Železnica: Dob in Šmihel dobita dvojezične rm LETO XXXXI. Številka 23 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 8. junija 1990 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec krajevne napise Napisi na železniških postajah v Šmihelu in Dobu bodo dvojezični. To je v parlamentarnem odgovoru poslancu Karlu Smolleju zagotovil pristojni minister za promet in gospodarstvo, Rudolf Streicher. Karel Smolle je 5. aprila 1990 ministra Streicherja po parlamentarni poti vprašal, zakaj so napisi na postajah v Pliberku-dežela, Šmihelu in v Dobu samo nemški, kar je v nasprotju zakonskimi določili (§ 2, odst. 1 štev. 2, § 12 Zakona o narodnih skupnostih, BGBI 396/1976 v zvezi z odredbo BGBI 306/1976: § 1 štev. 2). Minister Streicher je zgornji odgovor dal Smolleju te dni, vendar pa postaja Pliberk-dežela v tem odgovoru ni upoštevana. z dr. Ramšakom na straneh 14/15 Bivši trener SAK Lojze Jagodič pa bo Ramšakov naslednik v Pliberku. Južnotirolski deželni glavar dr. Luis Durnwalder se srečal s koroškimi Slovenci Skupno za evropsko manjšinsko pravo Južnotirolski deželni glavar dr. Luis Durnwalder se je preteklo sredo na uradnem obisku na Koroškem srečal tudi s predstavniki slovenske narodne skupnosti na informativnem pogovoru. Durnwalder se je zavzel za evropsko manjšinsko pravo, ki bo predvsem pri vstopu Avstrije vEG tudi za koroške Slovence posebnega pomena. Do skupnega pogovora med brambovci, hajmatdinstom, Durnwalderjem in koroškimi Slovenci ni prišlo, ker so zastopniki slovenskih osrednjih organizacij tako obliko pogovora odklonili. Bo sosvet pravno ukrepal proti vladi? V torek, 5. junija, je ministrski svet na predlog ministrstva za pouk (Havvliček) sklenil dva zakona o šolstvu narodnih skupnosti v Avstriji oz. v zadevi manjšinskega šolstva na Koroškem. Oba zakona je ministrski svet sklenil proti strokovnemu mnenju slovenskega sosveta, ki je bilo sprejeto tudi z glasovi koroških deželnozborskih strank. (Dalje na 5. strani) Pisarna za manjšinska vprašanja pri deželni vladi še letos jeseni? Na vprašanje deželnozborskega poslanca mag. Petra Kaiserja, kdaj bo končno pri deželni vladi urejena pisarna za manjšinska vprašanja, je dež. glavar Haider po drugem dodatnem vprašanju le postal bolj konkreten. Dež. glavar Haider je dejal, da je dobil vodja deželnega urada nalog, da pripravi vse potrebno in po izjavi Haiderja je računati s tem, da bo pisarna za manjšinska vprašanja urejena še letos jeseni. Po izjavi Haiderja trenutno opravlja del manjšinskih vprašanj referent, ki je pristojen za prostor Alpe-Jadran pri deželni vladi. Glavni problem pa vidi Haider pri deželni vladi v tem, da ni na razpolago avtorizirane prevajalske službe. Vprašanje je le, ali si predstavlja Haider pisarno za manjšinska vprašanja zgolj kot prevajalsko službo, ali bo ta le še imela tudi drugo delovno področje. Tako se je Durnwalder potem najprej srečal samo z obema osrednjima organizacijama ob Vrbskem jezeru. NSKS so zastopali tajnik mag. Marjan Pipp, Andrej Wakounig in predsednik dr. Matevž Grilc, ki je Durnwalderja informiral o trenutnem položaju slovenske narodne skupnosti. Dr. Grilc je pohvalil že obstoječe dobre stike med koroškim Slovenci in Južnimi Tirolci; vzpostavila sta jih poslanca Karel Smolle in Hubert Frasnelli. Kontakt naj bi postal še bolj tesen, v prihodnje bi obe narodni skupnosti lahko še pogostoje izmenjavali informacije in izkušnje, ki bi obema koristile. Durnwalderjevo srečanje s koroškimi Slovenci je velikega simboličnega pomena, je dejal predsednik Narodnega sveta, ter pozdravil željo in težnjo po realizaciji evropskega manjšinskega prava. (Dalje na strani 3) Deželni glavar Južne Tirolske dr. Luis Durnwalder v pogovoru z Narodnim svetom (z leve: Andrej Wakounig, dr. Matevž Grilc in mag. Marjan Pipp) Bosta slov. vlada oz. gospodarstvo na Koroškem odprla svoje predstavništvo? „Slovensko malo ali drobno gospodarstvo je trdoživo, vztrajno in tehnološko usposobljeno, manjka pa mu ustrezna menežerska podlaga, da bi se lahko brez zadržkov srečevalo z ostro konkurenco na Zahodu. Zato je pri navezavi mednarodnih stikov in pri sodelovanju prek meje zelo previdno“. To so besede slovenskega ministra za drobno gospodarstvo Viktorja Brežana, izrečene na nedavnem gospodarskem posvetu v Tinjah. Po trenutnih gospodarskih predpisih sodijo v zvrst „drobno“ ali „malo gospodarstvo“ vsa podjetja, zasebna in družbena, ki zaposlujejo do 125 delavcev. Na privatnem sektorju deluje trenutno v drobnem gospodarstvu približno 32.000 lastnikov obratovalnic privatne obrti, ki zaposlujejo do 31.000 oseb; v družbenem sektorju pa je v drobnem gospodarstvu zaposlenih okoli 22.000 oseb. Problem družbene lastnine, pravijo ji tudi nikogaršnja lastnina, pa je, da nima gospodarja, kar je ena največjih težav pri njeni privatizaciji. Brezar se je v svojih nadaljnjih izvajanjih omejil na privatno drobno gospodarstvo in poudaril, da problemi tega gospodarstva niso togost in nestrokovnost, ampak kako se uveljaviti na Zahodnem tržišču. Torej bo moralo to tržišče in njegove zahteve ter pričakovanja še bolj proučiti, obenem pa zadovoljivo rešiti financiranje teh vezi, pri čemer je vključena tudi cena kapitala. Jugoslovansko bančništvo, po-državljano in zavezano velikim go- spodarskim sistemom (ki se sedaj podirajo — op. ured.), drobnemu zasebnemu gospodarstvu ni šlo bogvekaj na roko. Zato je le-to ubralo svojo pot tudi na tem sektorju in trenutno nastajata dve zasebni obrtniški banki, ena v Mariboru, druga na Gorenjskem. Ingo Paš, pristojni minister za turizem, je predlagal trd recept za ozdravitev slovenskega gospodarstva: čim hitrejši in odločnejši ukrepi. Paš pričakuje okrepitev sodelovanja s sosedi in prav od gospodarskih struktur v Avstriji, ki bi se jih dalo v določeni meri prenesti tudi na slovenske razmere, pričakuje dosti novega zagona. Janez Dular, tudi za zamejce pristojni minister, pa je dejal, da je uresničitev ideje skupnega slovenskega kulturnega prostora v veliki meri odvisna tudi od moči oz. potencialnosti gospodarstva. Posvet v Tinjah je sprožil in pripravil poslanec Karel Smolle. Podlagi zanj sta: a) prihodnji avstrijsko-slovens-ki gospodarski pogovori na Dunaju z najvidnejšimi predstavniki avstrijskega političnega in gospodarskega spektra o možni podpori slov. gospodarstvu in b) vprašanje neposrednega predstavništva slovenske vlade oz. slovenskega gospodarstva na Koroškem. Franc Wakounig Gospodarski vrh v Tinjah Začetek tega tedna je bil v Tinjah posvet slovenskih ministrov, pristojnih za gospodarstvo in zamejstvo ter turizem z zastopniki •slovenskokoroškega gospodarstva. Posvet je bil namenjen spoznavanju okoliščin, v katerih se trenutno nahaja gospodarstvo na Slovenskem in poneverjanju možnosti sodelovanja. Posvet je pripravil poslanec Karel Smolle. Na sliki so udeleženci posveta (manjka minister za turizem, Ingo Paš) pred lipo, ki jo je pred tedni podani minister Dular. Z leve stojijo: Anton Koren, minister Viktor Brezar, Filip Warasch, Karel Smolle, minister Janez Dular, rektor Jože Kopeinig, Matevž Grilc, Franc Rutar in Joža Habernik. Direktna volitev županov že leta 1991? i)}* Mag. Peter Waldhauser Soglasje koroških političnih strank glede uvedbe direktnih volitev župana na naslednjih občinskih volitvah je predsednik Kluba slov. občinskih odbornikov, mag. Peter Waldhauser, ocenil kot izraz krepitve pozicije SPÖ kot tudi ÖVP v občinah. Stranke so se namreč zedinile, naj bi volil- i c/ že v prvem volilnem postopku oddali svoj glas za stranko, istočasno pa tudi za župana. Zveza koroških občin (Kärntner Gemeindebund) pa je predlagala, da bi volilci v prvem volilnem postopku oddali glas samo stranki. V primeru, da nobena od strank ne bi dobila absolutne večine, bi volilci v drugem volilnem Odbita ponujena roka V sobotni izdaji koroške Kleine Zeitung je dr. Valentin Inzko v članku „In Liebe zur Heimat Zukunft gemeinsam gestalten“ zagovarjal sodelovanje Slovencev na letošnjih plebiscitnih proslavah. Dv. sv. dr. Inzko predlaga v tem spisu tudi neposredne pogovore Slovencev z brambovci, koroško lancmanšaft in „Ulrichsberggemeinschaft“. Še sveže Inzkove predloge pa je prehitel politični razvoj na Koroškem. Deželni glavar je predstavil dokončni program za plebiscitne proslave in trdil, da Slovenci sodelujejo. Samo, ta program nikoli ni bil dogovorjen s Slovenci in v bistvu je znak kapitulacije pred krogi, ki plebiscit še vedno — in spet — pojmujejo kot zmago nad nami. In ironija je prav v tem, da so isti krogi, ki jim dv. sv. dr. Inzko odkrito ponuja roko sodelovanja, to odbili oz. jo v svoje namene skušajo zlorabiti. -wafra- Mag. Waldhauser: „Prizadete bi postopku lahko oddali svoj glas enemu izmed kandidatov predstavnikov najmočnejših dveh strank. Mag. P. Waldhauser je zavrnil oba predloga z utemeljitvijo, da to ni nikakršna demokratična reforma, ker onemogoča manjšim strankam, da bi lahko na direktnih volitvah z močno osebnostjo dobile župana. Istočasno tak postopek otežuje tudi koalicijska pogajanja v občinah, kjer nobena frakcija ne bi dobila absolutne večine. Primer takih uspešnih koalicijskih pogajanj moremo najti v Straji vasi, kjer ima Volilna skupnost v občinski sobi sicer le dva odbornika, pa kljub temu zaseda mesto podžupana. Z novim volilnim postopkom pa bi taka koalicijska pogajanja postala skoraj nemogoča. Sicer bodo v nekaterih občinah prav glasovi majhnih strank pri direktnem vo-Ijenju župana odločilni. Vprašanje pa je, ali si bodo male stranke sploh lahko privoščile priporočiti svojim volilcem kandidata katere velikih strank. V smislu dejanske demokratične reforme je mag. P. Waldhauser zahteval noveliranje občinskega reda tako, da bi bili v predstojništvu kot tudi v vseh pododborih zastopniki vseh frakcij. O predlogih strank kot tudi Zveze koroških občin bo deželni zbor razpravljal v prihodnjih mesecih; računati je, da bo že na prihodnjih občinskih volitvah, ki bodo 17. marca 1991, uvedena direktna volitev županov. Heidi Stmgler bile male stranke“ V primeru uvedbe direktnih volitev župana bi imele slovenske frakcije trenutno le v dveh občinah, in sicer v Globasnici in v Selah, realno možnost priti do svojega župana. V vseh drugih občinah pa bi imeli prednost veliki stranki SPÖ in ÖVP. Zato smo povprašali nekaj občinskih odbornikov, kaj menijo o uvedbi direktnih volitev župana. Fric Kumer, frakcijski vodja EL v Pliberku: Predlogov strank kot tudi Zveze koroških občin glede uvedbe direktnih volitev župana ni mogoče imenovati demokratična reforma. Pridobile bodo le velike stranke, male skupine in frakcije pa bodo prizadete, ker bodo onemogočena koalicijska pogajanja. Menim, da bi bilo treba zakon reformirati, tako, da ne bi dodatno krepil velikih strank, tako da bi dobile tudi majhne frakcije svojo veljavo in možnost soodločanja. Nadalje bi bila potrebna sprememba občinskega reda glede zastopstva vseh frakcij v predsedstvu kot tudi v vseh pododborih. Mesto prvega in drugega podžupana pa naj bi po zakonu zasedla zastopnika druge in tretje frakcije v občini. Ingrid Zablatnik, občinska odbornica EL v Bilčovsu: Direktne volitve župana v smislu predlaganih, bi koristile le velikim strankam. Male stranke bi bile vsekakor prizadete, saj ne bi imele več možnosti sodelovati na koalicijskih pogajanjih in tudi v drugem volilnem postopku ne bi imele možnosti postaviti svojega kandidata za župana. Če ni cilj krepljenje moči velikih strank, bi bilo treba v smislu prave demokratične reforme novelirati volilni red tako, da bi bile v bodoče v občinskem predstojništvu kot tudi v vseh pododborih zastopane tudi manjše frakcije, ki bi imele možnost soodločanja. Janko Zwitter, Volilna skupnost, podžupan v Straji vasi: Trenutni volilni red omogoča majhnim frakcijam koalicijska pogajanja v primeru, da nobena stranka ne dobi absolutne večine. Reforma volilnega reda pri občinskih volitvah v smislu direktnega voljenja župana bi vsekakor koristila le velikim strankam, nastradale pa bi majhne frakcije. Če naj bi prišlo v občinskih sobah do demokratizacije, je treba omogočiti tudi majhnim strukturam soodločanje v občinskem predstojništvu kot tudi v vseh pododborih občine. Novi volilni red bi za Strajo vas pomenil, da bi v drugem volilnem postopku volilci oddali svoj glas enemu izmed dveh kandidatov večjih strank in tako bi VS izgubila podžupana. Nanti Olip, EL, podžupan v Selah: V primeru, da bi prišlo do direktnih volitev župana, bi občini Sele in Globasnica imeli možnost postaviti v drugem volilnem postopku kandidata za izvolitev župana. Iz solidarnosti do vseh slovenskih frakcij v drugih občinah pa vztrajamo na trenutnem volilnem redu, ker majhnim frakcijam omogoča določen vpliv in možnost soodločanja. Cilj volilne reforme ne more biti krepljenje velikih strank; v smislu demokratizacije je potrebno pomagati manjšim frakcijam, da v občini lahko uspešno oblikujejo svoje interese in tako soodločajo o političnem dogajanju. Mislim, da bi bila potrebna reforma v toliko, da bi bila zagotovljena prisotnost vseh frakcij v predstojništvu kot tudi v pododborih občine. Skupno se moramo truditi za evropsko manjšinsko pravo (Nadaljevanje s 1. stran) Za ZSO je spregovoril predsednik dipl. inž. Feliks Wiesen ki je izrazil željo, da naj deželni glavar npr. v vprašanju 10. oktobra napravi prvi korak, in Slovencem omogoči sodelovanje. Wieser je informiral Dürnwalderja o nadaljnjih neizpolnjenih željah koroških Slovencev. Durnwalder je naglasil, da obisk pri koroških Slovencih zanj ni samo obveznost, ampak njegova lastna želja. Ker položaja na Koroškem še ne pozna, se hoče informirati. Durnwalder je poudaril, da se noče vmešavati v notranje zadeve Avstrije, brez katere Južni Tirolci do danes ne bi imeli avtonomije. „Zato smo Avstriji dolžni veliko zahvale, prav zaradi tega se tudi nočemo vmešavati v avstrijsko manjšinsko vprašanje," je opozoril Durnwalder in dejal, da načelno položaja manjšine na Južnem Tirolskem in na Koroškem ni možno primerjati. Južni Tirolci npr. želijo ločene šole, se pustijo preštevati, kar pa koroški Slovenci načelno odkla- njajo. Glede odpovedanega pogovora med brambovci, hajmatdin-stom, njim in koroškimi Slovenci je izjavil, da bi sicer želel ta krog pogovornih partnerjev, toda seveda spoštuje in sprejema željo koroških Slovencev. Zato se je z njimi srečal posamezno, nato pa je sprejel tudi brambovce in hajmat-dinst. V tem pogovoru Durnwalder da ni mogel zaznati protislovenskih tendenc, nasprotno, obe organizaciji da sta mu menda pripovedovali, da je treba za Slovence še marsikaj storiti. Brambovci in hajmatdinst pa so se pritožili čez nekatere politike SVP (op. uredništva Frasnelli Kußtatscher), ki so se po njihovem mnenju prepogosto oglašali v prid koroškim Slovencem. Durnwalder jih je opozoril, da mnenje teh zastopnikov SVP sicer ni mnenje celotne SVP, da pa del poslancev gotovo tako misli in da ima seveda pravico zavzemati se za koroške Slovence. „Če Frasnelli daje kake izjave, to dela v lastnem imenu,“ je podkrepil Durnwalder in obenem pozdravil vse stike s koroškimi Slovenci. To povezanost da je treba še razširiti. S. K. Durnwalder v pogovoru z obema osrednjima organizacijama. DER LANDESHAUPTMANN VON KÄRNTEN An den Rat der Kärntner Slowenen Svet Koroških Slovencev Sehr geehrte Herren! »010 KlAÜENFl/RT. den 2'Um. 1990 Das Land Kärnten begeht heuer den 70. Jahrestag zum 10. Oktober 1920, wobei geplant ist, ein möglichst umfassendes Bild über das heutige Kärnten, seine Menschen, seine Kultur sowie seine Rolle im Alpen Adria Raum darzustellen. Erfreulicherweise hat sich bereits eine Reihe von Organisationen, Verbänden und sonstige Institutionen bereiterklärt, an der Mitgesta 11ung dieses Vorhabens teilzunehmen. Seitens des Landes besteht der Wunsch, daß auch die slowenische Volksgruppe durch ihre verschiedenen Organisationen daran mitwirken möge. Ich darf Sie daher, um die notwendigen Details abzuklären, recht höflich zu einem Gespräch am Mittwoch, dem 31. Jänner 1990, 18.00 Uhr, Amt der Kärntner Landesregierung, Arnulfplatz 1, Sitzungszimmer Nr. 118, 1. Stock, Mit freundlichen Grüßen Für die Kärntner Landesregierung: Der ■ Landes/aLpunann l /Vi Dmi NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCE, v RAT DER KÄRNTNER SLOWENEN PREDSEDSTVO — VORSTAND A 9020 CELOVEC — KLAGENFLRT, V1KTR1NGER RING 26. TEL. |0 42 22) 31 23 28 *0 P.n. deželni glavar Dr. Jörg Haider 0*lum: 12.2.1990 št*v/ZI.. Spoštovani gospod deželni glavar! Ob pogovorih za priprave obletnice plebiscita, dne 31.1.1990, ste pozvali obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, da se v roku desetih dni razjasnita v kolikor sta pripravljeni sodelovati pri deželnih prireditvah ob 70.obletnici koroškega plebiscita. Tozadevno sporoča Narodni svet koroških Slovencev kolegiju deželne vlade, da je načelno pripravljen sodelovati tako pri pripravah za omenjene deželne proslave, kot tudi - v kolikor bodo vsebinski predlogi koroških Slovencev upoštevani - pri prireditvah samih. Na tem mestu poudarjamo, da sodelovanje Narodnega sveta koroških Slovencev ni vezano na kakršnakoli politična zagotovila, temveč Izključno na zagotovilo deželne vlade, da bodo letošnje oflclalne plebiscitne proslave potekale v duhu sprave med obema narodnima skupnostima ter da bodo imeli koroški Slovenci možnost po sooblikovanju sporeda. V ta namen je Narodni svet koroških Slovencev izdelal osnutek oz. predlog za oblikovanje deželnih proslav ter za spremljevalne projekte. Ta osnutek, ki ga prilagamo pismu, smatramo za pogovorno bazo za oblikovanje sporeda ob obletnici plebiscita. V tem smislu bo Narodni svet koroških Slovencev sodeloval pri vseh nadaljnjih pogovorih, svojo dokocno odločitev glede sodelovanja pri letošnjih plebiscitnih prireditvah pa sl pridrži do zaključka oflcialnih programskih priprav. dr. Matevž Gnile predsednik S spoštovanjem! j | . k:nnf«r ■ =. UT »n* * J j] mag. Marjah osrednji tajrtik Po pogovorih 31. 1. 1990 je Narodni svet koroških Slovencev dal svoje stališče v pismeni obliki, vendar nanj do danes ni dobil odgovora. Trditev Haiderja, da je slavnostni spored zmenjen s Slovenci, ne drži. Plebiscitne proslave: „In Karaten ist deutsch Amtssprache" NSKS odklonil sodelovanje V četrtek, 31. maja, je koroški deželni glavar Haider skupno s predsednico koroškega deželnega zbora Krim hi 1-do Trattnigovo in predsednikom koroške Landmannschaft Seppom Bruggerjem predstavil načrt za letošnje desetook-tobrske proslave in dal javnosti vedeti, da to ni osnutek, ampak dokončni načrt. Po tem načrtu se bodo proslave začele že v soboto, 6. oktobra, s popoldansko proslavo brambovcev in z večernim srečanjem Alpe-Jadran v Beljaku. Tu naj bi sodelovale skupine s Koroške (Bluesbreakers in 4 J), iz Slovenije (Lačni Franc), s Hrvaške (Tajči), z Madžarske in iz Furlanije-Julijske krajine. V nedeljo, 7. 10., bo na Vrhu razvpita „Europafeier“ — Der Ulrichsberg ruft“, kar naznanja srečanje, na katerem bodo sodelovali tudi esesovci; tovrstno srečanje bo prvič vključeno v uradne deželne plebiscitne proslave. V torek, 9. oktobra, zvečer bo spominska proslava z udeležbo na Novem trgu v Celovcu. Če bo slovenska mladina sodelovala, ni jasno. Menda bo pa sodeloval neki slovenski pisatelj. Novemu slovenskemu vladnemu šefu Lojzetu Peterletu je Haider obljubil, da bodo letošnje plebiscitne proslave spravne in naravnane na enakopravno sožitje obeh narodov v deželi. Po tem, kar je Haider predstavil v četrtek, je treba reči, da je ta lepa zamisel izginila „kot kafra“. Dejstva, ki to potrjujejo, so sledeča: uradna nalepka za 10. ok- tober nosi naslov „Ein Kärnten“. Na vprašanje, zakaj ni dvojezična, je deželni glavar zabrusil „Weil in Kärnten die Amtssprache DEUTSCH ist“, in tudi govor slovenskega predstavnika na slavni seji koroškega deželnega zbora 10. oktobra ne pride v poštev, ker Slovenci niso zastopani v deželnem zboru. V isti sapi pa je Haider zagotavljal, da Slovenci sodelujejo pri proslavi, in sicer natančneje Narodni svet koroških Slovencev. „Nimajo pa Slovenci vzroka, da ne bi sodelovali, ker je v tem sporedu kup gest njim v prid.“ Teh gest „ledolomilec“ seveda ni točneje opisal. Spominske plebiscitne proslave po šolah bodo obvezne, kajti koroški deželni šolski svet bo izdal ustrezen ukaz. Zanimivo, da prav politik, ki toliko in tako rad govori o svobodi, sega po in-strumentariju „obveznosti“. Je Haiderja strah, da v kateri šoli spomina na plebiscit ne bi pravoverno proslavili? Grobo pa se je Haider na predstavitvi obregnil ob Delovno skupnost koroških mladinskih organizacij. Le-ta noče, da bi ji deželni glavar pri njenih spominskih aktivnostih v zvezi z 10. oktobrom botroval. Zato se nanjo požvižga, ker bodo itak na plebiscitnih slovesnostih sodelovate druge mladinske organizacije. Že v tem segmentu se kaže nespravljivost slavnostnega sporeda oz. njegovih zagovornikov, da o odnosu do Slovencev ne govorimo. Deželne plebiscitne proslave bodo požrle med šest in deset milijoni šilingov. Narodni svet koroških Slovencev, ki je v torek, 5. junija, izjavil, da svojega imena ne daje na razpolago reakcionarnim prireditvam, in Zveza slovenskih organizacij, ki je že vigredi odklonila sodelovanje, sta slovenske mladinske organizacije pozvala, naj na srečanju Alpe-Jadran 6. oktobra zvečer v Beljaku sodelujejo, dokler jim je zajamčeno, da one in pa Delovna skupnost koroških mladinskih organizacij avtonomno oblikujejo svoj program. Franc Wakounig Predstavljen novi koncept Slovenskega inštituta za proučevanje prostora Alpe-Jadran NSKS se ne bo včlanil Novi koncept Slovenskega inštituta za proučevanje prostora Alpe-Jadran sta v torek, 6. junija 1990, predstavila tisku predsednik dr. Vladimir Wakounig in poslovodja mag. Franc Wedenig. Ta inštitut je nasledil Slovenski znanstveni inštitut in se tako „oddaljil od dejavnosti politične organizacije" (dr. Vladimir Wakounig). To je bila že želja Zveze slovenskih organizacij na njenem občnem zboru leta 1985. Ta je tudi podprla osamosvojitev Slovenskega znanstvenega inštituta, ki se danes imenuje Slovenski inštitut za proučevanje prostora Alpe-Jadran. Nositelj tega inštituta je samostojno društvo, v „katerem so in naj bi bile zastopane različne organizacije". Bo sosvet pravno ukrepal proti vladi? (Nadaljevanje s 1. strani) V drugem kolu, takorekoč, je ministrski svet sklenil oba zakona — in to proti izrecnemu mnenju in stališču slovenskega sosveta. Predlagana zakona sta na tapetu bila že pred štirinajstimi dnevi, vendar je takrat podkanclerju Rieglerju na pritisk štajerske VP le uspelo, glasovanje spraviti z dnevnega reda. Kajti šlo je tudi za zadeve Slovencev na Štajerskem. V torek, 5. junija, pa sta bila sprejeta sledeča zakona: 1. Ustavni zakon, ki urejuje osnove manjšinskega šolstva za vso Avstrijo, torej tudi za Slovence na Štajerskem in gradiščanske Hrvate. V bistvu v zakonu gre za pristojnosti dežel in države in za zajamčeno pravico do dvojezičnega šolstva. 2. Novela manjšinskošol-skega zakona za Koroško. Novelo je izdelalo ministrstvo za pouk, in sosvet je do nje zavzel svoje strokovno stališče. Sosvet v njem zahteva bistvene spremembe, ki jih je seveda obširno in strokovno utemeljil. Šlo je za nadzorstvo Trgovske akademije, za neobvezne vaje slovenščine in za veljavnostno območje dvojezičnega šolstva oz. za avtohtono naselitveno območje Slovencev. Sklepi v sosvetu so bili soglasni oz. večinski. Ministrski svet sosvetovega stališča sploh ni upošteval in je sprejel prvotni predlog: 1. avtohtono ozemlje narodne skupnosti je manjše od ve-Ijavnostnega območja manjšinskega šolskega zakona, 2. neobvezne vaje iz slovenščine bojo uvedli samo na dvojezičnem ozemlju od treh prijav naprej in ne, kot je predlagal sosvet, po celem Koroškem od petih prijav naprej in 3. nadzorstvo nad Trgovsko akademijo sploh ni rešeno. Tajnik NSKS, mag. Marjan Pipp, je podal sledeče stališče organizacije: pod takšnimi pogoji bo treba resno razmišljati, ali je sploh smiselno sodelovati v sosvetu. Čemu sploh sosvet, če pa ga v teh vprašanjih, za katera je zakonsko pristojen, sploh ne upoštevajo. V svoji funkciji kot predsednik sosveta je dr. Matevž Grilc naslovil protestno pismo kanclerju Vranitzkemu in ministrici Havvličkovi in v njem obsodil postopanje vlade in preziranje zakonskih organov. Grilc nadalje poudarja, da so po avstrijski zakonodaji in mnenju vodilnih pravnikov upravni organi, med nje sodi tudi zvezna vlada, vezani na strokovno mnenje sosvetov. Če pa tega mnenja ne upoštevajo, morajo to utemeljiti. Zato sosvet, tako njegov predsednik dr. Grilc, sploh ne izključuje pravnih postopkov proti vladi. Slovenski inštitut za proučevanje prostora Alpe-Jadran bo financiran iz sredstev, ki so na razpolago raznim raziskovalnim projektom. Predsednik dr. Vladimir Wakounig in poslovodja mag. Franc Wedenig sta predstavila dva raziskovalna projekta: • Regija Alpe-Jadran: Funkcija in identifikacija z zametkom supranacionalne organizacije. Ta projekt upošteva predvsem ožje področje Alpe-Jadran (Avstrija, Italija in Jugoslavija). Projekt je naročilo in ga financira avstrijsko Zvezno ministrstvo za znanost in raziskovanje. • Slovenska etnična manjšina na Koroškem v letih 1930—1941. Ta projekt je prijavil in ga vodi univ. prof. dr. Andrej Moritsch. Projekt financira Sklad za pospeševanje znanstvenega raziskovanja na Dunaju. Novi Slovenski inštitut za proučevanje prostora Alpe-Jadran naj bi bil prek svojih sodelavcev, in sicer članov društva, predstavnikov gospodarskega kura-torija in tudi predstavnikov znanstvenega sosveta interetničen in v svoji raziskovalni zasnovi interdisciplinaren. Z imenom želi podčrtati pomen alpsko-jadrans-kega prostora. Zavesten pogled prek meja naj pogojuje interkul-turno usmeritev raziskovalne dejavnosti, ki za različne narodnostne skupnosti vsebuje prednosti ofenzivne raziskovalne politike. Tako naj bi bil po eni strani sposoben nastopiti proti političnim poskusom odrivanja in izločanja, po drugi strani pa naj izdela koncepte za regionalni razvoj, ki se odpira na značilnosti posameznih etnij. Slovenski inštitut za proučevanje prostora Alpe-Jadran ni „manjšinski“ inštitut, „ampak načenja vpraša- nja, ki zadevajo ne le vseh Slovencev — tako v Sloveniji, Italiji, na Madžarskem ali v Avstriji, ampak tudi druge prebivalce tega prostora. Na tiskovni konferenci je bilo tudi povedano, da povabilo Slo- venskega inštituta za proučevanje prostora Alpe-Jadran Narodnemu svetu koroških Slovencev, naj pristopijo k sodelovanju, do sedaj še ni obrodilo sadov. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in tajnik mag. Marjan Pipp ugotavljata naslednje: „Narodni svet koroških Slovencev se ne more identificirati z organizacijsko zasnovo novega inštituta, zlasti s statusom znanstvenih sodelavcev v društvu, ki so po pravilih zgolj izvajalci, nimajo pa zapisane pravice soodločanja o delovnih programih in sooblikovanju pogojev za znanstveno delo.“ In dalje: „Po sklepu predsedstva se Narodni svet v novoustanovljeni Slovenski inštitut za proučevanje prostora Alpe-Jadran ne bo včlanil.“ Vincenc Gotthardt Slovenj Gradec: središče domače in umetne obrti prostora Alpe-Jadran V Slovenj Gradcu bojo prihodnji petek, 15. junija, odprli mednarodno razstavo domače in umetne obrti v prostoru Alpe-Jadran in s tem bo to starodavno mestece pri-dejalo nov kamenček v mozaik bogate in mednarodno priznane razstavne dejavnosti. Razstava domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu ima že dolgo pravico domovanja, novo pa je, da bo letos prvič mednarodna, z udeležbo Koroške, Furlanije, Julijske Krajine in Porabja. Dr. Janez Bogataj iz Ljubljane je na predstavitvi te razstave dejal, da odgovarja smernicam UNESCA, ravna pa se po kriterijih: kontinuiteta, identiteta in alternativa. Ne gre za romantično oboževanje preteklosti, ampak za spoznavanje modelov, ki so se že uveljavili in imajo svoj pomen tudi za današnji svet. Ob razstavi bojo tudi strokovna srečanja, seminarji, beseda pa bo tekla tudi o kmečkem turizmu in njegovih posledicah. Na razstavi bojo podelili znak za vrhunsko kakovost in naziv „mojster domače in umetne obrti". Razstava v Slovenj Gradcu bo od 15. do 24. junija. Rož — Podjuna — Zilja Precejšen del letošnjega mladinskega dneva oblikujejo igre. Na sliki prizor z mladinskega dneva v Svečah leta 1985. 10. junij 1990: Mladinski dan v Vogrčah In našli so skupni jezik... Geslo letošnjega mladinskega dneva Katoliške mladine IN NAŠLI SO SKUPNI JEZIK napoveduje pestrost, ki želi zaobjeti vse odtenke medčloveških odnosov. Duhovni asistent Katoliške mladine, Peter Olip, takole razmišlja o geslu: „Kjerkoli ljudje prebivajo skupaj, se pojavljajo tudi spori in nesporazumi. Le-ti nastajajo, ko različna mnenja zadevajo ena ob druga. To se dogaja lahko med generacijami, med partnerji ali pa med različnimi narodi in ljudstvi. Spori lahko bremenijo in uničujejo; lahko pa iz njih človeško in izkustveno napredujemo in zorimo. Kako delujejo, pozitivno ali negativno, je odvisno od tega, s kakšno osnovno držo se sporov lotevamo. Ali moremo verjeti, da v boleči napetosti lahko nastane kaj novega? Ali vemo za svoje globoke korenine, ki nas nosijo, ko se srečujemo z drugače mislečimi ali s tujci? V takšnem srečanju se pokaže moč ljubezni.“ Mladinski dan bo skušal za nekaj ur povezati različne značaje in nasprotujoča si gledanja ter občutek skupnosti v različnosti prenesti tudi v vsakdanjost, ki bo sledila mladinskemu dnevu. Srečanje s prijatelji in navezovanje stikov s tujimi obrazi bo možno ves dan. Najprej ob zbiranju ob 9.30, nato pri skupni sv. maši ob 10. uri, pri petju in na kavi s pecivom ob 14. uri. Napovedan je nogometni turnir in mnogo drugih iger. Pestrost kulturnega sporeda oblikujejo 4 J, Peter Jug, Smrtnikovi fantje, Iztok Mlakar in ansambel Drava. Za sklep ob 17.30 pa prireditelji napovedujejo presenečenje. Na binkoštno nedeljo je otroška igralska skupina iz Globasnice v šmihelski farni dvorani ponovila igro „Martin Krpan“. Vabilu se je odzvalo mnogo otrok, pa tudi odraslih. Splošno znano igro o Martinu Krpanu so globaški otroci v režiji župnika Petra Stickerja zaigrali na lahko razumljiv način, saj je bila posebej prirejena izvedbi otroških igralskih skupin. Premiero igre so izvedli na materinski proslavi 20. maja v Globasnici. Pred predstavo otroške igralske skupine je zapel nekaj pesmic v pozdrav otroški pevski zbor, pod vodstvom Silvije Merva. ČESTITAMO Te dni je v Dulah Magdalena Mortl, dolgoletna gospodinja v župnišču melviške fare, obhajala svojo 80-letnico. Številnim čestitkam faranov se z veseljem pridružuje tudi uredništvo Našega tednika, ki ji za ta praznik želi vse najboljše, posebno pa še zdravja in božjega blagoslova! * 60-letnico življenja je te dni praznovala Marica Gallob z Vrbe. Za okrogli jubilej ji iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga zdrava leta v krogu njenih domačih! Društvo upokojencev iz Sel želi svojima članicama Juliji Roblek in Zofiji Rakuschek za osebna praznika vse najboljše, posebno še zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. V Mohličah praznuje te dni Jožefa Povoden svoj 85. rojstni dan. Vavtižerjevi mami za osebni praznik iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše, posebno pa še mnogo zdravih in srečnih let! 10. junija 1990 praznuje Greti Hafner na Bistrici v Rožu 50. rojstni dan. Hčeri, ženi in mami, ki z dejanji, besedami in poslu- šanjem pomaga svojim in skrbi zanje, želijo vsi domači in prijatelji zdravja, sreče in zadovoljstva! Številnim čestitkam se z veseljem pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Društvo upokojencev Pliberk iskreno čestita svojim slavljencem Julijani Rudolf z Bistrice in Aloisu Müllerju iz Čirkovč. Za osebni praznik jima iskreno čestitamo in želimo še mnogo srečnih in zdravih let. Pred poročni oltar sta stopila za binkošti Sonja Skias, hčerka znanega mizarja na Blatu, in Hubert Kraiger z Letine pri Šmihelu. Mladima zakoncema želimo vse najboljše na skupni življenjski poti. Številnim čestitkam se pridružujejo tudi domačini. 50-letnico je obhajal Filip Stossier iz Kotmare vasi. Ob srečanju z Abrahamom mu iskreno čestitamo in mu želimo vse najboljše! V torek, 5. junija, je Robert Sitter, p. d. Kocijan iz Plešerke, praznoval 60-letnico življenja. Za praznik mu iskreno čestitamo in mu želimo vse najboljše, predvsem pa še mnogo zdravih in srečnih let v krogu domačih! Juri Muri v Melvičah Juri Muri ne postopa samo po Afriki, ampak je zašel tudi v Melviče v Ziljski dolini, da je tudi tam razveselil otroke s svojo navihanostjo. Ta predstava (priredila jo je KKZ) ni bila nekaj posebnega le zaradi tega, ker je bila 25. po vrsti na Koroškem, ampak predvsem zaradi tega, ker je nosila pečat enkratnosti. V Melvičah je bila to prireditev po dolgem času. Marsikdo v Rožu ali Podjuni bi rekel, da je bilo na prireditvi malo ljudi, a kdor pozna razmere v Ziljski dolini, mora biti z udeležbo nadvse zadovoljen. Župnik v Melvičah, Rudi Safran, je dejal v pogovoru za Naš tednik, da je navzoče predstava zelo razveselila. „Tako se že dolgo nismo nasmejali!“ Mladinski zbor CAMPANELLA gostoval v Globasnici V pozdrav mladinskemu zboru Campanella iz Olomouca na Češkem je zapel MeRZ „Peca“. Koncert, ki ga je imel mladinski zbor Campanella v Globasnici, je bil na tako visoki pevski ravni, da bi v koncertni hiši v Celovcu zbudil posebno pozornost. Mladi gostujoči pevci so nastopali že tudi izven Evrope. Spored je v češčini povezoval Jan Havel. Rož — Podjuna — Zilja VjUzL .. in besedi. Cingelc: obnova doma bo celovitna Obnova kulturnega doma pri Cingelcu na Trati po načrtih napreduje. Člani društva SRD „Borovlje“ in številni njegovi prijatelji so v neštetih urah mojstrsko obnovili čudovito in enkratno Cingelčevo dvorano. Sedaj pa je na vrsti ureditev zunanjosti. Fasada je deloma že. hudo dotrajana, tako da jo je treba temeljito obnoviti. Seveda bodo društveni-ki tudi tu krepko prijeli za delo. Kot kaže slika, je oder že postavljen in do slovesnega odprtja doma, 4. in 5. avgusta 1990, bodo dela končana. -wafra- Koncert zbora Tone Tomšič v Železni Kapi Pri Cingelcu trenutno popravljajo fasado Vogrče: Izredni dogodki! I/ farni dvorani v Železni Kapli je preteklo soboto gostoval akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Poslušalcem so tudi tokrat dokazali čistost glasov in kvalitetno glasbeno interpretacijo besedil. Tinje: Upa zelenela bo... Kje so Vogrče? če hodite po vsej Koroški in iščete največji mlaj (Maibaum), ga najdete v Vogrčah (25 m). Kdor ne verjame, naj spleza na vrh in ga izmeri. V Vogrčah pa se godijo take izredne reči, da se zdijo neverjetne. V bližini treh kilometrov sta bili dve avtomobilski nesreči v kratkem času. 1. Avto s štirimi mladimi fanti je drvel z največjo možno hitrostjo iz Pliberka proti Dravi. Na ovinku se je avto povzpel na ograjo; ta ga je dvignila in avto je letel 50 metrov po zraku, odrezal nekaj dreves, se zapodil v grmovje, se zaletel v bukev, padel na tla, nato pa se je zvalil še dalje v globino, kjer ga je ustavila bukev in začel goreti. Po vseh pravilih bi morali biti vsi mrtvi. Toda trije so zlezli ven in rešili stisnjenega, četrtega. Na pomoč so prišli gasilci in rdeči križ. Voznik je že prihodnji dan prišel v Vogrče, da so izvlekli avto, če sploh smemo tisto razbitino tako imenovati. 2. Avto je prav tako divje hitel iz Pliberka v Vogrče. Na cesti so ga slovesno pričakale tri srne. Srnjake je popolnoma zmečkal, da še za golaž niso bili dobri; avtomobilu, ki k sreči zleti v grmovje, odtrga obe zadnji kolesi. Lepi novi avto je postal le kup starega železja. Tehnični izvedenec je izjavil, da bi se v takem primeru rešil le eden izmed tisočev. In to je bil naš Fric, ki mu je že precej krvi izteklo, toda po nekaj dneh je bil že zopet na delu. Ta dva „čudeža" naj pripomore- ta, da bodo šoferji v bodoče bolj počasi vozili in se še priporočali sv. Krištofu in angelu varuhu. Pri nas pa niso le sreče v nesreči, ampak imamo opraviti tudi z duhovnimi in kulturnimi dobrinami in dogodki, ki so več vredni kot razbiti avtomobili. 12. maja je bila pri nas sv. birma. Birmat je prišel preč. g. kancler Mihael Krištof. Vso slovesnost smo priredili tako lepo in po domače, da vam je lahko žal, da niste bili zraven. 20. maja pa smo imeli materinsko proslavo. Ta dva dogodka nista taki senzaciji kot onadva z avti, saj se ponavljata, zato mislim, da o njiju ni potrebno posebej poročati, saj ste verjetno že naveličani tega branja. w z V Tinjah je ob Domu cela vrsta košatih, že zdavnaj vsajenih slovenskih lip. A zdaj se je starodavnim žlahtnim drevesom pridružila čisto mlada lipica, ki so jo v soboto, 25. maja, vsadili ob plavalnem bazenu, nasproti značilne skulpture, tipične za Dom v Tinjah. To lepo mlado rastlino je prinesel iz Slovenije in daroval tinjske-mu Domu v spomin na dan, ko je bila osnovana nova slovenska demokratična vlada, v družbi s podpredsednikom vlade, gospodarskim ministrom dr. Mencingerjem, drugi minister te vlade, dr. Dular. Njegova naloga je skrbeti za vse Slovence po svetu, to pomeni tudi za koroške zamejce. Oba ministra sta se poleg drugih odličnih slovenskih in avstrijskih razpravljalcev udeležila razgovora o sodelovanju Slovenije in Koroške v novem času, ko je tudi matična domovina obogatena z demokracijo. Dr. Dular je že kar bujno zeleno rastlino izročil rektorju tinj-skega Doma Jožetu Kopeinigu. Spominsko lipo so slovesno vsadili omenjeno soboto, ob čemer je imel gospod rektor priložnostni govor: Upa, simbol slovenske samobitnosti in življenjske sile, naj vsem Slovencem v domovini, v zamejstvu, tudi na Koroškem, in v izseljenstvu, pomeni tiho vabeče oznanilo ljubečega prizadevanja za slovenstvo vsepovsod, kjer Slovenci žive, v vsakem času, tudi sredi viharjev temnih sil. Naj bo ta dan vsajena, iz domovine prinešena lipa posebej trajna priča edinosti in povezanosti vseh Slovencev. Slovenci, narodno neuničljivi, bomo povezani kot doslej tudi vnaprej. Tinj-ski Dom posebej z novo vsajeno lipo izraža svojo voljo, še naprej vztrajno delati za slovenstvo in slovenstvu pridobivati tudi prijatelje s strani večinskega naroda, da se tu nikdar ne bi zgodilo to, kar se dogaja z lipo, vsajeno na ljubljanskih Žalah, katero zopet znova zločinsko uničujejo nasprotniki slovenskega, demokratično živečega naroda. Pri tinjski lipi se radi zbirajo tudi tečajniki in sodelavci Doma. Reportaža STRAN /-v petek, U 8. junija 1990 Reportaža Za kratek čas je bil tudi Pliberk dvojezičen Zaključek akcije v Pliberku. 35 let po podpisu državne pogodbe S kolesarsko akcijo spet opozorili na manjkajoče dvojezične napise Po členu 7 avstrijske državne pogodbe bi morali biti topografski napisi povsod na Koroškem, kjer živi slovenska narodna skupnost oz. dvojezično prebivalstvo, dvojezični. 35 let po podpisu državne pogodbe republika Avstrija še vedno ni izpolnila svojih obveznosti do slovenske narodne skupnosti; zato je mladina že tretjič s kolesarsko zvezdno vožnjo opozorila na to pomanjkljivost. Kolesarsko akcijo so sloven- li, letos pa so se dunajski štu-ske mladinske organizacije izpe- dentje, letošnji organizatorji, Ijale že tretjič. Leta 1987 so se odločili zopet za Podjuno. Iz Veli-mladinci peljali s kolesi po Pod- kovca, Železne Kaple, Škocijana, juni in povsod tam, kjer manjkajo Šentprimoža in Žvabeka so se dvojezični napisi, in dodali slo- kolesarji odpeljali in so na poti v venskega; tiste redke, ki so Pliberk dodajali po posameznih dvojezični, pa so okrasili. Leto vaseh slovenske napise, navrh so izpeljali akcijo v Rožu, Akcija, ki je tudi letos potekla kjer je odlično uspela; zaključek ze|0 mjmo, je vzbudila precej po-v Šentjakobu je bil pravi sloven- zornosti med prebivalci, manj pa ski praznik. me(j koroškimi mediji, ki akcije Lani na Zilji akcije niso izpelja- skorajda niso opazili ali pa je tudi niso hoteli v svojem poročanju omeniti. Mnogo krivde nosijo za precejšnjo neodmevnost gotovo tudi študentje sami, ki so svoje načrte v zvezi z akcijo sporočili javnosti šele nekaj dni prej; tako seveda ni bilo mogoče računati z večjo udeležbo in z večjim odmevom v medijih. To pa bi ta akcija vsekakor zaslužila! Tokrat so bili mladinci soočeni z nekaterimi verbalnimi protesti nasprotnikov dvojezičnosti, ki so kar krepko opsovali kolesarje, ki pa so kljub temu mirno dokončali akcijo v Pliberku, kjer je bil zaključek. Sicer so v Pliberku pričakovali več kolesarjev, toda konec koncev so bili vsi s posredovano vsebino akcije zadovoljni; za naslednje leto pa so si obljubili, da se bodo priprav in izvedbe lotili bolj temeljito. S. K. Šmihel je eden izmed redkih krajev, ki ima že dolga leta dvojezični napis. V študijskem načrtu Inštituta za slavistiko dunajske Univerze ni predvidenih nobenih obveznih ekskurzij, kar je razlog za to, da primanjkuje denarja in volje s strani Inštituta za takšna študijska potovanja. Tako sta bili v zadnjih letih poleg obiska gledališča v Zagrebu le dve ekskurziji (v Ljubljano in v Prago), ki so ju uresničili na pobudo lektorjev. Od 10. do 12. maja pa je bila tretja ekskurzija — tokrat zopet v Slovenijo in sicer po želji študentov samih. Organizacijsko delo je opravilo zastopništvo študentov, medtem ko je dr. Katja Sturm-Schnabl skrbela za pester in zanimiv spored v Sloveniji. V okviru tridnevnega potovanja, ki je bilo odprto tako za slaviste kakor za neslaviste, smo si ogledali izbor zgodovinsko pomembnih področij na Dolenjskem. V teh krajih so se že v pra-dobi naselili Ilirci, Kelti in pozneje Romani, ki so zapustili neizbrisne sledove. Med drugimi so se tukaj rodili oz. so živeli Primož Trubar, Janez Trdina, Josip Stritar, Fran Levstik, Josip Jurčič, Oton Župančič in Božidar Jakac. Kulturno-zgodovinske in geogra-fično-geološke posebnosti Dolenjske se zrcalijo v živahnem znanstvenem raziskovalnem delu. Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) so Izlet dunajskih slavistov na Dolenjsko celo ustanovili poseben Inštitut za raziskovanje Krasa, ki mu pripada poleg Primorskega in Notranjskega seveda tudi Dolenjski Kras. Med potjo smo se ustavili v Ljubljani, kjer smo bili povabljeni na Inštitut za slovenski jezik pri SAZU. Pozdravila sta nas direktor Zgodovinskega inštituta Milka Kosa Stane Granda in Vlado Nartnik, ki sta predstavila delovanje inštituta. Odgovoren je za izdajanje slovarjev vseh vrst. Nato so nas na slavističnem oddelku Filozofske fakultete sprejeli Breda Pogorelčeva, Boris Paternu, Jože Toporišič, Janez Zorn ter zastopniki asistentov in študentov, ki so predstavili razvoj in znanstveno delovanje ljubljanske slavistike. V Cankarjevem domu smo si zvečer ogledali enodejanko Milana Jesiha, ki sojo uprizorili srednješolci. Potem smo se odpeljali v spremstvu Staneta Grande, ki nas je v naslednjih dnevih izčrpno seznanil z zgodovino Dolenjske, v Internat kmetijske šole na Grumu pri Novem mestu, kjer smo imeli prenočišče. SvojčasjebilnaGrumut. i. „Bein-hof" (vinogradno posestvo) Sti- škega samostana. Po stari legendi naj bi secistercijanci, ki so prišli iz Francije, najprej naselili na tem griču. Ko pa je priletela ptičica in jimjezažvrgolela „sitih, sitih", soji menihi sledili, dokler se ni ustavila prav na tistem mestu, kjer danes stoji Stiški samostan (nemško Sittich). Ptico pa so počastili s tem, da so jo vzeli v samostanski grb. Naslednje jutro smo tudi mi sledili poti, ki jo je kazala ptica menihom in smo se kmalu znašli pred mogočnim Stiškim samostanom (iz I. 1128). V srednjem veku je bil znamenit za svoj skriptorij. Tukaj so tudi našli — po Brižinskih in Rateških (Celovških) rokopisih — najstarejšo slovensko besedilo: Stiški rokopis. Leta 1784 je Jožef II. razpustil samostan v okviru svojih reform, toda leta 1898 ga je cistercijanski red spet pridobil. Zdaj nameravajo v samostanu ustvariti nekakšno krščansko središče za Slovenijo. Pred nedavnim so odprli prvi dve dvorani novega Slovenskega verskega muzeja; sledilo pa bo še čez deset prostorov. Zlasti zanimiv je samostan po svoji arhitekturi, ker je prototip cisercijanske gradbene umetnosti izven Francije. Skozi dolino Krke, kjer se vrstijo več ali manj razrušeni gradovi bivše fevdalne rodbine „Auer-šperk", ki je imela tam ogromna posestva, kakor žago s 600 delavci in Čateške Toplice, smo se peljali na Kočevski Rog, da bi se seznanili tudi z najnovejšo slovensko zgodovino. Sredi skoraj nedostopnega gozda je bila Baza 20 — možganski center Narodne osvobodilne borbe od leta 1941 do 1945. Tam je imel svojo stalno postojanko vrhovni štab OF s Kidričem, Kocbekom, Vidmarjem in drugimi na čelu, ki ga okupatorji kljub največjemu trudu nikoli niso mogli izslediti. Baza 20 je bila majhno mestece, ki so mu bili sosedi samo jeleni, medvedje in divje svinje, opremljeno s tiskarno, centrom za propagando, z bolnicami, gledališčem in tudi z znanstvenim inštitutom, ki ga je vodil korošec dr. Fran Zwitter. Območje je zdaj zgodovinsko urejeno, in obiskovalca čaka nekaj ohranjenih barak, v katerih so izloženi zgodovinski dokumenti časa. Po odličnem kosilu v Šentjerneju, ki je poznan za kakovost živinoreje, nas je čakal Pleterski samostan (iz 1406). Kartuzijanci so prišli v te kraje na povabilo celjskega grofa, kasneje so samostan prevzeli jezuiti. Od leta 1899 do 1904 so kartuzijanci dobivali samostan postopoma nazaj in je danes edina delujoča kartuzija v Evropi izvzemši Francijo. Med vojno so aktivno podpirali partizane. Ljubitelje glasbe bo zanimalo, da je akustika v stari Pleterski cerkvi tako izvrstna, da snemajo tam številni zbori svoje plošče. V Kostanjevici stoji bivši cistercijanski samostan (iz I. 1234), ki je bil med vojno deloma razrušen. Že več let vzorno obnavljajo celotni kompleks in so ustvarili pravo kulturno središče s številnimi razstavami (npr. Božidarja Jakca, Franceta in Toneta Kralja, galerijo flamskega slikarstva, ki jo je podaril Pleterski samostan in z muzejem vinogradništva). Na prostem je galerija Forma Viva. Okoli samostana se vrsti več kot sto skulptur, ki so jih ustvarili umetniki z vsega sveta iz znamenitega domačega hrasta. Zelo smo se tudi razveselili prav tako znamenitega cvička, ki ga skladajo v tamkajšnjih hramih. Spored dneva smo zaključili z ogledom Novega mesta, ki je bilo že za časa „Vojne krajine" pomembno središče. V 19. stoletju so se izobraževali zaradi nizke šolnine skoraj vsi vidni slovenski kulturniki v frančiškanski gimnaziji Novega mesta. V soboto smo obiskali Posavski muzej v Brežicah, ki je že od leta 1941 nameščen v Brežiškem gradu. Grad je zelo lep primer renesančne grajske arhitekture na ravnini. Na prelomu 16. na 17. stoletje je bil grad barokiziran; med drugim so tedaj uredili slavnostno baročno dvorano, ki je največja posvetno poslikana dvorana v Jugoslaviji. Posavski muzej sam je eden izmed najpomembnejših pokrajinskih muzejev, ki vsebuje arheološko in etnološko zbirko, zbirko baročnega slikarstva in grafike Franja Stlipovška (1898—1963) ter dokumentacije od kmečkega upora 1573 do narodnostnih bojev in revolucije. Preden smo Slovenijo spet za- üäüi Kavarna KOSTA vabi pustili, smo se še ustavili v Mariboru, kjer nam je Viktor Vrbnjak razkazal novo Univerzitetno knjižnico, nekaj zgodovinsko pomembnejših stavb in je pripovedoval iz zgodovine mesta. — Prireditelji in udeleženci so bili s potekom ekskurzije zelo zadovoljni, kajti vreme je bilo lepo, in vsi smo odnesli nepozabljive vtise z Dolenjskega. Upati je, da bo uspeh te ekskurzije dal tudi drugim oddelkom slavističnega inštituta pobudo za podobne študijske izlete, da študentje lahko spoznajo deželo, katere jezik se učijo na Dunaju. Andrej Leben Pred kratkim je znana kavarna in konditorija Kosta v Celovcu nasproti Mohorjevi uredila vabljivo teraso, kjer gostje na prostem, v senci pestrih senčil uživajo Specialitete te hiše. Na voljo so Vam znani izdelki iz lastne proizvodnje, kot so to kokosove kupole, kokosovi poljubčki in mnoge druge dobrote, ki so poznane od božičnega, velikonočnega in Uršulškega sejma. Tudi izbrane pijače in mnogi majhni prigrizki so za številne stalne goste in nove obiskovalce na razpolago. Kultura Škofijska razstava na gradu StraBburg/Krška dolina Uničiti — varovati — rešiti Umetnost na Koroškem 9. junij do 30. sept. 1990 Ohranitev in varovanje umetnostnih spomenikov na Koroškem je vsebina letošnje razstave na gradu Straßburg. Pojem umetnostnega spomenika je široko pojmovan in se razteza od zunanje arhitekture (streha, fasada, okno, vrata) prek ureditve v notranjosti (freska, štuk, tapeta) tja do skulpture, slikarstva in umetne obrti. Dejavniki, ki ogrožajo, so raznovrstni: podnebje, okolje, tatvine, nerazumevanje. Raziskave in obrt pa morajo reševati najzahtevnejše naloge. Od razstavnega prostora do razstavnega prostora imajo obiskovalci priložnost spoznavati raznovrstne stroke spomeniškega varstva z ustreznimi tehnikami ter primeri dobrega in slabega vzdrževanja oz. obnove. Vedno znova pa strmimo ob pogledu na velike umetnine: na oltarje, skulpture, slike in slikarije na steklo. Na ogled bodo tudi manjše dragocenosti — votivne podobe, svečniki, bandera itd. — predmeti, ki skoraj tonejo v pozabo in so zaradi tega še posebno ogroženi. Vse te velike in male umetnine so izraz verovanja in pobožnosti. Vsakemu območju dajejo poseben in nezamenljiv značaj in so vredne, da jih ohranimo. Cilj te razstave, na katero prisrčno vabimo, je opozoriti na lepoto teh umetnin, a tudi na njihovo ogroženost, ter na možnost njihove ohranitve in vzdrževanja. Drabosnjakov PASIJON: Kostume je pripravila prof. Alenka Bartl Kostumografijo za PASIJON, ki ga bodo naslednje tedne igrali pri Drabos-njakovem domu v Zgornji vasi pri Kosta-njah, je prevzela univ. prof. Alenka Bartl. Gospa Bartl je profesorica na Akademiji za gledališče, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani in je izšolala nešteto odrskih in filmskih strokovnjakov. Poleg tega pomembnega pedagoškega poslanstva pa je gospa Bartl s svojim znanjem obogatila vrsto odrskih in filmskih predstav, saj je skrbela za kostumografijo pri več kot 600 odrskih predstavah, pri več kot 20 filmih in pri številnih drugih televizijskih in podobnih projektih. Na podlagi tega kratkega, seveda nepopolnega, seznama spoznamo, da sta KKZ in SPD „Drabosnjak“ kot organizatorja Pasijona uspela pridobiti k sodelovanju prvovrstno strokovnjakinjo. Poleg tega pa gospa Bartl to pot na Koroškem prvič dela za amatersko skupino. To sodelovanje pa ji je brezdvomno olajšalo dejstvo, da ji je Drabosnjak „prirasel k srcu“, kot sama pravi, saj je že pred leti pripravila kostume za Drabosnjaka za Slovensko gledališče v Trstu. Univ. prof. Alenka Bartl Gospa Bartl je pripravila kostume že za „Pastirsko igro“, že tedaj se je dodobra seznanila z Drabosnjakom, njegovim delom in časom. Zato meni, da naj kostumi za Pasijon ne bi bili bogati in preobloženi, ampak dostojno enostavni in jedrnati, kakor je jedrnat in enostaven Drabosnjakov jezik. Po likovni zamisli bodo kostumi podobni tistim v Pastirski igri, seveda pa so vezani na posamezne karakterje in vloge v Pasijonu, potem na avtorja in na zamisli režije. Vse skupaj odloča o dokončni podobi kostumov. Ob delu pa se je gospa Bartl zgledovala tudi pri cerkvenem slikarstvu: v precejšnji meri pa je črpala iz zapisov Sv. pisma, ki ga je zato natančno predelala. Franc Wakounjg Podobe s PASIJONA 1982 Kultura Župnik in režiser Poldej Zunder že 15 let uspešno pripravlja gledališke predstave. Kljub temu pravi, da je pred premiero težko reči, ali bodo gledalci igro sprejeli ali ne. „Končno je publika tista, ki presodi, ali je nastalo nekaj lepega ali ne!" opozarja prizadevni režiser. Uspehe, ki jih je imel s svojimi predstavami, so gledalci na vsaki premieri potrdili z odobravanjem. Enako se je zgodilo tudi na zadnji, ko so predstavili igro UMOR V KATEDRALI. Canterburyjske žene — simbol ljudstva, ki hrepeni po svobodi Najboljši slovenski igralec, Polde Bibič, je obiskal premiero igre UMOR V KATEDRALI ■■Pripravili ste mi lep večer!“ Polde Bibič, najboljši slovenski igralec, si je ogledal igro UMOR \/ KATEDRALI, katero so na oder postavili igralci SPD „Zarja“ iz Železne Kaple, kar dvakrat. Prvič je bil prisoten na vaji, drugič pa na premieri. „ Pripravili ste mi lep večer, “ je rekel igralcem. Igra UMOR V KATEDRALI je zanimiva tudi zato, ker je hkrati doživela premiero tudi scena. Likovni umetnik Valentin Oman se je prvič spoprijel s scensko kulise-rijo. V ta namen je bil tri dni v komendi na Rebrci. Med novosti je igra na Koroško prinesla tudi glasbeno spremljavo. Mladi glasbeni umetnik Gabrijel Lipuš je skomponiral glasbo, ki dopolnjuje in poudarja sceno in besedilo. Skušnjavec (Pepi Oraže) in nadškof (Branko Korotaj) Režiser, župnik Poldej Zunder, je spregovoril „o teh podrobnostih“, kot so scena Valentina Omana, obisk igralca Poldeta Bibiča in glasba Gabrijela Lipuša. Pripomnil je tudi, da je vaja, če je navzoč najboljši slovenski igralec, nekoliko drugačna. „Vsak ob prisotnosti te osebnosti začuti posebno angažiranost; priprava na igro je temeljitejša." O spojitvi glasbe in odrske podobe pa je Poldej Zunder dejal, da slike z glasbo zaživijo in različne barve izžareva tudi glasba. Poseben poudarek dajejo tudi maske, ki jih je za skušnjavce pripravila Breda Varl; beli obrazi zbora canterburyjskih žena pa so delo Anice Fugger. „Z belimi obrazi teh žena pridobi igra še posebno dimenzijo; predstavlja namreč ljudstvo, ki čaka in pričakuje, kot mnogo ljudstev na svetu, odrešenja in svobode.“ UMOR V KATEDRALI, igra T. S. Eliota, od igralcev zahteva predvsem harmonijo. Režiser Poldej Zunder je vzel igro v delo, ker svoje igralce pozna že več let in ve, da zmorejo njeno izvedbo. „Igralci morajo dobiti občutek, da je besedilo samo orodje in da je potrebno začutiti celotno sceno. Igralci morajo biti med seboj prijateljsko povezani, sicer take odrske uprizoritve ni mogoče izvesti“. Režiser Poldej Zunder ponosno tudi pove, da pri tej igri nimajo šepetalca („soflerja“), kar zahteva od igralcev še posebno gotovost na gledaliških deskah majhnega južnokoroškega in slovenskega sveta. Vincenc Gotthardt UMOR V KATEDRALI Ponovitev igre bo v soboto, 9. junija 1990, ob 19.30 v Železni Kapli v farni dvorani. Radio/Prireditve T A T E D E N V R A D I U PETEK, 8. junija F. Hafner: Pesmi. SOBOTA, 9. junija Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 10. junija 06.30-07.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (p. R. Tkauc). 18.10—18.30 Dogodki in odmevi. PONED., 11. junija Nogometno prvenstvo se izteka — pogled nazaj. TOREK, 12. junija Partnerski magazin. SREDA, 13. junija Glasbena sreda. Večerna 21.05—22.00 Zvočno pismo. — Iz spominov umetnika pianista (I. Dekleva) ČETRTEK, 14. junija (TELOVO) 06.30-07.00 Praznična (P. Zunder) 18.10—18.30 Praznična (P. Zunder). Petek, 8. 6., 2. del: Fabjan Hafner — Esej o prevajanju Peter Handke pravi v obrazložitvi Pe-trarcove nagrade za prevajanje o delu Fabjana Hafnerja med drugim: .Hafner združuje pri prevodu tega romana, polnega arhaičnih slik in besed, zvestobo in pogum ... Za njegov prevod ni bilo na voljo nobene metode, najti jo je moral med delom." Za prevod Lipuševega romana „Jalov pelin" bo Fabjan Hafner prejel v Sieni Petrarcovo nagrado. Pred nedavnim je bil v skupini koroških slovenskih besednih ustvarjalcev, ki so svoje delo predstavili v Parizu. Za nastop v prestolnici umetnosti je pripravil poseben esej o prevajanju, v katerem pravi med drugim: „Ustvarjanje je poustvarjanje. Ponaredki in druge potvorbe, to sem najbolj jaz. Morda je izvirni greh — posnemanje svojega s tujim — še najbolj, nemara celo edino pravo in pristno izvirno dejstvo in dejanje", NA TELEVIZIJI „DOBER DAN, KOROŠKA“, 10. 6., ob 13. uri na FS 2 predvidoma z naslednjimi prispevki: Mladi za prakticirano dvojezičnost Arhitektura na Zilji Petrarcova nagrada za prevajalstvo Fabijanu Hafnerju Tekma koscev Krožek za vzrejo pujskov Nogomet: SAK — WAC PRIREDITVE ROŽEK Razstava CHRISTINE DE PAULI Je odprta do nedelje, 17. junija, odprta vsak petek, soboto in nedeljo od 15. do 19. ure v galeriji Rožek REBRCA KKZ in Mladinski center na Rebrci sporočata, da bo letos TEDEN MLADIH UMETNIKOV od 30. julija do 4. avgusta 1990 v Mladinskem centru na Rebrci ZILJSKA BISTRICA SLOVENSKO PROSVETNO „ZILA“ vabi na KONCERT za violino in harfo IZVAJALCA: Igor Kuret tviolina), Barbara Faiman (harfa) Na sporedu bodo: J. B. Krumpholz, L. Spohr, N. Paganini, A. F. Boieldieu, P. Cher-tok, G. Donizetti Čas: petek, 8. 6., ob 20. uri Kraj: v farni cerkvi na Ziljski Bistrici ŽELEZNA KAPLA Igra UMOR V KATEDRALI Čas: sobota, 9. junija, ob 19.30 Kraj: farna dvorana v Železni Kapli KOSTANJE KKZ in SPD „Drabosnjak" na Kostanjah vabita na DRABOSNJAKOV PASIJON v soboto, 16. 6., ob 20.30 v nedeljo, 17. 6., ob 20.30 v nedeljo, 24. 6., ob 20.30 v soboto, 30. 6., ob 20.30 na prostem in v DRABOSNJAKOVEM DOMU na Kostanjah. Nastopajo igralci iz Roža in z Gur Režija: Franci Končan Ob slabem vremenu bo odpadla predstava preložena na 1. julij 1990, ob istem času. VOGRČE POLETNA NOČ Čas: v soboto, 16. 6., ob 20.30 Kraj: v gostilni pri Florijanu v Vogrčah Prireditelj: MePZ „Podjuna-Pliberk“ Za ples igra ansambel „MELOS“ SRD „Edinost“ v Pliberku organizira LETOVANJE OTROK NA MORJU, ki bo letos od 4. do 14. avgusta 1990 v Baški na otoku KRK. Cena: 1700,— šil. Prijave so možne do 15. junija 1990 na Posojilnici Pliberk TEŠINJA Koncert „ŠTORIJE IN BALDORIJE“ (na inštrumentih David Šuligoj) IZTOK MLAKAR Čas: sobota, 9. 6,, ob 20.30 Kraj: pri Mekvavca naTešinji (Cvitar) Prireditelj: SPD „Rož" v Šentjakobu CELOVEC Posojilnica Bank Celovec, rzzoj. vabi vse svoje člane na REDNI OBČNI ZBOR Čas: v petek, 8. 6., ob 18. uri Kraj: Mladinski dom SŠD v Celovcu, Mikschallee 4 KULTURNO DRUŠTVO PRI JOKLNU LITERARNO BRANJE skupaj z Založbo Dravo — Maruša Krese bere iz svoje knjige Danes in iz še neobjavljenih del Čas: petek, 8. 6., ob 20.30 OTROŠKA PRIREDITEV — Skupaj z Bella Donna Clowntheater Mimo — Cirkus Mimo temelji na elementih commedie deli arte, artistike, pantomime in na tvojem sodelovanju. Čas: sobota, 9. 6., ob 17. uri Kraj: v ORF-teatru v Celovcu BILČOVS Blagoslovitev popravljene podružne cerkve sv. Helene bo v nedeljo, 10. junija 1990, ob 10. uri. Prisrčno vabljeni! SVEČE Srečanje s člani Kluba koroških Slovencev iz Ljubljane in Maribora Čas: sobota, 9. 6., ob 16.30 Kraj: pri Adamu v Svečah Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah in Krščanska kulturna zveza Sodeluje: MoPZ Kočna ŠMIHEL PONOVITEV AKADEMIJE SLOVENSKE GIMNAZIJE pod geslom „GREMO V VAS“ Čas: v soboto, 9. 6., ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Šmihelu Nastopajo skupine Slovenske gimnazije in skupine iz Šmihela Prireditelj: KPD Šmihel in Slovenska gimnazija DOBRLA VAS SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB STOLETNICI OBSTOJA POSOJILNICE-BANK Podjuna Čas: v nedeljo, 17. junija, s pričetkom ob 14. uri Kraj: v dvorišču POSOJILNICE v Dobrli vasi Kulturni spored bodo oblikovali: zbori in skupine iz Podjune Za jedačo in pijačo bo poskrbljenol Vsi prijatelji naše bančne hiše prisrčno vabljeni! 19. Srečanje slovenskih zamejskih planincev ob 90-letnici Slovenskega planinskega društva Čas: nedelja, 10. 6. 1990 Kraj: na Vrhu, v občini Sovodnje Spored: ob 9. uri zbiranje udeležencev na Vrhu Pohod do Debele griže (muzej iz prve svetovne vojne) na Gornji vrh mimo koče Kraških krtov, nato kulturni spored. BOROVLJE KLAVIRSKI KONCERT Čas: v sredo, 13. 6., ob 20. uri Kraj: v Mestni hiši v Borovljah Nastopata: Margit Gastrager in Andreja Močilnik Prireditelja: Kulturring Borovlje in SPD Borovlje SODALITAS Dom v Tinjah Telefon: (04239)2642 9121 Tinje V četrtek, 14. junija, ob 20. uri KLAVIRSKI KONCERT: CHUNG LEE (Franz Schubert in Franz Liszt) V torek, 3. julija, ob 20. uri DIA-predavanje: „Od gledanja umetnosti k umetnosti gledanja — FIRENCE“, nem. Predavatelj: p. Cornelius Dings SSS V sredo, 11. julija, ob 20. uri PEVSKI VEČER, nem. Sodelujoča: Alfred Wallner — bariton, Britta Zechner — klavir JEZIKOVNE POČITNICE Od sobote, 21. julija, od 18. ure do sobote, 28. julija, do 9. ure FERIAE LATINAE Vodstvo: Suitbert H. Siedl OCD, Ralph Prausmüller in Felix Kucher Od sobote, 21. julija, od 18. ure do petka, 22. julija, do 13. ure SLOVENSKE POČITNICE Vodstvo: mag. Miha Vrbinc Od sobote, 21. julija, od 18. ure do petka, 27. julija, do 13. ure RUŠČINA ZA ZAČETNIKE Vodstvo: mag. Stefan Schellander GALERIJA TINJE RAZSTAVA LIKOVNIH DEL MLADE SLOVENSKE UMETNICE IZ ARGENTINE Betke Tomšič (do 14. junija) v četrtek, 14. junija, ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE URŠULE OPRIESSNIG — (akvareli in mešana tehnika) do 15. 7. 1990 POTOVANJA Od pon., 9. 7., do sobote, 14. 7. 1990 ŠTUDIJSKO POTOVANJE NA MADŽARSKO — po kulturnih sledeh in slovenskih stopinjah Vodi: p. prof. dr. Adam Somorjai OSB, Pannonhalma. — Skupino spremlja tudi slovenski benediktinec iz opatije Pannonhalma Od ponedeljka, 27. avgusta, do sobote, 1. septembra 1990 IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V PRAGO, nem. Vodita: dv. sv. dr. Johann Sturm, Linz, in rektor Jože Kopeinig NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Franc Wakounig, Heidi Stingler, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Blonarjeva 8, 61000 Ljubljdna, tel.: 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija350,—šil., Jugoslavija 450,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (10,— Din.). Pisma bralcev/Oglasi PISMA BRALCEV Pismo uredniku Nekemu Marinjaku, ki pozdravlja po .tovariško“, ste dne 20. aprila t. I. objavili dopis, ki govori o .delovanju podrepnikov nemških zasedbenih sil in dela slovenskega klera s šefom nadškofom Rožmanom ..." Objavljanje tako neargumentiranega, primitivnega, mnogim osebno žaljivega pisma, ni primerno! Take dopise lahko mirno odklonite, ne da bi prekršili princip svobodnega mišljenja in izražanja. Meni osebno, med vojno nisem bil „podrepnik“, je dolgoletni študij naše državljanske vojne pokazal: Velik del slovenskega naroda je pod prisilo nemškega okupatorja molčal in navidezno klonil. Pristopi k Heimatbundu in Kulturbundu so bili množični. Še bolj tragično, pod prisilo, pa so desettisoči Slovencev kot nemški vojaki ne samo prisegli, ampak so se tudi dejansko borili za zmago nacizma. Tem nihče, spričo prisile, ničesar ne očita. Po drugi strani, razni tovariši, razlogi so jasni, še danes slovenskim rodoljubom očitajo narodno izdajstvo. Kaj je bilo bistvo dogajanj v Sloveniji 1941/42? Narod se je na edini možni, dovoljeni način uprl najbolj primitivnemu terorju, divjanju, mučenju, pobijanju nedolžnih rojakov in načrtovani revoluciji. Vaške straže in domobranci so začeli ono borbo, ki so jo po mnogih izgubljenih bitkah končno izbojevali slovenski demokrati leta 1990. S pozdravi, ^ peter ijrpanCi 1 Daleberry Place Don Mills Ont, M3B 2A5 Canada Klic po novi avtocesti Okoli tisoč avtobusov iz Madžarske, Poljske in Češkoslovaške je pred in po binkoštnih praznikih prevozilo Koroško v smeri proti Italiji. Ta armada turistov iz vzhodnih držav je povzročila infarkt na avtocesti pred mejnim prehodom pri Vratih: čakati je bilo treba do pet ur. To pa je bil le namig, kaj nas čaka v poletnih mesecih, ko bo naše ceste zamašil val turistov iz vseh predelov Evrope. Ob tem pa je seveda vedno glas- nejši tudi klic po novih avtocestah. Pred kratkim so župani občin ob Vrbskem jezeru opozorili, da bo avtocesta iz Celovca do Beljaka kmalu preobremenjena; predlagajo novo avtocesto skozi Rož do karavanškega predora. Rožani tej nameri odločno nasprotujejo. Župani, občinski odborniki, kmetje in prebivalci naše lepe rožne doline, ne zaupajte politikom, ki danes zatrjujejo, da načrti za avtocesto po Rožu niso aktualni. Lažejo! Že jutri bodo morda aktualni! Ko bodo težki bagri stali pred vašimi polji, bo prepozno! Odpor proti takim načrtom, ki hočejo uničiti tudi ta del naše skupne božje narave, je treba spraviti na noge! Danes — jutri bo morda prepozno! j0£ko Wrolich Spomin in sprava Petinštirideset let se Slovenci v svobodnem svetu posebej v junijskih dneh spominjamo slovenskih žrtev komunistične revolucije. S temi počastitvami opozarjamo sebe in ves narod na krivico totalitarnih oblastnikov, ki jo je do zdaj trpel spomin tolikih naših rojakov še po smrti. Ko se vrača v Slovenijo politična svoboda in je predsednik slovenskega parlamenta oglasil konec državljanske vojne, pa je prav, da ponovno izrečemo jasno besedo o nujnosti in možnosti sprave, ki naj privede do pravičnega notranjega miru. Slovenske politične emigracije ni nikdar vodila misel na povračanje hudega s hudim, marveč je hotela ves čas le to, da se vrne med naš narod skupaj s svobodo tudi spoštovanje resnice in pravice. To se v veliki meri že dogaja in sprava je v slovenskem narodu že prisotna povsod, kjer se zavračata krivica in laž. V takem ozračju spoštovanja in razumevanja bodo lahko rasle sile, ki jih bo Slovenija še bolj potrebovala v kritični dobi, v katero stopa. V tem prelomnem zgodovinskem obdobju pričakuje slovenska politična emigracija, po letih krivic in obrekovanja, javnega izraza, ki naj ji s pravično osvetlitvijo preteklosti odpre dobo zbliževanja z novo slovensko stvarnostjo. Tak izraz naj bi ob- segal sledeče ugotovitve in priznanja; — ugotovitev, da je bratomorno vojno izzvala komunistična partija, ko je s pomočjo nekaterih sodelavcev iz drugih skupin pričela s terorjem, mučenjem in poboji rojakov, ter da se tedaj ta boj ni začel kot spopad dveh sil za oblast, temveč da je šlo za načrtno pod geslom narodne osvoboditve izvajano revolucijo enih in samoobrambo drugih; — obsodbo genocidnega poboja civilne in razorožene vojaške opozicije po končani vojni v maju in juniju leta 1945; — obžalovanje nasilja nad političnimi in idejnimi nasprotniki tako med revolucijo kakor v letih totalitarne oblasti in volja, da se prizadetim popravijo moralne in kolikor mogoče tudi materialne krivice; — zavrnitev označevanja vseh, ki so se upirali komunistični revoluciji, z narodnimi izdajalci in priznanje, da so domobranci in drugi oboroženi nasprotniki revolucije nastopali pod okupacijo v okviru mednarodno priznane pravice do varovanja reda in naravne pravice do samoobrambe in do odpora pred samolastnim vsiljevanjem totalitarnega sistema; — pripravljenost, da se dajo na uporabo vsa sredstva za odkrivanje in pravično ocenjevanje dogodkov med revolucijo in po njej. Zavedamo se, da so v vsiljeni nam državljanski vojni posamezni pripadniki protirevolucionarnih sil storili kdaj tudi dejanja, s katerimi so prekoračili mejo upravičene obrambe svojih življenj in dobrin. Take krivice, ki jih je naša stran že takrat zavračala, tudi zdaj iskreno obžalujemo. Na ta način, upamo, bo tiha sprava med posamezniki lahko postala tudi splošno sprejeta, javna narodna sprava, ki bo odpravila sleherno oviro za odkrito in iskreno sodelovanje med vsemi rojaki. K njej pristopamo v trdnem prepričanju, da tako izpolnjujemo željo vseh zavednih Slovencev, naših prednikov, predvsem pa tistih pokojnih, katerih se v teh dneh spominjamo. Slovenski narodni odbor V političnem eksilu, 27. maja 1990 Rudolf Smersu dr. Peter Urbanc predsednik tajnik Javni nastopi šolarjev Glasbene šole Oddelek Slomškov dom: v sredo, 13. junija, ob 17. uri v Slomškovem domu Oddelek Modestov dom: v sredo, 20. junija, ob 19.30 v Modestovem domu Oddelek Sveče in Šentjanž: v soboto, 23. junija, ob 19. uri na Bistrici v Rožu, kino Oddelek Mladinski dom: v poned., 25. junija, ob 19. uri v Mladinskem domu Zaključni letni koncert vseh oddelkov Glasbene šole bo v glavni šoli v Dobrli vasi, in sicer v petek, 22. 6., ob 19. uri. CELOVEC Bavarska skupina „INTERPRETI“ pokaže drugo plat ljudske glasbe v svojem današnjem pomenu in jo z veseljem improvizira. Čas: sreda, 13. 6., ob 20.30 Kraj: pri Joklnu ŠENTJAKOB v R. KULTURNA PRIREDITEV Čas: v nedeljo, 10. 6., ob 14. uri Kraj: v farni dvorani v Šentjakobu Nastopajo: Suški oktet, ansambel Korenika iz Šmihela — vodi Albert Krajper, instrumentalni trio upokojencev iz Šentjakoba Prireditelj: Društvo upokojencev v Šentjakobu v Rožu. Vsi (tudi taki, ki še niso v pokoju) so prav prisrčno vabljeni! TAPETNIŠKI MOJSTER Helmut JÄGER obnavlja in oblazini Vaše stilne garniture, fotelje-naslanjače, sedežno in ležalno pohištvo ter kuhinjske klopi. Strežemo tudi v slovenskem jezikul Celovec / Klagenfurt Feldmarschall-Conrad-Platz 7 tel. (0463) 55 4 61 Vaš poslovni partner v območju Alpe-Jadran Korotan proizvodnja in trgovska družba z o. j. A-9020 Celovec 34170 Gorica Viktringer Ring 26 Corso G. Verdi 133 Telefon - (04 63) 56 2 16 Telefon - (04 81) 30 9 76 Telex - 42 28 01 Telex - 46 08 95 Telefax - (04 63) 51 62 57 Telefax - (04 81) 53 51 82 sr Zmaga proti WflC kol len zaključek Po tekmi praznovanje z navijači Možnostogledatekmeltalija:Avstrija na velikem tv-ekranu Šport petek, 8. junija 1990 STRAN 15 r Dr. Ivan Ramšak bo v sezoni 1990/91 prevzel mesto trenerja Slovenskega atletskega kluba. Odbor SAK je preteklo sredo zvečer sklenil pogodbo z dr. Ramšakom, ki podpisnike obvezuje vsaj enoletno sodelavanje. Takoj po tem dogodku je novi tre ner SAK razložil Našemu tedniku svojo odločitev, ki je bila gotovo za marsikoga presenetljiva, na drugi strani pa so si navijači (kar se je zrcalilo v „iniciativi za dr. Ramšaka“) želeli dr. Ramšaka kot naslednika uspešnega trenerja Jagodiča, ki zapušča SAK in odhaja v Pliberk. # * Naš tednik: Tri leta ste zelo uspešno trenirali moštvo v Pliberku, zato marsikoga preseneča, da ste zapustili Pliber-čane in prevzeli Slovenski atletski klub. Kaj so bili glavni motivi? Dr. Ramšak: SAK je eden najboljših klubov na Koroškem, čeprav se SAK vseh 20 let bori s številnimi težavami, katerih drugi klubi nimajo, npr. nima lastnega igrišča, igralci prihajajo z vseh krajev Koroške itd., je bil kljub vsemu zelo uspešen. Mislim, da zato, ker se vsi zavedajo, seboj in do igralcev drugih klubov. Tako npr. s strani pliberških igralcev v derbijih s SAK ni bilo slišati žaljivih besed. Kar pa se igralcev tiče, mislim, da se bodo oz. da so se v smislu splošnega trenda v Evropi, kjer se „podirajo zidovi“, spremenili na bolje. Naš tednik: Ko ste pred tremi leti odšli od SAK v Pliberk, je to zelo razburilo duhove navijačev SAK; derbiji med SAK in Pliberkom so bili nato nemalokrat zelo nešportni in emocionalni. Kako vse to oce- Naj med našimi navijači spet zaživi: „En, dva -SAK; le naprej, gole dej!“ Dr. Ivan Ramšak novi trener pri katerem klubu in zakaj igrajo. To je tudi zame poseben izziv in zato sem se odločil za SAK. Naš tednik: V Pliberku so Vas hoteli na vsak način obdržati in so Vam nudili vse pogoje. Je bilo v Pliberku vedno vse v najboljšem redu? Dr. Ramšak: Na športnem in administrativnem področju imajo v Pliberku res vse. Tako prejšnje vodstvo Blažej/Dobnik, kot tudi sedanje Liesnig/Paulitsch je in še opravlja dobro delo. Globoko pa me je razočaralo, da lani ni bilo mogoče dvojezično pozdraviti SAK v Pliberku; potem tudi nisem dobil izpisnice od SAK. Mislim, da sem bil eden najbolj poceni trenerjev v ligi in da sem delo opravljal dobro; tem bolj pa sem bil nad Pliberčani razočaran, da niso bili pripravljeni zame napraviti tega res malega koraka, in pozdraviti SAK v drugem deželnem jeziku. Naš tednik: Se je v času, ko ste opravljali delo trenerja, v Pliberku kaj spremenilo? Dr. Ramšak: Gotovo! Igralci imajo sedaj boljše odnose med njujete danes? Dr. Ramšak: Emocionalne stvari so se predvsem „vlačile“ po časopisih, kar je vplivalo tudi na igralce in na navijače. Odkrito rečeno sem bil po marsikaterem derbiju zelo razočaran. Toda če gledam nazaj, ne vem, če ne bi tudi jaz enako reagiral, kot so igralci SAK. Saj sem jaz kot njihov soigralec prestopil k „največjemu konkurentu" in tam igral proti njim. Ne izključujem, da nisem tudi jaz napravil napake. Verjetno bi danes v marsičem drugače ravnal! Nogomet je pač zelo emocionalna športna panoga; zato pa je vsekakor tudi zelo zanimiva. Naš tednik: Kakšno pa je Vaše razmerje do dosedanjega trenerja SAK Lojzeta Jagodiča, ki je bil tudi Vaš trener dve leti? Dr. Ramšak: Po treh letih trenerskega dela znam oceniti, koliko dela je potrebno za uspeh. Jagodič je bil šest let pri SAK in je bil vseskozi uspešen; zato mu moram uspeh priznati; Jagodič je strokovnjak na tem področju. Če bom jaz s SAK tako uspešen, kot je bil moj predhodnik, bom zadovoljen; lepo pa bi bilo seveda postati tudi prvak. To je vsekakor zelo težko, ker je v koroški ligi vrsta odličnih moštev. Konec koncev pa je potrebno tudi nekaj sreče. Naš tednik: Kot igralec ste začeli na Rudi, igrali ste tudi z WAC v II. ligi. Ste že takrat poznali SAK! Dr. Ramšak: SAK sem spoznal na nekem turnirju v Globasnici. Kot mlad igralec Rude sem občudoval SAK, ki je zgledno nastopal. Pod tedanjim trenerjem Rogičem je SAK premagal vse nasprotnike na turnirju; nato so igralci, vsi v enaki obleki, sedli v šotor, popili nealkoholno pijačo in nato odšli. To mi je ostalo v spominu in že tedaj sem si želel, da bi igral za SAK; na trenersko mesto seveda še nisem mislil. Dr. Ramšak: Moj cilj je oblikovati atraktivno moštvo, s katerim naj bi bilo prej ali slej mogoče postati prvak. Naš tednik: Že med študijem ste igrali nogomet. Kljub temu ste imeli tako v športu kot tudi v poklicu oz. pri študiju uspeh. Kako ste združevali oboje? Dr. Ramšak: Izviram pravzaprav iz zelo skromne družine na Rudi, kjer so si morali moji starši eksistenco šele zgraditi. Tako sem si za študij zaslužil del denarja z nogometom; morda sem bil ravno zato pri študiju tako trden. Ko sem se poročil z Ingrid (hči žitrajskega ravnatelja Franca Kukoviče — opomba uredništva), sem si zelo zgodaj ustvaril tudi družino. Vse te okoliščine so vplivale, da sem si povsod zelo prizadeval. Naš tednik: Mnogo truda bo gotovo potrebno tudi pri SAK, če boste hoteli zaključiti sezono uspešno. Kakšne cilje imate kot trener SAK! Dr. Ramšak: Moj cilj je oblikovati atraktivno moštvo, s katerim naj bi bilo prej ali slej mogoče postati prvak. Na drugi strani pa bom skušal ustvariti občutek skupnosti v „družini SAK“, v katero naj so vključeni igralci in njihove družine, odborniki, navijači in vsi podporniki. Želim si, da bomo zopet imeli veliko domačih gledalcev. Želim si tudi, da bi naši gledalci čim pogosteje spodbujali z legendarnim „En, dva — SAK; le naprej, gole dej!" Preden pa bomo vse to dosegli, bo potrebno veliko truda in dela; tega se bodo morali zavedati tudi igralci. Po moji oceni je za uspeh potrebnih 10% talenta in 90% trdega dela. Naš tednik: Kdaj boste pričeli s tem trdim delom? Dr. Ramšak: S treningom bomo začeli 25. junija. Moštvo bo šlo od 6. do 14. julija na priprave v Slovenijo. Kakšen bo novi kader igralcev, se bo izkazalo v naslednjih tednih. Na vsak način naj bi prišel močan legionar; upam tudi, da bo vratar Milan Oraže ostal. Mogoče bomo poiskali tudi dodatnega napadalca, moštvu pa se je že priključil globaški „goleador" Adi Blažej. Moštvo zelo dobro poznam in bom vanj skušal vgraditi mlade igralce, kot so Ogris, Wieser in Kert. Vsi bodo morali pridno trenirati, le tako bo možen skupni uspeh! Naš tednik: Hvala za pogovor! V soboto se bo SAK uradno poslovil od svojega trenerja Lojzeta Jagodiča. Na igrišču ASV bo po tekmi za vse navijače pripravljeno pivo in jedi na žaru; ob 21. uri pa si bodo lahko vsi skupaj na velikem tv-ekranu ogledali tekmo ltalija:Avstrija. Zadnja prvenstvena tekma SAK - WAC V soboto, 9. junija, ob 17. uri, na igrišču v Annabichlu. PODLIGA: Za Bilčovs dve obvezni točki Proti zadnjemu na lestvici se naj bi končala negativna serija za Bilčovs. Dve točki sta obvezni, čeprav so se Bilčovščani že znebili nevarnosti jzpa-da, saj je Austria ostala v II. ligi. Že izpadli pa so Dobrolčani, ki so imeli zelo slabo sezono. Naslednje kolo: ASK — Žitara vas, Žrelec — Treibach, Ruda — Liebenfels, Bilčovs — Frantschach, Šentandraž — Mostič, ASV — Vetrinj, Dobrla vas — Šentlenart. 1. RAZRED D: Selani proti prvaku, Šmihelčani za obstoj proti Sinči vasi V 1. razredu se borijo Šmihelčani to kolo za obstoj. Proti Sinči vasi je potrebna zmaga, poraz bi pomenil katastrofo. Selani pa to kolo na lastnem igrišču igrajo proti prvaku iz Velikovca in imajo možnost dokazati, da so boljši, ko to kaže lestvica. Naslednje kolo: Reichenfels — Galicija, Globasnica — Pokrče, Sinča vas — Šmihel, Labot — Šentpavel, Železna Kapla — Metlova, Grebinj — Podkrnos, Sele — Velikovec. Jagodič v Pliberku Trener SAK Lojze Jagodič bo odšel v Pliberk, kjer je že podpisal pogodbo in imel tudi prvi pogovor z igralci. Menjava v Pliberku je bila mogoča, ker je sponzor dentist Karl Kornberger prevzel znatni del stroškov za Jagodiča, ki je z novo pogodbo najdražji trener na Koroškem. Cilj, katerega si je Jagodič zadal za novo sezono, je 1. mesto; novi trener pa na vsak način želi tudi novega vratarja. V tekmi proti prvaku WAC gre SAK bolj za čast in za simbolični naslov moštva, ki je bilo tekom prvenstva najmanjkrat poraženo. Slovenskemu atletskemu klubu bodo na razpolago vsi igralci, ki se želijo na vsak način z zmago posloviti od te sezone, v kateri so si ob začetku sicer vsi pričakovali 1. mesto, končno pa dosegli le mesto za pokal. Ob 13.30 se bodo v „Euro-paparku“ zbrala vsa moštva SAK z namenom posneti skupno sliko za barvni poster. Spet „programiran“ remi Z remijem proti Wietersdorfu je SAK obdržal 4. mesto; to pa je bil letos že 15. (!) neodločen rezultat! V Wietersdorfu bi SAK lahko brez nadaljnjega zmagal tudi s 5:1, če Čertov, Galo, Sadjak in Blajs ne bi zapravili vrsto lepih priložnosti. Tako so domačini po odlični akciji povedli z 1:0; šele po podaji Uranka, ki v zadnjih tekmah odlično igra, je branilec Franc Sadjak zagotovil svojemu moštvu točko. Tokrat je moštvu manjkal Marjan Velik, ki je bil službeno zadržan; zelo dobro pa ga je namestil mladi Igor Ogris. Wietersdorf — SAK 1:1 (0:0) SAK: Oraže 4, F. Sadjak 4, Stern 4, Kreutz 4, A. Sadjak 4, Galo 4, M. Sadjak 4, Urank 5, Ogris 4 (65. Florjančič 0), Čertov 4, Blajs 4, Galo 4; Wietersdorf, 300 gledalcev Sodnik: Wulz (zelo dober) Strelca: Wurzer (60.) in F. Sadjak (75.) Koroška liga: 1. WAC 25 14 9 2 44:15 37 2. Pliberk 25 15 4 6 45:21 34 3. Trg 25'14 6 5 41:20 34 4. SAK 25 8 15 2 26:16 31 5. Wietersd25 11 7 7 40:22 29 6. Šentvid 25 7 12 6 20:18 26 7. Lienz 25 9 7 9 42:38 25 8. Breže 25 9 7 9 39:41 25 9. Klopinj 25 7 8 10 30:45 22 10. VSV 25 7 7 11 34:32 21 11. Wolfsb. 25 8 5 12 31:40 21 12. Mölltal 25 7 5 13 22:36 19 13. Borovlje 25 6 7 12 31:46 19 14. Irschen 25 2 3 20 14:69 7 Naslednje kolo: SAK — WAC, Irschen — Wietersdorf, Borovlje — Mölltal, Klopinj — Trg, Šentvid — Breže, A. Wolfsberg — Lienz, VSV — Pliberk. Šport Danes se prične v Italiji svetovno prvenstvo v nogometu. Med štiriindvajsetimi ekipami iz vsega sveta se bo borila za naslov svetovnega prvaka tudi avstrijska reprezentanca. Avstrijska ekipa, ki je v zadnjih pripravljalnih tekmah dosegla vrsto izredno uspešnih športnih uspehov (proti Španiji, Argentini, Nizozemski), se je podala na prvenstvo v Italiji z velikimi pričakovanji. Priznana športna revija „Sport-Magazin“ je v zadnji številki osvetlila osebnosti posameznih „žogobrcev“ našega moštva. Iz članka izvemo, kakšne avtomobile vozijo posamezniki, kakšnih poklicev so se izučili, koliko cigaret dnevno pokadijo, kdo je oženjen in kdo ima katero prijateljico, kje stanujejo. Cela stran zelo zanimivih podatkov! Naši nogometaši Novinarji omenjene revije so naše nogometaše tudi vprašali, kaj in koliko berejo. Nekateri so morali priznati, da ne preberejo niti ene knjige na leto. Bolj pa imajo očitno v časti zlate verižice; skoraj vsak ima vsaj po eno, Rodax pa kar pet. Na vprašanje, koga bi radi osebno poznali, sta Polster in Aigner odgovorila, da papeža, Pfeffer Gorbačova, drugi pa želijo osebnih kontaktov s filmskimi zvezdami, Bergerjem i. dr. Iz članka pa tudi izvemo, da je vrsta naših nogometašev izstopila iz Cerkve. Šport je postal pomemben faktor naše današnje družbe. Športniki so njene priznane osebnosti. Kot kažejo primeri svetovno znanih nogometašev (Pele, Beckenbauer), je uspešen in priznan športnik tudi kulturno izobražena osebnost, ki dostikrat črpa moč (Zurbriggen, Strolz) tudi iz korenin vere. Ne bi trdil, da to našim nogometašem povsem manjka. Opaziti pa je, da so uspešnejši tisti, ki nimajo samo dveh spretnih nog, ampak tudi glavo na pravem mestu. Joško Wrolich TONČI DOLINŠEK OBHAJA TE DNI SVOJO 65-LETNICO Poznajo ga rojaki po vsej južni Koroški Napisati nekaj vrstic o človeku, ki ga osebno poznajo skoraj vsi bralci Našega tednika, je težko. Še težje pa je v nekaj besedah opisati lik človeka, ki je bil med koroškimi Slovenci eden tistih, ki so s slovenskim tiskom tako tesno povezani kot Tonči Dolinček. Mohorjeva v Celovcu bi bila brez njega kot hiša brez strehe. Tonči Dolinšek je del Mohorjeve. Skoraj vsak dan je Tonči Dolinšek med „svojimi“ v Mohorjevi stavnici, knjigoveznici, založbi, tiskarni, knjigarni . . . Prijeten gost je tudi na uredništvu Našega tednika, Nedelje, v pisarni Narodnega sveta koroških Slovencev, na Dušnopastirskem uradu in še kje. Če Tončija Dolinška nekaj dni ni med „svojimi" v Mohorjevi, potem je gotovo bolan. Ko so se začele v koledarjih Mohorjeve pojavljati prve slike, je bil avtor teh slik Tonči. S svojimi fotografijami je dolgo sodeloval tudi pri Našem tedniku; nje- govi posnetki so opremljali tudi drug tisk, ki je zapuščal Mohorjevo tiskarno. V vseh krajih, kjer je imel na južnem Koroškem opraviti, se je ustavil in naredil nekaj posnetkov. „Poslikal sem skoraj vsak kraj na južnem Koroškem,“ pove in v teh besedah je čutiti ponos. Dolinšek je dolgo pobiral naročnino za Naš tednik. „V petdesetih letih," se spominja, „so nekateri naročniki NT dr. Joška Tischlerja zmerjali z vsemi izrazi; beseda človek je bila mnogim tuja“. Vendar časi so se spremenili. Danes je Dolinšek v pokoju; naročnino za Naš tednik pobira še vedno v Celovcu in v nekaterih drugih krajih. Tončiju Dolinšku želimo po tej poti uredniki Našega tednika mnogo zdravja in prijetnih ur med „svojimi“ v Mohorjevi. Zelo srečni pa bi bili, če bi nam kdaj pokazal svoje dia-posnetke južno-koroških krajev. Vincenc Gotthardt ali pretežno smešno Pomisli, v soseščini živita dva menda zdaj že osmo leto skupaj, brez da bi se poročila. Zakaj le to? Zakaj? Morda sta prestala kritično sedmo leto in se jima ni bilo treba ločiti. Ti, ali poznaš barve zastopnikov vseh naših strank? Misliš — rdeči, črni, modri, rjavi, zeleni. . . ? Da, pa še kdo: . . . bledi, tisti, ki pred naslednjimi volitvami trepečejo. Kaj bo, če bodo naši sosednji Slovenci še naprej tako vneto nakupovali samo pri nas? Kaj bo z robo v njihovih trgovinah. No, kaj že? Gor jo naj pripeljejo, pa jo bodo naši sosedje z veseljem kupovali. Ne vem, ne vem, zakaj naši kmetje nikoli niso zadovoljni? Jaz pa vem! Ker je vedno več svinj, ki jim delajo največje težave. Pevka Barbara Stromberger bo nastopila na dvorišču Mohorjeve S posebnim sporedom bo na dvorišču Mohorjeve v Celovcu nastopila znana koroška pevka Barbara Stromberger. Sporočilu njenih pesmi boste lahko prisluhnili v torek, 12. junija zvečer, ob 20.15 uri na dvorišču Mohorjeve. Prireditelja sta Mohorjeva založba in Krščanska kulturna zveza. Vstopnina šil. 80,—, za dijake šil. 40,—. Prisrčno vabljeni. SOWIESO v MPZ „Kralj Matjaž“ pozdravlja NT S priprav na novo pevsko sezono pošiljajo pevci Moškega pevskega zbora „Kralj Matjaž" bralcem Našega tednika, članom in prijateljem „sončne“ pozdrave iz Portoroža. e -s MŠf.:«, ?! : - ois r- £ ü ' f n s & £