hotel Otočec je v nedeljo, 16. septembra, priredil v svojih prostorih piknik, ki je lepo uspel. V grad in okolico je tega dne prišlo okoli 3500 gostov, preko 400 osebnih avtomobilov ln 20 avtobusov. V Otočcu so tega dne iztržili za več kot milijon dinarjev. Gestom so bili na izbiro odoj-ki, janci, ražnjiči in čevapčiči po zmernih cenah, vinu pa so v' gostišču znižali ceno od prejšnjih 450 din na 380 din. nakar so potrdili sklep centralnega delavskega sveta IMV Novo mesto, da se ta tovarna ob koncu tega leta združi s tovarno TOMOS iz Kopra pod skupnim imenom Industrija motorjev in motornih vozil s sedežem v Ljubljani. Več bomo o seji poročali prihodnjič. Obisk predstavnika misije »CARE« Gospod Robert G. Trott, stalni predstavnik misije CARE v Jugoslaviji, je 13. septembra v spremstvu predstavnikov Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino in Glavnega odbora RK Slovenije obiskal naš okraj. Visoki gost je pregledal poslovanje OO RK nad pomočjo CARE ter hkrati obiskal tudi več socialnih ustanov, ki to pomoč prejemajo. .Gospoda Roberta G. Trotta je istega dne sprejela tudi podpredsednica OLO inž. Vilma Pirkovič. Med sprejemom je tekel razgovor o pomoči CARE in o gospodarskem razvoju v našem okraju. Gospod Trott se je pohvalno izrazil o poslovanju naših organov, prijetno pa je bil presenečen tudi nad sodobno ureditvijo novomeške pekarije, ki si jo je ogledal. Podpredsednica OLO inž. Vilma Pirkovič je gosta povabila v Dolenjske Toplice, odondod pa na ogled Baze 20. Betonsko ogrodje nove bolnišnice v Novem mestu je že dalj časa pod streho. Lahko samo toplo želimo, da bi dela na tem prepotrebnem objektu čimprej nadaljevali! Za nadaljnji razvoj kmetijstva in gozdarstva (Nadaljevanje s 3. strani) krompirju, travništvu itd. Da bi bila akcija kooperacijske proizvodnje uspešna, predlagamo kmetijskim organizacijam, naj pri sklepanju pogodb upoštevajo zasebnega proizvajalca ter ga vključijo z vsemi površinami. Pri skle panju pogodb je nujno upo-števati naslednje: a) zagotoviti optimalno agrotehniko preko umetnih gnojil s semensko službo, zaščitnimi sredstvi in strojno obdelavo zemljišč. Strokovna služba pri kmetijskih organizacijah mora spremljati pogodb jno proizvodnjo od setve do spravila ter dajati zasebnim proizvajalcem potrebna strokovna navodila b) strokovnemu kadru, ki dela v kooperaciji, je potrebno formirati osebni dohodek na podlagi doseženih rezultatov; c) preko pogodbene proizvodnje je zagotoviti čim večjo blagovnost in to v rastlinski in živalski proizvodnji; kooperacijska proizvodnja naj se oblikuje z ozirom na objektivne in subjektivne pogoje, vendar mora upoštevati obojestranske interese. — Analiza je pokazala, da se družbena posestva do sedaj niso bavila s kooperacijo z zasebnim kmetom, da je bilo to prepuščeno le zadrugam. Plenum sodi, da je nujno, da se v bod'oče tako družbena posestva kot zadruge, z enako odgovornostjo vključijo v kooperacijske odnose z zasebnim kmetom v kmetijski in gozdarski proizvodnji. Oblik za vključitev kmeta v sodobno kmetijsko proizvodnjo je veliko in ne smemo nobene podcenjevati (odkup zemlje, zakup ter dolgoročne pogodbene proizvodnje). Delavski zadružni sveti si morajo na podlagi analiz dosedanjega dela v tem smi slu postaviti dolgoročne programe nadaljnjega razvoja ter konkretni akcijski program za leto 1963. — Plenum ugotavlja, da doslej na področju gozdarstva ni bilo veliko napravljenega. Za to je več objektivnih in subjektivnih vzrokov. Sredstva, ki so bila ustvarjena v gozdarstvu, so se prelivala v druge gospodarske panoge: v kmetijstvo, industrijo itd. S tem smo zanemarili povečanje proizvodnje v gozdarstvu. Zakon o gozdovih, tako zvezni kot republiški, dajeta jasno orientacijo, kakšne so naloge na tem področju. Nujno je treba rešiti vprašanje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, to zlasti zato, ker so v okraju prav ti gozdovi po kviliteti slabi. Potrebno je, da se to gospodarjenje prenese na gospodarske organizacije, ki bodo lahko v večjih kompleksih opravile vsa dela, od nege in vzgoje do pogozdovanja in načrtne gradnje, ne glede na sektor lastništva. S prenosom gospodarjenja in gospodarske organizacije bo hkrati rešeno tudi vprašanje blagovnega prometa z lesom oziroma načrtnega Izkoriščanja gozdov. Pri vseh teh nalogah pa je nujno, da gospodarske or- ganizacije vključijo zasebnega proizvajalca v proizvodni proces. Tako se formira dohodek poleg vrednosti lesa na panju in konkretnega dela v gozdarstvu. Zasebni proizvajalec se lahko vključi kot stalna ali sezonska delovna sila, kar je odvisno od potreb gospodarske organizacije. Gospodarska organizacija, ki bo upravljala z zesebnimi gozdovi, bo morala iskati različne oblike in jih prilagajati terenu. Ponekod bo težišče kooperacije je v pogozdovanju in negi, drugod v sečnji in spravilu lesa. Vsepovsod pa je potrebno, da kmet sodeluje v tem procesu ter da je za vloženo delo plačan; onemogočiti pa mu je treba trgovino z lesom, ker pride na ta način do visoke • neupravičene rente. Izvršni odbor okr. odbora SZDL je na osnovi razprave in pregledov strokovnjakov na plenumu proučil stanje v gozdarstvu ter sklenil, da odkloni predlog, sprožen na seji okrajnega odbora SZDL, o organizaciji gozdarske službe in priporoči občinskim ljudskim odborom, naj zaradi enotne politike v gozdarstvu in čim ekonomičnej-šega gospodarjenja z gozdovi izroče gospodarjenje a gozdovi SLP in zasebnega sektorja dvema gospodar- skima organizacijama: KGPK Novo mesto in KGP Brežice ter s tem dokončno urede organizacijo gozdarske službe. Na podlagi tako izdelanih programov v komuni in o-kraju bomo lahko še bolj kot do sedaj vključili v izvajanje tako važnih nalog vse politične družbene organizacije od ZK, SZDL in sindikata do mladinskih organizacij na vasi ter strokovna društva v okraju in komuni. Socialistična zveza v komuni mora na podlagi konkretnih akcijskih programov postati vodja akcije. V tem smislu so pred organizacijami SZDL zelo velike in odgovorne naloge. Plenum je ugotovil da samo načelne razprave v okraju in komuni ali pa v nekaterih centrih ne dosežejo zaželenih uspehov. Zato je nujno, da s temi problemi seznanimo vse kmetijske in gozdne proizvajalce ter delavce v tovarnah, da ?re SZDL in sindikat na razpravo z manjšimi skupinami svojega članstva. Pokazalo se je, da" na ve'jih zborovanjih na vasi takih programov ni mogoče v celoti obrazložiti in sprejeti konkretne zaključke in obveze. Zato morajo občinski odbori SZDL tudi v tem snlslu iz- delati konkreten operativni program za delo krajevnih organizacij SZDL na terenu ter ga dosledno izvajati. Krajevne organizacije SZDL bi pri izvajanju teh pomeinbnin nalog morale odigriti večjo koordinacijsko vlogo. SZDL mora biti tista, ki bo z obliko dela povezala pri reševanju tega vprašanja vse subjektivne faktorje na terenu, to je krajevne odbore, zadružne svete (tako centra'ine kot področne), sindikalne podružnice na obratih kmetijskih organizacij, in bo tako z vsemi temi šla v enotno politično akcijo. Društva kmetijskih in gozdarskih inženirjev in tehnikov morajo v bodoče odigrati večjo vlogo. Zato naj SZDL v okraju in komuni ća pobudo za sklicanje izrednih sestankov ahi zborov, na katerih bi se nujno morala razčistiti nekatera stališča s področja kmetijsva in gozdarstva. Plenum je ugotovil, da je bilo s temi društvi premalo sodelovanja. Z ozirom na pomanjkanje kadrov v kmetijstvu in gozdarstvu je potrebno, da se občinski politični in oblastveni organi temu vprašanju bolj posvetijo, zavedajoč se, da je uspeh pri izvajanju teh nalog v veliki meri odvisen od pravilne razporeditve kadrov. VREČA JE POKAZALA DNO (Nadaljevanje s 1. strani) varovanja: do konca julija smo letos izplačali že 279,423.000 din ali 12 milijonov več kot v vsem letu 1959. Čemu torej sedanje spremembe v organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja? že to, kar smo pravkar našteli, je napotilo našo družbo do izredno pomembnih družbeno-politič-nih sprememb. Tovarišica Rometova je na seji poudarila, da želimo s spremembami na tem področju: — postaviti zavarovance v aktiven položaj nasprc-. ti zavarovanju: soodločajo naj ne samo v organih upravljanja, temveč tudi v samih organizacijah zava- »Zdravje je največja dobrina delovnih ljudi!« je poudarila med drugim na petkovi seji tovarišica Draga Rome, ko je Poročala o sedanjih reorganizacijah v socialnem zavarovanju rovanja, kjer se odloča o izdatkih zdravstvenega varstva; — zavarovanci morajo prevzeti razen upravljanja soc. zavarovanja tudi odgovornost za zagotovitev sredstev iz čistih osebnih dohodkov in skladov skupne porabe. Odgovorni so za usklajevanje trošenja sredstev za zdravstveno varstvo z dejanskimi potrebami in zmogljivostmi občinskih skupnosti; — nova organizacijska oblika socialnega zavarova-vanja predstavlja preko občinskih ali medobčinskih skupnosti nadaljnje dograjevanje komunalnega sistema, saj tesno povezuje te družbene dejavnosti v komunalni sistem tako z organizacij sko-p ravne kot ekonomske plati. Vse to pa pomeni, da hočemo tako organizacijo socialnega zavarovanja, ki bo povečala interese zavarovanca in clslovnih kolektivov, da bomo kar najbolj gospodarno zagotavljali in trošili sredstva te službe v skladu z našimi ekonomskimi možnostmi. Sedanja organizacija socialnega zavarovanja nam ni v zadostni meri omogočala resničnega samoupravljanja s sredstvi; skoraj vse pravice in način zbiranja sredstev so bili predpisani z zakoni. Prispevke smo plačevali iz bruto osebnih dohodkov, zato zavarovanci niso neposredno videli in osebno občutili, da gre za izredno velike dajatve, ki so pravzaprav sestavni del osebnih dohodkov. Prav zato je prevladovala miselnost, da je socialno zavarovanje »državno«, izgube (katerih nismo nikoli do dna analizirali!) pa so se tako ali tako pokrivale s prelivanjem sredstev in z dotacijami. vsem zadovoljiva. Obsega zdravstvenih uslug, ki temelje na sodobnih medicinskih dosežkih, ne bomo omejevali; skrb za zdravje prebivalstva je naša prva in največja dolžnost. To pa nas seveda ne sme odvrniti od naloge, da ne bi vsi skrajno kritično nastopali proti vsem neutemeljenim izdatkom! Prav tu pa je potrebno najširše sodelo- Najhitreje naraščajo izdatki za zdravljenje v bolnišnicah V zadnjih treh mesecih je bilo tudi v našem okraju veliko razprav, posvetov, analiz in ukrepov, da bi našo zdravstveno službo in socialno zavarovanje smotrno reorganizirali. Izdatke so že in jih bodo še natančneje ugotavljali ter preverjali, primerjali in morali uskladiti »z dolžino odeje, ki jo imamo«, kot je na seji v razpravi dejal eden izmed udeležencev. Najhitreje nam naraščajo izdatki za zdravljenje v bolnišnicah. Letos smo v 7 mesecih izplačali na ta račun 9 milijonov din več kot v vsem letu 1959 oz.: kar za 350 milijonov je teh stroškov letos več kot pred 3 leti! Delno so tako velikim izdatkom vzrok tudi investicije za nove gradnje v zdravstvu, ki so bile doslej zajete v oskrbnem dnevu bolnišnic. V ambulantno-poliklinič-nem zdravljenju je letos predviden porast izdatkov za 180 milijonov (v primerjavi z letom 1959). Zmanjšujejo se po 1. juliju samo izdatki za zdravila, ki so prej nenehno naraščali; tu prispevajo po novih predpisih del stroškov zavarovanci sami. Korist novega načina »sofinanciranja« pri nakupih zdravil se je pokazala kaj hitro! Povprečni stroški za zdravstveno varstvo na enega aktivnega zavarovanca so največji v občini Sevnici, najmanjši pa v občini Metlika. V skladu za zdravstveno varstvo je za Prvih 7 mesecev letos primanjkljaja 21 .milijonov din, od tega samo v sevni-ski občini 16 milijonov. Samo metliška občina ima v tem skladu presežek 4,893 tisoč dinarjev. Naj podčrtamo še znano ugotovitev: ljudski odbori, samoupravni organi v gospodarskih r organizacijah, zdravstveni kolektivi in zavarovanci sami kot organizacije SZDL vse do sprejema novega zakona o financiranju socialnega zavarovanja praktično skoraj niso razpravljali o politiki trošenja sredstev socialnega zavarovanja! Z milijardami tega zavarovanja so upravljali predvsem kolektivi okrajnega zavoda za socialno zavarovanje in njegovih podružnic. Ko razpravljamo zdaj o problemih nenormalnega naraščanja izdatkov za zdravstveno varstvo, seveda ne smemo in nočemo zahtevati, da bi zniževali že doseženo raven in kvaliteto zdravstvenih storitev, saj ta kljub napredku zadnjih let še vedno ni po- vanje vseh delovnih kolektivov, družbenih organizacij in slehernega zavarovanca. Mišljenju, da gre za »državno socialno zavarovanje«, moramo enkrat za vselej narediti konec. Pri tem nam bo gospodarjenje z dinarjem in odgovornost za njegovo pravilno trošenje poleg socialistične zavesti posameznika največ pomagalo. Zavarovanec bo poslej drugače gledal na »socialno« Lani je v našem okraju sicer bilo 87 zborov zavarovancev, udeležilo pa se jih je komaj 7.500 ljudi ali četrtina vseh zavarovancev. Problemi te službe jim tudi po zborih niso segli do srca; delo samoupravnih organov socialnega zavarovanja je bilo vse preveč osamljeno. Ni bilo povezano dovolj niti z gospodarskimi organizacijami niti z zdravstvenimi zavodi in ne z organi oblasti in političnih organizacij. Tudi našim svetom za zdravstvo in vodstvom zdravstvenih kolektivov ne moremo čestitati za dosedanje odnose s socialnim zavodom, saj je šlo le prenekaterikrat za to, »kdo bo koga«. Novi zakon ,o financiranju socialnega zavarovanja postavlja stvari drugače. 2e s 1. januarjem 1963 bodo gospodarske organizacije plačevale nadomestila osebnega dohodka do 30 (in ne več samo 7) dni nezmožnosti za delo. Trpele bodo vse stroške zdravljenja zavarovancev do 30 dni zaradi nesreč pri delu! To bo čez noč spremenilo odnose zavarovancev in kolektivov do problemov soc. zavarovanja. Tudi že veljajo novi predpisi o pokrivanju morebitnih izgub v skladih zdravstvenega varstva; prelivanja sredstev med republikami in okraji zaradi slabšega gospodarjenja s temi sredstvi ne bo več! Vsi letošnji dolgovi oz. primanjkljaji bodo spremenjeni v kredit, ki ga bo treba začeti odpla- čevati že prihodnje leto iz rednih ali izrednih prispevnih stopenj. Pri odločanju o teh stopnjah bodo sodelovali predstavniki vseh organizacij, ustanov in kolektivov vsake občine, saj bodo šli vsi redni, izredni in posebni prispevki za kritje stroškov soc. zavarovanja na račun čistih osebnih dohodkov zaposlenih! Zdaj bo zavarovanec še kako skrbel, kako se gospodari s skladi, kdo dobi (zakaj in kako!") »bolniško« in če se tovariš od sosednjega stroja doma res zdravi ali pa kmetuje na račun družbe in tovarišev, ki namesto njega delajo v podjetju! Trdno smo prepričani, da bo čez noč manj neupravičenih izostankov in »bolniških«, ki so jih posamezniki dobili ali .izsilili od zdravstvene službe. Seveda bo republiško po-zavarovanje tudi nadalje pokrivalo tiste primanjkljaje v zdravstvenem varstvu, ki nastajajo zaradi objektivnih vzrokov (sem sodi n. pr. večje število zaposlenih žena, večje število porodov, epidemij, TBC bolnikov, manjših osebnih dohodkov pod republiškim povprečjem). Vse druge • primanjkljaje pa bodo morali kriti zavarovanci sami iz svojih čistih dohodkov, gospodarske organizacije iz skladov skupne porabe, v skrajnem primeru pa tudi posamezne občine iz proračunskih sredstev in svojih skladov! Naš delež pri zniževanju stroškov za zdravstveno varstvo Vsi pravkar našteti ukrepi bodo zahtevali seveda takojšnjo temeljito analizo v vseh delovnih organizacijah o vzrokih poškodb, o izboljšanju HTV službe, o resnični uporabi zaščitnih sredstev pri delu itd. Več bo treba narediti za varstveno vzgojo delavcev; proti tistim, ki ne upoštevajo navodil tehnične zaščite, pa bo treba ostreje ukrepati. Kaj vse sodi še v naloge kolektivov, ko se bodo te dni začeli posvetovati o spremembah v soc. zavarovanju? Zelo veliko! Ugotoviti bodo morali, kako je z zdravniškimi pregledi zaposlenih, kaj je s toplim obrokom hrane v delovnem času, kako izkoriščajo ljudje letne dopuste, kako se prevažajo na delo, kako stanujejo' in pod. Več bo treba laične kontrole nad lažjimi bolniki (na domu), učinkovitejša pa bb morala biti tudi kontrola samega zavoda nad zdravljenjem zavarovancev. Nad-preglede bo treba zaostriti, glede pristojnosti za določanje bolniških dopustov pa bo treba še razpravljati. Kadrovski in socialni službi bodo morali kolektivi zagotoviti odgovarjajoče mesto. Seveda pa to še ni vse. Do 10. oktobra 1962 bomo izvolili naše predstavnike v skupščino nove medobčinske komunalne skupnosti zavarovancev. Volili jih bodo delavski sveti, organi družbenega upravljanja v ustanovah, družbenih službah in svobodni poklici. Priprave na bližnje volitve naj postanejo središče pozornosti vseh družbeno-političnih činlteljev v naših občinah, čeprav nas od volitev loči samo še kratek čas, priprave nanje in njihov potek nikakor ne smejo biti zgolj formalnost. Seznanimo se v predvolilni agitaciji z bistvom sprememb novih zakonov o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja in zdravstvenega zavarovanja! Udeležimo se bližnjih sestankov v delovnih kolektivih in društvih ter zborov občanov, kjer bomo spoznali problematiko in sedanjo ureditev zdravstvene službe ter socialnega zavarovanja na našem področju! Zanimajmo se za nov položaj gospodarskih organizacij in nas samih pri zbiranju in trošenju sredstev za zdravstveno varstvo! Socialno zavarovanje in zdravstveno varstvo predstavljata ogromen del naših rednih dohodkov in naše življenjske ravni. Zato izberimo za člane nove skupščine medobčinske komunalne skupnosti zavarovancev tovariše in tovarišice, ki bodo poznali novo vlogo te skupščine, zdravstveno problematiko, gospodarsko moč naših občin in stanje v gospodarskih organizacijah, da bodo lahko aktiv- Delavci, uslužbenci in upokojenci v našem okraju! no sodelovali v bodočem upravljanju socialnega zavarovanja v okraju in občini! Ko bomo izbirali člane za novo skupščino, skrbimo hkrati tudi za povezavo med delovnimi organizacijami, občinami, sveti za zdravstvo, sveti zdravstvenih zavodov in političnimi organizacijami, da bo skupščina kot celota uspešno uresničevala naloge, ki jih ji daje zakon. Organizacije Socialistične zveze, sindikati in organi oblasti bodo v spremenjenih pogojih socialnega zavarovanja posvečali poslej zdravstvu in organom, ki delajo na teh področjih, veliko večjo skrb. Zdravje delovnih ljudi je eden izmed osnovnih pogojev za osebno srečo, za večjo delovno sposobnost in s tem za hitrejše doseganje skupnega blagostanja. Udeležujmo se kot člani SZDL in sindikatov predvolilnih sestankov, spoznavajmo vse spremembe v organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja in sodelujmo v bodočem upravljanju te pomembne družbene dejavnosti! Na naraščanje izdatkov za zdravstveno varstvo vpliva tudi širjenje zdravstvene mreže, večja uporaba sodobnih medicinskih pripomočkov, slaba zdravstvena prosvetljenost zavarovancev, število zavarovancev, povečanje upravnih stroškov in podobno. Spet ima zavarovanec — pa naj dela v organu upravljanja samega zavoda, v svetu zavarovancev ali v pristojnem svetu ljudskega odbora! — priložnost in dolžnost, da sodeluje v investicijski politiki v zdravstvu. Za te namene smo izdali in dajemo znatna družbena sredstva, ki pa niso vedno smotrno naložena. Ponekod jih drobijo za drage adaptacije (Mokronog) ali pa za razne nove investicije, ki so bolj izraz želja kot stvarnih potreb, zaradi česar prostori, oprema in kader niso smotrno Izkoriščeni (ZP Bizeljsko, ZP Krmelj). Sredstva bomo morali v bodoče združevati za skupne, centralne objekte in opremo. Zaradi prevelike razdrobljenosti zdrav, zavodov instrumenti ponekod niso dovolj iz- koriščeni, drugje spet trpi zaradi pomanjkanja opreme kvaliteta zdravstvenih storitev (ZD Črnomelj ima 3 rentgenske aparate, nima pa fizikalne terapije; oprema v obratnih ambulantah ni dovolj izkoriščena itd.). Delo v splošnih ambulantah je še vedno neenakomerno razdeljeno na dopoldanski in popoldanski čas, ker dopuščajo podjetja izostanke z dela za zdravniške preglede v delovnem času, tudi če niso nujni. Specialistična služba je predraga, ker ni razvita po dejanskih potrebah in centralizirana tam, kjer ima pogoje. Zdravilišča še nimajo organizirane zdravstvene službe po predpisih. Ležalna doba v bolnišnicah je včasih predolga; lahko bi jo skrajšali vsaj za bolnike, ki imajo urejeno družinsko razmerje, če bi imeli dobro organizirano patrpnažno službo. Veliko premalo imamo medicinskih sester, saj jih manjka v okraju kar 23, razen tega pa manjka danes v am-bulantno-poliklinični službi 17 zdravnikov, 15 zobnih terapevtov, 19 babic itd. Preveč razdrobljena zdravstvena mreža Na seji so ugotovili, da zdravstvena mreža po obsegu zadostuje našim potrebam, upravno pa so zdravstveni zavodi preveč razdrobljeni. Trenutno imamo kar 26 samostojnih zdravstvenih zavodov in 12 lekarn ter lekarniških postaj. To onemogoča smotrno organizacijo vseh potrebnih zdravstvenih in upravnih služb. Sele v zadnjem času se lotevajo na primer v Krškem, Brežicah in Novem mestu reorganizacije službe zdravstvenega varstva, ki se mora približati načelom ekonomskega in strokovnega dela. Zdravstvene postaje v okraju naj bi se priključile zdravstvenim domovom. Tako bi lahko načrtneje izkoriščale opremo, strokovni kader in tudi upravno poslovanje bi bilo cenejše; taka spojitev bo o-mogočila tudi večji pregled nad zdravstvenim stanjem prebivalcev posamezne občine, zal so šele (Nadaljevanje na 6. str.) PISMA UREDNIŠTVU Brezobzirno uničevanje tehtnice Zveze slepih TovariS urednik, v prejšnji številki Dolenjskega lista je bila objavljena kritika o delovanju avtomatske tehtnice na železniški postaji Novo mesto, zato se čutimo dolžne, da stvar pojasnimo. Tehtnica je avtomat, ki deluje na električni tok z lučko, in kadar lučka ne gori, je to znak, da ni toka. Mnogokrat pa ne deluje zaradi skrajno nepravilnega in brezobzirnega ravnanja državljanov, ki poskušajo vse, da bi se zastonj tehtali. V tehtnico spuščajo namreč raztrgane vozne karte, svinčene plombe, pločevinaste predmete, sponke, zobotrebce in vse vrste starega denarja, s čimer aparat pokvarijo. V pisarni Zveze slepih imamo že pravo zbirk takih predmetov in starega denarja. Zgodilo se je že celo, da je nekdo močno vinjen stopil na tehtnico, nekaj časa krilil z rokami, nato pa razbil plastično steklo. Škode je bilo 3.800 din. Drugič smo morali nadomestiti steklo zato, ker je nekdo, ki ni dobil listka iz tehtnice, s pestjo udaril po steklu, da ga je zdrobil, nato pa junaško pobegnil. Upoštevati je treba, da je tehtnica stroj, ki dobro deluje le ob pravilnem ravnanju. Državljani pogosto spuičajo v tehtnico dinarske kovance, ki zaradi premajhne teže ne sprožijo avtomata, temveč se zagozdijo in potem tehtnica odpove. Skrajno neodgovorno je tudi z roko razbijati po tehtnici. Nekateri pa vse to odobravajo in se smejejo takemu početju, čudimo se, da tega pisec ni videl' Jože Zupane predsednik okraj, odbora Zveze slepih SOS novomeškega kopališča Tovariš urednik! V zadnjem članku, ki ste ga zaradi pomanjkanja prostora objavili v skrajšani obliki, je žal izpadlo poglavitno dejstvo, ki govori v prid resnega pomisleka pred nadaljevanjem gradnje kopališča na Loki. 2e dejstvo, da je kopalna sezona za nami in so sedaj vse možnosti, da se temeljito pogovorimo o bodočem kopališču, hkrati pa smo prav tam kot smo bili leta 1940, nam narekuje trezno in preudarno rešitev. Rad bi nanizal nekaj slabih strani kopališča na Loki m utemeljil predlog za gradnjo olimpijskega bazena. Krka je iz leta v leto bolj okužena z odpadnimi vodami, ki pritekajo iz tovarn in javnih kanalov. Zelo malo te odpadne vode gre skozi filtre, ki se vedno niso sposobni popolnoma očistiti vodo. V poletnih mesecih je to stanje še bolj kočljivo zaradi hitrega razkrajanja in nizkega vodnega stanja. Posledice so lahko tifus, često garje in druge nalezljive kožne bolezni; tudi ginekologi so ženam odsvetovali kopanje v Krki. Olimpijski bazen ob večjem obisku res ne bi mogel nuditi vsega udobja plavalcem, imeli pa bi lahko čisto vodo ali iz vodovoda ali s filtracijo in razkuiitvijo vode iz Krke. — V Krki se lahko kopljemo vsaj v zadnjih letih približno 60 dni na leto, kar je Se veliko, včasih pa komaj 20—30 dni. Pri tem zelo pogosto naletimo na hladno vodo, ker se nekaj dni po dežju temperatura Krke ne dvigne. V olimpijskem bazenu pa bi se lahko kopali ođ spomladi do jeseni. Ce bi imeli napravo za segrevanje vode, bi plavalci športniki izkoriščali vse dneve. Slaba la- stnost Krke je, da se plavalni šport v njej ne more načrtno razvijati, predvsem zaradi zgoraj naštetih dejstev in vsled pomanjkanja naprav, ki jih v tekoči vodi težko vzdržujemo. Ovira je tudi tekoča voda, ki poslabša ali zboljša rezultate. Olimpijski bazen oi nudU vsestranski razvoj plavalcem športnikom, razen tega bi bilo mogoče prirejati plavalna in uiaterpolo tekmovanja, na splošno pa bi ga z uspehom izkoriščali za rekreacijo delovnih ljudi. Voda, zrak, sonce so vir zdravja in sposobnosti delovnega človeka. Naštel sem samo glavne stvari, ki govorijo v prid bazena. Tu pa bi imeli tudi večji red in čistočo. Ker bi kopalci plačevali vstopnino, bi lahko vzdrževali tudi kabine. Za tako kopališče so seveda potrebna precejšnja sredstva, ki pa bi se zelo hitro -mor-tizirala. Za dokončno relitev zahtev bi morali pregledati vse dane možnosti za najcenejšo in najboljšo gradnjo. Morda bi bilo dobro zgraditi bazen ob novi tovarni stekla, ki bo imela veliko odpadne tople vode. Seveda bi bil bazen pri novem stadionu najbližji za središče mesta in bi dopolnil okolico stadiona, prispeval pa bi tudi k sistematični gradnji športnih naprav, ki naj bi se razvijale od proge pa do ovinka Krke. FRANC SECEDIN, NOVO MESTO Dva se igrata, tretji trpi... TovariS urednik, Čuvajnica v Račicl pri Loki Se nima elektrike. Notranjo napeljavo je namestila železniška postaja Zidani most, tako da je treba postaviti samo Se nekaj drogov. Čuvajnica je od zadnje hiše oddaljena približno 200 metrov, zato Je zelo čudno, da tovariš Ernestl, ki v njej stanuje, 6e vedno sveti s petrolejko. Ze v maju so pripeljali 8 drogov za napeljavo. Zdaj leže ln trohnijo v travi. Železniška postaja Zidani most je pred meseci obvestila Krško, naj pošlje monterje. Pred dvema mesecema se je Ernestl sam oglasil v Sevnici. Tam so mu povedali, da jim Krško še ni poslalo naloga glede napeljave. Sele pred 14 dnevi so se v čuvajnici oglasili delavci, ki Jih je v Raeico poslala Izpostava Elektro Sevnica. Emestlu so rekli, naj sam Izkoplje Jame za drogove, čeprav bi morali vsa dela opraviti delavci. Ernestl je jame res Izkopal, toda elektrika še vedno ne sveti. Njegov sin, ki obiskuje osnovno šolo, si kvari oči ob brleči petrolejki. V čuvajnici v Loki Je vse urejeno. Stavbo so preuredili, napeljali vodovod ln drugo. Zakaj tega nj v Račicl? Zakaj ee Er-nestlu godi krivica? AH je tega kriva železniška postaja Zidani most ali izpostava Elektro Sevnica? Stanovalec čuvajnice želi, da bi se vprašani e že 6koraJ uredilo. Stanko Skočlr, tx>ka »STALNI BRALKI« in drugim Na Vase nepodpisano pismo izjemoma odgovarjamo v tej rubriki s pojasnilom, da anonimnih pisem ne objavljamo. Dopis, ki ni podpisan s polnim imenom ln naslovom, gre v koS in od tam na »ODPAD«; tako usodo doživijo tudi vsa pisma z izmišljenimi podpisi. Uredništvo lista mora vedeti, kdo piše, medtem ko Je rubrika PISMA UREDNIŠTVU namenjena predvsem takim vprašanjem, ki zanimajo širok krog bralcev ali pa Imajo tudi sicer splošen pomen. Ce imate glede krivde za požar na Trški gori tehtne pripombe, ni nobenega vzroka, da pisma ne bi podpisali z polnim imenom. — Bralce Dolenjskega lista prosimo, da pošiljajo prispevke za to rubriko s polnim imenom, saj je dovolj dogodkov, pojavov in vprašanj, na katera je vredno opozoriti vso-družbo. UREDNIŠTVO Žganje, šmarnica in „pitjot niso pijača za otroke! Zakaj sta morala v novomeški bolnišnici umreti štiriletna Verica in Tonček? — Žalosten problem našega okraja: OTROCI-ALK0H0LIKI! — Do kod gre brezvestnost nekaterih staršev — Ne zastrupljajte otrok z vinom, žganjem in strupenim »pitjotom«. ki uničujejo nežno možgansko tkivo in ustvarjajo iz fantkov in punčk bebce, idiote in kretene! Proti koncu julija, ko je šoparica kar zaudarjala in nt bilo ne kraja ne sence, kjer bi .se človek ohladil, smo bili vsi venomer žejni. Tudi štiriletna Verica Trkaj je bila navsezgodaj žejna. Ker je v kmečki hiši vedno tako, da imata oče in mati že zarana polne roke dela, jo Verica, ker je bila sama, segla po pijači. Morda se je z njo oče odteščal, preden je pokladal živini, in je slu- čajno pustil steklenico na mizi, morda pa je bila Verica že vajena segati po beli tekočini, ki »poteši lakoto« in te prijetno zaziblje v sen. Tega nihče ne ve. Dejstvo ,'e, da je tistega jutra z drobne ročico segla po kozarcu in ga spila. Kosarec močnega žganja na tešče! Kmalu potem je trdno zaspala in se ves dan ni prebudila. Ponoči, ko so videli, da je njeno spanje drugačno kot po navadi, da Je stresajo krči, so poklicali zdrav nika. Ta Je otroku dal injekcijo in ga takoj napotil v bolnišnico. • Ob dveh ponoči je rešilni avtomobil iz Kočevja naglo zavrl pred kandijsko bolnišnico. Devetnajst ur po tem, ko je Verica segla po kozarcu, so Jo pripeljali še vedno nezavestno. Tri tedne so otroka v bolnišnici opazovali, mu nudili transfuzijo bi preizkusili na njem vse najmodernejše zdravstvene pripomočke in zdravila, vendar se Verica ni več zbudila. Po treh tednih ležanja in zdravljenja v nezavesti Ji Je izmučeni srček prenehal hiti... Zdravniki so ugotovili, da je pri otroku nastala tako močna okvara na življenjsko važnih organih in tudi na živčevju, da bi Verica, tudi če bi ostala živa, ostala bebec. Zaradi alkohola! • Pri Poljanškovih so delali novo hišo, ker je bila stara premajhna in že slaba. Graditi novo hišo na deželi, pa pomeni od jutra do noči delati. Tončkov oče, ki je sicer delavec v mestu, doma pa kmetuje, je po prihodu s ušihta* garal še pri hiši. Dan za dnem. Tudi Tonček, čeprav šele 4 leta star, je moral nekega vročega dne ves dan nositi opeko. Ker je to vsekakor pretežko delo za tako majhnega otroka, ponočll od utrujenosti in žeje ni mogel spati. »žejen sem,« je tarnal in cukal starega očeta, pri katerem Je spal. Ko je stari oče le odprl oči, ga je otrok prosil pijače, in ta mu jo je dal. Kar steklenico »pit-jota«, ki je bila pri roki. ■ V Glini med Karlovcem m S takom bo začela kmalu delati predilnica, ki bo Imela 2000 vre-ten, izdelovala pa bo kardirar.o prejo vseh številk. ■ V PrijepolJu so zgradili tovarno obutve, ki bo pri polnem izkoriščanju Izdelala 800 parov obutve na dan. Za opremo tovarne so potrebovali nad pol nv'lij on a dinarjev. Kdo bi ponoči vstajal in otroku dajal vode! Saj Je vino še boljše, pravijo, moč daje. In ker je bil Tonček močno žejen, je veliko pil. Koliko, ne ve nihče. Zjutraj je pu. Mati mu je dala piše prepeljali v bolnišnico. Po dveh dneh, ko so zdravniki storili vse, kar je bilo mogoče, je Tonček izdihnil. Zaradi alkohola... • Tudi Prane iz okolice MetUke, štirileten deček, je na njivi pil in so ga nezavestnega pripeljali v bolnišnico ... • Tudi Pepija, malega dečka Iz okolice Novega mesta, i ki Je Mi doma, so kot mrtvega pripeljali po pomoč ... • Tudi s Trebelnega je bil 7-letnl fant v nezavesti, ker je bil. Mati mu je dala pijače ... • Tudi manj kot 3 leta stara punčka iz rudarskega naselja pri Črnomlju Je pri sorodnikih toliko pila, da Je morala v bolnišnico ... • Tudi 8-leni Janez iz Bele krajine, ki mu je bratranec oai skoraj dva kozarca žganja, se je sesedel, ko je spil... • Tudi 6-letni Marijan iz piedmestja Novega mesta, ki je v vinogradu nabiral jagode, je staknil pijačo in se tako opil, da je bil potreben, pomoči... • Tudi Iz žužemberškega konca so pripeljali fantiča sedmih let, ki Je zjutraj pil žganje... • Tudi v okolici Šentjerneja je tako, saj so 7-letno Varstvo borcev in invalidov v komunah Letos so občine prevzele pristojnosti za zaščito borcev in invalidov po naši zakonodaji. Priznavalnine za borce (dajatve po 73. in 80. členu zakona) se izplačujejo iz občinskih proračunov, za vse ostale vrste invalidske in borčevske zaščite pa prejemajo komune sredstva iz zveznega proračuna. Zaščita invalidov in borcev je bila doslej osredotočena na okraju, prav to pa je onemogočalo reševanje teh zadev z globljega socialnega stališča, saj oddelek na okraju ni mogel poznati okolja, v katerem Invalidi in borci žive. Probleme borcev in invalidov naj bi komune obravnavale širše, v sklopu celotnega socialnega varstva, in ne zgolj s stališča zakonitih prejemkov v obliki invalidnin in priznavalnin. Zal, so tovrstni občinski oddelki doslej prevzeli samo to, kar je delal pred njim okraj, resnejšega poglabljanja pa še ni opaziti nikjer. deklico, hčerko nameščenca, pripeljali polzavestno po pomoč. Zjutraj je pila šmar-nlco... • t.ii .Ciho.-'ž ^Jirtfivcifcvas ;t V petih mesecih Je bilo v novomeško bolnišnico pripeljanih 10 otrok, ki so toliko pili, da je bila zaužita količina alkohola smrtno nevarna. Od teh so jih osem rešili, dva pa sta podlegla alkoholu. Koliko pa je otrok, ki pijejo dan za dnem aii se občasno opijejo le toliko, da so pijani, pa ne potrebni zdravniške pomoči? Al1, se kdo na deželi briga za ta problem? Neka prizadevna učiteljica iz okolice Krškega se je posvetovala z zdravnikom, kaj storiti z otroki, ki prihajajo vsak dan v šolo pijani ali pa smrde po alkoholu. To je posnemanja vreden primer! Zakaj se kmečki otroci iz vinorodnih krajev slabše uče kot otroci v mestu? Ker oče in mati pijeta in ker Je otrok vajen pijače, ki zmanjšuje prisebnost bi krni možgane. Ali si bodo naši ljudje na deželi kdaj dali dopovedati, da vino ali žganje otroku ne dajeta moči. temveč mu jo odvzemata? Zaradi alkohola sta v preteklih mesecih umrla v našem okraju dva otroka, zaradi alkohola Je v marsikateri družinj gorje! Ra Vreča je pokazala dno (Nadaljevanje s 5. str.) novi predpisi prisilili svete za zdravstvo in ObLO, da so začeli aktivneje razpravljati o zdravstvenih problemih svojih področij. Občinski sveti za zdravstvo še ne vodijo jasne zdravstvene politike v občini; premalo vplivajo na delo ljudskih odborov. Tudi sveti zdravstvenih zavodov so šele zadnji čas začeli vzpostavljati boljše stike med občani in zavodi. Njihovi upravni odbori so bili mnogo aktivnejši, vendar so svoje sile preveč usmerili samo v problematiko osebnih dohodkov. Pogrešamo njihov večji delež pri odkrivanju notranjih rezerv za zmanjšanje stroškov zdravstvenih storitev, za boljšo in smotrnejšo razporeditev kadra, za kvalitetnejše delo zdravstvene službe in za izboljšanje odnosov, zdravstvenih delavcev do pacientov. Začetne težave pri izdelavi notranjih predpisov in ureditvi sistema delitve dohodka so zdaj mimo. Zdravstveni kolektivi so tu dosegli napredek, čeprav niso dobili dovolj strokovne pomoči. Krajevne in občinske organizacije ' SZDL bodo morale delu družbenih in samoupravnih organov v zdravstvu posvetiti zdaj več pomoči, zlasti pri kadrovanju mlajših, sposobnih ljudi iz gospodarskih organizacij in družbenih služb. Tudi sindikat in strokovna društva bodo morala zdravstvenim delavcem bolj pomagati, da bodo postali vsestransko dobri gospodarji. Predlog: ena medobčinska komunalna skupnost zavarovancev Novi zakon določa, da se zavarovanci združujejo v posebne samoupravne organizacije komunalne skupnosti zavarovancev. Taka komunalna skupnost zavarovancev bo določala na svoji skupščini osnovno, dopolnilno in izredno prispevno stopnjo za zdravstveno varstvo, kakor tudi višino prispevka, s katero bodo razpolagale delovne organizacije same. V tem je bistvo novih sprememb, tu je ključ da bo zavarovanec odvrgel naziranje o »državnem socialnem zavarovanju« in se začel resnično zanimati za dinar, ki je sestavni del njegovih oseb- nih dohodkov, njegove življenjske ravni! Od ekonomske zmogljivosti našega področja in od zainteresiranosti vseh družbenih činiteljev v občini in v kolektivih bo odvisna višina bremena, ki ga bomo določili za zdravstveno zavarovanje v posameznih občinah. Seveda se bo hkrati s tem bistveno spremenil tudi odnos zavarovancev do trošenja teh sredstev, saj bomo morali vsako prekoračenje izdatkov plačevati sami. iz naših čistih dohodkov! Presneto bomo premislili na skupščini komunalne skupnosti zavarovancev, ko bo- mo odločali o dopolnilnem ali celo izrednem prispevku, saj bo le-ta lahko bistveno vplival na življenjske stroške našega področja. Na skupni seji vodstva Socialistične zveze in sindikatov našega okraja je bil predložen in nato tudi sprejet predlog, da predlagamo občinskim ljudskim odborom ustanovitev ene medobčinske komunalne skupnosti in en zavod za socialno zavarovanje za področje celega okraja. Odgovornost občin in delovnih kolektivov seveda ne bo zato nič manjša. Statut skupščine naj bi določil take pristojnosti, da bodo Imeli vsi sveti zavarovancev po občinah resnično vpliv na racionalno trošenje sredstev in na kvaliteto zdravstvenih storitev. Naše materialne moči in obseg 7 občin v okraju nam dopuščajo ustanovitev ene take skupnosti in skupnega zavoda za socialno zavarovanje; razbijanje sredstev, moči in kadrov na dve skupnosti ali več medobčinskih zavodov v sedanjem položaju ne bi bilo smotrno. Praksa pa bo morda že čez leto ali dve pokazala, če imamo za reorganizacijo te službe drugačne pogoje. « 0 RAZPRAVI na skupni seji okrajnega odbora SZDL in OSS bomo poročali v prihodnji številki, kjer bomo navedli tuđi podatke o zdravstvenem stanju prebivalcev našega okraja. RAZMIŠLJANJE OB POSVETIH OBČINSKIH SVETOV SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V kulturi: preveč starih šablon Posvetovanje »Kultura v komuni«, ki ga je februarja letos sklical glavni odbor SZDL Slovenije skupaj z republiškim sindikalnim svetom in svetom Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, III. skupščina Kulturno-prosvetne-ga sveta Jugoslavije in junijski posvet kulturnih delavcev v Svobodah in prosvetnih društvih novomeškega okraja so dali bogate analize dosedanjega dela in napotke za nadaljnji razvoj kulture v komuni tudi pri nas. Vsi občinski sveti v našem okraju so za drugo polovico tega meseca pripravili posvete, kjer bodo obravnavali kulturno problematiko svoje komune z najširših vidikov. Več članov v društvu filmskih delavcev Slovenije Društvo filmskih delavcev Slovenije bo sprejelo med redne člane vse kulturne delavce, novinarje, filmske kritike, producente in dramaturge v Sloveniji. Na ta način bo društvo omogočilo skupno reševanje problemov slovenskega filma, kar bo nedvomno vplivalo na kvalitetno rast filmske industrije pri nas. Novo priznanje za Špelo Rozin V filmu »Maciste proti lovcem na človeške glave«, ta ga v Črnučah pri Ljubljani snema italijansko producentsko podjetje R. M. C. Produzione itnematografica Iz Rima, nastopa tudi nekaj slovenskih igralcev. V glavni vlogi bomo videli tudi Špelo Rozin, ki je požela že veliko Priznanj za nastope v doma-cih filmih. Doseženi rezultati na raznih področjih kulturnega življenja kažejo, da raste vloga kulture v življenju našega človeka. Potrošnja kulturnih dobrin je v stalnem porastu, kar kulturne institucije spodbuja k vse večji programski orientaciji in kvaliteti programa. Kljub temu pa je kulturno življenje na našem področju vse preveč vklenjeno v stare šablone, da kvaliteta še ne zadovoljuje, da še vedno ni široko zasnovanega osnovnega načrta za razvijanje idejnih, estetskih in kulturnih kriterijev potrošnikov kulturnih dobrin. Povsem jasno je, da je razvoj kulturno-prosvetnega življenja v komuni odvisno od kulturne politike in aktivnosti odgovornih činiteljev v komuni sami, od tega, kako ga formulirajo in realizirajo. Občinske Zveze Svobod in PD kot najpomembnejši činitelj imajo tudi najodgovornejšo nalogo v tem procesu, ki mora stvarnim potrebam in možnostim prilagojeno sestavljati perspektivni koncept kulturne politike v komuni v skladu s splošnim družbenim razvojem. V vsaki naši komuni moramo doseči sodelovanje organizacij in institucij, ki so zainteresirane za kulturne probleme, ker je tudi skromna praksa pri nas pokazala, da je to koristno tako za aktivnost teh organizacij kot za reševanje posameznih problemov. Občinski sveti Zveze Svobod in prosvetnih društev v tem procesu preraščajo iz organov, ki so se ukvarjali pretežno z amaterizmom, v širša družbena telesa, ki izvajajo osnovni program kulturne politike .na svojem področju. Posveti, ki jih sedaj sklicujejo občinski sveti z javnimi in kulturnimi delavci zaradi obravnavanja skupnih vprašanj kulturne politike in osnovnih problemov kulturnega razvoja v komuni, so pomemben činitelj, ki ima idejno in politično vlogo in bo težil za večjo in širšo afirmacijo vsega, kar je progresivno v našem kulturnem življenju. Posvetovanja v takem obsegu — razumljivo, če bo odziv na sodelovanje velik — bodo tudi lažje osvetlila vlogo in pomen amaterizma v sklopu celotnega kulturnega dogajanja. Krivično in nevarno je podcenjevati vlogo amate- rizma, kar se je žal dogajalo tudi v nekaterih naših komunah kot posledica nepoznavanja njegovega vpliva na kulturno življenje, ko v novih oblikah in z novo vsebino ostaja za množico ljudi kljub tehničnemu napredku privlačen in ponekod — tega nikar ne prezrimo — v naših razmerah edina možnost, da človek zadovolji svoje kulturne potrebe. Občinski sveti Zveze SPD nastopajo torej kot organizatorji široke družbene tribune, ki bo razpravljala o vseh važnih vprašanjih celovite kulturne politike v komuni, zato upravičeno pričakujemo tudi široko podporo tej pobudi. Takole je predstavilo glasilo japonskih umetnikov »JEN M K I« letos avgusta Kostanjevico na Krki, ko je poročalo o letošnjem kiparskem simpoziju Pet novih knjig založbe„BOREC" Spet je pred nami lepo knjižno darilo prizadevne založbe Zavod »Borec«, ki vztrajno uresničuje svoj založniški program. Kaj nam prinaša tokrat? »In tako končujem svoje spomine. Doživel sem lakoto prve svetovne vojne, grozote fašistične dobe, grenko življenje političnega begunca; bil sem borec v Španiji in partizan v Franciji. — Pretrpel sem mučenje v ječah, stradal sem, bil preganjan kot divja zver, spal sem po kozolcih, duplinah ln pokopališčih, bil večkrat na bojiščih ranjen in neprestano v nevarnosti. — Moja visoka politična šola so mi bile Ječe, za kažipot mi je bila partija, muke, borbe in napori pa so me utrdili in prekalili...« Tako piše v svoji knjigi spominov OD MAREZIG DO MADRIDA Jože Vergan. Opisal Mihael Kambič 75-letnik So ljudje, katerih plodovi-to življenje teče mimo nas skoraj neopazno. Le redki ožji znanci in prijatelji vedo *a njihove notranje bogato življenje, veliki večini ljudi Pa so nepoznani. Preskromni so, pretihi, preveč zaverovani Umetnik na počitnicah v rojstni vasi v svoje delo, da bi si iskali med svetom ugleda in priznanja. Tak človek skoraj prišlo-vične skromnosti je akademski slikar Mihael Kambic, ki je H. septembra v Ljubljani ftopomu ti let življenja, v bragovanji vasi pri Črnomlju "iu je leta 1887 stekla zibel, nato pa je obiskoval osnovno šolo v Dragatušu in kasneje v Črnomlju. Bistrega fantiča so doma nameni/j za gimnazijo; obiskoval jo je v Novem me-in tu tudi maturiral. 2e v gimnaziji je kazal nadarjenost za risanje, zato se je po maturi vpisal na umet-"osino akademijo v Pragi (1908-1915), ker je obiskoval 'Prva splošno šolo pri Vlahu Bukovcu, nato pa specialko pri prof. Hvnaisu. Ko je o-pravil državni izpit, je bil nastavljen za profesorja risanja v Kufsteinu (1915-1918), po prvi svetovni vojni pa je poučeval risanje na II. realni gimnaziji v Ljubljani, kjer je tudi dočakal upokojitev. Mihael Kambič zastopa v slikarstvu realistično smer in se v svojih delih odlikuje s precizno risbo m izredno solidno tehniko. Njegove slike so povečini sad dolgomeseč-nih študij, poskusov in predelav, zato so do potankosti preštudirane v kompoziciji, tehniki in barvi. Iz tega je spoznati vso resnost in temeljitost in hkrati čut odgovor, nosti, s katerim se umetnik Joteva slikarskega dela. Kambič je delal v glavnem v olju, akvarelu, pastelu in tušu. Njegova dela, bodisi krajine ali portreti, so raztresena v Pragi, Kufsteinu, Ljubljani, Črnomlju in drugod. Leta 1960 je avtor poklonil Belokranjskemu muzeju v Metliki 12 svojih del in tako znatno obogatil lokalno belokranjsko galerijo. Jubilantova izredna skromnost in samokritičnost sta preprečevala, da se slikar ni rinil v ospredje,čeprav bi po kvaliteti del to Iphko storil. Razstavljal je sicer v Kufsteinu, štirikrat v LjKbljani in enkrat v Beogradu, kake večje samostojne razstave pa ni imel. Prav zato njegova Dolenjska in rodna Bela krajina z zanimanjem pričakujeta letošnjo jesen razstavo, ki jo je umetnik obljubil prirediti v Novem mestu, potem pa v Metliki in Črnomlju. Spoštovanemu rojaku telimo, da bi to svojo obljubo res izpolnil, hkrati pa tudi. da bi se mu prijetna in zdrava življenjska jesen čimbolj raztegnila, da bi v ustvarjalni moči svojim dosedanjim u-metninam pridružil še nove. »KONDOR« v letu 1962 63 Založba MLADINSKA KNJIGA V LJUBLJANI bo letos v znani zbirki KONDOR Izdala osem knjig: VergU: en ODA (izbral, prevedel ir. komentiral dr. Fran Bradač, ilustracije Ara Pads): Anton Ingolič: OCI. Novele bo uredil Mitja Mejak, likovne priloge pa so delo Franceta Mlhediča: Ivan Maselj - Podlimbarski: POKORNO JAVLJAM (Izbral ln uredil Janez Rotar); dr. Ivan Prijatelj: ESEJ O SLOVENSKI LITERATURI (uredil Janez Logar); Ivan Cank«r: NA KLANCU (uredil Bori Merhar): N. V. Gogolj: KAKO STA SE SPRLA IVAN IVANOVIC IN IVAN NTKIFOROVIC. PLASC. (Prevedel Sever in Sali): ANTIKA O PESNIŠTVU (tek; je Ivoje skoraj tridesetletno revolucionarno delo v Istri, Španiji in Franciji, kjer je bil partizan od leta 1941. Knjiga nas na zanimiv način seznanja z Istro in njeno žalostno preteklostjo, nazorno pa slika tudi njen veliki delež za osvoboditev domovine. V podoben svet sega knjiga Cirila Zlobca MOŠKA LETA NAŠEGA OTROŠTVA, ki je bila nagrajena z II. Kajuho-vo nagrado za 1960. Zlobec je opisal v tem delu usodo ln življenje slovenskih fantov, ki so jih Italijani odpeljali s Krasa in od drugod v »specialne bataljone« v Italijo, njihov beg v partizane in nadaljnjo usodo teh borcev proti fašizmu. Vida Lasič je v knjigi SVETLOBA MLADIH LET opisala svoje delo v radijskem sektorju Centralne tehnike KPS, doživljaje v partizanih, vrnitev v Ljubljano in vzpostavljanje radiotelegrafske zveze z Glavnim štabom. Pri tem delu so jo ujeli Nemci in v zaporu je dokončala konec vojne v Ljubljani. Knjiga nam odkriva zanimiv del naše borbe, o katerem je bilo Film TISTEGA LEPEGA DNE posnet Režiser France štigric je končal s snemanjem filma »Tistega lepega dne« po noveli Cirila Kosmača. Film so posneli v ateljejih Viba filma, tehnične usluge pa je nudil Filmservis iz Ljubljane V novem slovenskem filmu bomo v glavnih vlogah videli Berta Sotlerja, Dušo Počkaj, Arnolda Tovornika, Angelco Hlebce ln druge priznane Igralce. Glasbo za film je pripravil Alojz Srebotnjak. v literaturi in dokumentarnih izdajah napisanega še bolj malo. V knjižni zbirki DOKAZI je Izšel po FRATT ln VRAŽJEM VRTCU zdaj 9. zvezek KRI2 IN ZLOČIN. V njem nas Sta- Novi filmi TRIGLAV FILMA V ateljejih ljubljanskega podjetja za izdelavo filmov »Triglav film« so posneli komedijo »Naš avto«, za katero je napisal scenarij Vito-mll Zupan. »Umirajoči veter« pa bo imel naslov drugi fiim, ki ga bodo to jesen snemali po scenariju Boštjana Hladnika. Hladnik bo film tudi režiral. V dogled-rem času namerava »Triglav film« snemati tudi »Samo-rastnike«, za katere je scenarij napisan po znanem delu Prežihovega Voranca. Filmsko sodelovanje z Američani Podjetje za tehnično izdelavo in obdelavo filmov Filmservis iz Ljubljane Je na IX. puljskem festivalu sklenilo sporazum z ameriškim filmskim podjetjem American International plc-tures, po katerem bo ljubljansko podjetje nudilo Američanom pomoč pri snemanju šestih filmov, ki jih na mera vajo posneti pri nas. ATP je doslej uveljavilo svoje sodelovanje z več evropskimi državami, n. pr. z Italijo, Nemčijo Grčijo, s Španijo in Francijo. Velika pridobitev za Filmservis pa bo, da bo v okviru tega sodelovanja lahko izobrazil svoje kadre in povečal dejavnost. ne Lenardič seznanja z zloglasno belogardistično postojanko na Urhu pri Ljubljani, kjer so z vednostjo slovenske duhovščine in z njenim sodelovanjem na zverinski način mučili in pobili več kot 170 sodelavcev in simpatizerjev osvobodilnega gibanja. Urh, eden izmed trajnih spomenikov našega boja, je s knjigo dobil novo, pomembno dokumentacijo. Za dvajsetletnico pionirske organizacije (ustanovljena j« bila 1942 v Bihaču) je založba BOREC poslala na trg še knjigo MI OTROCI VOJNE; pisane prispevke otrok iz vojne je zbral ln uredil Fer-do Godina, ki je delu napisal tudi uvodno besedo. Knjiga je bila izdana na pobudo Zveze prijateljev mladine Slovenije, hkrati pa predstavlja zaključek letošnjih pomembnih pionirskih iger. To je velika ln bogata dediščina — in zato najlepše darilo mladini, ki stopa na pota očetov, mater, bratov in sestra, nekdanjih borcev za svobodo. V knjigi je veliko ponatisov izvirnih otroških risb na temo »MoJ kraj včeraj, danes ln jutri«. Kratki filmi za angleško televizijo »Triglav film« se je sporazumel z ITC (International Television Companie) iz Londona o snemanju 26 enostavnih igranih filmov za angleško televizijo. Serija teh filmov se imenuje »Vsemirskl problemi« in spada t okvir znanosti in fantazije. »Triglav film« je že dobil tri scenarije, po katrih bo začel snemati v novembru letos. f AOE 40 SAN FRANCISCO CHRONICLE, TWsd.y, J«nu«ry 4, 1962 CCCCAA ....Ljubljana Is Talking About. ste sta Izbrala ln prevedla prof. Anton Sovre ln dr. Kajetan Gantar); KULTURNO POLITIČNI ESEJ MED DVBMA VOJNAMA (izbral ln komentiral France z -dravec). Zbirka KONDOR, ki se je zadnja leta močno priljubila Solđkl mladini, prinaša dela tz domače ln svetovne književnosti. Uspešno jo uporabljajo kot pomožno šolsko branje v višjih razredih osnovnih sol, posebno pa v gimnazijah ln v strokovnih solati. Razen redne zbirke bo MLADINSKA KNJIGA letos tudi ponatisnila nekatere knjige lz KONDORJEVE zbirke: Pesnitve in pisma dr. Franceta Prešerna (I. ln H. del), Jurčičevega Desetega brata in Tavčarjevo Vtoosko kroniko. Those Crazy 'Chiselers9 A Ljubljani, Vugoslavia WHILE AGO. a young Slovenlan i c u 1 p t o t * it li (lis frionds conccivcd a uniqut Ide* io b»H a comKtii've in-ternitlonal sculptmg svmposr-om. lasun; rwo months, during Srblch time the pirtiripating artisti wnuld navk to create tVir ivorks from nalive materiali stone and wnod. Unlike some ilmllar erenti elsenhere. the artlsis od vedrim nebom Te dni je v Vojlovici pri Pančevu začela poskusno obratovati nova tovarna dušičnih gnojili in drugih kemičnih proizvodov. To je tovarna brez strehe. Na površini 75 ha so razmeščene proizvodne naprave: peči, kompresorji, visoki stolpi, prepredeni s številnimi cevmi itd. Vsega je okoli 60 objektov. Strokovnjaki trde, da je to najmodernejša tovarna te vrste v Evropi, zakaj proizvodni proces je popolnoma avtomatiziran. Okoli 250 inženirjev, tehnikov in kvalifi- ima v g^alogo le kontroli. rat' Lpoizvodnje ozir. <£<*zvod je ap-nenX& ali ka-k0->tiPt ° imenujemo: duS-5io Snoifto. Za ^tm 8n°jil u:p°- laf^j-^ovine: tako na>ii rt anatu (zanj so ^ dovodne cevi), iz 5esT° "Tali dušik (EarT5a &<> objekti v glavjj* kostem), tretja sUro,re apnenec iz Go- Premalo izkoriščena točka Kostanjevica si je zaradi svoje lepote že močno utrla pot v turizmu. Planinsko društvo v Kostanjevici ima na Polomu celo svoj dom. Le žal, da je ta zanimiva in lepa turistična točka premalo izkoriščena. Upravnik doma Roman Mam nam je povedal, da so letos imeli le nekaj nad 700 gostov. Morda je razlog za tako nizek obisk iskati v premajhni reklami. Ko smo si ogledovali spominsko knjigo, smo prebrali nešteto laskavih besed o prijetnem počutju in dobri postrežbi. Dom na Polomu ima 8 sob s 16 ležišči. V kratkem nameravajo preurediti iz podstrešja skupna ležišča. Zmogljivost ležišč se bo tako povzpela na 60. Presenetilo nas je, da v do- mu ni elektrike. Vsekakor je treba planinskemu društvu denarno pomagati, da bi lahko izvršilo nekatere preureditve v domu in napeljati tudi elektriko. Na Gorjancih so turistične točke zelo redke, zato pa moramo vsaj te primerno urediti in jih skrbno vzdrževati. Omeniti moramo, da je v domu velika izbira pijač po skoraj istih cenah kot v Kostanjevici. Dnevna oskrba znaša za člane Planinskega društva 750, za nečlane 900 dinarjev. Turista predvsem zadovoljuje hitra postrežba. Z malo več reklame bi Planinsko društvo Kostanjevica prav gotovo doseglo ve':ji obisk v svojem domu. Velika škoda pa je, da dom ne leži na kraju, od koder bi bil čudovit razgled po vsem Krškem polju! Postojanka na Polomu bi bila potlej prav gotovo veliko bolj cenjena, zdaj pa ugaja predvsem turistom in izletnikom, ki ljubijo mir in samoto, sprehode po košenicah, gorjanskih senožetih in košatih, senčnih gozdovih. DELAVCI: skrbite za osebno higieno! Takole je te dni v novem, s zadruge pri čateških Toplicah: prvi zeleni sadovi... ogrevanem rastli^k^*11' prvi paradižniki že silijo kvišku Prvo »žetev« pričakujejo prav uwa7«e kmetijske i* 0 Pognali tudi «H u *une! Da bi dobili dušik, bodo zrak utekočinili. V nadaljnjem postopku bodo razen dušika dobivali še kisik in argon. Tovarna bo tako e-dina pri nas proizvajala tudi čisti argon, ki ga v glavnem uporabljajo za varjenje nerjavečega jekla in v industriji električnih žarnic. Pomemben proizvod bo še amoniak. Tako bodo proizvedli vsak dan 1900 ton raznih kemičnih izdelkov, medtem ko bo letna proizvodnja "samo dušičnih gnojil znašala 360.000 ton. Zanimivo je, da bo tovarna porabila dvakrat več električne energije kot Beograd z vso svojo industrijo. Zato so zgradili tudi poseben daljnovod za tovarno. Zemeljska dela so ovirale podzemne vode, zato so na" gradbišču montirali štiri ogromne črpalke, ki so prostor, kjer stoji tovarna, osušile do petih metrov globine. Vse to je le prva etapa v gradnji nove tovarne. Pripravili so že nekaj tehnoloških postopkov za proizvodnjo drugih kemičnih izdelkov, tako na primer za pro-i^odmjo' karfomida, koncentriranega dušičnega gnojila, v katerem bo okoli 40 odstotkov dušika iz zraka. Razen tega so tu še izredno dobri pogoji za proizvodnjo živinske krme in sintetičnih vlaken, za kar pripravljajo potrebne analize in programe. s w,. Umetna gnojila bodo transportirali v glavnem po vodi. Zato so izkopali kanal od Donave do tovarne, dolg nad dva kilometra, in pri- stanišče, kjer bodo lahko pristajale tudi večje rečne ladje. To pridobitev bodo uporabljale tudi okoliške tovarne za transport svojih proizvodov. Vse proizvode, namenjene kmetijstvu, bodo preizkusili na parcelah kmetijskih posestev. Rihard Soper grejejo, so ugodne na telesu in so znatno cenejše od tekstilnih. Srečni študent Neki pariški študent je iskal tolažbo zaradi nesrečne ljubezni v javni knjižnici. Vzel je knjigo verzov in v njej našel listek, na katerem je pisalo: »2elim, da bi naslednji bralec te knjige bil nagrajen. Kdor se bo s tem listkom javil pri mojem odvetniku, bo dobil 300 tisoč frankov.« študent je šel iz gole radovednosti res k odvetniku, in ta mu je brez oklevanja izplačal obljubljeno nagrado. Pijane ribe Kot je znano, ulovljene ribe do dovoza ha tržišče takoj konzervirajo v hladilnikih. Pred nedavnim pa sta dva japonska učenjaka naredila poskus, ki je, sodeč po rezultaitu, popolnoma uspel. Brž ko potegnejo ulov iz morja, potopijo ribe v alkohol in jih ha ta način uspavajo. Tako pijane ribe lahko brez težav transportira jo z železnico do najbolj oddaljenega tržišča. Po bujenju dajo ribe spet v morsko vodo, kjer postanejo sveže. Edina resna pripomba na ta sistem je cena: s potapljanjem v alkohol postanejo ribe dvakrat dražje. LETA 1965: IMA MESEC Sovjetski kozmonavt German Titov je v razgovoru z novinarjem »Borbe« pretekli teden v Beogradu povedal nekaj misli o nadaljnjem osvajanju vesolja, zlasti o tem, da bo človek prišel na Mesec. Na vprašanje, kateri bo prihodnji korak na poti proti Mesecu, je Titov odgovoril: »To zanima mnoge. V zadnjem času zlasti govorijo o tem, kdo bo prvi prišel na Mesec. Američani ali mi?« • Kaj pravite Vi? »Ameriški znanstveniki poudarjajo, da bodo oni prvi na tem planetu. Zares ne vem, če je pomembno, kdo bo prvi.« • So druge naloge pomembnejše? »Da, najpomembnejše je to, kako bo potekal polet in kako b«,mo tO nalogo izpeljali. Ce Američani menijo, da bodo prvi, nimamo nič proti. Rad bi rekel le to: za polet na Mesec ni dovolj samo želja. Z željo samo ni moč opraviti .nobene naloge.« • Ali lahko poveste kaj določnejšega o tem, kdaj bomo poleteli na Mesec? »Mi smo planirali polet za leto 1965. Toda nc pozabite, to je samo orientacijsko leto.« Titov je povedal, da bi trajala pot na Mesec teden dni. Nato je govoril 0 svojem poletu v vesolje. • Na kaj ste takrat mislili? »Na to, kako majhna je naša zemlja, zime peska v ogromnem oceanu zvezd. Na tem zrncu živi dve milijardi ljudi, in vprašujem se, zakaj se morajo pobijati med seboj.« »Oklopni puloverji« po meri V najbolj ekskluzivnem londonskem moškem krojaškem salonu nikoli ne povedo imen svojih strank. Odjemalci ostajajo pogosto anonimni, naročajo pa samo »oklopne« puloverje, ki jih krogla ne prebije. Ena najbolj originalnih strank tega nenavadnega krojaškega salona je bila neka zelo nervozna in privlačna mlada dama, ki je zahtevala, da ji v 24 urah napravijo »izredno čeden« oklopni pulover. Povedala je, da je njen mož zelo ljubosumen. Pravijo pa, da so najpogostnejše stranke znane politične osebnosti. Takšen pulover se na videz ne loči od navadnih puloverjev, čeprav je težak kar šest kilogramov in ga izdelujejo iz posebno močnega tkanja, ki je ojačeno i jeklenimi nitmi. Cena puloverja je 66 tisoč dinarjev. Če stranka želi preizkusiti kakovost takega puloverja, jo odpeljejo na strelišče, kjer lahko vidi, kako se krogle, izstreljene iz avtomatičnega revolverja z razdalje treh metrov, odbijajo od puloverja kot ping-pong žogice. Lastnik krojaškega salona pravi, da mu posli zelo dobro cvetejo. Pokojnina za liliputance Sovjetski liliputanci imajo po najnovejši zakonski odredbi pravico do pokojnine že od 45. leta naprej, če so dosegli 20-letni delovni staž, medtem ko imajo liliputanke pravico do pokojnine že pri 40. letu starosti. PRIREDIL: StćVhfoši7h&h£ RIŠE: I TONE SELIŠKAR: I (Ilustracije: Zdenka Golob) I Kmečka bunka 67. »Za koliko bi bili pripravljeni prodati svoj sistem?« ga je vprašal eden izmed lastnikov. »Za.30.000 dolarjev,« mu je brez pomisleka odgovoril Kriš. »Na vsakega bi prišlo po tri tisočake ...« Malo so se porazgovorili bi pokimali. Sklenili so pogodbo bi plačali z zlatim prahom. 68. »To ni sistem.* 'JuS'st *MoJ sistem je sad opazovanja. Opazil sem, da j« «em « Drott mene Številka 9, ko je dobila številka 26. ^ *ud» druge številke. Glejte! Ce hočete, da dobi 00, «L Poskusite in prepričali se boste. Zakaj tako, * 69. Enemu izmed lastnikov se je nenadoma posvetilo. Ustavil je kolo in ga skrbno pregledal, potem je obrnil glavo proti bližnji razbeljeni peči. »Vraga!« je rekel, »saj to sploh ni bil sistem. Miza je blizu peči bi kolo se je skrivilo. Ni čudno, da se je držal te mize.« s Avgusta meseca, v najhujši vročini, je pridrčal v majhno vas ob Krki lep, zelen avto. K sorodnikom sta se pripeljali iz mesta na počitnice mati in njena punčka Marjetka. Okoli avtomobila so se zbrali vaški mulci in tudi stari vaški očak Abram s pipo v ustih je prišantal iz svoje bajte in s šoferjem sta bila naglo v razgovoru. »Ne, tovariša direktorja pa ne bo, ima preveč dela. Samo njegovo ženo in hčerko sem pripeljal. Bili smo že v Opatiji tri tedne, pa nekaj dni v Portorožu, zdaj bosta pa tu pri teti do konca meseca, saj je direktorjeva žena tu doma!« »Kajpak, kajpak. Piškurjeva Franca je, salarniš,« je dejal boter Abram. »Pred desetimi leti je le-tu še gnoj kidala. Na, zdaj je pa Fanika, saprabolt. nobel se je povzpela. 2e takrat, ko je še krave pasla, sem prerokoval, da se ta deklic ne bo postaral pri kravah. No, prav je tako! Iz naše vasi jih je cela vrsta po svetu; eden je zdravnik v Zagrebu, drugi je major v vojski, tretji je na okraju za vikšega, četrti hodi v najvišje šole. Punce pa tudi; ena je učiteljica, druga ima komando čez vse sestre v bolnici, Franca je pa direktorjeva žena. Eh, moj brat je pa v Ameriki. Vidiš, tako se ljudje premešajo. No, privoščim jim, kmečka pamet je na gnoju zrasla in to je trdna podlaga za brihtne ljudi!« Avto se je odpeljal, mamica in Marjetka pa sta ostali v vasi. V Krki se je prijetno kopati, po tratah se da lepo tekati, hruške so že zrele, sonca in sence je povsod dosti in koj drugo jutro si je Marjetka že našla prijateljico. To je bila sosedova Ivanka. Obe sta bili enakih let, obe sta končali drugi razred ljudske šole in obe sta si imeli mnogo povedati: Marjetka: »Veš, Ivanka, mi imamo doma frižider in televizijo, v kateri se vse, kar se godi po svetu, vidi in sliši. Imamo tudi električen štedilnik, telefon in vse.« Ivanka pa: »Mi imamo pa svinjo, ki je težka dvesto kil in moja koklja je zvalila petnajst piščancev, deset pišk in pet pete-linčkov. Imamo žrebička, telička, zajčke in vse.« Prav lepo sta se razumeli. Marjetka je občudovala Ivankine kokoške, račke, goske in mlade prašičke, Ivanka pa je občudovala Marjetkine oblekce, zlasti pa njeno punčko, ki je sama odpirala in zapirala svetlo sinje oči in se je sama prestopala, če si jo držal za roko in ki je začivkala »mama«, če si jo položil. Prav tako kot resničen otrok. Toda nekaj je bilo narobe v njunem prijateljstvu. Marjetka je namreč imela preveč -časa, Ivanka pa ga je imela premalo. Zjutraj, ko je Marjetka še sladko spala, je Ivanka že gnoj kidala iz hleva. Njen starejši brat je bil pri vojakih, gospodarstvo Je zato vpreglo tudi drobno Ivanko v delo. Ob šestih zjutraj je bila Ivanka s kravami že na paši in vse do desetih. Na paši so bili tudi drugi vaški otroci in so se igrali, pa tudi koruzo so že pekli. Okoli devetih je pritekla Marjetka na travnik in bila je vsa nora od veselih iger pastirčkov. Tudi krav se je kmalu privadila in se jih ni bala. A njena mamica jo je prišla kmalu iskat in jo je odvlekla domov. - »Spet te bom morala preobleči, vsa si zelena od trave. Pa kakšne noge imaš, ali te nič ni sram? Doma se igraj, saj imaš punčko!« Tako se je jezila mamica na Marjetko. Marjetka je Jokala, zasovražila je svoje lepe obleke, zaradi katerih ne sme sesti v travo, zasovražila je svojo punčko in vse svoje igrače, čim pa je zagledala Ivanko na dvorišču, se je izmuznila materi, ki je zadremala na ležalnem stolu s knjigo v roki in že je bila pri svoji ljubi prijateljici. Ivanka je sedela na pragu in lupila krompir za kosilo. »Daj še meni nožiček!« jo je prosila Marjetka. »Pomagala ti bom.« In tako sta obe sedeli na pragu in lupili krompir. Kako se je vse to Marjetki imenitno zdelo! Pa spet: »Marjetka, Marjetka, takoj domov!« Marjetka je poskočila, ker je bila ubogljiv otrok in stekla k materi. »2e spet si vsa popackana! Sram te bodi, obnašaš se kot kaka kmečka bunka!« jo je ozmerjala mamica. »Ali je Ivanka tudi kmečka bunka?« je zaihtela Marjetka. »Kaj pa drugega!« je rekla mamica in si pričela lakirati nohte na roki, a boter Abram s pipo v ustih, je slonel na plotu in se grenko smehljal. Ko je Ivanka olupila krompir, se je splazila skozi plot k Marjetki, da bi se poigrala z njeno punčko. Mamica jo je po strani pogledala in rekla čemerno: »Ne prijemaj je preveč, punčka stane deset tisoč dinarjev!« Ivanka se je ustrašila in nič več ji ni bilo do lepe punčke. Kaj bi z njo, če se je ne sme dotakniti! Toda Marjetka, ki je imela Ivanko rada, ji je potisnila pučko kar v roke. In ker je imela Ivanka od krompirja umazan predpasnik, se je svileno krilce punčke umazalo in mamica je bila huda. »Kar domov, Ivanka, ti, Marjetka pa v sobo klečat!« je rekla mama jezno, Ivanka in Marjetka pa sta bili žalostni. »Koga imaš bolj rada, mene ali Ivanko?« je nasršeno vprašala mamica Marjetko. »Ivanko!« je zaihtela Marjetka v dno duše užaljena. »Tisto kmečko bunko?« je zaječala mamica in tudi ona je bila zaradi tega užaljena v dno duše in ker se je Marjetka že naklečala, si je mamica oblekla kopalno obleko in tudi Marjetki je nataknila kopalke, pa hajdi, v Krko jezo hladit. Pa tudi Ivanka je bila užaljena v dno duše. Kukala je izza hleva, pa tudi ona brž k vodi, toda po drugi strani. Marjetka se je naglo potolažila in — čof čof v nizko vodo in že je bila na sredi reke. Tam pa se dno struge naenkrat prelomi v globino, tisti prostor pa poznajo samo vaški pastirčki, in že je zakričala Marjetka v globoki vodi, ker ji je zmanjkalo tal pod nogami. A še bolj je zakričala mamica, ki prav tako ni znala plavati. »Na pomoč, na pomoč, otrok se utaplja!« (Konec prihodnjič) Šolski odbor v Šentrupertu v novo šolsko leto Člani šolskega odbora v šentrupertu so se prvič po počitnicah spet zbrali. Ko se je seja začela, so se problemi kar vrstili. Najprej uspeh ob koncu lanskega šolskega leta. Največ nezadostnih ocen je bilo pri matematiki, zlasti v višjih razredih. (Slabo znanje iz nižjih razredov.) Nato pa materin in tuji jezik. Izražanje je okorno, na kar vpliva tudi alkohol. Letos je nekoliko manj učencev. Zadnja leta vpis nekoliko pada. ze dalj časa pa prevladujejo dečki. Nižji razredi so precej močni, će bi jih združili, bi bilo več nadur, kvaliteta pouka bi bila pa prav gotovo slabša. Tudi finanč- na sredstva so pičla, zato je treba hraniti tudi pri osebnih dohodkih. Med počitnicami je bilo potrebno mnogo popraviti in na- TREBANJSKE NOVICE baviti naj različnej še nuj ne stvari. To je stale mnogo denarja. člani šolskega odbora so se zanimali tudi za vprašanje učiteljskega kadra. Tovariš upravitelj je dejal, da je letos boljše kakor prejšnja leta. Marsikaj bo še treba krčiti, nekatere stranske predmete ponekod opustiti, glavni Sprehod na pokopališče Šetruperčani radi zahajajo na pokopališče. Pravijo, da gredo »domov« pogledat. Vendar se zdi, da vse premalo skrbijo, da bi bilo pokopališče tudi urejeno. Izgovarjajo se, češ da se tako ne vidi s ceste. Kakšen vtis pa bi dobil tujec, če bi prišel na zapuščeno pokopališče! Ni dovolj, da počistimo samo ob dnevu mrtvih in redkih priložnostih. Tu je pokopanih mnogo ljudi, ki so dali življenje za domovino; mar res zaslužijo, da je njihov grob skrit med travnimi bilkami? Pogostokrat lahko vidimo zapuščene tudi sveže grobove. Venci največkrat razpadajo na gomili, nihče pa se ne PTT storitve v Sloveniji Poštni promet se je z ozirom na stanje, ki je bilo junija lani, precej povečal. Število pisem se je dvignilo od 10,234.000 na 11,119.000, priporočenih pisem od 277 tisoč na 295 tisoč, paketov od 58 tisoč na 60 tisoč in plačilni promet od 558 tisoč na 589 tisoč vplačil. Večji promet je bil tudd pri telefonskih in telegrafskih storitvah. Brzojavk, ki jih je bilo letos 69 tisoč, je bilo za tirioč več, število telefonskih pogovorov pa se je dvignilo od 5,547.000 junija lani na 5,865.000 letos. spomni, da bi jih zamenjal s svežim cvetjem. Za konec še nekaj besed o spomeniku padlih borcev v trebanjski občini. Zdi se mi, da. le prevečkrat dovolimo, da preraste trava poti okoli spomenika. Zavedajmo se: borci so dali svoja življenja, da mi živimo. Zato bi bilo prav, da bi bolj skrbeh zanje, da se jim vsaj malo oddolžimo s spoštovanjem njihovih grobov. predmeti pa se bodo poučevali v celoti. Nekateri člani šolskega odbora so še posebej poudarili to, da mora biti namen šole in šolskega odbora, da bi čimveč učencev, ki se vpišejo na našo šolo, končalo vseh osem razredov. Doslej so namreč nekateri končali učno obveznost že v nižjih razredih, zlasti dečki. Kq nekoliko odrastejo, morajo ostati doma zaradi dela. Zato bo treba o tem vedno znova in zno- Odgovornost lovskih družin Škodo, ki jo povzročajo divji prašiči v okolici Sel— šumberka, je velikanska. Prebivalci si prizadevajo, da hi jih pregnali in vsak večer kurijo ogenj. Toda vse to je brez uspeha. Marsikdo se sprašuje, zakaj lovske družine ne pokažejo svojih sposobnosti ter ukrenejo kaj koristnega. Vabilo borcem Gubčeve brigade Občinski odbor ZB Trebnje vabi vse preživele borce Gubčeve brigade, da se dne 7. oktobra udeležijo proslave 20-obletnice ustanovitve Gubčeve brigade na Trebelnem. va govoriti na roditeljskih sestankih. Dosedanji predsednik šolskega odbora tovariš Jože Trelih je prosil, da bi ga razrešili. Hkrati je predlagal za novega predsednika dosedanjega člana šolskega odbora tovariša Jožeta Bizjaka. Tudi ostali člani so se s predlogom strinjali. Potrditi ga mora še občinski ljudski odbor. O vsem, s čimer se sreča učiteljski kolektiv pri učnovzgojnem delu, se člani šolskega odbora niso mogli pogovoriti. Preveč je. Zato bosta na prihodnjo učiteljsko konferenco prišla tudi predsednik in en čun šolskega odbora. Tako bomo znali še bolj pomagati drug drugemu pri delu za isti namen. Danica Zupan Spominsko slavje Gubčeve brigade na Trebelnem Kdor v teh dneh obišče Trebelno, bo opazil, da se tam nekaj pripravlja. Proslavili bodo 20. obletnico ustanovitve Gubčeve brigade. V ta namen bo 7. oktobra spominska svečanost. Ob tej priložnosti bodo prekopali posmrtne ostanke padlih borcev ter jih prenesli v skupno grobnico. V spomenik bodo vklesana imena 104 borcev, od katerih je 23 neznanih. Ob 9. uri dopoldne bo žalna komemoracija ob grobnici, nato proslava pri spomeniku, ki stoji v znamenitem gozdičku, kjer je bila brigada ustanovljena. Zaradi lepše podobe kotička, kjer bodo borci za svobodo dobili zadnji dom, krajevni odbor ZB Trebelno ureja tudi obzidje pokopališča ter okolico. Delo lepo napreduje, vendar pa ljudje, ki bi morali pri tem dati vzgled, le opazujejo. Kaže, da bodo priprave kljub temu pravočasno končane. Krajevni odbor ZB Trebelno vabi vse občane in prebivalce iz drugih krajev, da se udeleže te zgodovinske svečanosti, kjer bo tudi srečanje preživelih borcev za svobodo. Na ta način se bomo množično oddolžili žrtvam fašističnega nasilja tudi v tem delu Dolenjske. SODOBEN KORAK V TRGOVINI Kmalu po združitvi obeh trgovskih podjetij V Trebnjem, oziroma po pripojitvi Splošnega trgovskega podjetja k podjetju »Gradišče« se je začelo vprašanje sodobne ureditve trgovske mreže in modemih lokalov načrtno urejati. Združeno podjetje, ki se uradno imenuje Trgovsko podjetje »Gradišče« — Treb- Mala Loka: 1961/1962 Mala Loka: avgusta 1962! nje, je modernizacijo nakazalo v treh stopnjah: združitev podjetij, specializacija trgovin ln zidanje nove trgovske hiše. Trenutno Je v ospredju specializacija, ki jo nameravajo izvesti še ta mesec. S tem bodo omogočili potrošniku, da bo kupoval eno vrsto predmetov samo v eni, drugo vrsto pa samo v drugi trgovini. Na drugi strani pa bo precej olajšano poslovanje in knjigovodstvo v specializiranih poslovalnicah. V istem zamahu bo omogočeno, da bo podjetje založilo skladišča z raznovrstnimi predmeti, s tekstilom in z živili, tako da potrošniku ne bo več treba nakupovati v Ljubljani ali Novem mestu in Umetna gnojila Lani smo porabili v Jugoslaviji 610.384 ton umetnih gnojil, od tega v Sloveniji 36.852 ton. Največ u-metnih gnojil na hektar obdelovalne površine smo po-rabfli v Sloveniji (833 kg), potem v Hrvaški (675 kg) in Srbiji (555 kg), najmanj pa v Orni gori (249 kg). Hektar orne površine pa smo gnojili v Sloveniji povprečno z 2238 kg umetnih gnojil, v Hrvaški s 776 kg in najmanj v Makedoniji, kjer so porabili le 426 kg na hektar orne površine. bo pustil sredstva v svoji komuni. Seveda je do popolnega reda v trgovini še precej daleč, saj združeno podjetje trenutno močno ni tako ekonomsko, da bi s svojimi sredstvi v nekaj dneh zmoglo veliko breme, ki mu ga nalaga modernizacija. Do 1964. leta bo v Trebnjem zgrajena nova trgovska hiša in urejena popolnoma sodobno. To bo velika pridobitev za trgovino trebenjske komune, predvsem pa zgled, kako bi morali tudi v ostalih predelih občine načeti vprašanje sodobne preskrbe potrošnika. To bi bila hkrati prva samopostrežna trgovina v komuni. Pripravljam! odbor, ki so ga v ta namen imenovali, je že izbral prostor za ta najsodobnejši trgovski lokal. Samopostrežna trgovina naj bi stala nasproti stare šole, ob križišču pri vstopu v središče Trebnjega, in bi z njo naselje dobilo lepšo podobo. Pripravljalni odbor se pogaja še z nekaterimi zavodi in ustanovami v Trebnjem, ki bi poslej imeli svoje prostore v novi trgovski hiši. čeprav je že malce pozna, je pobuda .zelo spodbudna, pomeni pa, da so se tudi v Trebnjem odločili iti v korak s časom. OB »JAVNI« RAZPRODAJI OPREME IN INVENTARJA NA MALI LOKI Semenj umazane sebičnosti Ko načenjamo Javno razpravo o razprodaji Inventarja1 bivše Kmeti jsko-gospodinjske šole Mala Loka pri Trebnjem, imamo dvojen namen. Z Jasno In odkrito besedo bi radi zaustavili plaz govoric ln šušljanj, ki se, na žalost, popolnoma u-pravlčeno širi po trebanjski komuni, hkrati pa bi radi Javno obsodili neodgovorni, sebični in več kot koristoljubni postopek komisije pri razprodaji. Kmetljsko-gospodinjska šola v Mali Loki Je bil pred dvema letoma ukinjena, 29. aprila 1961 pa Je ObLO Trebnje z odločbo razdelil njena osnovna sredstva In inventar med KZ Trebnje in ObLO Trebnje. 6. septembra 1961 Je ljudski odbor izdal odločbo o Javni razprodaji Inventarja sole ln hkrati imenoval komisijo, ki naj razprodajo opravi. Vprašujemo se: kaj je ljudski odbor vodilo k takšni odločitvi? Opremljena stavba Je bila resda brez uporabnika, toda zakaj prodajati Inventar? Mar ne bi bilo bolje najeti oskrbnika, ki bi prostore zračil in vzdrževal opremo? An ni nihče pomislil na to, da M z ležišči, s kuhinjo In z vsem potrebnim opremljeni objekt kasalo preurediti v turisUčne namene? Sola Je nastajala desetletja, družba Je vložila vanjo nemalo sredstev; mar je res mogoče to kar mimogrede prezreti? Zdaj pa Se nekaj uvodnih u- gotovltcv o razprodaji. Preden Je kdo pričel razprodajatl inventar zasebnim interesentom, hI bUo treba razpisati licitacijo za družbeni sektor. V okraju je dovolj internatov, ki niso najbolje oskrbljeni z opremo ln Inventarjem ,zato bi prav gotovo kupili na Mali Loki marsikaj, kar potrebujejo. Na žalost je bila licitacija razpisana »po občinsko-, na vrsto pa sta prišli samo lovski družini Trebnje In Velika Loka ter Gostišče Grmada (vse naj ostane v mejah komune?), vse ostalo — ln tega Je bilo precej — pa je bilo razprodano »med brati« na sejmu umazane sebičnosti. Oglejmo si postopek, ki M mu težko našli primere) V S-člansko komisijo za razprodajo je ljudski odbor imenoval Pavla MikUča, načelnika oddelka za družbene službe pri ObLO, kot predsednika, za člane pa: Jožeta Scverja, podpredsednika ObLO, AdoUa G ruma, referenta za šolstvo; Avgusta Slavinca, trgovskega poslovodjo, ln Anico Kolenc, knjlgovod-kinjo pri Mizarstvu v Trebnjem. Razpis Javne razprodaje je komisija objavila na krajevno običajen način v okoliškem področju najprej za 27. maj, zaradi slabega vremena pa Je bila razprodaja nato 3. ln lt junija 1962. Akcija komisije pa je pod vodstvom tajnika ObLO Staneta Kolenca pričela že veliko prej. Tajnik Je otvorll razprodajo že v novembru 1961, ko je oa svoj dom odpeljal (ali v vlogi soproga članice komisije aH v vlogi »odredbodajalca«, nI znano), preden Je komisija predmete ocenila, več kosov kuhinjske posode. Jedilnega pribora, porcelana, opreme, pisalni stroj in stiskalnico, kar Je bilo »med brati« ocenjeno na 27.490 din, po sodnem cenUeu pa v postopku na 61.580 din. V novembru 1961 so sl izbrali in odpeljali več predmetov še Viktor Gr-movšek, gostilničar iz Trebnjega (25 rjuh, i kosov kuhinjske posode, mesoreznico, 42 kosov Jedilnega pribora, to vse je komisija pozneje ocenila na 16.800 din), med Javno razprodajo pa je po posebnem kanalu dobil še 2 kompletni postelji, 4 zimnice, 3 vreče In omaro za 42.300 din. Gostilničar Emanuel GrmovSek iz Ponlkev Je, ko je Izvedel, kaj vse se lahko dobi v MaU Loki, pohitel tja, tajnik ObLO Stane Kolenc pa mu je na hodnik prinesel 43 kosov jedilnega pribora in mu ga Je izročil brez potrdila. Francka Hajnar, kuharica gostišča Grmada Je v novembru 1961 ln v maju 1962 Izbrala ln odpeljala z Male Loke več boljših predmetov (porcelan, jedilni pribori, drobno kuhinjsko opremo In šivalni stroj, vsega 42 predmetov) v vrednosU (po ocrni komisije) 40.112 din, sodni cenilec pa je v postopku njen delež brez šivalnega stro- ja ocenil na 26.320 din. Šivalni stroj je baje takoj dala v popravilo v Ljubljano, vendar je popravljalnlca sporočila, da po njihovi evidenci stroja doslej Nato so vzgledu »odredboda-še niso prejeli ... jalca« tajnika ObLO v maju letos sledili še ostali člani komisije in si začeli pred javno rasprodajo tako aH drugače Izdvajati svoj delež. Pavle Mlklič, predsednik komisije. Je izdvojil zase 60-Utrskl grelec za vodo, 3 zimnice in vedro v vrednost: 35.500 din. Jože Sever 3 zimnice za 15.000 din, Avgust Slavine 3 zimnice v vrednosU 15.000 din, Adolf Gnuu pa lonec Ekonom, lonec Eterna ln sobno rožo v vrednosU 5.050 din. U-službencu občine Francu Potanku so dan pred javno razpravo izročili 32 kosov porcelanaste posode, 1 boljšo odejo in l o-maro v vrednosti 17.480 din. O-ceno tako »zliritiranih« predmetov je komisija opravila po domovih, Emanuelu Grmovšku pa so kar na daljavo ocenili njegov delež najprej na 10.400 din ln pozneje znižali na 6.400 din. Ne moremo mimo tega, da je arhiv komisije zelo skromen, saj vsebuje le stari popisni seznam inventarja in opreme, nekaj računov ln zapisnik seje, na kateri so razpravljali o svojem delu takrat, ko je že bilo plat zvona. Ta zapisnik je poln junaških izjav članov komisije in tajnika ObLO, ki se čutijo močno prizadete, ker si Jih nekateri upajo dolžlU »kriminala«, ko so vendar opravlU svoje delo pošteno ln po predpisih ... V preiskovalnem postopku se skušajo člani komisije dokaj prebrisano, pa vendar precej nespretno Izgovarjati na predpise. Vprašujemo se, odkod tajniku občine, na katerega se vsi člani komisije izgovarjajo kot navideznega »odredbodajalca«, pravica, da Je, čeprav nI bil član komisije, delil po dolgem in počez? Ali nista Izgovora: »Vzeli smo zato, ker so jemali tudi drugi« ln pa »Nič nismo ukradli, saj smo vse pošteno plačali.'« čisto brez osnove ln morale? Cene, ki so Jih določili za vzete predmete v ožjem krogu kot člani komisije, so bile samo izklicne, mar so na to pozabili? In končno: odkod j:m pravica, da so lz sebe ln svojih znancev ustvarili prlvlllglra-no kasto? Ne moremo tudi mimo tajnl-kovlh Izjav o tem, »da Je imel pravico vzeti nekaj, če ima enako pravico vsak drug, ki nI za to družbo nič prispeval«. Ta Izjava se nam zdi, milo rečeno, močno mešetarska. Mar je res popolnoma pozabil na to, da bi moral kot tajnik ljudskega odbor opravljati nadzor nad delom komisije, skrbeti, da bi bila razprodaja družbene imovine opravljeno pošteno, ne pa tako, kot je storil on!? Naj omenimo še to, kar se Je zgodilo na vrtu Grmovškove gostilne v Trebnjem 24. junija letos. Tovariš tajnik Je malce vinjen prav neokusno Izzival, medtem ko Je Viktor GrmovSek balinal in približeval krogle: »Ce ne boi boljše bližal, ne boš ležal na zimnici, ki si jo dobil na MaU Loki!« Ko Je GrmovSek kroglo približal: -No, zdaj se pa vidi, da ti pomagajo lonci lu kastrole z Male Loke. Ce bos se enkrat tako približal, ti bom povedal sa novo prodajo loncev ln žimnic pred ocenitvijo, saj bova midva lahko prva tam, ko Imava avtomobile! Veš, pri meni je lepo spati, ker imam zimnico iz Male Loke In pisalni stroj, ki ml piše vso noči« Približno takole je govoril tov. tajnik. V vinu je resnica, pravi stari pregovor, ml pa bi dodali zgolj to, da so takšne Izjave več kot izzivanje, da so to besede zakrknjenega grešnika ln mešetarske-ga birokrata, ki je pozabil, da je član družbe ln Ima občutek, da Je družbo prerasel. Kaj naj rečemo ob koncu te žalostne ln sramotne epizode? Komisija, ki Ji Je ljudski odbor zaupal razprodajo družbene Imovine, se Je spozabila tako daleč in Je tako močno zlorabila svoje pristojnosti, da je premalo ocenjevati njen prestopek zgolj z zakonitimi predpisi ln členi. Z mešetarsklm ln umazanim, sebičnim načinom razprodaje je nasuti družbeni problem, ki ga ne bo mogoče odpraviti preko noči. Celotni postopek komisije ln dejstvo, da so v njej sodelovali večji del uslužbenci občine, pa meče na ves občinski aparat ln ljudski odbor dokaj čudno luč. Vso kaže, da bo treba hitro in s krepko roko "naredili red, ki bo onemogočil skupini ljudi, ki je zaves oo oškodovala družbo in se zdaj Jalovo Izgovarja na predpise, da bi še naprej počela podobne umazanije. Javnost Je celotno zadevo že obsodila, zato prepuščamo njej tudi zadnjo besedo, od sodnih organov pa pričakujemo, da bodo sodili ostro ln odločno! « MILOŠ JAKOPEC Najprej zemljo v družbene obrate V brežiSki občini ljudski odbor, politične organizacije in strokovnjaki z roko v roki načrtno nadaljujejo delo, da bi kmetijstvo v okviru kmetijskih zadrug in KGP doseglo pomembno družbeno proizvodnjo, dvig vasi in socialistične odnose Kmetijska proizvodnja predstavlja v brežiški občini, kjer je industrija slabo razvita, precejšen del vsega, kar ustvarijo na področju komune. Občinski ljudski odbor se je začel zlasti letos ob pomoči in sodelovanju vseh ostalih organov in kmetijskih organizacij temeljiteje ukvarjati s problemi kmetijstva. Z dosedanjo razdrobljeno, drobno blagovno proizvodnjo v kmetijstvu je treba prenehati in zgraditi čvrste temelje, na katerih bomo lahko desetletja razvijali sodobno družbeno kmetijsko proizvodnjo. Dosedanji kmetijski obrati so nastajali nenačrtno, prav zato pa nimajo, takšni, kot so, daljše perspektive, največ zaradi tega, ker zaradi sorazmerno visokih proizvodnih stroškov ustvarjajo premajhen dohodek. Prav tako kot v industriji je treba tudi v kmetijstvu združevati k\ ustvarjati močna, sodobno" opremljena kmetijska posest-*a na velikih površinah. V svezi s tem je odkup zemlje v brežiški občini pravkar najbolj pereč, predvsem še zato, ker kmetovalci zemljo ponu-lajo. Čatež, Vrblna in Bizelj-sko: tri zaokrožena področja Po načrtih, katere skrbno Pripravljajo, bodo v občini nastala tri kmetijska zaokrože-valna področja. Področje Ca- BREŽIŠKE VESTI tež bo zajemalo okoli 150 ha Površin med visokovodnlm nasipom ob Savi in avtomobilsko cesto. 21vinorejski obrati za okoli 500 glav živine ha teh površinah bodo zalagali s hlevskim gnojem vrtnarski obrat pri Čateških Toplicah. Drugo zaokroževal- no področje je Vrbina pri Brežicah, kjer Je Kmetijsko-gozdarsko podjetje Brežice že pred leti pričelo s krčenjem gozda in z ustvarjanjem sodobnih topolovih r.asadov, v katerih pridelujejo tudi kmetijske pridelke. Tu bodo zgradili hleve za 2 tisoč glav živine. Tretje zaokroževalno področje je Blzeljsko; na njem še naprej redili živino, hkrati pa je tu najvažnejša naloga obnova vinogradov in vinogradništvo. Približno takšen je načrt v grobem. Na teh področjih bodo kmetijske organizacije osredotočile svoje proizvodne obrate, tu mora kmalu zaživeti sodobna kmetijska proizvodnja, ki bo uporabljala najsodobnejše kmetijske stroje, rmprave in izkušnje. V Cerkljah: večji živinorejski obrat brežiške zadruge Kmetijska zadruga Brežice Je še en obrat, v katerem združujejo živino v manjših, zasilno preurejenih pitališčih v Mokricah, pri čateških Toplicah in v Šentlenartu, ki se niso obnesla, ker so bila premajhna. V enem hlevu s 108 stojišči so letos i* zredili dve pošiljki živine, drugi hlev s prav toliko stoj.šči pa oo, če bo šlo vse po sreči, moida Se letos popolnoma končan. Obrat ima vso potrebno kme- tijsko mehanizacijo: pet novih cementnih koritastih silosov, izmed katerih lahko vsak sprejme 220 kubičnih metrov silaže, pa te dni prvič polnijo. Za vzrejo 108 glav živine v enem hlavu skrbita samo dva delavca, ki sta za to p .sebej strokovno usposobljena. Uresničitev obsežnega načrta v brežiški komuni, ki smo ga opisali malo prej, ne bo ustvarjena mimogrede. Kme-tijsko-gozdarskemu podjetju Brežice je zagotovljenih 647 milijonov din sredstev za odkup zemlje in za izgradnjo pi-tališč na Vrbini, kmetijski zadrugi Brežice pa 280 milijonov din za odkup zemlje in za dograditev pitališča v Cerkljah. Kmetijska zadruga Blzeljsko ima zahtevke za obnovo vinogradov že vložene in čaka na odobritev sredstev. Osnovni pogoj 50 ha družbenih vinogradov, okoli katerih naj bi se razvijala sodobna vinogradniška proizvodnja po obnovi, je na Bizeljskem že ustvarjen. Prej omejnena sredstva bodo kmetijske organizacije črpale postopoma, saj predstavljajo polovico tega, kar naj bi bilo investiranega v kmetijstvo v komuni v obdobju petih let. Najbolj pa bo v vseh primerih treba zagotoviti sredstva za odkup zemljišč, ker se bo investicijska izgradnja na novih obratih pričela povsod šele potem, ko bodo zemljišča, ki naj zagotovo krmsko osnovo, že odkupljena in površine zaokro- žene. To je izkušnja, ki jo moramo upoštevati, saj smo se v preteklosti marsikje z gradnjo hlevov zeleteli, češ ko bomo imeli hleve, bomo zemljo zlahka dobili; pa se je prav tu marsikje ustavilo. Skrbno delo pri odkupu in zamenjavi zemljišč Zaokroževanje zemljišč, ki vsebuje odkup, zakup in zamenjave, je obsežno delo in ga je treba zelo skrbno pripravljati. V občini Brešice se tega dobro zavedajo, zato se s tem pomembnim In občutljivim vprašanjem ukvarjajo strokovnjaki in predstavniki družbenih organizacij. Za približno dva milijona zemlje je že odkupljene na čateškem področju, okoli Vr-bine pa odkup prav tako hitro poteka, saj so v p-vih dneh preteklega tedna spet odkupili okoli 30 ha zemljišč. Najprej so zagotovili pri odkupu zemlje prednost kmetijskim zadrugam in organizacijam. Kdor želi na področju občine prodati zemljišče, mora svojo ponudbo najprej prijaviti na občini. Tu ugotovijo, ali je ponujena parcela sani miva za KZ ali KGP. da bi obema zagotovili prednost nakupa, šele nato sme lastnik zemljišča prodati ostalim kupcem. Na zaokroževalnih površinah skrbno pregledajo vse parcele in ocenijo vsakega lastnika ali ponudnika. Posebej obravnavajo kmetovalce, ki se s Od kmetovalcev je slišati vedno več tožb nad škodo, ki jim jo povzročajo na poljih divji prašiči. Posnetek kaže razdejanje, ki so ga divji prašiči naredili v eni noči na njivi kmeta Voljčanška iz Sromelj pri Brežicah, čeprav je uporabljal zaščitna sredstva. Izvedeli smo tudi to, da se lovske družine povsod zelo branijo plačevati od divjadi povzročeno škodo in da prerekanja med lovci in predstavniki kmetijskih služb pri ocenjevanju škode trajajo včasih dolge ure. Mar se temu res ne da drugače odpomoči? Videti je, da so se ščetinarji močno zaredili. Kolikor zakon omejuje odstrel, bo treba zakon izpremeniti. Kolikor pa jih nismo sposobni iztrebiti sami, mar ni dovolj inozem-cev, ki bi si z veseljem privoščili odstrel te drugod redke divjadi? Tudi tu ne gre zameta vati deviz, ki bi jih lahko pridobili! kmetijstvom preživljalo. Le-tem zemljišče odkupijo, kolikor so ga pripravljeni prodati, v nasprotnem primeru pa jim ga zamenjajo. Mnogi kmetovalci, ki so Imeli na zaokro-ževalnem področju po več razdrobljenih parcel, dobijo v zamenjavo en sam kos zemljišča, kar je' zanj vsekakor ugodnejše. Kmetje-delavci, torej občani, ki sicer delajo v proizvodnji, imajo pa doma tudi kmetijo, lahko zemljo prodajo po razlastitveni ceni. Na zaokroževalnih področjih je tudi nekaj upokojencev, ki imajo krpo zemlje. L>tem jo kmetijska organizacija odku- pi, če na to pristauMjo, .*e pa ne, dobe v dosmrtno uživanje parcelo irugod. Na čateškem zaokroževalr.ein področlu Je precej lastnikov zemljišč iz republike Hrvaške. Z oblastvenimi organi v NRH je občina Brežice v dogovoru, da bodo tem zamenjave zemljišč opravili v NRH, občina Brežice pa pošlje seznam takšnih lastnikov na Hrvaško. Temeljite priprave za odKup zemljišč in za ustvarjanje zaokroževalnih področij ter številni sestanki po vaseh in razgovori s kmetovalci že kažejo prve uspehe v veliki akciji. MILOŠ JAKOPEC Končno: nova šola in vodovod! Slaba obveščenost lahko kolektivu samo škoduje! Dne 12. septembra Je delavski svet KOVENE—Bizeljsko razpravljal o doseženih rezultatih gospodarjenja do preteklega meseca. Na žalost pa člani DS o tej točki niso mog-Ki dovolj lazpravljati, ker niso imeli finančnih pokaza te-!Jev. Skratka, nihče ni vedel, ali so poslovah dobro ali slabo. Zato so sprejeli sklep, naj uprava podjetja takoj nastavi novega računovodjo. ki bo sedanje stenje spravil na cisto. Člani DS so nadalje razpravljali tudi o normiranju del. Ker jim sedanji način ne Ustreza, saj je še iz časov, ko so obstajali tarifni pravilniki, so sklenili, da bodo odpravili stari način normiranja ln u-»edli novega, ki bo slehernega delavca spodbujal k večji storilnosti; posledica tega pa bodo večji osebni prejemki. DS je razpravljal tudi o Podpisovanju pogodb, ki jih Podjetje sklepa s poslovnimi Partnerji. Ugotovljeno je bito namreč, da DS o sklenjenih pogodbah ni bil nikoli obveščen, le redkokdaj pa UO. Zato je DS sprejel sklep, da mora direktor podjetja v bodoče o vseh važnih pogodbah obvestiti DS, o manj važnih pa UO. Nobenih pogodb pa ne sme sklepati sam, brez vednosti upravnih organov. M. Mlad! imajo posluh za probleme Sobotni plenum občinskega komiteja LMS v Črnomlju je razpravljal o vlogi mladine pri reševanju gospodarskih vprašanj, kar Je nakazal že IV. plenuma CK ZKJ. Mladinci, zaposleni v podjetjih, so načeli vrsto problemov, ki zadevajo mladega proizvajalca in upravljavca. Zato ne bi držale trditve nekaterih članov v vodstvih organizacije, da ni o čem razpravljati in da je trenutno bolj važna reorganizacija mladinskih aktivov in skrb za kader. Razprava je še dokazala, da se da zelo konkretno razpravljati o problemih, ki mladince ovirajo pri uveljavljanju njihovih pravic. V prihodnje bi želeli, da bi take probleme nakazalo že uvodno poročilo. Tokrat je bilo poročilo zelo načelno in slabo pripravljeno. Poraba električne energije V državi smo lansko leto Porabili 48,798.000 kilovatov električne energije. Več k°t polovico energije so porabili v Srbiji (28,880.000 k.VV), potem v Hrvaški (9 milijonov 843.000), Makedoniji t3.783.000), Sloveniji (3 milijone 707.000), v BiH (2 ml-njona 456.000), daleč najmanj pa v Orni gori, ki je ""»topana le z 29 tisoč kilo-Va« električne energije. V ponedeljek, 24. septmebra, bo JAVNA RAZPRODAJA osnovnih sredstev Iz bivše poslovalnice Splošnega trgovskega podjetja Črnomelj (pri Korenu). Razprodajah bodo pulte in trgovski inventar. Interesenti naj pridejo ob 7. uri k skladišču v Loki (poleg nogometnega igrišča). O dragatuški šoli, ki je bila uničena ob bombardiranju 1944, ko so Nemci menili, da bodo iznenadili v Dras^ušu Glavni štab NOV ln POS, je bilo vsa leta po osvoboditvi napisano in izgovorjeno izredno veliko besed. No, skoraj pa bo goreči želji prebivalcev po novi šoli ustreženo. Gradbena dela so zaključena, nekoliko pa se bodo zavlekla mizarska dela. Tudi oprema za učilnice bo pravočasno nared. Sredstva za nujno potrebna učila je namenil republiški svet za šolstvo. Osemletka bo imela šest u-čilnic, kar bo zadostovalo za 280 otrok. Dodatno bodo zgradili še delavnico, kolesarnico in skladišče za pionirsko zadrugo. Da je novo šolsko poslopje v Dragatušu nujno, dokazuje dejstvo, da bodo morali v začetku šolskega leta porazdeliti 280 učencev • tri Izmene. Toda nad to nevšečnostjo ne tarna niti učiteljski zbor niti prebivalci, kajti zatrdilo računajo, da bo od novembra dalje pouk v učilnicah novega poslopja. Pač pa še muči prizadevnega šolskega upravitelja Staneta Zulo vprašanje učnih moči. Od 13 potrebnih kvall- NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE fleiranih vzgojiteljev jih ima danes zagotovljenih komaj Sest. O tem vprašanju so vse do danes odgovorni organi črnomaljske občine veliko premalo razmišljali. Izgradnja šole j« sprožila še drugo akcijo, ki je prijetno iznenadila gospodarstvenike, najprijetneje pa samo prebivalstvo. Za šolo potrebno vodo naj bi po prvotnih načrtih dobivali iz vodnjiKa, ki so ga nameravali zgraditi v neposredni bližini. Predračunski stroški so bili predvideni v višim 14 milijonov dinarjev. Pozneje so se projektanti odločili, da bodo ugradnjo vodnjaka kot provizorija opustih in raje smotrno lea-lizirali oni del projekta za belokranjski vodovod, ki usmerja napeljavo od zajetja v Dobličah proti Dragatušu ln dalje proti Vinici. Odločitev je bila tutra in danes že polagajo vr dovodne cevi skozi Dragovanjo vas in Kvasico proti Dragatušu Izkop jarka je bil zlasti težaven od rezervoarja nad Dobličaml do Dragovanje vasi, kajti tod poteka trasa po sklanatem terenu. Izgradnjo vodovoda finan-slra ObLO Črnomelj, prebivalstvo pa prispeva svoj delež deloma s krajevnim samoprispevkom, v posameznih naseljih pa s prostovoljnim delom. Prebivalci vseh naselij, ki se bodo priključila na novi vodovod, že radostno pričakujejo velike pridobitve. Šolski upravitelj nam je za-tidil: »Hkrati, ko bomo od* prh vrata učilnic nove šole, bomo odprli tudi vodovodne pipe, in pritekla » voda i» novega vr ! ob koncu oktobra!« —pb— Zemljo obdelujmo temeljito! Na zadnji seji sveta za kmetijstvo pri občinskem ljudskem odboru Črnomelj so sprejeli odlok o agrominiintimu za ravninske predele okoli Gribelj, Dragatušu in Črnomlja. V temeljiti razpravi so ugotovili, da bo treba vlagati nemalo truda za temelji-tejšo obdelavo kmetijskih površin in kmetovati po sodobnih metodah, bodisi na zasebnih ali družbenih zemljiščih. Po odloku, ki Kdaj bomo letos trgali? Na zadnji seji sveta za kmetijstvo pri občinskem ljudskem odboru Črnomelj m razpravljali tudi o roku trgatve. Na seji so sprejeli sklep, da te letos trgatev prične S. oktobra. Svet je imenoval komisijo iz vrst strokovnjakov, U bo nenehno kontrolirala porast sladkorja grozdja. Ce bo komisija ugotovila, da je porast sladkorja zaključen pred tem rokom, bo rok skrajšala. Prav tako bo komisija rok trgatve spremenila v primera večjega deževja ali Se bo grozdje gnilo. so ga sprejeli na seji sveta, bo moral vsak kmetovalec v omenjenih okoliščinah uporabiti najmanj 300 kg umetnih gnojil na hektar obdelovalne zemlje, orati tako, kot to zahteva sodobna agrotehnika, menjavati semena, zatirati plevel in škodljivce ter tudi na druge načine zagoto- Steljnlk ali 16 stotov fcvsa? Upravnika kmetijskega obrata pri kmetijski zadrugi Črnomelj inž. Dvoršaka sem pobaral, če mi lahko kaj pove, o letošnjih pridelkih na preoranih steljniških površinah. Takole je povedal: »Posebno presenečenje je letošnji pridelek ovsa na prvih preoranih steljniških površinah, ki je znašal 16 stotov na ha.« Začudil sem se in pomislil, da pridelajo v naši komuni kmetovalci povprečno le 9 sto tov na hektar. »Kljub suši bomo dosegli dokaj dobre pridelke tudi pri krmnih rastlinah. Pričakujemo, da bomo pridelali letos okrog trideset tisoč ton silaze za pitanje goveda,« je dodal Inž. Dvoršak. lole Škof viti smotrno obdelavo svojih zemljišč. Dandanes kmetija ne more biti dopolnilni zaslužek tovarniškega delavca, prav tako pa ne more biti delo v tovarni sredstvo dopolnilnega zaslužka za kmetovalca. Vsako delovno mesto, bodisi v tovarni bodisi na kmetiji, zahteva celega človeka, zato ne more nihče opravljati oboje hkrati. Številne njive v najboljših ravninskih predelih, ki so slabo ali napol obdelane ter celo neobdelane in zarasle s plevelom, so navadno last tistih »kmetovalcev«, ki so zaposleni tudi drugje. Gozdarji so na seji sveta povedali, da se pripeljejo bližnji kmetje, ki so zaposleni kot gozdni delavci, na delo z mopedi ali kolesi že utrujeni od košnje in oranja in da z njihovim delovnim uspehom ne morejo biti zadovoljni. Delavci iz Hrvaške in Bosne, ki žive v gozdu v barakah, naredijo v primerjavi z njimi nekajkrat več! Enako ugotavljajo tudi v drugih podjetjih. Treba se bo torej odločiti: ali dober kmetijski delavec ali dober delavec v tovarni! Samo eno je mogoče. Predlog o združitvi gostinskih podjetij je dovolj utemeljen G', septembra je bila na plenumu občinskega odbora SZDL v Sevnici razprava o gostinstvu v občini. Plenum je po temeljiti analizi in razpravi osvojil predlog komisije SZDL, ki je proučila možnosti nadaljnjega razvoja dveh gostinskih podjetij v Sevnici ter predlagala združitev. ObLO bo na prvi seji obravnaval predlog plenuma. Oddaljenost Sevnice od Šmarja je tolikšna, da je težko govoriti o dveh ločenih krajih. Oba kraja sta tesno povezana, vendar pa obstajata dve gostinski podjetji, ki sta lani imeli nekaj čez 96 mili.onov dinarjev prometa. Od tega odpade na »Gostinstvo Sevnica« kar 70 odstot- Dejavnost krajevnih organizacij SZDL Dejavnost krajevnih organizacij SZDL v Sevnici je zadnje čase močno razgibana. Te dni je bilo dvanajst uspelih zborov občanov, na katerih so razpravljali o kmetijstvu in še posebno o jesenski setvi. Obisk in razprava sta bila dobra. Najbolj uspešen zbor občanov je bil na Bučki in v Kompoljah, najslabši pa na Logu. Društvo kmetijskih strojnikov tudi v Sevnici Ob prazniku občine so se v prostorih KZ Sevnice zbrali mladi kmetijski tehniki in' strojniki ter ustanovili Društvo kmetijskih strojnikov. O delu sedanje sekcije kmetijskih strojnikov je poročal njen predsednik, ki je med drugim povedal, da so se strojniki iz sevniške občine udeležili več tekmovanj in dosegli lepe uspehe. 2ivahno je bilo tudi izobraževanje članov, člani društva so ie potem pomenili o bodočem delu 7. oktobra bodo imeli drugo občinsko tekmovanje traktoristov v oranju, v zimskih mesecih pa se bodo izobraževali na tečajih. Posebno skrb bodo posvetili pionirjem, ki se žele naučiti voziti traktor. Predsednik občinskega odbora LT inž. Spah je obljubil, da bodo novemu dtu-štvu vs.stransko pomagali —mtr— kov. Ugotovitve o realizaciji prometa v prvem polletju letos niso bile razveseljive. Celotni dohodek v tem obdobju znaša le 43 milijonov dinarjev. Znano pa je, da jeseni potrošnja vina pada in je. zato pričakovati nadaljnje znižanje prometa. Trenutno je v upravi zasedenih šest delovnih mest pri obeh podjetjih, skupno pa je zaposlenih 33 ljudi. Z združitvijo bi se lahko ukinila tri delovna mesta v upravi in morda še dve v poslovalnicah. S tem bi prihranili okoli 2 milijona 500 tisoč dinarjev. Ta denar pa bi morali nujno vnesti v skupni sklad, saj znaša le-ta komaj nekaj čez 3 milijone 700 tisoč. Z ukinitvijo nekaterih obratov bi se zmanjšali tudi izdatki za najemnine lokalov. Odveč je bojazen, da bi z uki- SEVNIŠKI VESTNIK nitvijo nekaterih poslovalnic promet v gostinskih obratih padel. Nasprotno. Promet se bo še povečal, če bodo gostje postreženi s kvalitetnimi vini in z raznovrstnimi jedili. S tem pa se prav gotovo "-obe gostinski podjetji ne moreta ponašati. Tudi cene so v Sevnici in v Šmarju kljub konkurenčnosti pretirane. Gost pa tudi skupnost nista imela pravih koristi ođ obstoja dveh gostinskih podjetij. Loka potrebuje nova stanovanja V Loki niso gradili novih stanovanj, zato se pomanjkanje teh občuti toliko bolj. Obrat KZ, katerega člani stanujejo v zasebnih stanovanjih, je premalo reševal to vprašanje. V Loki je tudi precej železničarjev, ki se stiskajo po zasebnih stanovanjih. Veliko je ljudi, ki bi potrebovali stanovanja. Doslej so v tem malo na boljšem v Radečah, kjer gradijo stanovanjski blok za železničarje, zato bi kazalo pripomniti, ali ne bi nemara ŽTP Ljubljana tudi v Loki začelo graditi kaj podobnega. Prevelika daljava do delovnega mesta ljudi utruja, če pa bi imeli stanovanja blizu, bi laže delali in več naredili. Proslava ob spomeniku na Malkovcu V počastitev 10. občinskega praznika je šolska mladina s Telč obiskala spomenik padlih borcev in ga okrasila s cvetjem ter priredila kulturni spored. Šolska mladina iz Tržišča je obiskala najprej spo-minsko ploščo na železniški postaji Tržišče, kjer je zapela nekaj partizanskih pesmi, nekaj dni kasneje pa spomenik Ivana Majcna v Murencih. Tu- di tja so otroci prinesli cvetje, zapeli pesmi in priredili recitacije. Član ZB iz Tržišča je mladini pripovedoval o herojskem življenju Ivana Majcna ter opisal njegovo junaštvo, ko se je skupno z Jančetom Mevž-ljem boril proti' celemu oddelku Nemcev pri Šentjanžu leta 1941. V tem boju je Majcen tudi padel. M- Svečana seja občinskega ljudskega odbora 14. septembra je imel občinski ljudski odbor v Sevnici v počastitev občinskega praznika slavnostno sejo, na kateri je govoril predsednik ObLO Karel Kolman. Seje so se udeležili vsi odborniki obeh zborov, predstavniki občinskih političnih vodstev, -družbenih in gospodarskih organizacij, predsednik o-krajnega ljudskega odbora Niko Belopavlovič, zvezni ljudski poslanec Martin Gosak, republiška ljudska poslanca Jože in Ciril Knez, predsednik občinskega ljudskega odbora Brežice Milan šepetavc in drugi. S seje sta bili poslani pozdravni pismi tov. Titu in predsednici ljudske skupščine LRS tov. Vidi Tomšičevi. Pismi je preči-tal sekretar občinskega komiteja ZKS Franc Molan, navzoči pa so vsebino pozdravili z burnim aplavzom. Po seji so si udeleženci svečane seje ogledali tovarno konfekcije »Lisca«, nove objekte mizarske produktivne zadruge, posestvo kmetijske zadruge v Sevnici in novo zgrajeno cesto skozi Sevnico. člani plenuma so se odločno zavzeli tudi za znižanje cen gostinskih uslug. Plenum občinskega odoora SZDL predlaga, naj bi se sedanja gostinska podjetja v Sevnici in Šmarju združila. Poslej naj bi v Sevnici bili sledeči gostinski obrati: Kolodvorska restavracija, gostilna »Lovec«, gostilna »Na križišču«, bife »Postaja Sevnica«, vinotc"- »Šmarje« in gostilna »Orehovo«. Plenum se je zavezi tudi za povečanje samostojnosti gostinskih obratov, ki naj bi se izrazili v ustanovitvi samostojnih ekonomskih enot s pravico nabave in izdelave kalkulacij prodajne cene za posamezne proizvode. Ekonomske enote naj bi uvedle nagrajevanje zaposlenih po načelu večje prizadevnosti. Združitev gostinskih podjetij v Sevnici in Šmarju bo vsekakor najbolj koristila gostincem. Z združenimi sred-večji napredek. Vsekakor je predlog o združitvi dovolj stvi in močmi je lažje doseči utemeljen. D. K. Gasilsko slavje v Sevnici V nedeljo so sevniški gasilci v okviru občinskega praznika proslavili 80-letnico abstoja gasilskega društva. To slavje je bilo dostojno pripravljeno. Točno ob 9. uri so gasilci iz društev v Spodnjem Posavju z domaČimi! gasilci prikorakali pred častno tribuno, ki je bila postavljena pred gasilnim domom. Omeniti moramo, da so v sprevodu sodelovali tudi najmlajši člani sevniškega »Partizana«. Na častni tribuni je bil predsednik republiške gasilske zveze Matevž Hace, predsedniki okrajnih gasilskih zvez Ljubljana, Koper, Celje in Novo mesto, predsednik občinskih gasilskih zvez Videm-Krško, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Brežice in Šmarje pri Jelšah, vodstvo domačega društva, predstavniki občinskega in političnega vodstva ter gospodarskih organizacij. Delovanje društva je orisal predsednik Jože Smodej. Predsednik republiške gasilske zveze Matevž Hace pa je razdelil več priznanj: republiško priznanje za posebne zasluge Je bilo podeljeno Jožetu Kladnlku, priznanje prve stopnje sta dobila Stanko Blaznik in Jože Seško, priznanje druge stopnje Je dbilo pet gasilcev, tretje stopnje pa štirje, med njimi tudi Marija Senlca. Organizacija prireditve je bUa brezhibna. SIcer pa je predsednik republiške gasilske zveze lepo pohvalil prireditev. Na slavnostnem kosilu je med drugim dejal: »V Sloveniji je 1400 gasilskih društev, vendar so zelo redka, ki praznujejo 80-letnico. S tem se lahko ponašajo sevniški gasilci. V soboto sem prisostvoval akademiji v Sevnici, na kateri je nastopil tudi gasilski pevski zbor. Takih zborov je na Slovenskem zelo malo. Prevzet sem bil od uspele akademije ln dobro pripravljene nedeljske prireditve. Sevniški gasilci niso samo dokazali, da se z dobrim vodstvom ln neutrudnim delom članov lahko dosežejo veliki uspehi, temveč so tudi primer dobre povezave s političnim in občinskim vodstvom ter gospodarskimi organizacijami. To je prava pot slovenskega gasilstva. Gasilskemu društvu v Sevnici toplo čestitam za jubilej in mu žeUm še veliko uspehov.*« D. K. Dve delovni zmagi V avgustu sta bili v Sevnici doseženi dve pomembni delovni zmagi. Delovni kolektiv Kopitarne je v avgustu dosegel preko 84-milijonov prometa, kar je v 76 letih obstoja tovarne največji uspeh. Precejšnji del te proizvodnje so izvozili v ZDA, Anglijo, Nemčijo in Italijo. V Kopitarni je zaposlenih okoli 600 ljudi, ki so se obvezali sprejeti letni plan v višini 800 milijonov dinarjev prometa. Sodeč po delovnem uspehu v avgustu, bo delovni kolektiv svoje obveznosti do družbe gotovo izpolnil. Tudi v konfekciji »Lisca« je mali delovni kolektiv dosegel v avgustu 76 milijonov dinarjev prometa, kar predstavlja do sedaj največjo realizacijo v enem mesecu. Kaj je z Prašiči in Radovico? Šolsko leto se je začelo, čez tisoč šolskih otrok je pred dnevi zopet sedlo v šolske klopi, nekateri tudi prvič. Učitelji imajo zopet veliko skrbi in dela. Da bi seznanili naše bralce s problemi šolstva, smo upravitelju osnovne šole v Metliki Ivanu Zeletu, ki je hkrati referent za šolstvo pri občini, zastavili nekaj vprašanj. — Pred dnevi je bila seja sveta za šolstvo. Kaj ste obravnavali? — Svet za šolstvo je na zadnji' seji obravnaval probleme v zvezi z izvedbo odloka o reorganizaciji šolske mreže. Za osnovne šole Božakovo, Sela in Gradac je reorganizacija šolske mreže v glavnem bila že izvedena. Pri omenjenih šolah z reorganizacijo ni posebnih problemov. Veliko težje je z Drašiči in Radovico. Tu nastaja vprašanje prevoza šolskih otrok. Ob koncu lanskega šolskega leta smo upali, da z Radovico ne bo težko, ker je takrat tja vozil avtobus. Toda ker je nova proga Radovica—Črnomelj nerentabilna, saj je bilo samo v treh mesecih okrog 500 tisoč izgube, so jo ukinili. Nato smo mislili, da bi vozil avtobus Novo mesto—Karlovac po tej relaciji, kot je vozil, ko je bila cesta zaprta. Toda tudi to je odpadlo. Na seji sveta smo razpravljali o tretji možnosti, da bi kupili avtobus, ki bi vozil v režiji šole. Po predračunih bi se režija krila. Avtobus bi vozil dvakrat dnevno na Radovico in enkrat dnevno v Drašiče. Če nam bo nakup avtobusa uspel, bo vprašanje reorganizacije šolske mreže zadovoljivo rešeno, v nasprotnem primeru se bodo morali učenci višjih razredov šolati še na zunanjih oddelkih. — Ali je izveden-upravna reorganizacija? — Upravna reorganizacija je popolnoma izvedena. Sedaj imamo tri tekoče račune, ker je finančno poslovanje združeno. Ravno tako so formirani trije šolski odbori, šolski odbori zunanjih oddelkov še ostanejo. —> Kakšne težave imate z učiteljskim kadrom? — Tudi o personalnih zadevah smo razpravljali na zadnji seji, sveta. Rečem lahko, da prosvetnih delavcev ne manjka. V Metliki je učiteljev dovolj, na Suhorju tudi; v Podzemlju bi potrebovali- še dve učni moči, na Radovici in v Drašičih po eno, če ostane tako, kot je doslej. Nedvomno pa primanjkuje predmetnih učiteljev in profesorjev. — Ali so problemi stanovanj za učiteljstvo urejeni? — V začetku vsakega šolskega leta imamo stanovanjske težave. Učitelji, ki pridejo, morajo stanovati v'gostilnah; tako je tudi letos. Upamo, da bodo kmalu uredili dve stanovanji za vzgojiteljici. Tudi na Suhorju nimajo vsi primernih stanovanj. V ostalih šolah je stanovanjski problem zadovoljivo rešen. — Kako je s sredstvi šolskega sklada? — Sprva so dohodki'v občinski šolski sklad pritekali slabše; zatem smo najeli 5 mi- lijonov dinarjev posojila. V zadnjem času pa sredstva v šolski sklad zadovoljivo dotekajo. — Naj ob tem omenim še nerednosti pri medobčinskem investicijskem skladu za šolstvo. Ker gradimo v Podzemlju novo učilnico in nekatere ostale šolske prostore, je bilo predvideno po planu, da bo ta osemletka dobila 5 milijonov dinarjev, a je doslej dobila le 1.5 milijona dinarjev. Metliška osnovna šola bi morala dobiti dva milijona in pol/ a je dobila le 1.5 milijona dinarjev. Mogoče bi kdo mislil, da na skladu ni denarja; v resnici pa bi ga bilo treba samo nakazati. — Slišali smo, da imate zelo dobro sestavljene pravilnike o delitvi dohodka in osebnih dohodkov med člani šolskega kolektiva. Zanima nas, kako se je nagrajevanje uveljavilo. — Nagrajevanja v šolskem kolektivu ni lahko uveljaviti, vendar še kar poteka, čeprav smo šele pri prvi stopnji. Naši pravilniki so plod temeljitega dela komisije za sestavo pravilnikov in tehtnih razprav vseh članov sindikalne podružnice. Ker smo načela nagrajevanja začeli uporabljati šele proti koncu lanskega šolskega leta, še ni prav steklo, v letošnjem letu pa se bo to docela uveljavilo. — Ker so dohodki sklada razmeroma nizki, pride do tega, da so osebni dohodki naših prosvetnih delavcev za 3000 do 4000 dinarjev nižji kot v sosednjih občinah. Ob zaključku' smo se tovarišu 2eletu zahvalili za razgovor in želeli njemu in ostalim prosvetnim delavcem v občini veliko uspehov v novem šolskem letu. D. J. 40 let gasilcev v Rosalnicah V začetku septembra je gasilsko društvo v Rosalnicah proslavilo 40-letnico svojega obstoja. Ze 18. junija 1922 je bilo društvo ustanovljeno; v njem so sodelovali gasilci Iz Rosalnic, Radovič, Curil ln Svržakov. Kmalu so si nabavili ročno brizgalno in postavili orodjarno. Društvo je sodelovalo pri gašenju številnih požarov v svojem kraju ln drugih vaseh. Italijanski okupator je uničil društveni prapor, gasilsko opremo in turfl brizgalno in šele po vojni se je društvo lahko postavilo zopet na noge. Večina članov je sodelovala v narodnoosvobodilnem Delamo zase Uečnci osnovne šole Metlika bodo skoraj dogradili igrišče, telovadni prostor in dvorišče med šolama. Veliko dela in znoja so vložili v ta košček zemljišča, da ga bodo lahko uporabljali za telesno vzgojo. Družbi so prištedili prenekateri dinar, ker je bilo vse delo njihovih rok. To je hkrati temelj za nadaljnje delo v letu Jugoslovanskih pionirskih iger. Okolje okrog šole je dobilo novo, lepšo podobo. Li. boju. Vse gasilske uniforme so šle v partizane. 11 članov je padlo v NOB kot borci aH aktivisti. Pred vojno gasilci v Rosalnicah niso imeli doma, a o-kupator jim je uničil še skromno orodjarno. Zato so se 1950 odločili postaviti gasilski dom. ze pred leti je bil dom v surovem stanju dograjen in so ga tudi uporabljali. Nato so postavili še sušilni stolp, a za 40. obletnico društva so dom dokončno uredili. Zato je lepo urejeni gasilski dom v Rosalnicah ne le v ponos vaščanom in društvu, ampak predstavlja uspeh vseh gasilcev v naši občini. Poleg gasilskih prostorov ima dom v Rosalnicah še prosvetno dvorano, v kateri se bo lahko odvijala kultur-no-prosvetna dejavnost. Gasilci v Rosalnicah so dosegli takšen uspeh, ker so s skupnimi močmi poprljeli za delo in ker jim je skupnost pri tem priskočila na pomoč. Danes šteje društvo 60 članov: METLIŠKI TEDNIK 35 je aktivnih, 23 podpornih, a dva sta Častna člana. Poleg domačih gasilcev so se proslave društva udeležile desetine iz Božakovega, Slam-ne vasi, Metlike, Drašič in Krasinca. Organizirano je oi-lo tekmovanje v gasilskih vajah v verižnem sistemu. Po končanem tekmovanju je govoril predsednik občinske gasilske zveze Anton Vraničar o pomembnosti dokončanja gasilskega doma in zgodovini društva. Jad. Tako se vec prati! ne da Mnoge metliške gospodinje, ki perejo perilo v Obrhu, so v prav težavnem položaju; pot je ob deževnem vremenu spolzka in mastna, da ni nobena stopinja varna. Zdaj grozi še kamnita ograja ob njej, da se bo zrušila. Prostor ob vodi ni več primeren za pranje. Krajevni odbor SZDL Metlika je Storil že p-ve korake, da se stvar uredi. Poslali so komisijo, da si o-gleda sedanje stanje in pripravi načrt za ureditev. Ljudski odbor bo moral po izdelanem načrtu pomagati s sredstvi, da se bo vprašanje u-godno rešilo. a-- m DOLENJSKI LIST Stev. 38 (652) Združitev ambuiantno-polikliničnih zavodov 5. septembra je svet za zdravstvo občine Novo mesto obravaval delo in probleme zdravstvenih zavodov iz svojega območja. Na področju občine je pet zdravstvenih zavodov ambu-lantno-polikliničnega tipa, ki delujejo poplnoma samostojno z organi družbenega upravljanja. Poleg teh zavodov deluje železniška zobna in splošna obratna ambulanta v Brš-Ijinu, ki je v finančno-eko-nomskem pogledu vezana na železniški zdravstveni dom v Ljubljani. Samostojnost teh zavodov je bila pred leti utemeljena, saj so izdelovali v določenih zdravstvenih okoliših prejšnjih politično-teritorialnih območjih — občin. Glede na stopnjo družbenega razvoja in novega komunalnega sistema Pa sedanja organizacija zdravstvene službe ni usklajena s komunalnimi sistemom. Zato je bil svet enoten v tem, da se združijo vsi ambulantno-Poliklinični zavodi v en zdravstveni dom s sedežem v Novem mestu. Občinski zdravsteni center, ki je pričel delovati s 1. julijem 1962, je pooblaščen, da Prouči novo organizacijo in način poslovanja združenih zavodov in pripravi predlog za sejo občinskega ljudskega odbora, ki bo dokočno odločil o združitvi. Združitev naj bi se dokončno izvedla s 1. januarjem 1963. Razlogov za združitev je več. Odpravljene bodo takozvane meje sedanjih zdravstvenih okolišev, zlasti glede izvajanja uspešnega preventivnega dela v merilu celotne občine. V dosedanji organizaciji ni bilo enotnih meril, tako je na primer Patronažna služba protituber-kuloznega dispanzerja zdravstvenega doma Novo mesto delovala le za to območje, o-stali zavarovanci oz. prebivalci drugih zdravstvenih okolišev (Šentjernej, Straža-Topli-Ce itd.) pa je niso bili deležni. Zdravstveni delavci .bodo imeli v novi združitvi večje •nožnosti za strokovno izpopolnjevanje in izmenjavo izkušenj, zdravnikom pa bo o-stalo več časa za obravnavo bolnikov svojega območja, ker se ne bodo bavili več v teki meri z ekonomsko-finanč-nimi in administrativnimi zadevami. Tudi skrb za kadre je lahko boljša v dobri in enotni organizaciji zdravstvene službe, bodisi glede štipendiranja a'i nadomeščanja v primeru bolezni, dopustov itd. Tako bodo praktično odpadle hono-'srne zaposlitve v drugih za- vodih in s tem večje družbene dajatve, ki so doslej br<>-menile posamezne zdravstvene zavode. Z združitvijo bo lahko tudi prebivalec sedanjih zdravstvenih okolišev zahteval konziliarni pregled, če ne bo zadovoljen z ocena svojega zdravnika, za kar do sedaj ni imel možnosti, če- NOVOMEŠK. KOMUNA prav mu zakon o organizaciji zdravstvene službe to zagotavlja. Zaradi združitve zdravstvenih zavodov pa ni nobene bojazni, kot si to nekateri tolmačijo, da bi se omejilo delovanje in obseg zdravstvenih storitev dosedanjih ambulant oziroma zdravstvenih postaj. Zdravstvene storitve se bodo lahko v novih pogojih le razširile in izboljšale, saj se' bodo zdravniki seznanjali z analizami posameznih vrst bolezni in drugimi pokazatelji o zdravstvenem stanju prebivalstva celotne občine. # V zobozdravstvu: vendarle prelomnica? Kot poseben problem je svet obravnaval zobozdravstveno službo v občini. Na enega zobnega terapevta odpade 6500 prebivalcev, kar je veliko preveč, saj je vrsta primerov, da iščejo zavarovanci to zaščito celo izven okraja. Pri tem pa morajo sami trpeti prevozne stroške in zaslužek zaradi izostanka od dela. V novomeški javni zobni polikliniki so prostori nemogoči za zobozdravstvene de- Hotel grad Otočec: za 30 milijonov uslug tujcem! V otoškem gradu se ustavlja vedno več tujcev, promet s tujimi valutami v tem priznanem gostišču pa vzporedno s tem naglo narašča. Lani so vse leto v hotelski menjalnici zamenjali za 2 milijona 400 tisoč dinarjev tujih valut, letos pa so jih samo v avgustu zamenjali za 2 milijona 100 tisoč, vse leto do konca avgusta pa za okoli 7 milijonov in pol. Vzporedno s tem je letos znatno narasla tudi vrednost uslug, ki so jih nudili tujcem in so jih le-ti plačali s tujo valuto. Računajo, da bodo do konca leta v hotelski menjalnici zamenjali za približno 12 milijonov dinarjev tujih valut, promet za tuje goste pa bo dosegel zavidljivo številko 30 milijonov dinarjev. Ob vsem V nedeljo k Poderšičevi jami! Krajevna organizacija Zveze borcev Otočec ob Krki vabi okoliško prebivalstvo in No-vomeščane k spominski svečanosti pri Paderšičevi jami v Zagradu, ki bo v nedeljo, 23. septembra ob 14. uri na krajevni praznik. V primeru slabega vremena bo prireditev v Starem gradu. Za vse, ki se bodo udeležili našega krajevnega slavja, bomo oskrbeli tudi okrepčilo. Krajevna organizacija ZB NOV, Otočec ob Krki fovomeška kronika ■ Pri »Kolonlale« bi morali bolj paziti na to, kaj prodajajo- Zgodilo se je namreč, da |e neki kupec, ki je zahteval le*mikovo Kraš čokolado, dobil *raven še crve. Blago, ki ima Za»tarele datume, je treba pač lzloclti iz prodaje. ■ Pločniki na Partizanski ce-ki so jih začeli delati pred nedavnim, bodo kmalu gotovi. {5cr navadno prav tu vsi voznici poženejo vozila na vso moč, vedno oDstajala nevarnost za ^ce, ki so doslej hodili največkrat kar po cestišču. ■ Iz nekaterih izložb se je Poletno blago že umaknilo je-Benskim blagom, poluverjem ln ostalim potrebščinam. Iztolra je ,e kar pestra, pogrešamo pa ^eike metliške »Beti«, ki nu-rj cenene in lepe pletene komplete. . 8 Za Jezikovne tečaje lz r^r-coščine, nemščine, italijan-jčine, ruščine ln angleščine se r"»ko še vedno prijavite na Za-nS? za izobraževanje kadrov ir. poučevanje produktivnosti, bo-r1*' osebno (Vajenska šola, II. 'Jdstr.) bodisi po telefonu na j; «8. Sestanek prijavljencev, J3 katerem se bodo pogovorili ? Številu tedenskih ut, bo prl- °ar-li teden. Tečaji bodo za- četni ln nadaljevalni. Šolnina ne bo posebno velika, bo pa toliko manjša, kolikor več bo prijavljencev. Zato vas vabimo: prijavite se za pouk tujih jezikov! ■ Ponedeljkov živilski trg je bil precej živahen, vendar Je bila kljub temu izbira premajhna. Prodajali so paradižnike po 80 din, papriko po 120 dir., koren po 80 din, peso po 60 din, melone po 70 din, slive po 80 din, fižol po 100 din, grozdje po 160 din, hruške po 60 din, črno redkev po 20 djm, solato po 150 din. zelje po 100 din, kumare po 80 din ter špdnačo po 200 din kg. Naprodaj so bile tudi rože v šopkih po 100 din, semena, okrasni predmeti ter konfekcija. ■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Danica Fabjan iz Slakove 5 — deklico, Slavka Padar-šlč z Mestnih njiv 1 - d,eka, Famika Miklič iz Adamičeve 16 - deklico, Marija Perko iz Pa-dersičeve ulice - dečka. Poročila sta se: Viktor CUjnik, knjigovodja iz Regerče vasi, ln A-maiija Kolenc, boVn čarka lz Derrancesfcijeve ulice l. Umrla Je Pavla Grotoovšek, kmetoval-ka s Ceste herojev ri, stara M let. tem bo treba resno razmišljati o modernizaciji nekaterih naprav v hotelu (preureditev točilne rnize in ureditev pralnice — za oboje je potrebnih 6 milijonov investicij) ter o gradnji stanovanj za člane kolektiva, da bi preprečili fluktuacijo in obdržali postrežbo na enaki višini kot doslej. lavce kakor za paciente. V eni ordinaciji delajo .kar trije terapevti hkrati, kar gotovo slabo vpliva na razpoloženje pacientov. Rešitev je potrebno iskati hkrati v kadru in prostorih. Zobozdravstveni delavci štipendisti bodo že drugo leto prihajali iz šol. če ne bomo poskrbeli za nove prostore, jih ne bomo imeli kam dati. Zato je bil svet enoten, da je potrebno pričeti graditi novo zobozdravstveno stavbo .takoj spomladi 1963. Javna zobna poliklinika ima že izdelan idejni načrt in odobreno lokacijo na Prešernovem trgu, na nezazidanem prostoru v bližini prosvetnega doma. Nekateri pa kljub temu, da je lokacija že odobrena in da so bila potrošena sredstva za izdelavo načrtov, skušajo vplivati na spremembo lokacije, baje zaradi boljšega razgleda na Kapi tel j. Svet je tako naziranje odločno zavrnil, češ da je lokacija za zdravstveno ustanovo prav tu najbolj potrebna. Sredstva za začetno gradnjo (okrog 20 milijonov din) bodo zagotovljena deloma iz lastnih sredstev Javne zobne poliklinike ter iz občinskega investicijskega sklada. Prav je, da začeto delo moralno ln materialno podprejo vsi pristojni činitelji, zlasti gospodarske organizacije z območja občine. Rudi Hrvatin Lepo slavje na Hmelj..iku V Karlovcu pri Hmeljni-ku je bila v nedeljo, 16. septembra, proslava 20. obletnice ustanovitve Zelez-ničarskega komiteja KPS. Slavnost je otvoril tovariš Rudi Mraz, za njim pa je govoril član nekdanjega Zelezničarskega komiteja Jože Hribar. Po slavnostnem govoru je moški pevski zbor Svobode »Dušan Jereb« zapel več partizanskih pesmi, sledile so recitacije, naj prisrčne j ša med njimi pa je bila recitacija 6-letne pionirke Simone Roman. Iz slavnosti so poslali pozdravno brzojavko predsedniku republike maršalu Josipu Brozu-Titu, ob koncu pa so vsi udeleženci družno zapeli staro partizansko pesem Hej, brigade. Kakor vsako leto je bil tudi letos za udeležence pripravljen nadvse dober golaž, pa tudi drugih jedil, okrepčil in pijač po zelo nizkih cenah je bilo dovolj. Proslave se je udeležilo okoli 400 ljudi, med udeleženci pa so bili tudi predsednik ObLO tovariš Ludvik Golob, sekretar občinskega komiteja ZKS Miro Thorževski, predsednik občinskega odbora SZDL Tone Počrvina, predsednik okrajnega odbora ZB In NOV Miloš Jančič in drugi predstavniki. Kruh potuje, potrošnja narašča 0 Koliko kruha pojemo vsak dan? Kdaj največ in kdaj najmanj? Ali je kruh nujen v prehrani ali ne? Smo za domač hlebec ali pekovsko štruco? q Vsaka gospodinja bi na ta vprašanja za svojo družino zelo natančno govorila. Povedala bi, da jemo kruh že pri vseh glavnih dnevnih obrokih in tudi za malico ga imamo. Danes raje kupimo štruco v trgovini, kot bi spekli hlebec v domači krušni peči. Največ kruha pojemo v spomladanskih in zimskih mesecih, manj jeseni in pozimi. Torej je kruh nujen v prehrani. 0 Ampak kje vzeti toliko kruha, če ga imamo res tako radi? 0 Glavni oskrbovalec s kruhom za področje Novega mesta, njegove bližje in daljne okolice in celo za del videmsko-krške občine (Kostanjevica) je novomeško podjetje Pekarija in slaščičarna. Vsak dan v zgodnjih jutranjih urah srečujemo na cestah Novega mesta tri posebna vozila za prevoz kruha — kombije IMV, ki jih je pekarija nabavila z namenom, da bi se skrajšala pot kruha od poslo-valničnih polic do potroš-nikove mize. Lani so na ta način razpeljali 1463 ton kruha in peciva, kar je ustrezalo 120 milijonom dinarjev ustvarjenega bruto prometa, letošnjo potrošnjo pa so ocenili na 1700 do 1750 ton, pri čemer bo okrog 150 milijonov dinarjev prometa. Pekarija ima v Novem mestu tri poslovalnice, po eno pa še v Straži in Šentjerneju. Razen tega dobavlja kruh dvema prodajalnama v Bršlinu, eni v Šmihelu, šmihelskem dijaškem domu ter restavracijam pri podjetjih Novo-teks in Pionir. Vsak drugi dan potujejo kombiji v Gabrje, Brusnice, Birčno vas, na Uršna sela, Bučko in v Kostanjevico (od 1. julija letos naprej), medtem ko dobivajo Otočec, Smarjeta, Bela cerkev, Kronovo, Škocjan ter vse šole na področju teh naselij kruh vsak dan. Podjetje Pekarija in slaščičarna v Novem mestu ima danes že okrog 50 stalnih odjemalcev, po naročilu pa dovaža kruh tudi drugim interesentom. —■ Kombiji jemljejo na pot rezerve kruha, ker ni nikoli mogoče točno predvideti, kolikšna je dnevna potrošnja. 60 delavcev, kolikor jih šteje pekarija po združitvi s slaščičarno, komaj zmore nasititi tako veliko področje. Polavtomatska pekarna v Ločni dela v eni izmeni, medtem ko obratuje mestna pekarna v dveh izmenah. Kaže, da je treba spričo tako velikega potrošnega območja trdo delati. V upravi podjetja namreč zatrjujejo, da ustvari njihov delavec znatno večji bruto produkt kakor najboljši delavec kateregakoli drugega obrtnega podjetja. Dokaz lahko poiščemo v primerjavi med prometom prejšnjih let in zadnjega leta, ki pove, da je pekarija z istim številom delavcev peko kruha v nekaj letih podvojila, če ne potrojila. Po naročilih, ki jih dobiva podjetje s terena, sklepamo, da bo pekarija v prihodnje svoje oskrbovalno področje še povečala. Tudi v samem Novem mestu se že javljajo potrebe po novi poslovalnici, medtem ko nameravajo sedanje povečati. Prav tako bi radi v nekaterih poslovalnicah začeli prodajati še pecivo in razne mlečne izdelke, kajti razvoj komune je priklical v industrijska središča, kjer ima pekarija svoje poslovalnice, že toliko prebivalstva, da bi se investicije v pre- ureditev poslovalnic -kmalu bogato obrestovale. Med večjimi načrti, o katerih podjetje resno razpravlja, je ureditev obrata slaščičarne, ki potrebuje novo peč, nov stroj za izdelavo sladoleda in podobno. Sicer pa že dolgo nalagajo v sklade, ker želijo med drugim zamenjati in urediti nove upravne prostore. Zdaj se v majhni pisarni stiska kar pet uslužbencev. Navzlic ts^mu pa se zavedajo, da potrošnik ne sme ostati brez kruha. To slehernega člana kolektiva sili k vestnosti in marljivosti, saj bo treba prihoid-nje leto speči in razvoziti še več (okrog 2000 ton kruha in peciva). To bodo naredili s sedanjo delovno silo, ker bistvenih sprememb v številu članov kolektiva ne pričakujejo. ZA KRAJEVNI PRAZNIK ČESTITAJO: HOTEL GRAD OTOČEC ter vse politične organizacije na območju krajevnega urada Otočec! Po dvajsetih letih Letos bo minilo 20 let od tragedije v Paderšičevi jami v Zagradu pri Otočcu ob Krki. Dvajset let je dolga doba in je pustila sledove tudi v Otočcu ob Krki in njegovi okolici. Otočec je z dvema asfaltiranima stezama — sodobno avtomobilsko cesto in modernizirano staro cesto — prerezan v tri dele. Mladi rod odhaja v šole in za kruhom v industrijsko razvito Novo mesto. Lepo prebeljene in prezidane stavbe v Otočcu pričajo, da je tu več blagostanja, kot ga je bilo nekdaj. Dve cesti odpirata nove poti v življenje, poleg sodobnejše obdelave kmetijskih površin, ki se razvija tudi na tem področju, pa se Otočec z okolico vse bolj in bolj usmerja v turizem. Živinorejski obrat KGPK pod Trško goro in novi žični vinogradniški nasadi pomenijo prelomnico v kmetijstvu, prelomnico, ki vse bolj in bolj opozarja, da bo treba razmišljati o obnovi vinogradov na Trški gori in o sodobni in načrtni živinorejski proizvodnji, ki bo morala prej ali slej vključiti vse kmetovalce. Turizem je druga velika perspektiva tega predela. Sodobni restavracijski in hotelski prostori v enem izmed najlepših turističnih objektov na našem področju, v gradu Otočec, privabijo številne domače in tuje goste. Bližnja okolica gradu mora, biti zato snažna in vabljiva, v okolici pa so hkrati možnosti za razvoj domačega turizma. Stari grad v bližnjem Zagradu še čaka na preureditev; tudi tam bo morda v bodočnosti lahko nastal podoben turistični objekt kot na Otočcu. Okoliško prebivalstvo se bo v nedeljo ob 14. uri tako kot vedno zbralo pri Paderšičevi jami, da bi počastilo spomin na žrtve iz dni revolucije. Zvonki otroški glasovi bodo zapeli o dneh boja in o svetlejšem jutrišnjem dnevu, ki se poraja na temeljih tega boja. Vsem prebivalcem želimo prijetno praznovanje in mnogo novih delovnih uspehov! Novi sejemski dnevi v občini Z odlokom občinskega ljudskega odbora Videm-Krško so določeni sejemski dnevi za plemensko živino. S tem odlokom je dovoljeno prirejati sejme samo v Vidmu-Krškem, Leskovcu, Brestanici, na Zdo-lah in Drnovem. Sejmi bodo poslej: V Vidmu-Krškem 18, marca, 6. julija, 5. septembra in 26. novembra. V Leskovcu: 26. julija, 14. avgusta. V Brestanici: 29. januarja, 10. aprila, 30. junija, 26. avgusta in 10. oktobra. Na Zdolah: 24. aprila in 15. septembra. V Drnovem: 12. marca, 24. junija in 29. septembra. Ce navedeni dnevi pridejo na nedeljo ali državni praznik, bodo sejmi nislednji delovni dan Poslovna enota komunalne banke v Vidmu-Krškem Z reorganizacijo komunalnih bank ln ustanovitvijo medobčinske komunalne banke s sedežem v Novem mestu je v Vidmu-Krškem predvidena poslovna enota medobčinske komunalne banke. Število zaposlenih uslužbencev se bo s tem zmanjšalo od 11 na 8. Medobčinska komunalna banka bo organizirala v poslovni enoti službo denarnega varčevanja ln potrošniških kreditov, poslovanje z zasebnimi žiro računi, stanovanjska posojila ln posojila iz občinskega tnvesticljske- §a sklada. Poslovna enota se o skupno s podružnico Narodno banko preselila v oktobru v nove poslovne prostore na Videm. Razrešitev in imenovanje Ker je bil dosedanji vršilec dolžnosti načelnika oddelka za gospodarske ln komunalne zadeve ObLO Videm-Krško Anton Avsec imenovan za tajnika okrajnega gospodarske zbornice, ga je ljudski odbor razrešil dolžnosti načelnika v občini. Na njegovo mesto Je bil imenovan Franc Kovačlč, referent za kmetijstvo prt ObLO. SVOJ KVALITETNI PREMOG PRIPOROČA RUDNIK RJAVE6A PREMOGA TRBOVLJE - HRASTNIK »D E S« poslovno združenje podjetij za distribucijo električne energije v Sloveniji, LJUBLJANA združuje šestnajst podjetij za distribucijo električne energije, ki oskrbuje preko 350.000 potrošnikov Krški most brez lastnika? Takole se zagozdi vejevje, ki priplava po Savi, v mostnice, ki spajajo Videm in Krško. Včasih so vmes kar cela debla in most ob velikih vodah sumljivo ječi... Ze nad sto let služi most čez Savo v Krškem svojemu namenu. Kljuboval je času zato, ker so ga stalno popravljali. V popravilo mostu je bilo vloženih veliko milijonov. Danes pa je most brez pravega lastnika, čeravno je spričo vse večjega prometa potreben kot še nikoli. Nedavno je inšpekcija javnih cest pri sekretariatu izvršnega sveta za promet LRS izdala odločbo, s katero zavezuje Cestno podjetje v Novem mestu za popravilo krškega mostu. Pred kratkim Prve pošiljke novega papirnega stroja V tovarni celuloze in papirja na Vidmu se temeljito pripravljajo za montažo drugega papirnega stroja, ki bo predvidoma pričel obratovati v maju prihodnjega leta. Dograjen je -že parni kotel, prav tako brusilnica za proizvodnjo lesovine; s stroji bo opremljena že ta mesec. Težave so le z gradbenimi deli objekta za drugi parni stroj, ker primanjkuje • tesarjev. Pričakujejo, da bo gradbeno podjetje »Pionir« do roka izpolnilo svoje obveznosti. Oprema za novi parni stroj bo prav tako iz Zahodne. Nemčije in jo bodo pripeljali na 140 vagonih. Do sedaj je že prispelo 7 vagonov opreme. Pričetek montaže se je sicer za ^va meseca zakasnil, vendar dobavitelj strojev zagotavlja, da bo stroj dan v pogon pravočasno. Na to je vezan tudi pogodbeno in penalno. Stroj bo stal okoli milijardo 600 milijonov dinarjev, celotna oprema pa okoli štiri in pol milijarde dinarjev. Z montažo novega papirnega stroja se bo proizvodnja v tovarni povečala za sto odstotkov. Z novo zmogljivostjo člani upravnega odbora medobčinske komunalne banke V upravni odbor medobčinske komunalne banke so bili na skupni seji občinskega ljudskega odbora Videm-Krško imenovani: Jože Jurečič, Silvo Mozer. Lojze Babic ln Maks Pogačar. Znano je, da so se občinske komunalne banke spojile v medobčinsko komunalno banko s Bedežem v Novem mestu. Nova pooblastila S sklepom občinskega ljudskega odbora Videm-Krško Je pooblaščen svet za splošno upravo in notranje zadeve ObLO, da predpiše sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih ObLO. Sistemizacija delovnih mest se namreč večkrat spreminja in dopolnjuje ln je zato potreben za tekoče urejevanje teh poslov manjši kolegijski organ. proizvodnje časopisnega papirja bodo krite vse potrebe v Jugoslaviji. Delovna sila se bo povečala samo za okoli 10 odst., ker bo delovni proces močno avtomatiziran in mehaniziran. Montažo strojev o-pravlja le nekaj tujih monterjev, v glavnem pa delajo domači. Tudi glede surovin je poskrbljeno. Glavni dobavitelji smrekovega lesa so gozdarska podjetja iz Slovenije, to-polovega pa iz Srbije. Tovarna celuloze je želela nabaviti bukve v glavnem iz našega o-kraja, vendar je naletela pri naših gozdarskih podjetjih v okraju na gluha ušesa. D. K. je to podjetje zares nadomestilo manjkajoče in pritrdilo mostnice na vozišču, nadomestilo vzdolžne tramove po vsej dolžini mostu in na obeh straneh poskrbelo za opozorilne deske z napisom: »Dovoljen enosmerni ptomet«. Obremenitev mostu je zmanjšana od prejšnjih 12 na 7 ton, hitrost pa omejena na 10 km na uro. Z odpravo teh pomanjkljivosti pa še zdavnaj ni vse rešeno in ni zajamčena varnost prometa za dlje časa. Cestno podjetje v Novem mestu meni, da je lastnik mostu občina Videm-Krško, občinski ljudski odbor pa odločno vztraja, da most ni lokalnega pomena, kar utemeljuje s tem, da povezuje cesti III. POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO zabeleženo Pred nekaj leti so se nekatere gospodarske organizacij? pa tudi društva in občina zavzeli za gradnjo planinske postojanke na Libni. Z gradnjo so pričeli leta 1959. Ker jim je zmanjkalo denarja, so že naslednje leto gradnjo opustili. V planinsko kočo, ki je dograjena do tretje faze, je bilo vloženih več milijonov družbenih sredstev, toda danes se o dograditvi postojanke nikjer več ne razpravlja. Boleč je pogled na lepo, toda pozabljeno stavbo, IfjRA 7 ki bi morala predstav- Ijati planinsko posto-Mil I IH Ml Janko, pa je zanjo MILIJUNI zmanjkalo denarja. To- da ljudje se upravičeno sprašujejo, čemu so sploh pričeli r. gradnjo. Takšna gospodarska politika, naj si bo to krivda posameznih odgovornih činite-Ijev ali gospodarskih organizacij, je nespametna in povzroča vročo kri. — Tudi videmska lovska družina je bila iniciatoi za gradnjo prvotno zamišljene lov-sko-planinske postojanke. Ko se je gradnja pričela, so sc lovci premislili, toda nedavno so nekaj sto metrov od postojanke celo kupili barako za 700 tisoč dinarjev! Investicije za preureditev in opremo barake bodo znašale še več sto tisoč. Videmski lovci pravijo, da želijo imeti tako kot krški lovci samostojno lovsko kočo, v kateri bodo imeli posvete in prenočišča. Tudi videmski lovci imajo pravico do svoje lovske koče, vendar ne smemo pozabiti, da so sredstva lovske družine last celotne družbe. S takimi sredstvi pa je potrebno pametno gospodariti. Ali ne bi bilo koristnejše, če bi lovci ta denar vložili za dograditev planinske postojanke in si s tem pridobili pravico do svoje lovske sobe v postojanki? — Pri vsaki investiciji in novi gradnji bi bila potrebna temeljna družbena kontrola in predvsem enotna občinska gospodarska politika. Vstik dinar je dragocen, mi pa se včasih očitno igramo z milijoni! Lep primer za to je nedograjena planinska postojanka na Libni. in II. reda. Preko mostu pelje dnevno povprečno 4500 vozil. Most je močno obremenjen s težkimi vozili, ki odvažajo vsak dan nad sto ton papirja iz tovarne celuloze in papirja v smeri avtomobilske ceste. Dovažajo tudi les kmetijskih zadrug Videm - Krško, Kostanjevica ki Šentjernej na železniško postajo. Vsak dan pelje prek mostu nad 40 avtobusov, močan je tudi mednarodni oziroma tranzitni promet za Avstrijo in Italijo. Most je sedaj za silo popravljen, v kratkem pa bo potreben še večjega popravila. To je zgodba, ki se ponavlja vsako leto. Če bi ves denar, ki je bil vložen za popravilo mostu, prihranili, bi bili v Vidmu-Krškem lahko zgrajeni, vsaj trije novi mostovi! Smešno je trditi, da je most občinska last, ko pa ga uporablja velik del Slovenije in ostalih republik! Po osvoboditvi smo zgradili že nešteto mostov, nikoli p* ni bilo sredstev za zgraditev prepotrebnega mostu v Vidmu-Krškem. Ugotovitve raznih komisij o stanju mostu, pa naj bodo republiške, okrajne ali občinske, ne rešujejo problema, prav tako tudi ne sedanja omejitev obremenitve in hitrosti, pa tudi zožitev mostu. Kaj bo, če bo potrebno nekega dne prepovedati preko mostu ves tovorni in avtobusni promet? Da ne bi prišle do tega, bi bilo nujno potrebno zbirati sredstva * republiškem, okrajnem i'] občinskem merilu ter pričeti z gradnjo novega moštu. To je edina pametna rešitev. Drago Kastelic Znižanje prometnega davka Potrošnja alkoholnih pijač se je tudi na območju videmsko-krške občine občutno zmanjšala. Temu je nedvomno vzroK povečan prometni davek, ki Je povzročil povečanje cen vinu-Zato je občinski ljudski odbor izdal odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku, s katerim se prometni davek na naravna vlna_v gostinskih podjetjih, gostiščih družbenega in zasebnega sektorja zniža od sedanjih 20 na 10 odst. To znižanje predstavlja nadaljnje znižanje proračunskih dohodkov z* približno 3 milijone dinarjev. Omeniti moramo, da Je občinski ljudski odbor že znižal občinski prometni davek na malo prodajo od 6 na S odst., kar je pomenilo zmanjšanje proračunskih dohodkov za 7 milijonov 400 tisoč dinarjev. Precejšen izpad predstavlja tudi znižanje dopolnilnega proračunskega prispevka v višini 13 milijonov 750 tisoč dinarjev. V občini Videm-Krško nastaja resno vprašanje ravnovesja med proračunskimi dohodki ln Izdatki. Novo priznanje za Ceglarja Šahovska zveza Slovenije bo v zimskih počitneah v Mariboru priredila ob sedelovanju Ze-leznlčarskega šahovskega društva »Maribor- republiški turnir mladih prvokategornikov. Na turnir je povabljen tudi Robert Ceglar s Senovega, ki se Je na letošnjem mladinskem prvenstvu LRS uvrstil na četrto mesto. Ekipno šahovsko prvenstvo LRS bo v oktobru. Prvo kolo bo 7. oktobra. Prvak novomeškega okraja se bo srečal doma s prvakom ljubljanskega okraja. Dvoboj bo na 8 deskah. Ker 60 od šahovskih društev ln sekcij v našem okraju registriran: samo SD Novo mesto in šahovski sekciji TVD Partizan v Stopi čah ln Smihelu pri Novem mestu, se smejo udeležiti okrajnega prvenstva samo navedena tri moštva. Okrajno prvenstvo bo končano v septembru. Penko se je udeležil kvalifikacijskega turnirja v Ljubljani za udeležbo dveh igralcev na finalnom šahovskem prvenstvu LRS. Po uspešnem začetku (' točki iz prvih treh partij) je zaradi tvegane Igre izgubil naslednje 3 partije, vendar se je kot rezerva kljub temu uvrstil v finale, ker je Bavdek Iz Kranja v zadnjem hipu odpovedal udeležbo na prvenstvu. Vrstni red udeležencev kvalifikacijskega turnirja je bil torej naslednji: Jelen (Ljubljana), Bukovac (Kranj), Penko (Novo mesto), Strelher (Celje). Šahovsko prvenstvo LRS je sedaj že v teku. Z zanimanjem bomo spremljali Penkove uspehe na tem turnirju. ;fHM Slavko Sitar - Razvoj družbenega kmetijstva v občini Na zadnji seji občinskega odbora SZDL so razpravljaj! o razvoju družbenega kmetijstva. v občini. Zanimivo poročilo o uspehih, težkočah in nalogah kmetijskih zadrug bi posestva je dalo povod za pestro razpravo. Porast kmetijske proizvodnje so zabeležili pri tistih proizvajalcih, ki so stopili v pogodbeni odnos s kmetijsko organizacijo in upoštevali pri setvi minimalne predpisane Ukrepe pri uporabi kvalitetnih semen in gnojenju z umetnimi gnojili. V letošnjem letu j* bfls pri setvi ozimnih žit vključenih v pogodbeno sodelovanje preko 60 odst. vseh površin na območju občine, ki jih sejejo z žiti. Leta 1960 je pogodbeno sodelovanje med zadrugami in kmetovalci vključilo 72 hektarov površin, medtem ko je letos vključenih že 2900 hektarov. Tudi poraba umetnih gnojil se je v prime- ru z letom 1960 povečala za 60 odstotkov. Hektarski donosi so se pri pogodbenem proizvajalcu povzpeli že na 25 do 30 mtc, donosi na družbenem sektorju pa dosegajo že 40 mtc na hektar. Kmetijske zadruge so v zadnjih letih veliko napredovale glede organizacije kmetijske proizvodnje in utrjevanja proizvodnih odnosov lastnih zmogljivosti. V prihodnjem gospodarskem letu pa žele kmetijske organizacije doseči še večje uspehe. Plenum občinskega odbora SZDL je bil seznanjen z novimi nalogami, ki so si jih zadali kolektivi kmetijskih organizacij. Predvsem je ena izmed važnejših nalog povečanje zemljišč na družbenem sektorju v letu 1962 za preko 200 hektarov, in sicer 70 hektarov v Žadovinku, 100 hektarov v Stari vasi za obnovo sadjarstva in 50 hektarov na Pristavi pri Velikem Podlogu. Povečali bodo tudi povr- šine za ozimna žita za 100 odstotkov. Na predlog kmetijskih zadrug je potrebno na območju občine posejati z vi-sokorodnimi sortami pšenice 855 hektarov v pogodbeni proizvodnji in 100 hektarov na lastnih posestvih. Za izvršitev teh nalog bo potrebno prav gotovo dopolniti odlok o izvajanju min. agrotehn. ukrepov. Ta dopolnitev naj bi obstajala v tem, da bi določila področja, na katerih bo potrebno minimalne agrotehnične ukrepe izvajati na celotnih površinah pri vseh kulturah. Nedvomno bo potrebno pri letošnji jesei -ski sestvi porabit: več kvalitetnih semen. Za izvedbo naloge pri jesenski setvi bo potrebna dobra politična priprava in strokovna organizacija Zato bodo v najkrajšem času sklicani zbori občanov, na katerih bodo razpravljal: o razvoju kmetijstva. Na področju občine delujejo tri kmetijske zadruge in dve posestvi. Kolektiv kmetijske i zadruge Videm-Krško je leta 1960 ustanovil posestvo v Žadovinku. Zemljišče je bilo pridobljeno z odkupom in arondacijo. Do konca leta bo posestvo imelo že okoli 150 hektarov zemljišč v enesi kompleksu najboljše zemlje na Krškem polju. Prav tako bosta do konca leta zgrajena dva hleva za 250 glav živine, silosi za tisoč kubikov, potrebni seniki in strojne lope za kmetijsko mehanizacijo. Na tem posestvu bo organizirana kmetijska proizvodnja z največjim proizvodnim učinkom. Tudi kolektiv kmetijske za drug^ Videm-Krško si je zadal velike obveznosti. Skušal bo že začeti postopek arondacije za nadaljnjih 65 hektarov zemljišč izvesti pospešeno in že v jeseni vključiti v vodni proces zadruge. flansk,-nalogo pri setvi pšenice na površini 30 hektar .v na posestvu v Žadovinku bo kolektiv pravočasno strokovno izvedel. Prav tako bo pospešil priprave za arondacijo zemljišč v Stari vasi. Na tem področju je namreč potrebno pridobiti 100 hektarov novih površin za razvoj sadjarstva. Predvidena obnova sadjarstva na Vidmu se postavlja v slovenskem merilu na prvo mesto. Združitev s posestvom »Matija Gubec« v Leskovcu bi bila zaradi obstoječih rifclog koristna. Gospodarjenje na posestvu kmetijske zadruge v Kostanjevici ni bilo najboljše. Na posestvu je bilo v letu 1961 nad šest milijonov izgube. Izgovor, da so izgubo povzročile plemenske krave — molznice, ni dovolj prepričljiv. Res pa je, da na posestvu ni najboljše vpeljana organizacija dela in proizvodnja krme. Vsekakor bo nujno potrebno za nastalo izgubo poiskati globlje vzroke. Kmetijska zadruga v Kostanjevici ustanavlja nov proizvodni kmetijski obrat v bližini Podloga. V ta namen je že pridobila v upravljanje preko 70 hektarov zemljišč, odobreno pa je bilo tudi 60 milijonov kredita za izgradnjo gospodarskih objektov. Ne smemo mimo tega, da je bilo v ta zemljišča pri melioracijskih delih do sedaj vloženih preko 40 milijonov dinarjev. Družba je torej dala okoli 80 milijonov dinarjev za organizacijo novega posestva v Podlogu in za nadaljnjo krepitev družbenega sektorja na tem področju občine. Zato je kmetijska zadruga iz Kostanjevice na tem posestvu dobro gospodarila. Kmetijska zadruga v Brestanici je v letošnji spomladi povečala svoje površine za 70 hektarov. Na njih je organizirala proizvodnjo za pridobivanje krme. Stalež goveje živine se je povečal od prejšnjih 19 na 85 glav. Poseben problem zadruge je razdrobljenost zemljišč, katere upravlja. Posestvo Matija Gubec * Leskovcu že nekaj let gospodari na 70 hektarih zemljišč. Proizvodni proces je popolnoma specializiran. Tudi delavsko samoupravljanje je dobro razvito. Člani občinskega odbors SZDL so sprejeli več zaključkov, ki bodo pripomogli k nadaljnjemu razvoju družbenega kmetijstva v občini Videm-Krško. 14L Prejšnjo soboto je bila v Vld-mu-Krskem seja speedway odbora Slovenije, v nedeljo pa seja sj>eedway odbora pri Avto-moto zvezi Jugoslavije. Na obeh Pomembnih sejah so razprav-iJali o nadaljnjem razvoju speedwaya pri nas. Predsednika speedway odbora Jugoslavije Franca Novaka smo zaprosi-M> naj nam pove kaj več o sklepih sej. Tov. Novak se je Uubeznivo odzval naši prošnji k* v razgovoru z našim dopis-r-ikom povedal tole: »Na obeh sejah smo razpravljali o novem sistemu državnega prvenstva v $pe2dwayu. -Razvoj speedway športa nam le narekoval, da smo se odločili za bistveno spremembo dosedanjega sistema dirk. K temu nas je prisilila tudi nujnost, da vključimo v tekmovanja vse vozače.« ~ V čem je sprememba starega sistema? »Po dosedanjem sistemu je v državnem prvenstvu lahko sodelovalo samo 18 vozačev. Preostalim dvajsetim vozačem pa le bil s tem one-nc gočen nastop in hkrati njihovo izpopolnjevanje. Novi sistem bo r.a Principu četrt, pol ln finalnih tekmovanj, na katerih bodo "Silko nastopili vsi registrirani vozači.« to kakšen bo sistem tek-•"ovanj? V Brežicah neodločeno Prva prvenstvena tekma v vzhodni republiški rokometni "8i v Brežicah je biLa končana neodločeno. Domači rokometaši so igrali z ekipo RK Celje; rezultat 18:18 (7:10). V prvem de-P igre so bili gostje tehnično "o'Jši in pred brežiškim golom nevarni nasprotniki. Kljub te-j"U> da so igrali proti soncu, °o dosegli vodstvo. Drugi del j^e pa je pripadal domačim, *j so diktirali siler. tempo ln Osvojili dragoceno točko. Zajedi preostre igre gostov so bije *tirj sedemmetrovlke, od katerih je Vidmar realiziral 3. Strelci za Brežice: Vidmar 8, »iorjančič 5, Tintor 3. Novak n |n Avsec po 1 zadetek. Za Ce-JJe pa: Božič 10, Snebič 4, Go-risek, Cvarte, Ratej in Hriber-pa po 1 gol. Tekmo je dobro vodil sodr.:Jc vinko Kašner iz Ljubljane. -Brežičanov nam daje upa-?Je. da so prebrodili usodno JF120 lanskega tekmovanja in J* je njihovo mesto v republiški ligj Temu cilju naj posvetijo vodstvo in tudi igralci vso Pozornost, ker le v vztrajnem delu je bodočnost in uspeh. -ek »V prvem kolu se bodo srečali vsi vozači na dirkah, ki bodo aprila in maja. V Sloveniji, Hrvatski in Srbiji bo po ena takih dirk. V drugem kolu bo nastopilo prvih osem iz prvega kola in uvrščeni dirkači od o-smega do šestnajstega mesta letošnjega državnega prvenstva. Tudi v tem kolu bodo tri dirke kot v prvem kolu, in sicer v drugi polovici maja in v juniju. V tretjem kolu se bo srečala prva osmorica iz drugega kola in prav tako prvih osem dirkačev iz državnega prvenstva v tem letu. Pouda-iti moram, da bodo samo v tem kolu predvidoma 3 do 4 dirke, in sicer v avgustu in septembru. V prihodnje se torej obeta ljubiteljem speedway športa bogatejši program dirk. — Kako pa bo v prihodnje z organizacijo mednarodnih speedway dirk pri nas? »Imamo že toliko svojih kvalitetnih tekmovalcev, da pri or-ganrzlrar.ju dirk nismo več odvisni od tujih vozačev. Mednarodna srečanja bomo močno omejili. V letu 1963 je predvide-na za Slovenijo samo ena mednarodna speedway dirka, ki bo v Vidmu-Krškem. Edina dirka-liščna steza, ki je grajena po mednarodnih predpisih In u-streza vsem pogojem, je v Sloveniji samo v Krškem. Zato ima Avto-moto društvo iz Krškega vse pogoje za organizacijo . mednarodir.h dirk - — Ste na sejah sprejeli še kakšne sklepe? »Spremenili smo dosedanji sistem plačevanja startnin, do-dočili načela o številu sodnikov in dopolnili koledar speed-way dirk še za letos. V tem letu bosta še dve mednarodni dirki, in sicer v Zagrebu in Bjelovaru. Na njih bodo našlo-pili še vozači iz Poljske, Vzh. Nemčije ir. Madžarske. Bo pa še ena dirka kot zaključek republiškega prvenstva v Srbiji.« — Katere dirke bodo prihodnje leto v Vidmu-Krškem? »Kot sem že omenil, bo ena mednarodna dirka, ena v okviru državnega prvenstva in ena medrepubliška ali pa dvoboj mest.- — Zvedeli smo, da se Jugoslavija poteguje za izvedbo svetovnega conskega prvenstva v speedwayu za leto 1963. BI nam hoteli povedati, v katerem kraju bo ta dirka? »Res je, da se Jugoslavija poteguje za izvedbo svetovnega conskega prvenstva v speed-wayu posameznega ir. ekipnega prvenstva. Ena dirka bo v Sloveniji, druga pa v Srbiji. 2al, za enkrat še ne morem povedati, v katerem kraju bodo. DRAGO KASTELIC ENI V VESOLJU, DRUGI ŠE V PODSTREŠNI ČUMNATI... Sevnica je praznovala občinski praznik. Vse je bilo okra-'eno z zastavami ln s cvetjem. ra dan je bilo veliko tekmo-"onj na katerih se je zbirala "iladina in drugi. Odili smo v Šmarje k mar-Vivemu aktivistu LT in vzgo-Htelju mladine tov. Senici. Pravkar je dajal nasvete dve-y mladincema, ki bi rada samt razvijala filme. Ko smo G° povprašali kako je zadovo-lkn s svojimi učenci je polo-2 do je fcar gre, le da jim "* »nore nudili vsega, kar bi r*«"- Potoamaterski in radioamaterski klub imata ie 150 6knov mladincev. V času, ko Moderne države ie pošiljajo poljske ladje porti plane-J°»». pa v Sevnici ni moč do-°"» niti primernega prostora ?* tehnično vzgojo mladine °°a kluba te namreč shajata v podstrešni čumnati v stanovanju tovariša Senice! Prostorov ni in denarja ni, tehnična dejavnost pa ob dobri volji ne izumre. Tovariš Senica nam je pokazal urnik, po katerem delata oba kluba, in pripomnil, da se mladi člani Ljudske tehnike kljub težavam že marljivo pripravljajo na veliko občinsko razstavo svojih izdelkov. Zaradi pomanjkanja sredstev tudi dejavnost radioamaterjev ne more zadihati. Od tod dejstvo, da se radio Sevnica še ni oglasil. Mnogokrat sta marljivost in volja mladih, ki se hočejo poskusiti na najrazličnejših področjih, premalo, če ni sredstev. Zato pričakujejo vsi, posebno vodja mladih amaterjev Senica, da bodo pristojni organi le odprli oči m pomagali. -mtr- Zapiski o Športnem dogodku leta Tudi Červanova mama je bila v Beogradu Od tega, kako je zloženo padalo, je v marsičem odvisna varnost skoka. Marija Levičar, novomeška padalka, Id je na letošnjem republiškem prvenstvu padalcev osvojila prvo mesto v tekmovanju ženskih ekip, zlaga padalo pred prvim skokom na prvenstvu. NOV SISTEM V SPEEDWAY DIRKAH V NAŠI DRŽAVI Cel Beograd je bli pretekli teden v znaku PEA. O največjem športnem dogodku leta 1962 se Je razpravljalo že tedne in tedne prej. Priprave za športno srečanje najboljših atletov in atletinj Evrope so bile tako temeljite, da organizacijski in športni uspeh PEA ni mogel izostati. Zato gre Beogradu, našemu glavnemu mestu, njegovim prebivalcem, ki so gostoljubno sprejeli številne goste iz tujine ln Jugoslavije, kakor tudi odličnim organizatorjem PEA — vse priznanje. NI naš namen, da bi na dolgo ln široko poročali o PEA, o številnih zanimivih borbah na stezah, skakališčih Itd. O tem je pretekli teden precej obširno poročal dnevni tisk in športno časopisje. Zdi pa se nam, da bo naše bralce zanimalo nekaj zanimivosti s PEA, zlasti pa, kako sta se odrezala člana naše reprezentance - Franc Cervan in Slavko Span, ki sta doma s področja našega okraja ln bosta v začetku oktobra nastopila v Novi Gorici za barve Dolenjske v t robo j u s Primorsko ln Gorenjsko. Najprej zanimiv dogodek v zvezi s Francem Cervanom, ki se Je v Beogradu izredno izkazal. Uvrstil se Je med najboljše Evropejce v teku na 10.000 metrov in izboljšal državni rekord ng tej progi za nič manj kot 27 Sekund in dve desetinki! Skoraj polminutno izboljšanje reultata, ki sta ga dosegla Strl-tof in Ivanovič, še pred njima pa proslavljeni Franjo Mihalić, je velik podvig, ki je razveselil vse ljubitelje atletike v Jugoslaviji. To pa še ni vse. Ce blokirali, bj morda konkuriral celo za eno od medalj. Seda' pa k stvari. Se pred odhodom v Beograd, kjer sem sodeloval v številnem sodniškem zboru, sem od podpredsednika OZTK Jožeta Glonarja zvedel, da je že dvakrat prišla v pisarno OZTK Cervanova mama (Franc Cervan Je doma v Pod-gori pri Novem mestu, študira pa v Mariboru) in prosila, če bi ji kako omogočili, da bi potovala v Beograd, da bi videla svojega sina. Cervan je bil zad- »Najvišji« in »najdaljši« na svetu sta bila v Beogradu Dva najboljša na svetu: Valerijan Brumelj — 225 cm v skoku v višino (levo) in Igor Ter Ovanesian — 832 cm v skoku v daljino, sta pozirala v atletskem mestu v Košutnjaku posebej za Dolenjski list. Oba sta brez večjih težav postala prvaka Evrope v svojih disciplinah Cervan ne bi imej v gneči majhne nezgode (takrat Je zaostal in se s tretjega mesta pomaknil na sedmo) in če ga v odločilnih trenutkih pred finišem ne bi nje mesece vedno zdoma, v glavnem na pripravah državne reprezentance v Kranjski gori, v Ulcinju in Makarski, delno pa tudi v Mariboru. Nogometni turnir v Sevnici V počastitev občinskega praznika Sevnice je bil v petek, 14. septembra, nogometni turnir, ki so ga organizirali nogometaši NK Partizan iz Sevnice. Na turnirju so sodelovali tudi nogometaši s Senovega ter NK Celuloza iz Vidma-Krškega. V prvi tekmi sta se pomerili moštvi Celuloze in Senovega. Prvi polčas se je končal z rezultatom 3:2 za Celulozo, končni rezultat pa Je bil 5:3 za krško ekipo, ki je bila tehnično boljša. > V drugi tekmi sta igrala sevniški Partizan in NK Senovo, zmagali so Sevnica ni z rezultatom 2:1 (0:0). V tretji tekmi pa sta se v borbeni igri pomerila TVD Partizan-Sevnica in NK Celuloza. To je bila najiep-ša tekma, v kateri so Sevniča-ni zmagali z 2:0. Gole sta dala Ljubo Žumar ln Požun. Sevniški vratar je zelo zanesljivo branil. Vse tri tekme Je odlično sodil Božo Prybil iz Krškega. Vrstni red ekip: TVD Partizan Sevnica 4 točke, NK Cehi-loza-Videm-Kriko 2 točki, NK Senovo 0 točk. Za to prireditev se moramo zahvaliti nogometašem sevni- Okrajno košarkarsko prvenstvo Okrajnega prvenstva v košarki za leto 1962, ki Je bilo K. septembra na Loki, 60 se udeležile le tri skupine: ena iz Straže ter dve ekipi novomeškega Partizana. Zmagovalec Je bila prva novomeška ekipa, ki je v prvi tekmi premagala Stražo s 60:23 (20:17), v drugI pa drugo ekipo Partizana 76:«T (43:21). Drugo mesto je osvojila druga ekloa Partizana. Zmagovalna ekipa je igrala v naslednji Dostavi: A Petrič, J. Petrič, J. Setina, F. Setina, Kopač in Splihal. Najboljši strelci prvenstva so bUi: Splihal 69. Kopač 34 ln P. Setina 1« (vsi Partizan A). Vse tekme je dobro sodil Domžalčan Zule. Grajati pa je treba igralca iz Straže Koprivnlka, ker J« zelo nedisciplinirano ugovarjal sodniku. Jote Splihal škega kluba, ki zelo marljivo delajo čisto brez finančne pomoči. Ce bi to prireditev vključili vsaj v spored občinskega praznika, bi jih s tem moralno podprli, a še tu jih niso upoštevali. Janko Blas Se nikoli ga ni videla na stezi, kako teče, čeprav je večkrat nastopil tudi v Novem mestu. Ker OZTK ni imela na razpolago vstopnic niti rezervacije prenočišč, ji tega vnaprej niso mogli preskrbeti, ker je bil rok za prijavo že zamujen, vendar so ji obljubili, da se bo že kako uredilo, ko pridejo v Beograd. 2enica je bila optimistično razpoložena. Ni je skrbelo, da ne bi dobila prenočišča. Bo že kako, samo da bo videla svojega sina, kako teče. Sovaščani niso preveč navdušeni za atletiko m vedno se najde kdo, ki ji svetuje, naj pregovori sina, da bi pustil atletiko. »Uničil se bo,« pravijo, »in nikoli več ne bo zdrav». Sedaj se je sama hotela prepričati, kako to gre. Prof. Glonar me je pred odhodom še opozoril, če pridem s Cervanom v stik, naj mu ne omenim, da pride na PEA tudi njegova mama. To je suma želela, hotela mu je pripraviti presenečenje. Ko sem v torek popoldne Cervana srečal v atletskem mestecu v Košutnjaku, kjer Je v družbi s Spanom, Hafnerjem in Važičem treniral, sem držal obljubo, čeprav sem po drugi strani mislil, da bi bila vesela novica zanj tudi spodbuda. Ce bi vedel, da ga gleda mama, ki ni preveč vesela spremljala njegovega atletskega udejstvovanja, bi se morda še bolj potrudil. Morda, lahko pa bi bilo to zanj tudi usodno, če bi pretiraval kot nekaj dni kasneje Mihalić, ki je med tekom padel v nezavest in odstopU. Tudi v tosek zvečer sva bila s Cervanom skupaj na prireditvi za udeležence PEA - na stadionu Tašmajdan. Folklorni ansambel KOLO, orkester RTV Beograd In »Zadovoljni Kranjci« iz Ljubljane' so številnim gledalcem predstavili pesmi in plese jugoslovanskih narodov. Cervan je bil brez treme, rekel je, da bo tekel na rekord, vendar ne upa na kako boljšo uvrstitev, ker je- konkurenca prehuda. Naštel ml je štirinajst tekmovalcev, ki imajo boljše čase na 10 km. Vendar je v šali pristavil, da bi tekel mnogo bolje, če bi med tekom igrali Zadovoljni Kranjci ali Avseniki. Kako se je končal boj na stezi, verjetno že vsi veste. Cervan. je vse navdušil. Po končanem prvem dnevu tekmovanj sem ga znova srečal pred garderobami. Po vrsti smo mu stiskali roke, znanci in neznanci. Bil je v krogu Mariborčanov, predvsem sodnikov, ko je prišla tudi mama. S tribune, kjer je bila z novomeško skupino gledalcev, je še pred zaključkom teka prišla pred garderobe. Preprosila Je reditelje, da so Jo pustili naprej, in iskala sina. Cez nekaj časa je bil njen trud poplačan. Našla ga ie v krogu ljudi z rdečimi suknjiči in belimi slamniki - sodniki PEA. Prisrčno srečanje in čestitke. Tudi ona Je vedela, da je uspel, čeprav ni čakala do konca teka. Potem je nisem več videl. V soboto sem Oervana ponovno srečal, tokrat med gledalci. Povedal mi Je, da se je mama že vrnila domov. Dosegla je, kar je hotela: videla je trlumf svojega sina, slišala je skandiranje 40.000-glave množice: CER-V AN, CER-VAN . . . Vedela te, da. sin ni razočaral številnih ljubiteljev atletike, ki so ga bodrili od začetka do konca napornega teka. xxx Slavku Spanu so pred final-nlm tekom nekateri veliki optimisti prisodili celo možnost, da osvoji eno od medalj. To je bilo usodno, kajti Span je precenjeval svoje moči. V Košutnjaku mi je rekel, da bo vesel, če bo uspel priti v finale, a vedel sem, da sam pri sebi računa še na kaj več. Tek na 3000 metrov z zaprekami je med najbolj napornimi tekaškimi disciplinamj in tu so vedno največja presenečenja. Tudi letošnje prvenstvo ni ostalo brez njih. Svetovna rekoderja, sedanji Krzvs. zkowiak in bivši Chromik, oba Poljaka, se nista uspela uveljaviti med 12 finalistov I Prvi je bil šele peti v prvi skupinii drugi šele sedmi v tretji skupini, v kateri je bil Span tretji. Tudi Spanov klubski kolega Hafner, bivši rekorder FLRJ§ Je bil v drugi skupini- šele šesti Span je odlično začel. V finalnem teku v nedeljo popol-dne se "je takoj priključil vode-čim. Novi prvak Evrope Belgijec Roelants je diktiral oster tempo, ki je uničil tudi Spana. Bil sem sodnik pri vodni zapreki in sem dobro videl, kaj je pokopalo Spana. V predzadnjem krogu je bil že tako onemogel, da ni prišel na korak pri najvažnejši in najtežji — vodni zapreki. S težavo je nanjo skočil, spodrsnilo mu Je ln Je padel v globoko vodo. Na nogah Be je sicer obdržal, toda s težavo. Mislili smo, da bo odstopil, toda vzdržal je, čeprav so ga prehiteli mnogi, ki so bili dotlej daleč za njim. Boril se je, kolikor se je mogel, in pritekel na cilj deveti. Za njegovo borbenost mu gre vse priznanje. Fr. Mikec še dve točki za Črnomelj Nedeljska rokometna tekma med Mariborčankami in Crno-maljlkaml je bila v prvem polčasu enakovredna, saj sta šil obe ekipi na odmor z enim golom. V drugem polčasu pa j« ekipa domačega Partizana popolnoma zagospodarila na igri-šču in povedla z rezultatom 3:1. Sodnik iz Ljubljane je do-sodil domačinkam kar pet kar ženskih strelov, kljub temu pa so Crr.omaljcanke pred 200 gledalci premagale ekipo »Kovinarja« iz Maribora s 6:4. S to zmago so v čelni skupini brez izgubljene tekme. Ekipa je nastopila v pomlajeni postavil Rajgelj, Ivanusič, Belir.cir, 2u-nič, Weiss, Furlan, Grahek, Butala, Kvas. Vse igralke zaslužijo pohvalo. V soboto bodo Crnomaljčarir ke igrale v Kopru, v nedeljo Pa v Piranu. Upamo, da bodo prinesle tudi s tujih igrišč kakšno točko. Do sedaj jim še nikoli ni uspelo zmagati v Kopru in Piranu; z ozirom na dober start v ženski republiški ligi pa pričakujemo vsaj eno točko. M-K Vsak četrtek: DOLENJSKI LIST! MOPED DOSEGEL V ŠENTJERNEJU DNEVA! Velika avto-moto prireditev v Šentjerneju je za nami. O ocenjevalni vožnji je na ( progah sodelovalo 190 motornih vozil, za spretmo6tno> vožnjo na šentjernejskem hipodromu pa se je prijavilo M voznikov ali dobra tretjina. Sodniška Služba je bila dobro organizirana, v organizaciji prireditev same pa je bilo po zaključku ocenjevalnih voženj opaziti več napak, vendar moramo upoštevati, da je bi,a to prva prireditev te vrste pri nas in torej zanjo ni bilo dovolj izkušenj. Upamo, da bomo odslej vsako leto doživljali takšno manifestacijo motorl-da bodo podobne prireditve po-zaoije, kot Je bUa letošnja, in stale tradicionalne. Najboljši čas dneva Je dosegel mopedis« Anton Bos na progi Novoteks — Šentjernej, ki Je v ocenjevalni vožnji edini prevodi progo točne v določe- nem času. Prejel Je denarno nagrado, lepo diplomo ln pokal v trajno last. Prva feri mesta na posameznih progah so zasedli: Proga Trebnje — Šentjernej: I. Emanuel GrmovSek — si točk, n. Stane Uhan — 77 točk, m. Jože Krevs — 245 točk. Proga Vtdetn-Krško — Šentjernej: 1. Peter Kravos — 160 točk, t. Roman Dular — 171 točk, J. Ivan Vanič — ltl točk. Prog a Brežice — Šentjernej: i. Jože Jurešič — 42 točk, 2. Alojz Dobrna - 55 točk, t. Milan Oresnik — 57 točk. Proga Smarjeta — Šentjernej: i. Franc Peterim — t točk, 2. Rado Medle — lt točk, 3. Ivan aV.in — lt točk. Proga Novoteks — Šentjernej: i. Anton Kos i točk (najboljši 6as dneva), t. Herman Koprivnik — 4 točke, s. Herman Skrlj — t točk. Proga železniška postaja NAJBOLJŠI ČAS N. m. - Šentjernej: i. Marija Knafelc — 1 točka, 2. Angela Kos — 2 točki, 3. Franc Udo-vič — 9 točk. Proga Semič — Šentjernej: i. Marjan Kravs — 2 točki, 2. Anton Simonlč — t točk, 3. Milan Jurajevčič — t točk. Proga Suitjernej-Sentjer-nej: 1. Tone 2nidaršič ■ 2 točki, t. Jože Vide - 25 točk, s. Roman Kuhetj — 30 točk. V spretnostni vožnji Je sodelovalo 41 motorjev in mopedov ter 13 osebnih avtomobilov. Razvrstitev po posameznih ka-tegoririjah je naslednja: mopedi in motorji: 1. Franc PucerJ + 26 točk, 1. in 3 .mesto si delita Zvone Peterlin in Jože Cvelbar s po + 23 točkam:. Avtomobili do 750 cem: l. Ronan Dular 1 kaz. točk, 2. Milan Se-nlčar 25 kaz. točk. AvtomoblU nad lit cem: 1. Marjan Hrastar i kaz. točk, t. Stane Kocjan 14 kax. točk. St«v. 38 («52) DOLENJSKI LIST 15 V TEM TEDNU VAS ZANIMA CteAeus\\\V>o\edar Četrtek, 20. IX. - Brane Petek, 21. IX. - Matej Sobota, 22. IX. - Mavricij Nedelja, 23. IX. - Slavojka Ponedeljek, 24. IX. - Nada Torek, 23. IX. - Uroš Sreda, 26. IX. - Justina POŠTENO GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko začetnico, sprejme 4-članska družina. Liipužlč, Ljubljana, Vošnjako-va 8. PRODAMO TAKOJ VSELJIVO I1ISO z Bo.spodarslem poslopjem, sadovnjakom ln dvoriščem v Sadlnjl vasi 7, pošta Dvor. Cena ugodna. Odproda-mo tudi posam. stanovanja. Interesenti naj se zglasijo 24. septembra v dopoldanskih u-rah v Kmetijski zadrugi Žužemberk. HISO, takoj vseljlvo, ln 23 a zemlje, prodam. Z, L.; Železno 17, p. Dobrnič. Od avtobusne postaje 20 minut. UGODNO PRODAM »PRIMO« NSU 150. Klander, Turnerje-va ulica, n. h., Ljubljana. UGODNO PRODAM takoj vse-ljiivo enodružinsko hišo z vrtom ir. 36 a zemlje. Josipina Delalut, Mokronog 6«. FIAT 500 - TOPOLINO v odličnem stanju prodam. Drago Radi, Novo mesto. POCENI PRODAM KAVC. Spi-ler, Slavkova l, Novo mesto. POCENI PRODAM kuhinjsko pohištvo. Turk, Gotna vas 16. PRODAM TROSOBNO STANOVANJE v Kandiji. Dve sobi takoj vseljlvl. Naslov v upravi lista (117-62). PRODAM FIAT-TOPOLINO -generalno popravljen. Cena zelo ugodna. Naslov v upravi Usta (116-62). ENOSOBNO STANOVANJE S pritiklinami ln vrtom prodam. Naslov v upravi lista (1115-63). PRODAM ELEKTRIČNI MLIN. Križman, Gor. Ponikve 14 — Trebnje. PRODAM DOSTANOVANJSKO HISO, obnovljeno ln takoj vseljivo, v Lokah pri Straži. Naslov v upravi lista (1113-62). Ogled samo vsako nedeljo. PRODAM DOBRO OHRANJEN Fiat 600 (1960). Tesar, Nad mlini, Novo mesto. PRODAM VELIK FOTELJ, ki se lahko raztegne v kavč. — Vahter, Novo mesto, Vrhov-čeva 5. MIZARSKEGA POMOČNIKA za pohištvena dela sprejmem takoj. Stanovanje v hiši. Avgust Skore, Gunclje 69, Šentvid prt Ljubljani. SPREJMEM DIMNIKARSKEGA VAJENCA ln pomočnika. — Hrana in stanovanje preskrbljena. Stanislav Arh, dimnikar, Kamnik. TEMNO MODER I.ILION DEŽNI PLASC sem pozabil med 15. do 20. julijem nekje v Novem mestu. V desnem žepu Je bil nenačet color film v kaseti. Pošteni najditelj naj odda plašč ali sporoči naslov v upravo lista. MOŠKO URO najdeno v bližini Mizarske delavnice v Trebnjem, dobite pri Pekolj, Obč. LO Trebnje. NA ŽIVILSKEM TRGU v Novem mestu najdeno otroško jopico dobite v Invalidski šivalnici. ZA PET METROV BUKOVIH DRV zamenjam v Novem mestu kratek moški zimski suknjič, moške hlače, gojzarje št. 42 ln šest parov moških čevljev, vse v dobrem stanju; gojzarji so skoraj novi. Naslov v upravi lista. NESREČE TOVORNJAK V PRIKOLICO 5. septembra ponoči je tovornjak z voznikom Bogoljubom RakiOem Iz Loznice naletel na tovorni avtomobil, ki ga je proti Ljubljani vozil Franc Koren. Koren je vozilo s prikolico u-Btavl, ker je imelo prazno zračnico. Rakič je stoječe vozilo prepozno opazil, zato se je skoraj s polno hitrostjo zaletel v prikolico. Prt trčenju Je na o-beh vozilih nastala škoda za okrog 2 milijona 300.000 dinarjev. — Ce bi imelo Korenovo vozilo varnostni trikotnik, ki bi opozarjal druge voznike, naj vozijo previdno, ne M prišlo do nesreče! KOLESARKA V NEZAVESTI 5. seiptembra se je proti Žabji vasi peljala kolesarka Marija Blažič s Slatnika. Prt tovarni rjrfv ni nakazala smeri, kar je zmedlo Antonijo Bojane s Težke vode, ki se je pripeljala z motorjem ln se zaletela v kolesarko. Blažičeva je padla ln obležala nezavestna. KAMENJE NA AVTOMOBILSKI CESTI (. septembra se je na vseku avtomobidske ceste pri Brezi usulo kamenje. V večji kamen ee je s tovornjakom zaletel Josip Cviben iz Varaždina, ki se le zaradi tega zmedel ln se po krajši vožnji po levi strani ceste prevrniti po nasipu. Škode na vozilu je za 300.000 dinarjev. NAJPREJ V DROG, NATO PRBKUCLJAJ I. sept. se Je na Senovem (ežko poškodoval Štefan Soko- 25. in 26. IX. franc. film »Eska-drilja Normandije«. Dol. Toplice: 22. in 23. IX. a-merlški film »Trgatev«. Kostanjevica: 23. IX. jugoslovanski film »X-25 javlja«. 26. IX. francoski film »Rdečelasa Julija«. Metlika: 22. in 23. IX. jugoslovanski film »Karolina Reška«. 26. IX. jugoslovanski film »Deveti krog«. Novo mesto - »Krka«: od 21. do 24. IX. ameriški barvni film »Na muhi«. Od 23. do 27. IX. Italijanski film »Kako lepo je živeti«. C Brestanica: 22. In 23. IX. fran-cosko-nemški film »Till Ulen-spiegel«. 26. ln 27. IX. ameriški film »Ob 3.10 v Jumo«. Brežice: 19. ln 20. IX. ameriški film »Past za zajce«. 21. in 22. -IX. franc.-ital. film »Maigret postavlja past«. 23. ln 24. IX. japonski tilm »Šampion in plesalka. 26. IX. madžarski film »AIba Regija«. Črnomelj: 21. in 23. IX. francoski film »Veliko potovanje«. lovič s Senovega, ki se je peljal v avtomobilu Viktorja Ko-p i-.c. Avtomobil je zaradi prevelike hitrosti nepravilno sekal ovinek, se zaletel v pločnik in od tam v električni drog, kjer 6e je prekucnil. Poleg voznika so bili v vozilu še štirje potniki, vendar je bil le Sokolović teže poškodovan. Na avtomobilu Je za milijon 200.000 din škode. OTROK POD AVTOMOBILOM 9. septembra je Jože Lampret vozil kombl proti Otočcu. Ko je pripeljal v Mačkovec, je na cesto skočil Vinko Bojane, da bi pobral žogo. Prt nesreči si je deček zlomil roko, PEŠEC POD TOVORNJAKOM 7. septembra se je prometna nesreča pripetila na cesti od Blrčne vasi proti Uršnim selom. Z Uršnih sel se je s tovornjakom pripeljal Rok Dobravec iz Irce vasi. Ko je nenadoma zavil v levo, je podrl Heleno Pire, ki je šla pravilno po desni strani ceste. Pirčeva je bila teže poškodovana. ZAVIL JE S CESTE IN SE PREVRNIL K. septembra je pri Gmajni nenadoma zavil z avtomobilske ceste voznik osebnega avtomobila 'Danici Nanut, ki Je s sopotnico potoval proti Ljubljani. Vozilo se Je potem še prevrnilo. Potnika se nista poškodovala, medtem ko bo popravilo avtomobila veljalo najmanj pol milijona dinarjev. SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.0S, (.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 16.00, 17.00, 19.30, 22 oo. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 21. SEPTEMBRA: 8.30 Zabavni kalejdoskop. 9.25 Nekaj baročne glasbe. 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Dušan Kresal: Zretja telet za pitanje s starter-Jem. 13.30 Poje Mario Lama. 14.35 V pesmi ln plesu po Jugoslaviji. 15.30 Kurent ln povodni mož. 17.40 Melodije iB filmov. 18.45 Iz naših kolektivov. 20.30 Iz zakladnice Emila Adamiča. J1.1F Oddaja o morju ln pomorščakih SOBOTA, 22. SEPTEMBRA: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji. 9.25 DJordJe Marjanovlč. 11.00 Dve veliki sceni Iz Lucije Lamermoor. 12.15 Kmetijskj nasveti - inž. MUeva Kač: Izkušnje s herbi- Sl T«ŽJ JIH cidi v sadjarstvu. 13.30 v ritmu koračnice. 14.33 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Drobci lz opusa Stanka Preka in Danila Bučarja. 17.05 Gremo v kino. 18.30 Pozdrav z gora. 20.00 Za prijeten konec tedna. 22.15 Oddaja za naše Izseljence. NEDELJA, 21. SEPTEMBRA: 8.00 Mladinska radijska igra — Smiljan Rozman: Lajna. 9.05 Z vedro zabavno glasbo v novi teden. 10.00 Se pomnite, tovariši... 10.30 Operna matineja. 11.50 Orkester Eddie Barclay. 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 13.30 Za našo vas. 14.16 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Humoreska tega tedna. 17.0f Športna nedelja. 20.00 Vaša pesem — vaša melodija. 22.15 zabavni ansambli ir. solisti RTV Ljubljana. Senovo: 22. in 23. IX. francoski film »Crni Orfej«. 26. in 27. IX. italijanski film »Rimljan-ka«. Sevnica: od 22. do 23. IX. a-meriški film »Na svidenje, Rim«. 26. IX. italijanski film »Herkul ln kraljica Lidija«. Šentjernej: 22. in 23. IX. francoski film »Natalija«. Semič: 23. IX. ruski film »Prvi dan miru«. Trebnje: 22. ln 23. IX. ameriški barvni film »Tarzanova borba za življenje«. 26. IX. ruski barvni film »Skrivnostni mlin«. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili In Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: «• Marko Drenski, delavec lz Drenja, aj je prt igri z žogo zlomil levo nogo; Juretu Horvatu, delavcu iz Grdanjcev, je nekdo vrgel kozarec ln mu poškodoval desno roko; Milan KroselJ, delavec z Okljukove gore, je padel z motorja in si poškodoval desr.o nogo ter si odrgnil roke in obraz; Jože Krošelj, sin posestnika z O-kljukove gore, je padel z motorja in 81 hudo poškodoval MATIČNI URAD DOL. TOPLICE SPOROČA Avgusta Je bil rojen en deček. — Porok ni bilo. — Umrli so: Avgust Gril, posestnik iz Kočevskih Poljan, 87 let; Marija Lukšič, gospodinja iz Verduna, 51 let; Janez Kapš, kmetovalec iz Dobindola, 27. let. MATIČNI URAD BLANCA SPOROČA Avgusta nI bilo rojstev izven bolnišnice. — Porok ni bilo. — Umrla Je: Alojzija Romih, u-žitkarica lz Pokleka. 65 let. MATIČNI URAD HINJE SPOROČA Avgusta sta bili doma rojeni dve deklici. — Porok ni bilo. — Umrl Je: Janez Rus iz 2virč, star 19 let. MATIČNI URAD MOKRONOG SPOROČA Avgusta sta bila rojena en deček in ena deklica. — Porok ln smrti v tem mesecu ni bilo. MATIČNI URAD GRADAC SPOROČA Avgusta je bila rojena ena deklica. — Poročila sta se: Anton Kralj, poljedelec iz Boršta, in Zofija Zupanlč, delavka lz Krasinca. — Smrti ni bilo. MATIČNI URAD BREZICE SPOROČA Avgusta ni bilo rojstev Izven bolnišnice. Poročili so se: Vladimir Pucko, TT mehanik lz Brežic, ln Stanislava Marolt, učiteljica iz Čateža; Momčilo Samardžič, oficir JLA iz Zagreba, in Jožefa Jurišlč, uslužbenka lz Brežic; Mihael Spller, mizarski pomočnik lz Starega gradu, ln Marija Vrablč, natakarica lz Brezine. MATIČNI URAD NOVO MESTO SPOROČA V času od 10. do 17. septembra je bilo rojenih 17 dečkov in 8 deklic. Umrla sta: Anton Mrvar, delavec iz Plemberka, 51 let, ln Julijana Nadrih, gospodinja lz Štefana, 51 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Vida Saje lz Bršlina - deklico, Marija Lukšič iz Vavte vasi — dečka, Marija Rezelj lz Biške vasi — deklico, Marija Deželan iz Brusnic - dečka, Marija Ru-gelj iz Žabje vasi — deklico, Zlata Bratina iz Radovičev — deklico, Gabrijela Viršček lz Štefana - dečka, Anica Vlrant lz Starih žag — dečka, Anica Skebe lz Hinj - dečka, Ljudmila Kos lz Dečje vasi - dečka, Marija Kraševec iz Črnomlja — deklico, Marija Glavan iz Dol. Straže — dečka, Marica Ivičič lz Metlike - dečka, Marija Jelovšek iz Vidma-Krškega — deklico, Tonča Znidaršič lz Močvirja — deklico, Marija Zu-nič lz Pavičičev — dva dečka, Marija Muren iz Podhoste — deklico, Terezija Stancar lz Telč — deklico, Otilija Lavrič lz Gor. Polja — deklico, Angela Hribar iz Kamna — dečka, Marija Novak iz Lopate — dečka, Slavka Slak iz Dobrave — dečka, Rozallja Bartol lz Gor. Vrhpolja - dečka, Marija Žalec s Sinjega vrha — dečka. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici. rodile: Ljudmila Majcen lz Orehovega — dečka, Anica Bjaž z Blzeljskega - dečka, Angela Urbanč lz Sevnice — dečka, Ankica Cerovec lz Brežic - dečka, Kristina Bogov-čič z Laz - deklico, Irena Ban iz Dednih sel - deklico, Marija Urbanč lz Viher — deklico, Marija Godler iz Brezine — dečka, Rezika Jazbec iz Sevnice - deklico, Karolina Motore z Zigar-skega vrha — deklico. Anica Bibič z Bizeljskega - dečka. Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marjan Stepič, sin delavca s Sel pri Otovcu, je vtaknil desno roko v stroj za mletje sadja; Jože Crtalič, sin: kmeta ie Rakovnika, si je s koso poškodoval levo koleno; Marija Boltez, hči delavca lz Crmošnjic, je padla s kolesa ln si poškodovala glavo; Pavel Vrčko, sta šoferja iz Vidma-Krškega, je padel in se udaril v trebuh; MIhi Hudorovcu, delavcu lz Stranske vasi, je poleno padlo na prst desne roke; Jožica Pahinger, hči delavca iz Starih žag, je padla ir. si zlomila levo roko; Franca Umu-ta, kmeta z Obrha, je v Dragatušu podrl kamion ter ga poškodoval; Janez Kralj, sin vratarja z Grma, si je pri požaru opekel obraz, roke ln noge. NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČAI Cvet: rdeče deteljice (cena 125 din), bele deteljice (120), rmana s peci jem dol cm (45). List: volčje češnje - bela-dor.e (200), šmamice (200), gloga (60), lapuha (60), gozdne jagode (100), jetmika (200), sleze-novca (160), melise (180), borovnic (105), robide - samo gozdne (60), maline (60). Rastlino: pelina (40), gla-dlšnlka (80), hribske rese (220), tavžentrože (62), krvavega mlečka (HO), njivske mačehe (110), melise (70), vodne kreše (150), ptičjega dresna — moravke (40), ženiklja (130), črr.obine (80), zdravilnega Jetičnlka (100), materine dušice (45), zlate rozge (66), zebraka brez debelih stebel (8), dobre misli (50). PONEDELJEK, 24. SEPTEMBRA: 8.59 Za mlade radovedneže. 9.23 Melodije pariških bule-varjev. 11.00 Nekaj baletne glasbe. 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Dušan Terčelj: Letošnje priprave za trgatev. 13.30 Godalni sekstet RTV LJubljana. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 17.06 Arija skozi stoletja. 18.45 Novo v znanosti. 20.00 Z letošnjega festivala v Dubrovniku. 22.15 Pevci Marjana Deržaj, Majda Sepe, Nino Robič. TOREK, 25. SEPTEMBRA: 8.25 Zabavni kalejdoskop. 9.4? Narodne iz Poljske. 11.00 Skladbe Lucijana Marije Skerjanca. 12.16 Kmetijski nasveti — dr. Janez Batis: Zdravo vime — pogoj za proizvodnjo higiensko neoporečnega mleka. 13.30 znameniti Verdijev duet. 14.00 Pesmi, ln plesi jugoslovanskih narodov. 17.05 Po naši domovini. 18.10 V senci broadway-skih nebotičnikov. 20.00 Veliki zabavni orkestri tega tedna. 21.30 Melodije, ki jih radi poslušate. desno nogo ln dobil pretres možganov; Josipa Stoka iz To-maševca Je nekdo z nožem napadel in mu poškodoval hrbet; Francu Suhadolčanu, poljskemu delavcu s Konjske glave, je padel hlod na desno nogo; Martin Kežman, posestnik iz Malega Obreza, je padel z voza ter si poškodoval glavo in obe roki; Rudolfa Kruševlča, šoferja lz Laduča, je nekdo napadel in mu prizadejal poškodbe po glavi; Janko Knez, sin delavca iz Vidma-Krškega, je padel po stopnicah ln si poškodoval glavo; Eva Sepec, žena delavca iz Drenja, je na dvorišču padla ir. si poškodovala levo roko. OBJAVE — RAZPISI Razpis delovnih mest INDUSTRIJA PERILA V NOVEM MESTU sprejme za obrat v Novem mestu večje število kvalificiranih in polkvallficira-nih šivilj. Nastop službe možen takoj. — Prijave sprejema uprava podjetja, Novo mesto, Glavni trg 12. Razpis javne licitacije Po pooblastilu investitorja Dolenjskega muzeja v Novem mestu razpisuje Zavod za stanovanjsko izgradnjo v Novem mestu r.a podlagi 46. člena Temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ 45-61) L JAVNO LICITACIJO za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del brez ogrevalnih naprav za gradnjo zgradbe Dolenjske galerije v Novem mestu. Predračunska vrednost znaša 26.500.000 din/ Zapečatene ponudbe dostavite po pošti ali osebno najpozneje do 1. oktobra do 10. ure Zavodu za stanovanjsko izgradnjo v Novem mestu, Prešernov trg 5, kjer bodo isti dan ob istem času zbrane ponudbe ob prisotnosti ponudnikov odprte. Ponudbi mora biti priložena predpisana dokumentacija o sposobnosti ponudnika. Rok dograditve objekta do HI. faze je 31. december 1962. Investicijska dokumentacija Je interesentom na razpolago vsak dan med 8. in 12. uro pri tukajšnjem Zavodu za stanovanjsko izgradnjo, Prešernov trg 5. POSEBNO OBVESTILO Vse naročnike in bralce naprošamo, da današnjo prilogo Dolenjskega lista še enkrat zgibajo in nato prerežejo, nakar bodo predlog nove ustave FLRJ lahko brali kakor knjigo oz. brošuro. Divjad čedalje bolj pustoši njive Letošnji naval divjadi v Suhi krajini nresega vse meje, saj prihajajo živali prav pred kmečke domove. Feno-lin in razna druga zaščitna sredstva divjadi več ne odvrača, zato kmetovalci v ogroženih predelih tudi z otroki prečujejo noči ob njivah. Več se jih je že močno prehladilo na nočnih stražah. Zaradi neprespanih noči so ljudje tudi podnevi manj sposobni za delo. Divjad se .je tako razpasla, da povzroča to vprašanje družbeni problem, ki mu bo treba posvetiti vso pozornost. Sam sem že videl, kako je skupina osmih divjih prašičev nedaleč ud Hinj prečkala cesto. Vsak pa lahko vidi opustošene njive, ki jih šče-tinarji zapuščajo po plenjenju. Prebivalci Hinj predlagajo, naj bi se v Hinjah tor-minila močna lovska družina, ki bi nagnala nekaj strahu v kosti uničevalcem njihovega bornega pridelka in jih tako odvrnila od naselij. milan senk:a DELAVCI: uporabljajte sredstva za osebno zaščito! Korenine : gozdnega korena (150), arnike (500), volčje češnje — beladone (160), kompa-ve — bodeče neže (250), medvedovih tac (150), velikega divjega janeža (300), malega divjega janeža (600), male norice - male beladone (80), regrata (150), srčne moči (200), pekoče koprive (50), šmamice (230). Plodove: česmina (200), šipka - celega (120), gloga — belega trna (30). Razno: prah lislčjakovega repa (1200). Navedene cene veljajo za zelišča brez tujih primesi lir pravilno sušena. Nekvalitetnih zelišč ne odkupujemo. Vsa pojasnila ta navodila dobite v vaši zadrugi ali v skladišču GO-SAD, Novo mesto. Slakova 8. DELAVSKI SVET INDUSTRIJE IN RUDNIKI NEKOVIN »KREMEN« NOVO MESTO razpisuje za novi obrat tovarne ravnega stekla naslednje štipendije za študij na univerzi: 1 za kemijo 1 za strojništvo za študij na srednji tehnični šoli: 4 za strojništvo 1 za elektro 1 za kemijo Interesenti morajo poleg lastnoročno napisane prošnje priložiti Se naslednje dokumente: kratek življenjepis z izjavo, da štipendije ne prejemajo pri drugem organu ali podjetju. Prednost imajo otroci sodelavcev podjetja »Kremen«, otroci padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja ter prosilci iz bližnjega območja podjetja. Prošnje sprejema tajništvo podjetja đo 25. sept. 1962. SREDA, 26. SEPTEMBRA: 8.55 Pisani svet pravljic ln zgodb. 9.25 Iz filmov m. glasbenih revij. 11.25 Prizori lz starih oper. 12.13 Kmetijski nasveti. 13.30 Iz dežele kanjonov. 14.35 Priljubljeni pevci zabavne glasbe. 15.20 Narodne pesmi iz Bosne in Hercegovine. 17.0" Šoferjem na poti. 18.10 Sonata ob luninem svitu. 18.45 Ljudski parlament. 20.00 Pojoč; mozaik. 23.06 Zadnji ples pred polncčjo. ČETRTEK, 27. SEPTEMBRA: 8.25 Zabavni kaleidoskop. 9.25 Lahek operni spored. 11.25 Majhna prodajalna plošč. 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Mirko Peternelj: Zahteve zunanjega trga glede kakovosti mesa in klavne živine. 14.33 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.2S Prizori lz Hoffmar.ovih pripovedk. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.10 50 minut turizma in melodij 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. 21.00 Večer umetniške besede. DOLENJSKI LIST LASTNIKI EN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje ln Videm-Krško ter Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnlk. Inž. Davorin Gros, Inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser. Maks Pogačar, Miran Slmlč, prof. Tone Trdan, Janez Vitkovič ln Viktor Zupančič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni in odgovorni uredniki, Miloš Jakopec, Drago Kastelic ln Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 dinar-lev — Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 450 dinarjev; plačljiva le vnaprej Za Inozemstvo 1800 dinarjev - TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu 606-H-S-J4 - NASLOV UREDNIŠTVA tN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg S (vhod lz DUančeve ulice) — Poštni predal 13 - TELEFON štev. 127 - Rokopisov tn fotografi' ne vračamo - TISKA: Časopisno podjetje -DELO- v Ljubljani.