Lelno poročilo državne meščanske šole dr. Franceta Prešerna na Jesenicah x a šolsko leto 1939-1940 Ob dvajseilelnici obstoja šole 1920-1940 Na Jesenicah 1940 Iidalo U> taloiilo upraviteljstvo državno m«i£antk« iol« dr. Franceta Preiorna na leienicab TUk tiakaro* A. Blalel na J«««nicah Letno poročilo državne meščanske šole dr. Franceta Prešerna na Jesenicah za šolsko leto 1939-1940 Ob dvajsetletnici obstoja šole 1920-1940 Na Jesenicah 1940 Izdalo in zalotilo upruviteljstvo državne meščanske Sole dr. Franceta Prešerna na Jesenicah Tisk tiskarne A. Blaže) na Jesenicah . Ob 20 letnici obstoja jeseniške meščanske šole Ustanovitev . * i Ko je po razsulu Avstrije šolska uprava v Sloveniji začela ustanavljati slovenske meščanske šole, se je zganilo tudi prebivalstvo občin Jesenice in Koroška Bela ter zahtevalo, da se ustanovi meščanska šola tudi na Jesenicah. Da so se izpolnili vsi pogoji, ki jih je učna uprava stavila omenjenima občinama radi otvoritve šole, je l/ prvi vrsti zasluga jeseniškega župnika g. Kastelica Antona. Občini Jesenice in Koroška Bela sta se morali zavezati, da bosta preskrbeli primerne učne prostore ter da bosta krili izdatke za stvarne šolske potrebščine. Najeli sta v ta namen poslopje bivše nemške ljudske šole, ki je bila last Kranjske hranilnice, ter dovolili za leto 1920 za najnujnejša popravila znesek 10.000 kron. Pri vpisovanju dne 20. septembra 1920 se je vpisalo v I. razred 38 učencev in 75 učenk. Višji šolski svet je z naredbo od 5. oktobra 1920, št. 11471 dovolil, da mm ■ -i Državna meščanska šola na Jesenicah. Učenci v šolskem letu 1920/21 se na Jesenicah s početkom šolskega leta 1920/21 ustanovita deška in dekliška meščanska šola ter hkrati otvorita oba I. razreda obeh šol ter vzporednica k 1. dekliškemu razredu. Istočasno je višji šolski svet sistemiziral službeno mesto skupnega ravnatelja in na vsaki šoli po tri stalna učna mesta. Z odlokom št. 11073 od 4. oktobra 1920 je višji šolski svet poveril vodstvo šole začasno Ivanu Magerlu, strokovnemu učitelju meščanske šole v Velikovcu, ter pridelil v službovanje Gospodariča Jakoba, Peternel Pavlo in Vilman Cecilijo, absolvente enoletnih tečajev za izobrazbo učiteljev meščanskih šol v Ljubljani in Mariboru. Pouk verouka je prevzel Gabrovšek Franc, kaplan na Jesenicah. Dne 15. oktobra 1920 se je konstituiral prvi upravni odbor meščanske šole. Za predsednika odbora je bil izvoljen g. Kastelic Anton, župnik na Jesenicah; ostali člani odbora so bili gg. Černe Valentin, gerent občine Jesenice, dr. Kogoj Frančišek, okr. zdravnik na Jesenicah, Baraga Janko, nadučitelj na Koroški Beli, Noč Martin, posestnik s Koroške Bele in Magerl Ivan, začasni ravnatelj meščanske šole. Nadaljnji razvoj šole Redni pouk na šoli se je pričel 25. oktobra 1920. Naslednja šolska leta sta se vsako leto otvorila po dva nadaljnja razreda, tako da je v letu 1923/24 šola imela 4 zaporedne deške in 4 zaporedne dekliške razrede. V najetem šolskem poslopju, ki je bilo zidano le za 5 razredov, je že v tretjem šolskem letu primanjkovalo učilnic. Zato je bila šola prisiljena, da nastani nekaj razredov v tukajšnji ljudski šoli. Čim bolj je število učencev naraščalo, toliko hujše je bilo pomanjkanje učnih prostorov. Občina Jesenice je radi tega 1. 1929. najeto poslopje meščanske šole odkupila za 325.000 dinarjev ter pričela misliti na dozidavo novega trakta. Finančna kriza v naslednjih letih je izvršitev zamisli preprečila. V proračunskih letih 1937/38 in 1938/39 je jeseniška občina naložila v sklad za gradnjo nove šole ca. 300.000 din. Misel na povečavo sedanje zgradbe je opustila, ker nove tovarniške naprave v neposrednji šolski bližini pouk čimdalje bolj motijo. Občina je izbrala novo gradbeno zemljišče, ki ga je kralj, banska uprava že komisijsko potrdila. Dne 11. februarja 1932 je šola izgubila svojega prvega ravnatelja Ivana Magerla. Pokojnik je bil pedagoško visoko naobražen šolnik z dolgoletno prakso na krški meščanski šoli. Živel je le za šolo ter je jeseniško meščansko šolo povzdignil do ugleda in priznanja. Ravnateljske posle je nato začasno opravljal meščanskošolski učitelj Go-spodarič ]., nadalje pa meščanskošolski učitelj Klavora Franjo, ki je nadomeščal novoimenovanega ravnatelja Lajovica Albina, meščanskošolskega referenta pri prosvetnem oddelku banske uprave. 18. decembra 1935 je ministrstvo prosvete postavilo za ravnatelja šole Gospodariča ]akoba. Z ukazom ministrstva prosvete S. n. št. 983 od 15. januarja 1935 je šola dobila naziv: „Državna meščanska šola dr. Franceta Prešerna na Jesenicah“. Istega leta dne 28. decembra je ministrstvo prosvete pod S. n. št. 36788 izdalo odlok, da obsega okoliš jeseniške meščanske šole ves radovljiški okraj. V dvajsetih letih je na šoli delovalo 52 učnih oseb. V tem številu niso všteti nenastavljeni veroučitelji. Sedaj je na šoli 17 učnih oseb za 11 razredov. Priložena razpredelnica kaže število učencev in učenk, ki so od ustanovitve pa do danes obis-kovali^šolo. V preteklih 14 letih, odkar obstoje četrti razredi (leta 1923/24 in 1925/26 ni bilo končnih izpitov), je napravilo končni izpit 281 učencev in 305 učenk. Šola upa, da bo svojo petindvajsetletnico praznovala že v novi šolski zgradbi. Učenke (1. a razreda) v šolskem letu 1920/21 Število učencev v 20 letih Vstopilo Ostalo Po narodnosti Po veri Sol. leto začet, leta konec leta Slovencev Slovan. Nemcev Rim. kat. Drugih m. ž. sk. m. ž. sk. m. ž. sk. m. ž.sk.m.ž.sk. m. ž. sk. m.ž.sk. 1920/21 38 75 113 37 72 109 37 70 107 - 1 1 - 1 1 37 72 109 - - - 1921/22 78 115 193 74 107 181 74 101 175 - 2 2 - 44 74 107 181 - - - 1922/23 101 132 233 95 126 221 93 122 215 1 2 3 1 2 3 95 126 221 - - - 1923/24 111 145 256 106 137 243 102 134 236 1 3 4 3 - 3 106 136 242 - 1 1 1924 25 126 144 270 122 135 257 120 131 251 1 - 1 1 4 5 122 134 256 - 1 1 1925/26 142 150 292 131 144 275 129 138 267 1 - 1 1 6 7 131 141 272 - 3 3 1926/27 147 168 315 145 163 308 144 158 302 1 - 1 - 5 5 145 160 305 - 3 3 1927/28 144 157 301 138 147 285 135 144 279 1 - 1 2 3 5 137 146 283 1 1 2 1928/29 129 123 252 124 118 242 121 115 236 2-2 1 3 4 124 118 242 - - - 1929 30 109 118 227 107 115 222 106 109 215 1 2 3 - 4 4 107 115 222 - - - 1930/31 116 125 241 104 124 228 102 120 222 2 3 5 - 1 1 104 124 228 - - - 1931/32 128 140 268 126 135 261 125 131 256 - 2 2 1 2 3 126 135 261 - - - 1932/33 144 156 300 144 156 300 144 154 298 - - - - 2 2 144 155 299 - 1 1 1933,34 177 194 371 175 192 367 173 189 362 - 1 1 2 2 4 175 192 367 - - - 1934/35 181 179 360 177 178 355 177 178 355 ...................... 177 178 355 - - - 1935/36 200 188 388 198 188 386 198 188 386 ...................... 198 188 386 1936/37 193 193 386 191 190 381 190 190 380 - - - 1-1 191 190 381 - - - 1937/38 201 201 402 201 200 401 201 200 401 ............. 201 200 401 - - - 1938/39 231 228 459 226 224 450 225 223 448 - - - 1 1 2 226 223 449 - 1 1 1939/40 213 235 448 209 230 439 209 229 438 - - - - 1 1 209 230 439 - - - Učiteljski zbor A. Izpremembe med šolskim letom 1. Z odlokom ministrstva prosvete II. št. 18713 od 21. Vil. 1939 sta bila na lastno prošnjo premeščena: a) meščanskošolska učiteljica Žigon Ljudmila na drž. meščansko šolo v Škofjo Loko; b) profesorski pripravnik Tomšič Ivan na drž. meščansko šolo v Kranj. Službovanja na Jesenicah sta bila razrešena z dnem 31. VIII, 1939. 2. Po odloku kralj, banske uprave IV. št. 7869,1 cd 26. IV. 1939 sta bila z 31. VIII. 1939 razrešena honorarne službe na Jesenicah honorarna učiteljica Eržen Antonija in honorarni učitelj Pirnat Anton. 3. Z odlokom ministrstva prosvete II. št. 18717 od 21. VII. 1939 je bila dodeljena na delo tukajšnji šoli Milakara- Maksimovič Marija, profesorica drž. realne gimnazije v Kruševcu. Službo je nastopila 11. sept. 1939. 4. Z odlokom minislrstva prosvete II. št. 26616 od 31. X. 1939 je bil po službeni potrebi premeščen na ljudsko šolo na Jesenicah in dodeljen meščanski šoli Zemlja Gabrijel, absolvent višje pedagoške šole v Zagrebu in bivši učitelj v Tepanjah. Službo je nastopil 4. nov. 1939. 5. Z odlokom ministrstva prosvele II. št. 29041/38 od 15. XII. 1939 je bil sprejet v učiteljsko službo, postavljen na tukajšnjo ljudsko šolo in dodeljen meščanski šoli Dr. Viher Danilo, diplomirani filozof. Službo je nastopil 30. XII. 1939. 6. Z odlokom ministrstva prosvete II. št. 31722 od 19. XII. 1939 je bil sprejet v učiteljsko službo, postavljen na tukajšnjo ljudsko šolo in dodeljen meščanski šoli diplomirani filozof Lumbar Bogomir. Službo je nastopil 29. XII. 1939. 7. Z odlokom ministrstva prosvete II. št. 31070 od 23. XII. 1939 je bil na lastno prošnjo premeščen z ljudske šole v Radencih pri Črnomlju na tukajšnjo ljudsko šolo in dodeljen meščanski šoli učiteljski pripravnik in diplomirani filozof P u š 1 j a r Miroslav. Službo je nastopil 19. I. 1940. 8. Z odlokom ministrstva prosvete II. št. 29630/39 od 31.1. 1940 je bil po prošnji premeščen z ljudske šole pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah na ljudsko šolo na Jesenice in dodeljen meščanski šoli učiteljski pripravnik in absolvent tečaja za telesno vzgojo v Beogradu Filipič Ivan. Službo je nastopil 4. marca 1940. Učenke (1. b razreda) v šolskem letu 1920/21 B. Na koncu šolskega leta 1. Gospodarič Jakob, upravitelj. Usposobljen za matematiko, geometrijsko risanje, prostoročno risanje in lepopis. Poučeval je geometrijo in geometrijsko risanje v 3. a, 3. b, 4. a in 4. b razredu. Tedensko 11 ur. 2. Gospodarič Cecilija, meščanskošolska učiteljica. Usposobljena za slovenščino, zemljepis in zgodovino. Poučevala je slovenščino v 1. b, 3. b, in 4. b, nemščino v 4. b, zgodovino v 2. b, 3. b in 4. b ter higieno v 3. b razredu. Tedensko 20 ur. 3. Perko Marija, meščanskošolska učiteljica. Usposobljena za matematiko, fiziko in kemijo. Poučevala je računstvo v 3. a in 4. b, prirodopis v 1. d, fiziko v 2. b, 2. c, 3. a in 3. b, higieno v 4. b ter dekliško telovadbo v 1. b, 1. d, 2. b, 2. c, 3. b in 4. b razredu. Tedensko 23 ur. 4. Peternel Pavla, meščanskošolska učiteljica. Usposobljena za matematiko, priro- dopis, fiziko in kemijo, Poučevala je računstvo v 1. a, l.c, 3. b in 4. a, knjigovodstvo v 4. a in 4. b, fiziko v 4. a in 4. b ter kemijo v 4. a in 4. b razredu. Tedensko 24 ur. 5. Klavora Franjo, meščanskošolski učitelj. Usposobljen za slovenščino, zgodovino in zemljepis. Poučeval je slovenščino v 2. b, 2. c in 3. a, zgodovino v 3. a, zemljepis v 2. a, 2. c in 3. a ter risanje v 2. b razredu. Tedensko 21 ur. 6. T r o b e j Matija, profesor. Usposobljen za srbsko-hrvatsko-slovenski jezik, narodno zgodovino in nemščino. Poučeval je slovenščino v 1. a, 1. d, 2. a in 4. a, nemščino v 4. a, zemljepis v 4. b ler zgodovino v 4. a razredu. Tedensko 22 ur. 7. M i 1 a k a r a - M a k s i m o v i č Marija, profesorica. Usposobljena za srbohrvaščino, ruščino in francoščino. Poučevala je srbohrvaščino v 1. a, 1. b, l.c, 1. d, 2. a, 2. b in 2. c, državoznanstvo v 3. a, 3. b, 4. a in 4. b ter pisanje v 1. a, 1. b, l.c in 1. d razredu. Tedensko 22 ur. 8. U r a t a r i č Bogdan, profesorski pripravnik. Diplomski izpit iz pedagogike, psiho- logije in logike z etiko ter obče biologije. Poučeval je nemščino v 1. d, 2. b, 2. c in 3. a ter prirodopis v 2. a, 2. b in 2. c razredu. Tedensko 18 ur. 9. Sever Melanija, učiteljica ljudske šole, dodeljena meščanski šoli. Ima 2 semestra višje pedagoške šole in 4 letnike konservatorija. Poučevala je nemščino v 3. b, računstvo v 2. a, 2. b in 2. c ter geometrijo v 1. c, 1. d, 2. a, 2. b in 2. c razredu. Tedensko 22 ur. 10. Turkovič Antiča, učiteljica ljudske šole, dodeljena meščanski šoli. Poučevala je srbohrvaščino v 3. a, 3. b, 4. a in 4. b, zgodovino v 2. a in 2. c, zemljepis v 1. a, 1. b, 1. c in 1. d ter pisanje v 2. a in 2. b razredu. Tedensko 22 ur. 11. Zemlja Gabrijel, meščanskošolski učitelj, dodeljen z ljudske šole. Usposobljen za zemljepis, kemijo, obrtnoindustrijski nauk, knjigovodstvo, matematiko in poljedelstvo. Poučeval je zemljepis v 2. b, 3. b in 4. a, računstvo v 1. d, geometrijo v 1. b, fiziko v 2. a, kemijo v 3. a in 3. b ter obrtnoindustrijski nauk v 3. a, 3. b, 4. a in 4. b razredu. Tedensko 25 ur. 12. Govekar Leopold, veroučitelj ljudske šole, dodeljen meščanski šoli. Poučeval je verouk v vseh 11 oddelkih. Tedensko 22 ur. 13. Filipič Ivan, učiteljski pripravnik, absolvent tečaja za telesno vzgojo; dodeljen z ljudske šole. Poučeval je računstvo v 1. b, prirodopis v l.c, higieno v 4. a, deško telovadbo v 1. a, 1. c, 2. a, 2, c, 3. a in 4. a ter deška ročna dela v 1. a, 1. c, 2. a, 2. c, 3. a in 4. a razredu. Tedensko 24 ur. 14. Lu m bar Bogomir, učiteljski pripravnik, dodeljen z ljudske šole; diplomirani filozof. Poučeval je geometrijo v 1. a, prirodopis v 1. a in 1. b, higieno v 3. a, pisanje v 2. c, risanje v 1. a, 1. b in 1. c, petje v 1. a, 1. b, 1. c, 1. d, 2. a, 2. b in 2. c ter neobvezno zborno petje. Tedensko 23 ur. 15. Dr. Viher Danilo, učiteljski pripravnik, dodeljen z ljudske šole, diplomirani filozof. Poučeval je slovenščino v 1. c, nemščino v 1. a, 1. b, l.c in 2. a ter risanje v l.d, 2. a in 2. c razredu. Tedensko 22 ur. 16. Černut-Povše Amalija, učiteljica ženskih ročnih del. Poučevala je ženska ročna dela v 1. b, 1. d, 2 b, 2. c, 3. b in 4. b ter gospodinjstvo v 3. b in 4. b razredu. Tedensko 13 ur. Do polne učne obveznosti poučuje ženska ročna dela tudi na jeseniški gospodinjski šoli. C. Dopusti med šolskim Jctom 1. Uratarič Bogdan, profesorski pripravnik, je bil na orožnih vajah od 4. septembra do 2. oktobra 1939. 2. Milakara-Maksimovič Marija, profesorica, je bila na dopustu po privatnem poslu od 24. novembra do 1. decembra 1939. (Odlok banske uprave IV. št. 21547 2 od 6. decembra 1939.) 3. L u m b a r Bogomir, učiteljski pripravnik, je bil na orožnih vajah od 7. do 29. fe- bruarja 1940. 4. Zemlja Gabrijel, meščanskošolski učitelj, je bil na dopustu radi diplomskega izpita od 19. do 24.febr. 1940. (Odlok banske uprave IV. št. 2032/2 od 4. aprila 1940.) 5. Pušljar Miroslav, učiteljski pripravnik, je imel bolezenski dopust od 12. aprila do 20. junija 1940. (Odlok banske uprave IV. št. 8181/3 od 15. maja 1940.) 6. Čer n u t Amalija, učiteljica ženskih ročnih del, je imela bolezenski dopust od 6- do 19. maja 1940. (Odlok banske uprave IV. št. 9597/1 od 10. maja 1940.) Šolski letopis za 1939/40 30. avgusta je delalo 6 učencev in 2 učenki končni popravni izpit; izpit so izdelali. 31. avgusta so bili razredni popravni izpiti. 1., 2. in 3. septembra je bilo vpisovanje učencev in učenk. Vpisalo se je 213 učencev in 235 učenk, skupaj 448. Celo šolnino je plačalo 31 učencev in 44 učenk v skupnem znesku 4593'75 din, polovično šolnino 8 učencev in 15 učenk v znesku 827 50 din, 173 učencev in 177 učenk je bilo šolnine oproščenih. Po bivališču staršev je bilo: iz občine Jesenice 101 učenec in 221 učenk, z Bleda 7 učencev in 5 učenk, z Boh. Bistrice 12 učencev in 13 učenk, z Boh. Srednje vasi 6 učenk, z Breznice 12 učencev in 4 učenke, z Dovjega-Mojstrane 9 učencev in 16 učenk, iz Gorij 22 učencev in 22 učenk, iz Kamne gorice 1 učenka, s Koroške Bele 32 učencev in 28 učenk, iz Kranjske gore 12 učencev in 11 učenk, iz Krope 1 učenka, iz Lesc 3 učenci in 1 učenka, iz Ovsiš 1 učenka, iz Radovljice 1 učenec, iz Rateč-Planice 1 učenka, iz Ribnega 1 učenec in 2 učenki ter iz občin izven radovljiškega okraja 1 učenec ter 2 učenki. 4. septembra je bila otvoritvena seja učiteljskega zbora. 6. septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., sta se mladina in učiteljstvo udeležila slovesne sv. maše v župni cerkvi. 9. septembra je bila otvoritvena sv. maša v savski cerkvi. Po maši jc bil na šolskem dvorišču dijaški sejem. 11. septembra je šola pričela z rednim poukom. 17. septembra je v Bohinju utonil učenec 1. a razreda Ravnik Ivan. Šola se je udeležila njegovega pogreba in mu položila na grob venec. 23. septembra so bile v razredih proslave Slomškovega dne. 3. in 4. oktobra je bila šolska spoved in obhajilo. 26. oktobra so bile seje razrednih svetov in strokovna konferenca učiteljev slo- venščine za izbor knjig za dijaško knjižnico. 27. oktobra je mladina obiskala tukajšnje pokopališče, okrasila grobove in po žalnem govoru zapela nekaj žalostink. 28. oktobra je šola praznovala obletnico osvoboditve Slovencev izpod Avstrije. 30. oktobra se je vršila v šolski telovadnici proslava „Jadranskega dne“. Isti dan je bil tudi pouk o varčevanju. 30. novembra je bila izseljenska akademija. I. december je šola praznovala z udeležbo pri zahvalni službi božji v župni cerkvi in z akademijo v šolski telovadnici. Na ta dan, ki je tudi župni praznik celodnevnega češčenja Najsvetejšega, je meščanskošolska mladina imela molitveno uro od 2 do 3 popoldne. 5. in 6. decembra šolska spoved jn obhajilo. 7. decembra je bil sestanek razrednikov radi izbora obdarovancev za Božič. 14. decembra so bile seje razrednih svetov. 21. decembra je P. R. K. priredil božičnico. 23. decembra do 10. januarja božične počitnice. 13. januarja je bila izredna konferenca učiteljskega zbora (predlogi za konferenco upraviteljev). 24. januarja je imel vzorni nastop iz kemije mešč. učitelj Žemlja G. 27. januarja je bila svetosavska proslava. Slavnostni govor je govorila profesorica Milakara Marija. 29. januarja so bile redovalne seje razrednih učiteljskih zborov in celotnega učiteljskega zbora. 31. januarja je bil sklep I. polletja. 4. februarja je šola praznovala Strossmayerjev dan. Predavanje o Strossmayerju je imel veroučitelj Govekar Leopold. 22. do 24. februarja je imela mladina duhovne vaje, ki jih je vodil veroučitelj J. Žagar iz Ljubljane. 7. marca je bila izredna učiteljska konferenca. 7. in 8. marca je bil na tukajšnji ljudski šoli banovinski vrtnarski tečaj. Tečaj so obiskovale tudi vse učenke 4. razreda meščanske šole. 10. do 17. marca je bil treznostni teden. 14. marca so bile seje razrednih učiteljskih svetov. 15. marca je nadzoroval šolo inšpektor prosv. oddelka banske uprave g. M. Bajuk. 20. do 27. marca so bile velikonočne počitnice. 24. do 29. aprila je občinski zdravnik dr. Bergelj pregledal vse učence in učenke tukajšnje šole. 25. aprila je bil zdravniški pregled učiteljstva meščanske šole. 8. maja je imel prof. pripr. Uratarič vzorni nastop iz živalstva. 8. maja in naslednje srede je bil rentgenski zdravniški pregled učiteljstva. 10. maja je bila mladina cepljena proti kozam. II. maja je šola proslavila materinski dan. 17. maja je bil pregled o cepljenju proti kozam. 19. do 25. maja je bil protituberkulozni teden. Mladina je prodala listkov proti- tuberkulozne zveze za din 660'— in nabrala prostovoljnih prispevkov 17 din. 22. maja je zdravnik dr. Furlan z Golnika cepil mladino za ugotovitev tuberkuloznega okuženja. Reakcija je bila v 76% negativna. 23. maja, na praznik sv. Rešnjega Telesa, je šla mladina v procesiji. 30. maja sta bili redovalni seji razrednih svetov obeh četrtih razredov. 31. maja se je zaključil pouk v obeh četrtih razredih in so bila učencem raz- deljena letna izpričevala. 6. junija je bila izredna seja učiteljskega zbora radi izbora knjig za prihodnje šolsko leto in radi določitve kazni nekaterim absolventom, ki so po sklepu pouka občutno kršili disciplinska pravila. 10. junija so bili popravni izpiti za učence(ke) četrtih razredov. 11. in 12. junija je bila šolska spoved in obhajilo. 11. do 17. junija pismeni in ustni končni izpiti. 20. junija je bil sklep pouka. 21. junija so bile seje razrednih svetov in zaključna seja učiteljskega zbora. 28. junija je šola praznovala Vidov dan ter so se učencem razdelila izpričevala. Šolski izleti 1. a razred: 14. novembra celodnevni izlet k Završnici in v Vrbo. 19. junija izlet na Golico. 1. b razred: 14. novembra celodnevni izlet k Završnici in v Vrbo. 8. junija celodnevni izlet na Brezje, v Zapuže in v Begunje. 20. junija poldnevni izlet k Sv. Križu nad Jesenicami. 1. c razred: 14. novembra celodnevni izlet k Savskim jamam in na Golico. 12. aprila ogled zgodovinskih znamenitosti v župni cerkvi na Jesenicah. 28. maja celodnevni izlet k Bohinjskemu jezeru. 1. d razred: 14. novembra celodnevni izlet v Javorniški Rovt. 15. maja celodnevni izlet v Zupanovo jamo in v Ljubljano. 7. junija poldnevni izlet na Golico. 2. a razred: 14. novembra celodnevni izlet k Valvazorjevemu domu, Potoški planini, Stamare itd. 27. maja celodnevni izlet iz Nomenja čez Gorjuše, Srednjo vas k Bohinjskemu jezeru. 2. b razred: 14. novembra celodnevni izlet v Javorniški Rovt. 22. maja poldnevni izlet v jeseniško okolico; ogled znamenitosti. 5. junija celodnevni izlet v Županovo jamo. 19. junija poldnevni izlet na Mirco. 2. c razred: 14. novembra celodnevni izlet na Mežakljo. 25. aprila poldnevni izlet na Mirco. 5. junija celodnevni izlet v Vrata. 3. a razred: 14. novembra celodnevni izlet peš v Žirovnico, Vrbo in Lesce. 13. junija celodnevni izlet v Otoče, Kropo, Kamno gorico, Bled in Bo- hinjsko Belo. 3. b razred: 14. novembra celodnevni izlet na Javorniški Rovt. 27. maja celodnevni izlet v Kranj. 8. junija celodnevni izlet k Bohinjskemu jezeru. 4. a razred: 14. novembra celodnevni izlet na Javorniški Rovt. 9. decembra ogled železniške kurilnice in lokomotive, mizarske delavnice, pohištvene razstave in žage v jeseniški okolici. 9. aprila ekskurzija v Zapuže, ogled tkalnic in predilnic. 16. aprila izlet v Lesce, ogled tovarne verig in tovarne čokolade. 18. aprila celodnevni izlet v Kropo in Kamno gorico. 27. in 28. maja dvodnevni izlet na Kum. 4. b razred: 14. novembra celodnevni izlet na Javorniški Rovt. 18. aprila celodnevni izlet v Kropo in Kamno gorico. 27. in ?8. maja dvodnevni izlet na Kum. Seznam učnih knjig, ki so se uporabljale na šoli v šolskem letu 1939/40 1. razred: Levičnik: Zgodbe sv. pisma. I. del. Ljubi j. in marib. kat. društvo: Katoliški katekizem. Rožman-U/agner: Naša zemlja — slovenska čitanka. Rupel-Lesica: Srbohrvatska vadnica. 1. letnik. Zlatič-Fink: Nemška vadnica za meščanske šole. I. del. Radivojevič: Osnovni pojmi zemljepisa. Šenoa: Geografski atlas (pomožna knjiga). Černivec: Računica za mešč. šole. I. del. Čermelj-Lapajne: Geometrija za I. in II. razred mešč. šol. Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva za mešč. šole. Kramolc: Pesmarica za nižje razrede sred. šol. 2. razred: Levičnik: Zgodbe sv. pisma. II. del. Ljublj. in marib. kat. društvo: Katoliški katekizem. Rožman-Wagner: Naša beseda — čitanka za II. razred mešč. šol. Rupel-Lesica: Srbohrvatska vadnica za srednje šole. II. letnik. Zlatič-Fink: Nemška vadnica za II. razred mešč. šol. Pečjak: Zgodovina za II. razred mešč. šol. Radivojevič-Flere: Izvenevropski kontinenti. Šenoa: Geografski atlas (pomožna knjiga). Černivec: Računica za I. in II. razred mešč. šol. Čermelj-Lapajne: Geometrija za I. in II. razred mešč. šol. Breskvar: Fizika za II. razred mešč. šol. Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva za mešč. šole. Kramolc: Pesmarica za nižje razrede sred. šol. • 3. razred: Jaklič-Vrečar: Liturgika za srednje in mešč. šole. Pečjak-Gašpari-Žerjav: Slovenska čitanka za III. razred mešč. šol. Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole (pomožna knjiga). Zlatič-Fink: Nemška vadnica za III. razred mešč. šol. Pečjak: Zgodovina za III. razred mešč. šol. Prijatelj-Bohinec-Savnik: Zemljepis za II. razred sred. šol. (Evropa). Šenoa: Geografski atlas (pomožna knjiga). Črnivec-Pirc: Računica za III. razred mešč. šol. Čermelj-Lapajne: Geometrija za III. razred mešč. šol. Kunc: Fizika za nižje razrede sred. šol. Žitko-Klemen: Kemija za III. in IV. razred mešč. šol. Pirc: Higiena za III. in IV. razred sred. šol. Kump: Blagoznanstvo za III. razred mešč. šol. Fakin: Državoznanstvo za III. razred mešč. šol. 4. razred: Mlakar: Katoliški verouk za IV. razred sred. in mešč. šol. Bajec-Kolarič: Slovenska čitanka za IV. razred sred. šol. Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole (pomožna knjiga). Zlatič-Fink: Nemška vadnica za III. razred mešč. šol. Rupel-Lesica: Srbohrvatska vadnica za sred. šole. III. letnik. Pečjak-Bukart: Zgodovina za IV. razred mešč. šol. Bohinec-Miklavčič-Savnik: Zemljepis za IV. razred sred. šol. (Jugoslavija). Šenoa: Geografski atlas (pomožna knjiga). Černivec-Pirc: Računica za IV. razred mešč. šol. Čermelj-Lapajne: Geometrija za IV. razred mešč. šol. Kunc: Fizika za nižje razrede sred. šol. Žitko-Klemen: Kemija za III. in IV. razred mešč. šol. Pirc: Higiena za III. in IV. razred sred. šol. Fakin: Državoznanstvo za IV. razred mešč. šol. Slovenske naloge v višjih razredih 1. Slika iz počitniškega življenja. 2. Narodna pripovedka (po ustnem izročilu). 3. Pomen morja za državo. 4. Ljubo doma, kdor ga ima (izseljenski teden). 5. Zimski šport pri nas. 6. Gospod Balant (iz književnosti). 7. Alkohol (trezn. teden). 8. V senci visokih dimnikov. 9. Moja mati. 1. Jesen. 2. Narodna pripovedka ali pravljica (poljubno). 3. Pod Karavankami (prosti spis). 4. Srečni vsi bi bili — če kruh delil bi z bratom brat. 5. Srečala sem ... 6. Pijanec v hišo, sreča iz hiše. 7. Vstajenje. 8. Mati. 9. Moje najljubše razvedrilo. 1. Vse za domovino. 2. Zgodovinsko ozadje Prešernovega Uvoda h Krstu pri Savici. 3. Baron Žiga Cojz in njegovi sodelavci. 4. Po snežnih poljanah. (Lepote in koristi smučarstva). 5. Večer med Vajevci na Dunaju. 6. Moje želje. (Pismo prijatelju). 7. Jurčič-Kersnik. (Pismo prijatelju). 8. Spomini iz šolskih let. 1. Kako je pomagal M. Slomšek ustvarjati Jugoslavijo. 2. Iz današnjih časov. 3. Na poučnem izletu. 4. Naša kri v tujini. 5. Naši veliki narodni prosvetitelji. 6. Alkohol — vražja pijača. 7. Vstajenje. 8. Mati — vez družine. Dijaške organizacije Podmladek Jadranske straže vseh učencev in učenk. Veliko število včlanjenih učencev dokazuje, da tukajšnja mladina goji veliko ljubezen do morja in je zanj vsa navdušena, čeprav je daleč od njega. 3. a razred: 3. b razred: 4. a razred: 4.1) razred: 31. oktobra smo praznovali jadranski dan s šolsko akademijo, ki je imela zelo pisan spored. Člani so bili naročeni na 134 izvodov mesečne revije Podmladek jadranske straže. Vsakoletni poučni izlet obeh tretjih razredov na Jadran se je letos odložil na prihodnjo jesen. Podmladek Rdečega križa (Poverjenik veroučitelj Govekar Leopold) V šolskem letu 1939/40 je štel Podmladek Rdečega križa 79 članov: 29 učencev in 50 učenk. Članarino po 4 din so plačali vsi. Na božičnici, 21. decembra 1939, so bili revnejši učenci in učenke obdarovani z obleko, obutvijo, z blagom za perilo ali z blagom za ženska ročna dela in šolskimi potrebščinami. K obdarovanju so prispevali upravni odbor šole, kralj, banska uprava, tovarna Bata, trgovina Čufer ter mestna občina Jesenice. Vsa vrednost je znašala nad 4000'— din. Konec oktobra smo se na pokopališču spomnili pokojnikov z govorom, žalostin-kami in molitvami. Materinski dan (11. maja) se je radi vojaštvu oddane šolske telovadnice praznoval po razredih. Od 19. do 25. maja smo prodajali listke v korist protituberkulozne lige. Ob „Dnevu Podmladka“ so učenci in učenke po hišah nabrali din 384'50. Učenke so pri ročnih delih pletle pletenine za slučaj potrebe obdaritve vojakov. Mladinski list „Razori" (Poverjenik meščanskošolski učitelj Klavora Franjo) Združenje učiteljstva meščanskih šol, sekcija Ljubljana, izdaja list za doraščajočo mladino „Razori . Uprava lista je izdala tudi letos deset številk in knjigo „Zakopani zakladi“. Vseh naročnikov med tukajšnjo mladino v šolskem letu 1939/40 je bilo 266. Pri žrebanju nagrad je dobila učenka 2. b razreda Rozman Ivana lepo nagrado (zlato verižico z obeskom). Knjižnice 1. Učiteljska knjižnica (Knjižničarka mešč. šol. učit. Perko Marija) Knjižnica je bila v tekočem šolskem letu na novo urejena. Iz nje so bile pre-nešene v zbirke učil razne predloge za risanje in za ročna dela ter pesmarice in note. Zastareli učbeniki, posamezni zvezki revij ter nekaj neuporabnih knjig se je izločilo. V šolskem lelu 1939/40 je bilo kupljenih 23 knjig in revij za znesek 1309 din. Za vezavo 30 knjig je šola izdala 687 din. Knjižnica šteje sedaj 687 knjig. 2. Dijaška knjižnica (Knjižničar profesor Trobej Matija) Knjižnico je knjižničar preuredil in sestavil nov katalog. Izločil jc raztrgane, neuporabne knjige, izbrisal iz imenika posamezne številke različnih revij in dal vezali nekatere publikacije v skupne knjige. Vsled tega se je število knjig zmanjšalo na 446. V letošnjem šolskem letu pa se je kupilo iz prispevka dijakov 120 novih knjig za 4480 din, iz šolskega proračuna pa 20 knjig za 776 din. Na novo je bilo vezanih 59 knjig. Knjižnica šteje 586 knjig. Dijaki so prebrali 2856 knjig. 3. Dijaška podporna knjižnica (Knjižničar meiSč. šol. učitelj Klavora Franjo) Iz knjižnice, ki je lansko leto imela 453 učnih knjig, je bilo vsled poteka apro-bacije izločenih 148 knjig. Na novo je bilo kupljenih iz šolskega proračuna 125 knjig za znesek 4183‘50 din. Iz prispevka učencev pri vpisovanju in drugih podpor je bilo nakupljenih 85 knjig za znesek 2696'50 din. Knjižnica je razpolagala na koncu leta s 515 učnimi knjigami, ki so bile raz-posojene med 87 učencev in 100 učenk. Zbirke učil 1. Zemljepisna zbirka (varuh Žemlja Gabrijel). Zbirka ima 20 političnih in fizikalnih zemljevidov, en reliefni zemljevid Jugoslavije, 31 zemljepisnih slik, 2 globusa in 1 telurij. V letošnjem letu so bili nabavljeni 3 novi zemljevidi (Balkanski polotok, Jugoslavija in prometni zemljevid Slovenije). 2. Zgodovinska zbirka (varuh Gospodarič Cecilija) ima 6 zgodovinskih zemljevidov in 15 stenskih slik. 3. Zoološka in botanična zbirka (varuh Peternel Pavla) obsega za antropologijo 1 model in 8 slik; za zoologijo 98 prirodnih preparatov, 71 slik in2 mikroskopska preparata; za botaniko 3 prirodne preparate, 15 slik in 1 mikroskopski preparat. 4. Mineraloška in geološka zbirka (varuh Peternel Pavla) ima 6 rudninskih zbirk, 1 zbirko modelov in 1 zbirko kamenin. 5. Fizikalna zbirka (varuh Peternel Pavla) obsega za mehaniko 45 aparatov in 4 slike; za akustiko 3 aparate in 1 sliko; za termiko in kaloriko 9 aparatov in 2 sliki; za optiko 13 aparatav in 1 sliko; za magnetiko in elektriko 45 aparatov in 6 slik ter 20 fizikalnih potrebščin. Letos je šola nabavila zbirko priprav za elektromagnetne poskuse „Roka“ za din 1300'— 6. Kemijska zbirka (varuh Peternel Pavla) ima 2 aparata, 66 kosov obsegajočo zbirko kemikalij in 24 kemijskih potrebščin. 7. Zbirka za obrtnoindustrijski nauk (varuh Žemlja Gabrijel) ima 3 modele in preparate, 7 zbirk surovin in izdelkov ter 25 slik. 8. Matematična zbirka (varuh Sever Melanija) ima 18 priprav in 18 modelov. Na novo sta bili nabavljeni dve votli meri. 9. Zbirka telovadnega orodja (varuh Filipič Ivan) obsega 1 drog, 1 bradljo, 1 garnituro krogov, 1 lestvo, 1 konja, 1 kozo, 1 gred, priprave za skoke, stojalo za skok v višino, 2 blazini, 1 prožno desko in bambusovo palico. V letu 1939/40 je šola kupila konja, stojalo za skoke, 1 prožno desko in 1 blazino za 9060'— din. 10. Zbirka muzi kalij in glasbil (varuh Lumbar Bogomir) ima 50 zvezkov not in 1 star harmonij. 11. Zbirka za pouk deških ročnih del (varuh Pušljar Bogomir) vsebuje 80 kosov orodja, posode in opreme. 12. Zbirka za pouk ženskih ročnih del (varuh Černut Amalija) ima 2 šivalna stroja, 8 lesenih okvirjev za napenjanje blaga, 1 škarje, 1 razpršilec in 22 različnih predlog. Letos je šola nabavila 5 zvezkov za umetno vezenje in kvačkanje za znesek 104'— din. Telesna vzgoja mladine