EKONOMSKA ORJUNA Poskus gospodarske organizacije jugoslovanskih nacionalistov v 20-ih letih tega stoletja BRANKO ŠUŠTAR Po prvi svetovni vojni je iz težnje po močni, narodnostno enotni jugoslovanski državi zras- la Organizacija jugoslovanskih nacionalistov (Orjuna).i Ta je nasprotovala vsakemu »ple- menskemu separatizmu«, internacionalnim stališčem delavskih strank in bila nepomirje- na z italijansko zasedbo krajev zahodno od ra- pallske meje. V svojem nastopanju se ni odpo- vedala tudi fizični moči svojih članov, saj so menili, da je sila dobra in plemenita, če je uporabljena za visoke etične ideale.- Ta tero- ristični značaj pa je naletel na zavračanje in na enačenje s fašističnim gibanjem, tako pri SLS kot pri delavskih strankah, zlasti komu- nistih.-'' V primerjavi z ostalimi deli Jugoslavije seje nacionalistično gibanje razširilo na Sloven- skem najkasneje od pomladi 1922. ko so na- stajale krajevne organizacije Orjune, največ v prvi polovici leta 1923. V začetku leta 1924 je bilo nad 60 krajevnih organizacij Orjune, v dobrih 20 krajih pa so tekle priprave za njeno osnovanje. Tako so bile organizacije Orjune v Ljubljani in okolici, posebej po večjih krajih Gorenjske, pa tudi ob meji z Italijo okoli Lo- gatca in Rakeka, precej manj pa po Dolenjski. Orjuna je bila razširjena tudi v krajih ob Savi in po Štajerski, tudi po podeželju, nekoliko še po Prekmurju.4 Poleg nasilnih akcij z nacionalističnirn (del- no tudi protiklerikalnim) značajem na Štajer- skem, posebej proti nemški manjšini v prvi polovici leta 1923 in s t.im. triglavsko akcijo poleti istega leta, je Orjuna prirejala tudi poli- tične manifestacije proti brezposelnosti in draginji, od pomladi 1924 pa tudi ljudske shode5 na katerih so govorili o politični situ- aciji in o nacionalističnem gibanju. Finančno vprašanje je smatrala sama Orju- na za »srce organizacije« in njenih potreb niso mogli kriti le »članarina in skromni doprinosi članstva«. Na povezave med Slavensko banko ter demokrati in orjunaši z »Jutrom« in »Or- juno« in francoskim kapitalom Trboveljske premogokopne družbe so opozarjali že v letu 1925, pa tudi kasneje.8 Nadstrankarska orga- nizacija, za kakšo seje Orjuna razglašala, sicer ni hotela »jemali podpor ne od vlade, ne od strank, ne od koga izven organizacije«, kakor je pisal orjunaški tednik. Pač pa so se namera- vali na finančnem področju osloniti na lastne sile, posebej naj bi gospodarska podjetja Orju- ne omogočila finančno kritje organizacije."^ Svoje gospodarsko podjetje so slovenske Or- june načrtovale vsaj od jeseni 1923."' Spo- mladi naslednjega leta je ljubljanski oblastni odbor Orjune osnoval Ekonomsko Orjuno, osrednjo registrirano zadrugo z o.j. s sedežem v Ljubljani.! ' Pravila zadruge iz konca marca 1924 so določala za njen delokrog celotno dr- žavno ozemlje ter predvidevala ustanavljanje produkcijskih, trgovskih in kreditnih organi- zacij in podružnic. Zadruga je bila zastavljena kar široko. Njen namen je bil »z uspešnim de- lom na gospodarskem polju pospeševati gos- podarske koristi in nacionalno in državljan- sko zavestnost svojih članov.« To pa naj bi uresničevala s prodajo izdelkov svojih članov, preskrbovanjem potrebščin in industrijskim predelovanjem pridelkov ter s sprejemanjem hranilnih vlog. Zadružni delež je znašal 100 din, jamstvo je bilo enkrato. pravila so predvi- dela tudi lokalne podružnice, zadruga pa je postala članica revizijske zveze Zveze sloven- skih zadrug v Ljubljani. Tako obsežno zastavljena gospodarska de- javnost zadruge (kreditni denarni za\od. na- bavno prodajna zadruga in industrijsko udej- stvovanje) bi potrebovala močno finančno podlago »na katero se je z ozirom na takratni razmah O.J.N. moglo vsaj deloma računa- ti«.'- Prvo načelstvo je začelo poslovati s kre- ditom do 1, 000.000 din, kar je zadrugi odo- brila Kmetska posojilnica ljubljanske okolice \ Ljubljani in njeni zastopniki so bili tudi čla- ni nadzornega odbora zadruge. Kakšne posebne dejavosti zadruga ni razvi- la, saj je revizija leta 1927 ugotovila: »Vse po- slovanje se je razlegalo le na slabo organizi- rano pridobivanje članov, na izplačevanje na- jemnine in uradniških plač, na opremo loka- lov in v minimalni meri na vložne in kreditne 144 posle.« Tako ni zadruga uspela rešiti niti za- četnih težav kljub spremembam v načelstvu in zmanjšanju uradništva, »zlasti, ker je vz- poredno s temi spremembami nastopala defla- cija in s tem zmanjšana možnost pridobivanja deležev ter upadanje vpliva politične Orju- ne.«l3 Težave v poslovanju zadruge kažejo tudi hitre spremembe članov načelstva, saj je do sprememb prišlo že dva meseca po ustanov- nem občnem zboru, še dva meseca zatem pa je izredni občni zbor izvolil tretje načelstvo, v katerem ni bilo nikogar od prejšnjega vodstva zadruge. 14 Zadruga je zašla namreč v finančne težave in tretje načelstvo je želelo tako stanje sanirati.'5 A kaj več kot zadrugo tiho likvidirati jim ni uspelo, saj je bila Ekonomska Orjuna ob revi- ziji leta 1927 s končno izgubo okoli 144.000 din zrela za konkurz. Izgubo bi lahko pokrilo enkratno jamstvo članov, a le kakšno tretjino, saj je del deležev odpadel »na razpuščene OJN, drugi del pa na osebe, ki so brez premo- ženja.«'6 Zadruga je imela tudi nadzorstvo, ki so ga sestavljali - ne čisto po zadružnih pravilih - »gospodje (ki so )preskrbeli in prorokovali za zadružni kredit.«'Res so za kredit, ki ga je zadruga uživala pri Kmetski posojilnici lju- bljanske okolice jamčili kot poroki in plačniki dva veletrgovca in industriaiec.18 Tako poso- jilnica ni uveljavljala svoje terjatve napram zadrugi.'9 Šele po opominu in pretnji kazni s strani sodišča je že več let nedelujoča zadruga sklica- la januarja 1933 občni zbor (udeležili so se ga trije člani), ki je sklenil likvidirati zadruge. Kmetska posojilnica je sicer prijavila svojo terjatev, pa je ni uveljavljala.20 A šele po voj- ni, aprila 1948, je likvidator predlagal izbris firme iz zadružnega registra. Tako je - formal- no - Ekonomska Orjuna obstajala še v času po vojni, čeprav že od leta 1925 ni več delovala. Ce delovanje zadruge kaže le sliko »neuspe- ha poskusa ekonomske organizacije jugoslo- vanskih nacijonalistov«2l, pa so bolj zgovorni podatki o članstvu, saj posredno govorijo o razširjenosti politične Orjune. Imenik članov Ekonomske Orjune22 ima zabeleženih nekaj nad 300 članov, med njimi največ fizičnih oseb, par denarnih zadrug in nekaj krajevnih organizacij Orjune. Največ članov je bilo iz Ljubljane (ena peti- na), precej jih je bilo tudi z Notranjskega (z Rakeka 19, iz Logatca 8, pa tudi iz Kale, Vrh- nike in Cerknice) in iz Loškega (predvsem iz Školje Loke: 12 in iz Poljanske doline: 8.) Na Gorenjskem je bilo njaveč članov iz Kamnika (10), nekaj manj iz Kranja, Bleda, Radovljice, Tržiča in Domžal ter Lesc (4-6), nekaj pa tudi iz Jeseniškega kota. V krajih ob Savi so bili od 2 do 4 člani (Litija, Trbovlje, Zagorje, Laško, Sevnica), v Celju pa jih je bilo 16, nekaj pa Poziv na vpisovanje deležev Ekonomske Orjune. Celostranski oglas v glasilu Orjuna, 19.4.1924. i % tudi na ivoroskeiu. Kraji v Slovenskih goricah (z Ormožem vred) so imeli 13 članov, Mari- bor 11 in Murska Sobota 9. Precej manj čla- i nov pa je bilo z Dolenjskega. Kakega poseb- i nega odmeva v jugoslovanskem prostoru Eko- i nomska Orjuna ni imela, saj je bilo več članov j le iz Dalmacije (Makarska 10, Omiš 6, Kastel Sučurac 4 in Split) in po eden s Krka in iz i Beograda. Dva člana pa sta živela v tujini i (Trst, Holandija). i Zadružni delež je znašal 100 din, kar je bilo i kar precej, saj ta znesek pomeni štirikratno ' dnevno zavarovano mezdo delavca23 (povpre-1 čni mesečni dohodek delavca je bil v letih i 1924-25 okoli 100 din).24 Glede na uradniške! plače je vsota 100 din pomenila od 1/12 do i 1/40 mesečnega zaslužka.25 Vpisovanje deležev zadruge je v Ljubljani i od aprila 1924 teklo enakomerno (4-6 mesec- i no), z izjemo julija, ko članstvo - razen na j Loškem - sploh ne raste. Posebej avgusta so i pristopali člani iz Notranjske, koncem leta pa i tudi Štajerci in Korošci. Tudi januar 1925 je J bil še kar živahen v vpisovanju zadružnih de- \ ležev (posebej v Ljubljani, Škoiji Loki, Zasa- j vju in Celju), nakar se ni članstvo več kaj bi- \ stveno povečevalo, tudi »radi nesoglasja med j Ekonomsko Orjuno in organizacijo OJN.«26 j Zadnji vpisi so bili v juniju 1925. i Najprej so v zadrugo stopali le posamezni- ! ki, od decembra 1924 naprej pa so s pristo-i 145 pom oblastnega odbora Orjune Ljubljana vplačevale deleže (od 1 do 7) tudi posamezne krajevne organizacije Orjune (Vič-Glince, Rajhenburg, Novo mesto, Kranj, Skofja Loka, Moste, Rakek, Vrhnika, Omiš, Sv.Peter- Vodmat, Javornik in Ljubljana). Večina članov, skoraj 2/3, je vplačala le po en delež (100 din). Od dobre tretjine članov zadruge z večjimi deleži pa so bili najštevil- nejši tisti z dvema (dobra 1/3), tremi (1/10), petimi ali desetimi deleži (obakrat slaba 1/4). Članov z 20, 25 ali 30 deleži je bilo le nekaj (po 3-5), povsem izjemno pa je bilo članstvo s 50 deleži. Največ članov z vplačanimi 10 deleži je bilo iz Ljubljane (6), le nekaj manj iz Školje Loke in Notranjske (Rakek, Logatec) ter iz Celja. Premožni člani so bili tudi iz Kamnika (eden z 20, drugi s 30 deleži), Tržiča in Bleda, pa tudi člani iz Škofje Loke zopet izstopajo med tistimi z visokim številom vplačanih de- ležev. Za slabo četrtino zadružnikov Ekonomske Orjune nimamo vpisanih podatkov o poklicu (stanu) v imeniku članstva, a iz ostalih vpisov si lahko izoblikujemo sliko poklicne strukture zadružnikov. Med njimi prednjačijo uradniki (skoraj 1/6 vseh vpisanih članov) in trgovci (skoraj 1/7), močno pa sta zastopani tudi ka- tegoriji obrtnikov in državnih uslužbencev (prvih nekaj nad 8%, drugih nekaj manj). Šte- vilo (drugih) intelektualnih poklicev je tudi visoko: nad 5% odvetnikov in notarjev (več prvih), nekaj manj zdravnikov in učiteljev. Manj je posestnikov (3,5%) in za poldrugi procent tovarnarjev, 6% pa je drugih poklicev. Med pravnimi osebami (4,8%) prednjači 13 organizacij Orjune pred dvema kreditnima za- drugama. Slika, ki jo nudi članski imenik o razširje- nosti vpliva Orjune, je podobna razprostranje- nosti krajevnih organizacij Orjune, kakor jo kažejo poročila v nacionalističnem tedniku »Orjuna«. Struktura članstva politične Orjune pa se od Ekonomske Orjune seveda razlikuje, saj so bila za včlanjenje v zadrugo pač potreb- na finančna sredstva. Tako so bili člani zadru- ge tisti, ki so Orjuno lahko finančno podprli: v članskem seznamu zadruge ni najti mladine, zlasti študentov, malo je tudi posestnikov, pa tudi delavci niso močneje zastopani. OPOMBE 1. Osnovne podatke o Orjuni nudita dva prispevka B.Gligorijeviča: - Organizacija jugoslovenskih na- cionalista (Orjuna), v: Istorija XX veka. Zbornika radova V, Beograd 1963 in - Profašistička organi- zacija »Orjuna« i revolucionarni radnički pokret Jugoslavije, v: Revolucionarno delavsko gibanje v Sloveniji v letih 1921-1924, Ljubljana 1975. Prim, še literaturo v članku v op. 4. — 2. Orjuna, tednik organizacije jugoslovanskih nacionalistov (odslej: Orjuna). 7.1.1923. Statut organizacije, ki gaje ko- nec leta 1922 potrdila centralna vlada, je v 2 predvideval tudi uporabo fizične sile. — 3. Tudi vodstvo slovenske Pokrajinske uprave (Hribar, Lu- kan) je nasprotovalo takšnemu značaju organizaci- je. Prim.: Orjuna, 30.11.1923; Ivan Hribar, Moji spomini, II.. Ljubljana 1928, str. 510-513. — 4. Tak pregled razširjenosti organizacije nudijo poro- čila v tedniku Orjuna. - Prim. B.Šuštar. O razširje- nosti Organizacije Jugoslovanskih nacionalistov na Slovenskem do sredine leta 1924, v: Kronika 36/1988, št.3, str. 242-246. — 5. Jakšni ljudski shodi so bili v Brežicah, Trbovljah, Škofji Loki, Za- gorju in Mirni od marca do maja 1924. — 6. Orju- na, 9.2. 1924. — 7. Orjuna. 16.9.1924. — 8. F. Klopčič. Trboveljska premogokopna družba, v: Za- pisi Delavsko-kmetske matice, Ljubljana 1925, št.4. A. Nedog, Tone Tomšič, Ljubljana 1969, str. 26.-9. Orjuna, 30.10.1923. — 10. Orjuna 30.10. in 4.11.1923. — 11. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani. Zadružni register (odslej: Zadr.) Zadr. VIII/4 st. s spisom. — 12. Zadr. VIII/4 st.. Revizijsko poročilo 29.7.1927. —13. Kot op. 12. — 14. Na ustanovnem občnem zboru zadruge izvoljeno prvo načelstvo so sestavlja- li: ing. Matej Kosmač, predsednik, dr. Dimitrij Košiša. namestnik, Božo Borštnik, tajnik in Artur Jakše, blagajnik. Ko sta predsednik in blagajnik (ta je postal ravnatelj zadruge) po dveh mesecih odsto- pila, sta bila 30.5.1924 na skupni seji načelstva in nadzorstva na njuni mesti kooptirana dr.Drago Marušič, odvetnik kot predsednik in Franjo Peric, privatni uradnik kot član načelstva. Na izrednem občnem zboru 23.7.1924 je dotedanje načelstvo od- stopilo, na predlog M.Kranjca pa so izvolili novo vodstvo zadruge. Predsednik načelstva je postal Prokurist Franjo Zorčič. njegov namestnik trgovec Franc Medica, člani načelstva pa advokat dr.Vladi- mir Knaflič, kemik - in šef Orjune - inž. Marko Kranjec in privatni uradnik Franc Kobentar, kas- neje tudi likvidator le še formalno obstoječe zadru- ge. — 15. zadr. VIII/4 st. Izjava članov načelstva na Deželnem sodišču v Ljubljani 29.10.1927. — 16. Kot op. 12. — 17. Kot op. 12. Člani nadzorstva so bili dr. Janko Kersnik, odvetnikjz Ljubljane, Franc Dolenc, veletrgovec z lesom iz Škofje Loke, Matija Hedžet, veletrgovec iz Ljubljane in Peter Kozina, industrialec v Tržiču. — 18. Zadr. VIII/4 st. Izjava porokov na Deželnem sodišču v Ljubljani 29.10.1927. — 19. Zadr.VIII/4 st. Zapisnik občne- ga zbora 30.1.1933. — 20. Zadr. VIII/4 st s spisom. — 21. Zadr.VIII/4 st. Revizijsko poročilo 31.12.1928. — 22. Zadružni spis vsebuje tudi ime- nik članov, ki gaje v zvezi z lidvidacijskim postop- kom zahtevalo sodišče. Zadr. VIII/4 st. s spisom. — 23. France Kresal, Zahteve za zakon o minimalnih mezdah, Prispevki 1967 1-2, str. 242 (uporablja statistiko Osrednjega urada za zavarovanje delavce- v). — 24. F. Kresal, Tekstilna industrija v Sloveni- ji, Ljubljana 1976. (iz letnih poročil inšpekcije dela v Ljubljani). — 25. Mesečni prejemki magistralne- ga ravnatelja so bili okoli 4000 din, mag. svetnika ali srednješolskega profesorja okoli 2700 din, kon- cipista dobrih 2000 din in oficiantinje 1200 din. Zgodovinski arhiv Ljubljana, mesto Ljubljana, ro- kopisne knjige. God. IX/7, 1923/1924: Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1924, Ljubljana 1924. — 26. Zadr. VIII/4 st. Revizijsko poročilo 29.7.1927. 146