Zemljepisje v Ijmlski šoli. (Dalje.) §• 6- Neške ali kadunje, kopanja (Muldenthaler) kotel, kotanja (Kesselthal), okrin (Becken) prodolje, sodolje ŁXebenthal) , podolje (Langenthal), preseka ("Querthal); razdolje (ein vielfach verzvveigtes grosses Thal), nizdolje, vdol in andol, nadolje, obdolje. 0. Kolika različnost je pri stvarjenih rečeh! gora je sicer gori, dolina dolini podobna, ali ta gora je bolj sterma, una manj, ta je podolgosta, una bolj ertasta (jšpičasta); te gore se dcrže v nepretergani versti: una pa sama stoji. Zato sem ti pa toliko imen naštel za gore, kakor n. p. klanec, breg, berdo, sleme, greben, verhunec. Tudi doline in doli sozeld različni, kar se že vidi iz tega, ker so ali nied visokiini ali nizkimi gorami in homci. Zakaj da je zemlja tako pretergana in rupasta po nekterih krajih, tega ti ne bom danes razlagal, le pokazati ti hočem nektere doliue in njih iniena. J. Dolina, v ktero sva sedaj pri.šla, je ozka, in kamor pogledam, ne vidim drugega, kakor breg na obe strani. 0. Tukaj se pravi v neškah, ker je vsa ta dolina podobna velikim neškani, in kmali prideva v kopanjo. J. Kakšno pa je tam? 0. Kjer je več takih dolin ena pri drugi, se pa imenuje na kopanji. Ce je pa dolina ravno tako dolga, kakor široka in jo na vse stani gore obrobujejo, vsa dolina pa na sredi nizi in je tak svet podoben kotlu, se to imenuje kotanja ali okrin. Kotanja se pa tudi imenuje taka dolina, ktera ima pri strani izbod, če je enako dolga in široka. Beseda okrin pa že sama pove, da je nižava, ktero naznanja, večja bolj ploskata in širja, kakor tista, ktero pouienja kotel. Večkrat se vsa dežela, ktera na sredo nizi, pa vendar vodam, ki se na sredi zbirajo, odtok odpira, imenuje okrin n. p. česka dežela. J. Kako pa se imenuje dolina, ktera je med navstričnimi goraini in med dolgim pogorjeni? 0. Taka dolina se pa imenuje prodoije; če pa dolina derži od herbta počez, se pa imenuje preseka. Manjše doline, ktere derže v večjo in dolgo dolino , so pa sodoli in p r i d o I i. Iz sodolja se pa pride v ra/idolje, kar pomeni dolino, ki se razširja na vse stram, in ima več.sodolov. Nizdolje je pa sploh svet, ki nizi s hriba v dol ali dolino. Pod nadoljem je pa udol ali andol; obdoljejepa svet ob dolih in poddolje je svet nad doli, ker dol pomeni manjšo dolino. J. Sedaj pa vem, zakaj spodnjo njivo, na kteri pšenica raste, imenujele ,,v dolu", zgornji pa, na kteri ste sejali rež, pa »na dolih" pravite. 0. Tako je. Pa ne samo mi kmetje imenujemo njive in travnike po Iegi kraja, kakor: ,,na hribu", n\ dolini", Mna brezji", ampak tudi sela in vasi imajo po legi kraja svoja imena n. p. Podgoro, Podgorje, Pobrezjc, Nabrezje, Nabrezina Vdol, Andol, Dolina i. dr.; in tudi Ijudski priimki so iz te korenine n. p. Podbregar, Dolinšek, Dolinar i. dr. J. Odsihmal bom pa vselej pazil, kako da kraji leže, in bom prevdarjal, če se prilegajo krajina imena zemljini legi. (Dalje prih.) Spodbudua pisma. ,,0j zlali čas! Miauta ki minula , Se ne bo povernila; Kar casa zamudiš, Ga vekomaj zgubiš. Hicinger. III. Pismo. Preljubi moj! V današnjem listu bi ti rad vrednost zlatega časa prav živo kazal, kajti ni je dragocenosti čez zlati čas na tetn svetu. Ze neverniki in pagani so vrednost časa zelo zelo čislali. Od nekega inodrijana se bere, da je nekdaj svojim prijatlom milo tožil: ,,Zgubil sem dragoceno reč, pa neruoremje več dobiti!" Prijatli gredo na vse kraje drago, zgubljeno reč iskat, pa vernejo se nazaj in prašajo modrijana, kaj je vendar zgn- bil, ker nič ne morejo najditi. Modrijan pa niilo zdihne , in pravi: ,,Oj, zgubil sem dragi čas, pa nemorem ga nikdar več dobiti«! Njegovi prijatli se mu posmehujejo in zapustijo raodrijana, češ, da se mu v glavi meša. Mož je imel prav, kajti zgubljenega in zapravljenega časa nikdar več ne moremo nazaj dobiti. Kedar kdo kak dan nič dobrega ne stori, je taki dan zanj zgubljen. Tisti, ki zna svoj čas dobro obračati, je pravi gospodar, ker zna gospodariti z naj boljšim blagom. Pred vsem pa je ucitelju treba, da ve svoj zlati čas prav rabiti. Svetujem ti tedaj, da svoj dragi čas prav modro in skerbno obračaš. Poslušaj, kaj naš pesnik poje o času: »Gospod je sam, iz vekov dihne, In mene dih njegov rodi; Svetove iz desnice pihne, Kolesom mojim izroči. Na cercu svom rodim narode, Na svojih persih jih gojim; Merjoče gonim v dlan osode — Kolesa pa naprej vertim. V odperte bukve zapisujem Stvarem porojene dari; Zgubljenih ur ne poTračujem; Moj dih merlicev ne budi. Z obrestmi vzel bom posodilo, Ko prišel bo poslednji dan; Po čerki mojih knjig plačilo Delil pa bo sodnik strašan«. *) Ce količkaj premišljuješ te verstice, sprevidil boš, kako imeniten je cas. — Latinski pregovor pravi: ,,NuIla dies sine linea". Po naše: BNe zamudi dneva, da bi s peresom ne potegniF. Po tem vodilu se ravnaj tudi ti, Ijubi moj! in tako boš sebi odmenjeni čas prav koristno obračal. Da pa čas še bolje porabiš, ti svetujem, dasiosnovas dnevnired. Razdeli čas tako, da vsako uro kaj koristnega opravljaš. Tako ne boš nobenega trenutka zgnbil. Oj, koliko veselje za nas, kedar dokončamo svoj pozemeljski tek, in nam bo treba iti na plačilo za dokončano delo! *) Glej Cegnarjeve pesmi, str. 381 Zatoraj delajmo, dokler je dan, kajti pride noč, v kteri nihče ne bo mogel kaj dobrega storiti! Ko bi mi večkrat prav resno in živo preinišljevali vrednost zlatega časa, vse bolje bi ga potem cenili, in vse bolje ga rabili, kakor ga sedaj rabimo! Končaje svoje pismo, ti še enkrat naročam: Za zlati čas naj ti bo perva skerb! Bodi zdrav in vesel, in spominjaj se svojega pravega prijatla Iv. Zarnika.