BJaš gospodarski načrt
Gospodarski načrt dela je sestavljen iz treh glavnih delov, ti so: finančni načrt, načrt količinske proizvodnje in načrt prodaje.
Razumljivo je, da spadajo k celotnemu načrtu še drugi, ki so potrebni zato, da poteka delo nemoteno.
Vrnimo se k prvemu. V uvodnem tolmačenju načrta, je direktor naglasil pred delavskim svetom, da temelji predloženi načrt na predvidevanjih, ker še vedno nimamo potrdila o dodelitvi deviz, do katerih smo upravičeni po veljavnih predpisih. Vemo pa, je nadaljeval direktor Marinc, da je bilo prav devizno poslovanje v preteklem letu za nas trpko. To navezujem na možnost, ki bi v celoti spremenila naš načrt, če bi deviz, s katerimi računamo ne dobili. V takem primeru bi bili primorani bistveno zmanjšati proizvodni načrt m sporedno s tem zmanjšati tudi število zaposlenih v Induplati, je rekel na koncu tega dela tolmačenja tov. Marinc.
V predloženem — in sedaj že sprejetem načrtu dela za leto 1967 je značilna zamenjava surovin, katere predelujemo v tkanine. Bolj kot doslej, opuščamo letos predelovanje trdih vlaken (konopljenih tka-
nin sploh ni več) in bomo izdelovali predvsem bombažne tkanine ter tkanine iz sintetike.
Količinski plan proizvodnje je za 25”/» večji od lanskoletnega plan.a. Realne možnosti nam omogočajo izdelati tako veliko količino izdelkov. Sporedno temu povečanju je večji tudi finančni načrt za 33 %>.
Večjo vrednost proizvodnje bomo dosegli zato, ker bomo izdelovali dražje tkanine, kakor je to že omenjeno. Povprečna prodajna cena za meter naše tkanine se je od leta 1964 do letos dvignila za več kot 100”/».
Večja masa izdelkov bo zahtevala tudi skrajno prizadevanje prodajne službe, ker se bodo tod odprli novi problemi, ki jih bomo uredili samo z novimi prijemi na tržišču. Za naše že znane, predvsem pa za nove izdelke, bomo primorani poiskati nove trgovske zveze in uporabiti nov način nastopa na tržišču.
Znano je, da izdelujemo vse potrebne tkanine za notranjo opremo stanovanj, kamor prištevamo tudi gostinske lokale in hotele. Slednje objekte ob pomoči mednarodnih denarnih skladov pospešeno gradimo. Naša naloga pa bo, da bomo zanje izdelali tekstil, kar samo potrjuje
Strumne vrste telovadcev TV D Partizana Jarše
pravilnost naše politike dela, ki se prilagojuje potrebam na trgu.
Devizni sistem zahteva samofi-nanciranje, to pa povezuje žrtvovanje določenega dela dohodkov, mimo katerega ne moremo. Z izvozom bomo ustvarili 500 milijonov dolarjev dohodka in pri tem prodali nekatere izdelke za pol milijarde dinarjev ceneje, kakor nas veljajo. Dosedanji poslovni razgovori pa kažejo, da bomo že v prihodnjem letu izgubo z izvoznimi posli skoro docela odpravili.
Izpolnitev načrtanih nalog zahteva, da tudi naš strojni park preuredimo in dopolnimo s potrebnimi stroji. Manjkajoči strojni park nas dela odvisne od tistih, ki opravljajo za nas uslužnostna dela. Osamosvojitev proizvodnje je torej cilj, katerega moramo čim prej doseči. Brez nekaterih novih strojev je tudi izpolnitev količinskega plana negotova stvar.
Izpolnjevanje planov nam omogoča izplačevanje osebnih povprečnih dohodkov v višini 670 N din. Stoodstotno izpolnjevanje nalog letošnjega gospodarskega načrta pa omogoča, da bomo tudi osebne dohodke povečali.
Marinc je svoje uvodno tolmačenje gospodarskega načrta končal s predlogom, da bi strokovne službe mesečno poročale samoupravnim organom o poteku dela, kar bi omogočalo takojšnje ukrepanje povsod, kjer bi nastale objektivne ali subjektivne težave.
VSEBINA:
Naš gospodarski načrt
Finančni načrt gospodarskega plana
Plan prodaje
Komunisti za dosledno izvajanje sprejetih programov Poročila se je Ostali plani Sindikat Letna inventura
24. februarja občni zbor sind. podružnice Delavci iz EE za vzdrževanje pohvaljeni L. Zabukovec — Značilnosti proizvodnje v letu 1966
L. Zabukovec — Proizvodnja v decembru 1966
J Mavko — Prodaja v decembru 1966 B. Zupan — Nesreče pri delu decembra !966
F. Rebernik — Prvenstvo posameznikov v kegljanju Vesti
Dva obiska dedka Mraza Okusi so različni
V. Habjan — Obvestila iz kadrovske službe
Finančni načrt gospodarskega plana Induplati
Delavskemu svetu je finančni plan obrazložil v ponedeljek 30. januarja šef ekonomske službe dr. Franc Jerovec.
Na začetku svojega tolmačenja je rekel, da je bil celotni plan izdelan ob upoštevanju sedanje delovne sile, ki je je nekoliko preveč, in ob upoštevanju razpoložljivih sredstev. Oboje nas sili v skrajno prizadevanje, da bomo izdelane tkanine na domačem trgu tudi prodali. Manj vredna kot doslej bo proizvodnja naše predilnice, precej več vredna pa bo vrednost proizvodnje tkalnice z oplemenitilnico in konfekcije. Skupno bo naša proizvodnja letos vredna, tako smo načrtali, 56 356 235 N din. Doktor Jerovec je seznanil člane delavskega sveta s posameznimi grupami proizvodnje ter k vsaki povedal karakteristike ekonomičnosti, ki nas je navedla, da izdelamo, oziroma predvidevamo večjo ali manjšo proizvodnjo posamezne grupe izdelkov.
Kljub korigiranemu dobičku in ob upoštevanju tržnih popustov predvidevamo trikratno zvečanje dobička, ker smatramo, da bi lahko našo proizvodnjo prodali za okoli 59 milijonov novih dinarjev.
Dohodek podjetja bo za 30 °/o večji od lanskoletnega in bo znašal okoli
15,6	milijonov N din.
Za izpolnitev planskih nalog, navedenih v gospodarskem načrtu za letos, rabimo 1044 delavcev. Temu številu smo se približali, ker smo nedavno zaposlili v konfekciji nekaj na novo sprejetih delavcev. Razumljivo je, da so bili ti delavci sprejeti za določeno delovno dobo in bodo ostali na delu dalj le, če bo to potrebno. Če štejemo k izdelavni delovni sili samo tiste delavce, ki delajo neposredno pri oblikovanju (izdelavi) tkanine, potem imamo takšnih delavcev v Induplati 720. Vsi ostali so v tej delitvi ocenjeni kot režijska delovna sila; te je 324.
V finančnem planu so predvideni tudi izdatki za boleznino, ki smo jih po zakonu dolžni plačati za čas 30 dni. Tudi temu vprašanju moramo posvetiti kar največ pozornosti.
Naši osebni dohodki, je rekel šef ekonomske službe so odvisni od izpolnjevanja planskih nalog.
Glede oskrbe z reprodukcijskim materialom in nabavo nove strojne opreme iz tujine velja načelo gospodarske reforme, da bo lahko uvažal le tisti, ki bo tudi izvažal. Veljavni predpisi pravijo, da bomo razpolagali s tolikšno devizno kvoto, kolikor znese realizacija v letu 1966. Nedvomno je, da bomo nekaj deviz prihranili, ker bomo uporabljali domačo sintetično prejo (Malon in Julon). Novost je v možnosti izvoza v Vzhodne države, kjer iztržimo polno dinarsko vrednost za prodane tkanine.
Z nekaj manj kot 200 milijoni novih dinarjev potrebnih obratnih
sredstev bi sredstva obrnili tri-krat. Tod ponavljamo, da je pravilna politika ekonomke reforme, ki teži za tem, da odvzame gospodarstvu vsa sredstva, ki jih ta ne potrebuje.
Predvideno kroženje naših sredstev bomo ustvarili, če bomo predhodno v mesecu dni porabili ves material, ki ga imamo v skladiščih. Skratka, gre za to, da naše zaloge ne bodo večje od enomesečnih potreb. To velja seveda tudi za nedovršeno proizvodnjo in za zalogo gotovih izdelkov.
Nabava novih strojev nam bo olajšala poslovanje, ker bomo imeli v zalogi le manjše število številk preje. Posledica tega bo razbremenitev naših obratnih sredstev.
O prodaji je poročevalec omenil le, da smo v preteklem letu zabeležili posebne rezultate, ki niso pri-
S smernicami, objavljenimi v reformi, je začel svoje tolmačenje k planu prodaje tovariš Mavko, so bile takoj uveljavljene restrikcije, katerih posledici sta karakterizirani z
—	manjšimi nakupi in
—	prodajo obstoječih zalog v trgovinah.
Razumljivo je, da sledi tretja neugodnost in to, da je zaradi tega tudi priliv sredstev, s katerimi računamo, manjši. Tako smo, ali nismo izpolnili lanskoletnega plana prodaje in tega dosegli le 76,76«/«.
Na manjši uspeh pri prodaji so vplivali: znižanje kreditov, zmanjšanje (in deloma popolna ukinitev) potrošniških kreditov in težnja potrošnikov, da si nakupijo predvsem tehnične aparate. K temu dodajmo še, da smo za jugoslovanskega potrošnika v preteklem letu uvozili za 40 milijonov dolarjev tekstila.
merljivi s podobnimi iz prejšnih let. Predvidevali smo namreč, da bo potekala prodaja ob koncu leta boljše, kot v prejšnih mesecih, pa je bilo ravno nasprotno.
Sprejete obveze nam nalagajo dolžnost, da vsak strošek podrobno analiziramo. H temu nas sili togo devizno poslovanje in pa dejstvo, da je izguba pri izvozu tkanin večja, čim bolj oplemenitene tkanine izvažamo. Zal je izvoz surovih tkanin za nas nesprejemljiv posel, pri izvozu šotorov pa imamo opraviti s posredniki, brez katerih bi ne našli končnih kupcev. Neugodno vpliva na ceno naših izdelkov tudi konkurenca iz Poljske in Madžarske ter celo že iz Hong Konga.
Vse to nas navaja k osvajanju novih izdelkov, s katerimi bomo konkurenčni" mi in ne drugi.
Opremljenost Induplati z zastarelimi stroji narekuje, da še vedno izdelujemo 150 artiklov. Zato je naša proizvodnja izredno draga in prodaja težavna.
Za nekatere izdelke bomo morali uporabiti prav posebne ukrepe, da jih bomo uspeli prodati. Prisluhniti bomo morali tudi potrebam tržišča in cene nekaterim našim izdelkom znižati.
V kratkem času, odkar so uveljavljene naše nove kondicije za trgovsko mrežo, se je izkazalo, da smo ukrepali pravilno in si s tem znova pridobili stare kupce.
Posebnost v poročilu šefa prodaje tovariša Mavka je bila izjava, da artikel 5000 ne bo težko prodati. Naglasil je celo, da ga proizvodni oddelki ne bodo uspeli izdelati v zadostni količini, tolikšne so možnosti za prodajo tega izdelka.
Zima na Veliki planini
Plan prodaje
Komunisti za dosledno izvajanje sprejetih programov
Zveza komunistov v Induplati je zanemarjala vprašanje pridobivanja novih članov. Se tesnejše sodelovanje komunistov in nekomunistov bo onemogočila kriti-zerje.
Na letni konferenci komunistov Osnovne organizacije Induplati, se je zbrala v petek 27. januarja komaj polovica članov. Nekateri so svojo odsotnost opravičili.
Uvodno poročilo o delu OO ZK Induplati je podal sekretar Marjan Regent. V poročilu je omenil poslovanje podjetja Induplati v pogojih gospodarske reforme. Težave, s katerimi se je boril kolektiv, katerega vodijo komunisti, so nemalokrat izhajale iz neizpolnjevanja sprejetih obveznosti nadrejenih organov. To Velja predvsem za devizno politiko, her, to je znano, tekstilna industrija brez uvoza ne more obstajati in delati. To so uvideli tudi drugi, ki Pa svojih obveznosti niso pravočasno izpolnili ali pa sploh ne. Kljub temu kolektiv ni zapadel v malodušje, am-Pak se je spoprijel z nastalimi situacijami in tako uspešno premagal vse težave in naloge.
Sekretar Regent se je kritično dotaknil vprašanja članstva. Tekom leta so štirje iz Zveze izstopili, medtem ko organizacija na novo ni sprejela nobenega. Za tisoččlanski kolektiv je 51-članska OO ZK odločno prešibka, zato je naloga komunistov, da temu vprašanju posveti največjo pozornost.
Osnovna organizacija je v preteklem letu pripravila predavanje o namenu in poteku gospodarske reforme. Žal je izvajanje predavatelja tovariša Mrharja poslušalo le malo elanov. Popolnoma izostali so izleti m druga družabna srečanja komunistov.
Osmi kongres ZKJ je jasno nakazal naloge ZK, današnja konferenca, je na kraju rekel Regent, pa naj osvetli vse zadeve zato, da bi naše delo nadaljevali boljše in uspešnejše.
V razpravi so člani ostro obsodili Priliko, zavoljo katere so zaključki, sprejeti na sestankih brezpredmetna stvar, ker jih nihče ne posreduje ali izvaja, To navaja na to, da o istih yprašanjih govorimo večkrat in kar •Je še slabše, izgubljamo na ugledu Pri nečlanih, pa tudi pri omahujo-rin članih. Diskutanti niso hoteli kritizirati drugih, ampak so se odločno postavili na stališče, da mo-rajo predvsem odpraviti svoje na-Pake. To bo omogočilo, da bodo primerni ljudje radi vstopili v vrste J~. ’ ker je v kolektivu precej ljudi, Kl bi bili lahko dobri komunisti.
Viktor Urbanija in drugi so hoteli vedeti, zakaj ni bilo več sestankov. Urbanija je formuliral svoje vprašanje tako: Ali ni bilo potrebe ali ni bilo materiala za sestanke? Sekretar OO je k temu rekel, da se komunisti danes ne spuščajo več v vsa drobna vprašanja, ampak so danes avantgarda pri izvajanju gospodarske reforme, ki je hkrati družbena reforma. Delo komunistov je danes ideološko kadrovsko, naloge so idejnopolitične, vloga komunista je boriti se proti stari miselnosti in njenim zagovornikom.
O višini članarine so kratko razpravljali in slišali, da je o zadevi sprejel nekatere zaključke že sedmi plenum CK. Znano pa je, da bo o stvari še govora, zaenkrat pa vemo, da bo članarina zmanjšana za vse tiste, ki imajo nižje osebne dohodke.
Očitku Berte Gornik, da OO ZK v Induplati spi, je odgovoril predsednik konference Ivan Deržič in dejal, da vse krivde ne gre pripisati sekretarju, ki je v kolektivu mlajši član in se s svojo funkcijo šele uveljavlja. Deržič je nadaljeval s kritično oceno zadržanja komunistov v vsakdanjem življenju in delu. Ni dovolj, da član pride na sejo, ampak mora svoje napredno mišljenje uveljavljati povsod, kjer je to potrebno.
Mnogi ukrepi v reformi nas ekonomsko tamgirajo, je rekel Božo Cupač. Nečlani in nasprotniki to izkoriščajo. Manj razgledani tedaj težko odgovarjajo na takšne očitke. Tudi Cupaču je odgovoril Deržič. Naglasil je, da naš razvoj nakazuje tudi možnost nastanka delne brezposelnosti. Ko težimo k stabilizaciji gospodarstva, je brezposelnost tisti faktor, ki vzpodbudno vpliva na zaposlene in na njihovo večjo storilnost.
Razprava, ki je postajala vse živahnejša in zanimivejša je nakazovala sodelovanje in oceno dela z Mladinsko organizacijo v podjetju. Sedanje stanje je zadovoljivo, žal pa je predsednik odsoten, od ostalih mladih delavcev v Induplati pa ga nihče ne zamenjuje v tej vodilni vlogi. Vprašanja so bila postavljena tudi o socialnem zavarovanju, o novi delitvi otroških doklad in podobnem. Tovariš Ukmar je načel vprašanje reorganizacije ZK in med drugim rekel, da je slišal o preimenovanju osnovnih organizacij, sicer pa ne vidi druge vsebinske spremembe. Svojo misel je Janko Ukmar oblikoval tako: Vsebinsko vidim prispodobo pri delu v podjetju, kjer me zanima, kaj bomo delali in koliko. Mar to ne velja v neki meri tudi za ZK?
K besedi se je priglasil Kamilo Marinc in člane seznanil z načrtom
dela v letu 1967 in svoje izvajanje že na začetku dopolnil s poročilom, da je nekaj dela opravljenega že za leto 1968. Daljše načrtovanje je potrebno, ker lahko le v takem primeru govorimo o stabilizaciji našega gospodarstva. Marinc se je kritično dotaknil deviznega poslovanja in priporočal večjo ekspeditivnost dela za vse tiste, ki še vedno administrativno odločajo o neposrednih pogojih za delo delovnih Organizacij. Predvidevamo, je končal Marinc, da bomo letos dosegli povprečni osebni dohodek v Induplati 740 N din in pri tem ustvarili tudi nekaj milijonov N din skladov.
Nadaljnja diskusija je potekala ob vprašanju utrjevanja samoupravljanja in vlogi komunistov pri tem delu. Člani so se odločno zavzeli za uveljavitev osebne odgovornosti tako pri predlaganju posameznih načrtov kakor pri vsakdanjem delu.
V razpravi je sodeloval sekretar Občinskega komiteta Domžale tovariš Jože Krevs in ' odobraval potek konference ter kritično presojanje dela. Pozdravljam predvsem vaš način dela, kjer razmišljate že o nalogah za leto 1968, je naglasil in nadaljeval, da se moramo soočiti z našimi nalogami in jih po najboljši poti speljati do kraja. Mnogo težav je še, toda tudi banke že poslujejo drugače, kot so. To omenjam zato, ker se z utrjevanjem samoupravljanja prenaša odgovornost vedno bolj na posameznike. Pri tem pa moramo biti pozorni, da nas razvoj ne prehiti. Biti moramo pred razrednim nasprotnikom ter iniciativo zadržati v svojih rokah.
Reorganizacija Zveze komunistov teži k bolj množičnemu delu komunistov. Naloga osnovne organizacije bo postala res še samo formalna (za evidenco, za plačevanje članarine ipd.).
Na koncu konference so člani kritično govorili o kandidiranju odbornikov za občinske skupščine, za republiške in zvezne organe. Iz tega dela lahko izluščimo, da vpliva volivec le na izbiro občinskega odbornika, za republiške in zvezne organe pa kandidirajo višji forumi, kar ne zagotavlja pomladitve teh organov z novimi člani.
Konferenca je znova izvolila Marjana Regenta za svojega sekretarja. V sekretariat so bili izvoljeni še Miro Šimic, Stane Marolt, Berta Gornik, Mira Kavčič, Viktor Urbanija in Dolenčeva. Celotni sekretariat bo zastopal OO iz Induplati na občinski konferenci.
Ko ocenjujemo delo lahko zaključimo, da je bila letošnja letna konferenca komunistov iz Induplati uspešna. Javno obravnavanje vseh vprašanj, popolno zanemarjanje samohvale, in jasno opredeljevanje do vsega, kar zahteva politično podporo in akcijo, zasluži oceno prav dobro.
Otmar Lipovšek
r
POROČILA SE JE:
Roza Grčar, tkalka, poročena JAZBEC

.J
Ostali plani
Plan investicij in plan investicijskega vzdrževanja je delavskemu svetu tolmačil inženir Anton Dečko. V podrobnostih je omenil vse, kar predvidevamo, da bomo investirali v obrate. Skupna vrednost nove opreme znese 1 129 000 N din. Za investicijsko vzdrževanje pa bomo porabili 740 000 N din.
Inženir Dečko je pripomnil, da letos ne predvidevamo obnove orodjarne, pač pa bomo obnovili razsvetljavo v zgornji mali tkalnici. Na voljo so tudi sredstva za obnovo črpalke v kleti oplemenitilnice.
ZA VARSTVO PRI DELU in za zaščito delavcev pred morebitnimi poškodbami bomo porabili 26 500 N din. S temi sredstvi bomo kupili antifone, rokavice in očala, čevlje in gumijeve škornje, ročne gasilne aparate in drugo).
PLAN EKONOMSKE PROPA-PAGANDE je delavskemu svetu obrazložil ing. Orehek. Stroški so predvideni za propagiranje naših izdelkov na sejmih, v radiu in na televiziji ter za reklame v časnikih. Del denarja bo potreben za nabavo tiskanega reklamnega materiala.
O planu sredstev za ŠOLSTVO IN IZOBRAŽEVANJE je govoril Ivan Deržič, šef kadrovske službe. Iz njegovega izvajanja povzemamo, da bomo dali občinske skupščini v Domžalah na razpolago za kreditiranje
Sindikat
Na svoji XIV. seji je izvršni odbor sindikalne podružnice sklenil odkupiti od smučarskega kluba Ihan posebne značke, ki jih je ta izdal, ob priliki državnega prvenstva v smuških skokih za mladince. S čistim dohodkom bodo Ihanci financirali tekmovanje.
Sklenili so, da kupijo za 200 N din značk in jih razdelijo med člane.
Mladinska organizacija v Indu-plati je znova v denarnih težavah. Člani IO sindikata so zato sklenili, da jim pomagajo tako, da blagajna sindikata poravna stare račune, za katere so ugotovili, da so v redu.
Že dalj časa tudi niso poravnani računi za prejete izvode Občinskega poročevalca. Predstavniki sindikata so zato sklenili, da se zadeva uredi, zadolženi člani bodo preverili dosedanje poslovanje okoli prodaje Poročevalca in možni primanjkljaj nadomestili z denarjem iz sindikalne blagajne. Zahtevali bodo, da bo delo potekalo v prihodnje v redu in brez motenj.
Trije člani kolektiva so že več ali manj časa v bolniškem staležu. Odbor je imenoval tričlansko delegacija, ki bo obiskala Johana Koncilijo, Toneta Plahutnika in Viki Pogačarja. Imenovane bodo obiskali v začetku februarja.
strokovnih srednjih šol 120 000 N din, za interno porabo pa bomo imeli 150 000 N din. Preostanek 30 000 N din bo' ostal d O' nadaljnjega neizkoriščen v rezervi.
Tovariš Deržič je članom delavskega sveta obrazložil tudi plan STANOVANJSKE IZGRADNJE. V tem planu predstavlja največjo postavko 850 000 N din za postavitev stanovanjskega stolpiča v katerem bodo enosobna stanovanja in samske garsoniere. Tudi ostala sredstva iz
Poročilo o ugotovitvah inventurnih komisij je podal članom delavskega sveta na njihovi VI. seji ing. Avgust Orehek — predsednik centralne inventurne komisije.
Poročilo o zaključkih inventurnih komisij mora delavski svet potrditi in soglašati s predlogi, ki jih daje temu organu komisija, je rekel ing. Orehek in nadaljeval, da so posamezni člani svoje delo opravili zelo vestno, zato zaslužijo, da jih pohvalimo.
Razlike v zalogah med knjiženim in dejanskim stanjem nastanejo zaradi neprimernih tehtnic, zaradi menjave skladišč in skladiščnikov ter neprimernih prostorov, kjer imamo posamezne stvari vskladiščene.
Za nekatere inventurne razlike so tudi subjektivni vzroki ali točneje, površnost pri poslovanju v skadiščih.
Tudi letos je v skladiščih nekaj pomožnih izdelkov, o katerih je bilo že pred letom dni govora, da jih bomo prodali. Da bi se v prihodnje
tega naslova so predvidena pretežno za urbanizacijo novega zaselka severno od ograje našega podjetja.
Plan REPREZENTANCE je pojasnila delavskemu svetu računovodkinja. Izdatki v ta namen so potrebni in jih je delavski svet potrdil kot pravilne.
DELAVSKI SVET JE POTRDIL GOSPODARSKI NAČRT, KI MU JE BIL PREDLOŽEN, V CELOTI IN POSAMEZNE PLANE KOT SESTAVNE DELE NAČRTA.
takšne stvari več ne kopičile v skladiščih je delavski svet imenoval komisijo (J. Grčar, F. Marinšek, F. Adamič, M. Slapšak, in vodjo oddelita, za katerega je bil predmetni material nabavljen), ki naj mesečno preveri potrebo in višino zalog v skladiščih. O svojem delu je komisija dolžna poročati organom samoupravljanja.
Nedovršena proizvodnja je letos za 1.2 milijona novih dinarjev več vredna, ker je izdelana iz dražjih materialov.
Predsednik centralne inventurne komisije je predlagal delavskemu svetu, da se knjižijo v dobro izrednih dohodkov ugotovljeni viški v skupnem znesku 158 010,07 N din in v breme izrednih izdatkov manjki v vrednosti 193 853,83 N din.
Predsednik delavskega sveta tov. Zabukovec se je Orehku zahvalil za poročilo in po razpravi na poročilo predlagal delavskemu svetu, da osvojijo poročilo v celoti. Delavski svet je s tem soglašal.
24. februarja občni zbor naše sindikalne podružnice
Izvršni odbor naše sindikalne podružnice se je na svoji zadnji seji, v sredo 25. januarja odločil, da pripravi občni zbor podružnice in ga skliče v petek 24. februarja letos.
IO sc je odločil, da izvede občni zbor po delegatskem sistemu in povabi v ta namen 10 */« svojega članstva. Delegate bodo izvolili na posebnih sestankih do 10. februarja. Obenem z volitvami delegatov naj člani izrazijo svoje pripombe na dosedanje delo izvršnega odbora. Ta pričakuje, da bodo delegati na občnem zboru govorili o delu, ki je bilo dobro opravljeno in o vsem tistem, kar mislijo, da ni bilo dobro oziroma o stvareh, ki se naj v prihodnje delajo in o tistih, ki se naj opustijo.
Na vprašanja iz poslovanja podjetja bodo odgovarjali delavci iz uprave in obratovodje, zato sc je IO odločil, da bo povabil na občni zbor tudi vse obratovodje in člane strokovnega kolegija.
Letna inventura
Delavci iz EE za vzdrževanje pohvaljeni
V ponedeljek 9. januarja letos so se v govorilnici zbrali vsi naši rokodelci. Mizarji so zavzeli prostore P»!cg ključavničarjev in ti med električarji in drugimi. Prišli so vsi, ki delajo v našem kolektivu in s svojimi strokovnimi prijemi prispevajo k izpolnitvi skupne naloge.
Omenjeni ponedeljek je bil namen drug. Direktor Marinc je povabil člane ekonomske enote za vzdrževanje in investicije na razgovor zato, da jim spregovori nekaj besed o opravljenem delu v preteklem letu in svoja izvajanja naveže na načrt dela za prihodnje.
Za delo je treba imeti načrt, je rekel direktor in nadaljeval, tega imamo. Se vedno pa je času najbolj Primerno poiskati vse poti, da bi izdelovali boljše in sodobnejše izdelke. V prihodnje bomo morali nadaljevati s sedanjim delovnim poletom, ker ni
bistveno samo, da živimo. Mi stremimo za tem, in to je naš cilj, da bi v prihodnje živeli boljše.
Med drugim je naglasil tudi, da bodo v nekaterih tekstilnih tovarnah kupili nekatere stroje v tujini (uvoz). V načrtu imajo, da bodo na kupljenih strojih delali to, kar mi že delamo. Ta konkurenčna podjetja, o katerih je govora, teh strojev še nimajo; ko jih bodo imeli, bomo mi v Induplati delali že nekaj drugega — sodobnejšega. Pri razvijanju našega delovnega načrta bomo morali posvetiti več pozornosti kot doslej oplemenitenju tkanin.
Pogoji dela v reformi nas bodo silil v to, da bomo izdelali boljše in kakovostnejše tkanine. V Švici imajo le nekaj tkalnic, pa vendar izvozijo več metrov tkanin, kakor Jugoslovani. To kaže, je poudaril Marinc, da je način dela pri nas zasta-
rel. Zastarel je predvsem naš strojni park. Ta je primeren le za tkanje tehničnih tkanin, za ostale tekstilne izdelke pa bomo morali najti drug izhod.
V drugi polovici preteklega leta nam je uspelo izdelati doma stroj, ki ga proizvodnja še kako rabi. Zavzetost domačih rokodelcev je pripomogla, da smo ga izdelali za dinarje in s tem prihranili sebi in skupnosti dragocene devize. Tovariš direktor je nato čestital vsem, ki so z delom prispevali k zgraditvi navedenega stroja in jih obenem pozval, da na enak način prispevajo k dovršitvi novih strojev, ki jih bomo rabili za oplemenitenje tkanin.
Direktor je izkoristil priliko in zbranim še enkrat zaželel zdravo in srečno novo leto ter boljše dohodke, ki so odvisni od naših delovnih uspehov.
Značilnosti proizvodnje v letu 1966
Ko ob kancu leta delamo obračun za preteklo leto je prav, če kritično ocenimo tudi našo proizvodnjo.
Pri grobi oceni, za celotno proizvodnjo, lahko zasledimo močno tendenco zamenjave klasičnih surovin s sintetičnimi; pri tem vse več tka-
Stevilo zaposlenih brez konfekcije Število zaposlenih s konfekcijo Število izvršenih delovnih ur ■— brez konfekcije — s konfekcijo
Oba pokazatelja sta navedena zato, ker so vsi obrati, razen konfekcije, v letu 1966 zmanjšali število zaposlenih delavcev.
Pokazatelji o produktivnosti so napram 1. 1965 ugodnejši. Vsi obrati izkazujejo povečanje produktivnosti — konfekcija je napravila v tem Pogledu celo velik skok — le tiskarna je životarila ob skromnih naročilih dela.
Izkoriščanje teoretično možnih statvenih ur (dve izmeni)
nin konfekcioniramo v končne izdelke.
Število, v proizvodnji zaposlenih delavcev, je bilo v primerjavi z 1. 1965 precej manjše, prav tako tudi število izvršenih delovnih ur.
1965	1966
100 %	88 %
100%	94 %
100 %	85,3 %
100%	92,7 %
Če označimo zgornje navedbe kot pozitivne in zaželjene, pa ne moremo mimo dejstva, da kaže fizični obseg proizvodnje, v preteklih dveh letih, stalno nazadovanje. Slaba založenost s surovinami, posebno velja to za tkalnico, je bila vzrok nižji proizvodnji in seveda, tudi slabšemu izkoriščanju strojnih kapacitet. V zadnjih treh letih smo v tkalnici zabeležili naslednje rezultate:
1964	1965	1966
90,6	»/o	77,3 %	70,5 %
Predilnica je načrtno zmanjševala proizvodnjo lanene preje, vtem ko konopljene lansko leto nismo več izdelovali. Delež sintetične preje se je nasproti skupni proizvodnji preje dvignil od 13% v letu 1965, na 41,5 % v letu 1966.
Zmanjšanju proizvodnje je sledilo ustrezno zmanjšanje števila zaposlenih v predilnici in sicer od 165, v začetku leta, na 107 ob koncu leta.
V tkalnici je proizvodnja »šepala« skozi vse leto; glavni razlog temu je bilo pomanjkanje bombažne preje, posebno za avtomatsko tkalnico. Nemalo je trpela proizvodnja tudi zaradi slabe kvalitete kupljene preje in v zadnjem času celo zaradi pomanjkanja te preje. Zastojne ure statev, zaradi pomanjkanja materiala, so se nasproti letu 1965 dvignile za 47% čeprav oskrba z materialom tudi v letu 1965 ni bila normalna.
V	tem obratu predstavlja poseben problem veliko število artiklov, stalne prezaložbe strojev in vedno več tkanin iz sintetike. To, in ostrejši kriteriji pri ocenjevanju tkanin, lahko smatramo kot pomembne vzroke za nekoliko slabšo kvaliteto izdelkov v preteklem letu (za 6,62% tkanin manj I. klase kot v letu 1965).
V	oplcmenitilnici so svoje proizvodne naloge izpolnili, kolikor jim je to dovoljevalo stkano blago. Težave so imeli večkrat zaradi pomanjkanja mehke vode, ker sedanje naprave za mehčanje vode, za povečano porabo niso dovolj dimenzionirane. Poleg tega je bilo med letom kar 5 jigrov v rekonstrukciji.
Kvaliteta izdelkov je boljša (0.24% tkanin več v I. klasi kot v letu 1965). Boleča točka oplemenitil-cev je še vedno neenakomerno izbar-vanje. Kljub stalnim urgencam in očitkom ne moremo doseči egalnih barv in mislim, da vpliva na to precej subjektivnih faktorjev, ki jih je treba v bodoče na vsak način poiskati in odstraniti.
Nadaljevanje na 6. strani
Padec fizičnega obsega proizvodnje smo sicer nekoliko nadoknadili s proizvodnjo večvrednih tkanin iz sintetike (količina izdelanih tkanin iz sintetike se je napram letu 1965
PLAN 1966
Predilnica . . . . Tkalnica . . . . Oplemenitilnica Tiskarna — tm bm
Konfekcija . . .
podvojila), vendar je treba v prihodnje oskrbi s surovinami, posebno klasičnimi, posvetiti več pozornosti.
Posamezni obrati beležijo naslednje proizvodne rezultate:
Indeks na 1. 1965 Proizvodnja Proizvodnost
78,6 %	64,5 %	101,03 %
90,3 %	94,3 %	100,32 %
91,1 %	91,1 %	104,50 %
	63,0 %	79,25 %
	73,4 %	92,25 %
35,0 %	281,0%	167,24 %
KONOPLAN
Stran S
PROIZVODNJA
V DECEMBRU 1966
Zastoji zaradi pomanjkanja bombažne in konopljene preje so v tkalnici tudi v tem mesecu onemogočili boljše proizvodne uspehe.
Kljub na videz prilični zalogi preje v skladišču, je asortiment te preje tako reven in neprilagojen
Predilnica..........................
Tkalnica............................
Plemenitilnica......................
Tiskarna — tm.......................
— bm......................
Konfekcija..........................
Prej omenjene težave so seveda tudi vplivale na proizvodnost, ki je precej pod lanskoletnim povprečjem, le v konfekciji je proizvodnja oziroma vrednost proizvodnje precej
proizvodnemu programu tkalnice, da smo z zastoji in prezeleganji artiklov v tkalnici, v zadnjih dveh mesecih dosegli nezavidljiv rekord.
Po obratih so bili doseženi naslednji rezultati:
december	Indeks
64,2 »/o	81,5 ”/»
84,4 %	94,5 "/o
78 fl/»	83,4 "/o
55 «/o
—	83,5»/«
107,6	”/o	422 «/o
porasla in s tem seveda tudi proizvodnost.
Kvaliteta izdelkov se je v primerjavi s prejšnjim mesecem nekoliko izboljšala.
NESREČE
PRODAJA
V DECEMBRU 1966
Decembrska prodaja ni bila dosežena v predvidenem obsegu in je dosežena le 60,10 "/o.
Blago smo slabo prodajali, ker so trgovine prepolne, nadalje so na zastoj v prodaji vplivali manjši krediti, ki so trgovski mreži na voljo ter sledeča letna inventura.
Letni plan prodaje je bil dosežen le 76,76 ”/•, kar je doslej najslabši
uspeh. Kljub slabemu fizičnemu obsegu prodaje pa je ta boljša v vrednostni primerjavi napram letu 1965 kar za 7,5 ”/».
Vzporedno s sorazmerno nizko proizvodnjo v decembru je 7372 m2 makulaturnih izdelkov precej velika količina.
V decembru smo izvozili le za 4828 $ naših izdelkov, kar predstavlja 16,55 °/o mesečnega plana izvoza.
Letni izvozni plan jc bil dosežen 65,84 »/».
Pripominjamo, da bi lahko izvozili za nekaj odstotkov tkanin več, kar pa nismo forsirali, zavoljo potreb po naših izdelkih na domačem tržišču.
Nadaljevanje s 5. strani
Tiskarna je bila obremenjena le sezonsko. Nekaj časa so delali v dveh izmenah, potem pa še za eno ni bilo dela. To in slabe tiskarske mize ter prehodno tiskanje s pigmentnimi barvili, ob uporabi neustreznih tiskarskih šablon, je bil večkrat vzrok slabe kvalitete in seveda tudi nižje produktivnosti.
Konfekcija je imela, da se tako izrazim, dve mokri in eno sušno obdobje. Pomladi so delali vse sobote, v poletju ni bilo dela niti za redni delovni čas, v zadnjih mesecih pa so naročila zopet večja kot možnosti. Velike potrebe, oziroma neenakomerno naročanje dela, so
V DECEMBRU 1966
V mesecu decembru 1966 je bilo v podjetju 6 nezgod pri delu. Ena od teh je bila težja. Vse nezgode skupaj so imele za posledico 46 dni bolniškega staleža. Po obratih so bile nezgode v:
Oplemenitil niča:
Marija Bakan (46), delavka pri merilnem stroju. Pri merjenju blaga je z rokami držala robove blaga. Ker je imelo blago rese, se ji je resa prijela za kazalec leve roke. Da ji blago ne bi potegnilo prsta med vodila, ga je s silo potegnila in si tako prerezala prst (8 dni).
Edo Filja (18), delavec v impregnaciji. Pri razkladanju avtomobila je po končanem delu skočil z avtomobila in si zvil levo nogo v gležnju (4 dni).
Vzdrževalni obrati:
Franc Klemenc (23), ključavničar. Pri sekanju strojnega dela z dletom mu je padel v oko železni opilek in mu poškodoval desno oko (4 dni).
Alojz Zupan (16), učenec v gospodarstvu. Pri delovni mizi se je spotaknil ob zaščitni pod. Ko se je pri
nas prisilile na precejšnje povečanje števila zaposlenih v tem obratu.
Pri splošni oceni zabeležimo, da smo se vse leto borili s težavami; sedaj tu, sedaj tam. Tudi letos najbrž ne bo dosti bolje. Vse večje potrebe po izvozu tekstilnih izdelkov in zahteve tujih kakor domačih kupcev po kvalitetnih in cenenih izdelkih postavljajo pred nas vsak dan nove probleme. Od naše uspešne prilagoditve situaciji na trgu in zahtevam kupcev je odvisno uspešno delo našega podjetja in s tem v zvezi finančni uspeh in naš osebni dohodek.
L. Zabukovec Sef proizvodnje
padcu lovil je z desno roko udaril ob delovno mizo in si zlomil mazinec desne roke (20 dni).
Konfekcija:
Ljudmila Dečman (43), šivilja. Pri vožnji na delo z mopedom se je umaknila kolesarju. Na robu ceste jo je zaneslo in je padla. Pri padcu se je udarila na zapestje leve roke in desno koleno (4 dni).
Predilnica:
Kristina Zorman (34), predica. Ko je čistila česalni stroj ji je spodrsnilo, zato je padla. Pri padcu si je zlomila levo roko v zapestju (21 dni).
Prvenstvo nosameznihov i/ kegljanju
Kegljaška sekcija TVD-Partizana, Jarše je končala zimsko prvenstveno tekmovanje za posameznike, ki je bilo od 9. do 13. januarja 1967. Tekmovanja se je udeležilo 16 kegljačev. Rezultati so zadovoljivi. Pri starejših članih je bilo opaziti, da jim manjka trening in posebno pri zadnjih lučajih je bilo videti, da ni kondicije; roke in noge so pešale. Mlajši člani so dosegli prav dobre rezultate, ki se bodo še zboljšali z rednim treningom in bo za bodoče tekmovanje v republiškem merilu TVD-Partizan lahko poslal večje število zanesljivih
kegljačev v boj. Rezultati čajev mešano, so sledeči:		na 150 lu- podrtih kegljev
1.	Tone Mišvelj	586
2.	Nedo Perič	583
3.	Lado Zabukovec	556
4.	Dane Andromako	551
5.	Stanislav Banko	550
6.	Slavko Šuštar	533
7.	Brane Zupan	528
8.	Janez Pogačar	527
9.	Franc Pirc	520
10.	in 11. Niko Kržan	515
	Bergant ing. Srečo	515
12.	Mihajlo Nagy	512
13.	Franc Rebernik	504
14.	Jerovec dr. Franc	484
15.	Tone Grbec	458
16.	Pavle Šenk	455
Naslednje tekmovanje za prvenstvo posameznikov bo v marcu ali aprilu.
Barvarji z oplemenitilnice v pogovoru z direktorjem Marincem
ZUNANJE TRŽIŠČE se za nas širi. Direktor je poročal UO o poslovnih razgovorih, katere je imel v tujini. Zaključki teh razgovorov so za nas vzpodbudni, bomo pa primorani čim hitreje preurediti nekatere proizvodne oddelke. Zaključni razgovori kažejo tudi na boljšo prodajo naših šotorov novim kupcem. To pa je že naša politika za naslednje obdobje.
POTOVANJE V TUJINO. Člani upravnega odbora so odobrili dve potovanji v tujino. Tako bosta službeno potovala v inozemstvo Kamilo Marinc in ing. Srečo Bergant.
REFUNDACIJA ZA KILOMETRINO. Člani kolektiva, ki bodo opravili z lastnimi vozili službena Potovanja, bodo prejeli za 0,05 N din več za prevožen kilometer, kakor doslej. Zvišanje kilometrine gre na račun podražitve goriva za motorna vozila.
DELOVNE OBLEKE za naše vratarje, nočne čuvaje, gasilca, šoferje in snažilke je odobril, skladno z ustreznim pravilnikom upravni odbor. Delavci bodo dobili delovne obleke pod enakimi pogoji, kot doslej.
IVO SEŠEK imenovan v UO Bale v Ljubljani. Novo imenovanje je sledilo odhodu Zinke Kovač iz Indu-plati, za kar je prenehala biti tudi član tega odbora v Bali.
Inženir BRANKO NOVAK novi predsednik komisije za tehnične izboljšave. Dosedanji predsednik ing. Florijan Torkar je zapustil delo v podjetju, zato je bilo novo imenovanje potrebno.
POČITNIŠKI DOMOVI REGISTRIRANI KOT EN OBRAT. Za-volja lažjega poslovanja in enostavnejšega dela je sprejeta oblika registracije umestna.
V	HIŠNI SVET INDUPLATI je upravni odbor imenoval Franca Blejca in ing. Antona Dečka.
V	ZIMSKEM ČASU BODO PREJELI POVRNJENE STROŠKE za prevoz na delo v Induplati vsi naši sodelavci, ki se vozijo z javnimi prometnimi sredstvi nad 5 km daleč (v eno smer). Zimski čas traja od 1. decembra do 31. marca.
VI. seja DS — 30. jan. 1967
REVALORIZACIJA OSNOVNIH SREDSTEV je bila izvršena skladno
z zakonom. Delavskemu svetu je poročal dr. Jerovec. Skladno s tem delom smo aktivirali vse tisto, kar smo tekom let kupili iz obratnih sredstev.
Petčlanska komisija je delala po predpisu in se pri tem poslužila različnih stopenj revalorizacije. O teh samostojnih posegih je bil delavski svet seznanjen.
PRAVILNIK O VARSTVU PRI DELU je tolmačil pred člani DS pravnik Albin Gnidovec. Pravilnik ima 196 členov, ki podrobno obravnavajo to dejavnost.
Člani delavskega sveta so se odločili, da pravilnik razmnožimo v tolikih izvodih, da bo prejel vsak član kolektiva enega.
STATUT STANOVANJSKE ENOTE INDUPLATI je delavski svet odobril v celoti. Za člane v SE je imenoval ing. Antona Dečka in Franca Blejca.
O PLANU CIVILNE ZAŠČITE je člane DS seznanil šef kadrovske službe; le ta je potrdil imenovanje vodstva in načelstva, pod katerega sodi vsa kompetenca v primeru večje elementarne nezgode ali v primeru nenadnega vojnega stanja.
Delavski svet je potrdil tudi predloge, ki jih je temu organu predložil upravni odbor Induplati (glej vesti z UO).
fava obiska dedka Wlraza
Sindikalna podružnica Induplati je organizirala tudi letos obdaritev otrok naših sodelavcev za dedka Mraza. Finančni kapital je sicer narekoval, da je bil krog upravičencev precej manjši od preteklih, toda bilo je le. In bilo je lepo in »za otroke« svečano.
V torek 27. decembra so prišle mamice in očetje s svojimi malčki v dvorano ter si prvo ogledali slovenski celovečerni barvni film Kekec. Takoj po kino predstavi je mlade goste v dvorani zabaval pevsko orkestralni ansambel Pavla Kosca iz Mengša.
Še med igranjem zabavnega orkestra je prišel v dvorano dedek Mraz. Otroške glavice so se usmerile v eno osebo. Pravljična osebnost je za njih postala za kratek čas resničnost. Pred odrom je dedek Mraz zarajal z najmlajšimi in nato spregovoril nekaj besed.
Rada Stanisavljeviča je nato dedek Mraz poklical na oder ter ga kot Prvega obdaril z darilom, ki ga je Pripravila sindikalna podružnica. Petletna Denis je bila druga; na poziv dedka je zapela kratko pesmico 0 Prihodu dedka Mraza. Poklican je bil še tretji, pa četrti in peti. S klicanjem imen in z obdaritvijo sta nadaljevala Berta Gornik in Marjan Slapšak, oba člana izvršnega odbora sindikalne podružnice Induplati.
Vsi otroci, še bolj pa njihove mamice bi želele, da bi bili čim prej na vrsti. Brez reda pa ne gre; razumljivo je tudi, da mora biti povsod nekdo zadnji. Po dveh urah so šli tudi zadnji gostje zadovoljni domov.
NASLEDNJI DAN je priredilo Telesno vzgojno društvo Partizan Jarše čajanko. Dedek Mraz mlade telovadce osebno ni obiskal, pustil pa je zanje darila.
Bilo je lepo videti mlajše člane društva zbrane okoli velike mize, na katere so jim vodniki servirali čaj in sendviče. Obloženi s sladkarijami so kmalu za tem odšli malčki v temno zimsko noč.
Predsednik društva Albin Žibert ter gospodar Lenčka Gerbec in vsi vodniki so imeli dosti dela. Na koncu so bili tudi oni zadovoljni, kajti pogostitev za dedka Mraza je zadnje v letu. Tokrat je bila pogostitev v redu prirejena in delovno leto v redu zaključeno.
Darila dedka Mraza
Okusi so
Na letošnji modni reviji v Ljubljani, so demonstrirali več kot 160 krojev. Število gledalcev revije povprečno, navdušenje za prikazane modele — pod povprečjem.
Tudi letos so se javnosti prvi predstavili s svojimi izdelki tekstilci. Skladno z razstavo tekstilnih izdelkov na sejmu Moda 67, je Center za sodobno oblačenje in opremo iz Ljubljane priredil tradicionalno modno revijo, na kateri so demonstrirali preko 160 modelov. Predstavo, te 12. tradicionalne prireditve, sem si ogledal v ponedeljek 16. januarja 1967.
Moda. je nekaj, kar se rodi zato, da čimprej zatone v pozabo. Boginji Taliji v priznanje omenimo, da se je pet kreatorjev modelov odločilo predvsem za kroje ženskih oblek, ker je tudi zaščitnica — ženskega spola. Popolnoma nerazumljivo pa mi je, zakaj se ni nihče lotil kreiranja otroških oblek in praktičnih oblek za vsakdanjo rabo.
Ko sem si delal beležke o prikazanih modelih, sem ocenil deset krojev s čisto petico (dekliški plašč, VOLNA, Laško; plašč iz usnjenega telečjega velurja, KONUS, Slovenske Konjice; pleten hlačni kostim, RAŠICA, Gameljne; dekliška obleka, TT, Preibold; trenerka, BETI, Metlika; kopalni komplet, PLETENINA, Ljubljana, modna obleka, VEZENINA, Bled; modni komplet GLANZSTOFF-DIOLEN, Wuppertal BRD; svečana obleka, VEZENINA, Bled in slavnostna večerna obleka iz čipk, izdelek tovarne VEZENINA iz Bleda). Nekatere modele sem ocenil z najslabšimi redi, ker mi pač niso ugajali. Največkrat sem ocenil modele s trojko.
Mnogo krojev ženskih oblek ima v kombinaciji hlače — dolge hlače. Zenske obleke so pretežno dvodelne in v mini dolžini. Nasprotno temu so večerne obleke, ki segajo do tal tako, da niti čevljev ni videti. Pri svečanih oblekah so čevlji srebrni ali zlati, sicer pa prav nič prikupni.
To velja (za obutev) tudi pri moških, le da so vsi moški čevlji črne ali rjave ba!rve. Modni kreatorji so izbrali za modno barvo leta jajčno
različni
rumeno. Mnogo ženskih oblek ima našite svetlikajoče se niti in drugačne efekte. K vsem oblekam so letos namenili tudi drage naveske (uhane, zapestnice). Mnogokrat so manekenke demonstrirale tudi posebne nogavice, poudarjene z efektnimi nitmi (lurex in pod.). Ovratniki ženskih in moških oblek so letos zelo majhni, podloge plaščev in vrhnjih delov kostimov pa enakih barv, kakor obleka.
Posebnost letošnje mode so tudi oblike klobukov; ti so širokokrajni ali pa zelo škatljasti. Pri slednjih sem dostikrat razmišljal, kaj drži glavo h pokrivalu, da ostaneta drug ob drugemu. Pri ženskih torbicah nisem opazil kaj posebnega, morda le to, da so nekoliko manjše od sedanjih. Škornjev niso prikazali niti kot obuvalo k zimskim oblekam in
Moški so demonstrirali obleke, za katere so značilni zelo dolgi suknjiči. Moške hlače so v kolenu ozke in spodaj široke. Razporki na suknjičih so precej visoki, kar je pripravno predvsem za sedenje v avtomobilu, kot je to pojasnila komentatorka. Podobne razporke najdemo tudi pri ženskih oblekah oziroma plaščih.
Moške srajce imajo ovratnike dolge in koničaste. Plašči so zelo ohlapni in v dolžini nekje med lanskoletno modo in klasično dolžino; segajo približno do kolen.
Pasovi pri ženskih in moških oblekah ne poudarjajo bokov. Prišiti so precej nizko.
Kot zadnje bi ocenil še izvedbo. Prikaz krojev je trajal točno 2 uri.
Ob glasbeni spremljavi orkestra Jožeta Kelbla je zelo dobro komentirala poedine kroje Dušica Erzinova. Sceno je zasnoval ing. arch. Jože Dobrin in je bila zelo primerna za takšno prireditev.
Nerazumljivo mi pa ostane delo kreatorjev. Kakor enajstkrat doslej smo namreč tudi letos videli zamisli petih kreatorjev (Mojca Beseničar, Alenka Fajfar, Agata Freyer, Vesna Gaberščik in Zinka Kovač). Gledalec bi lahko z veliko verjetnostjo na točnost povedal, kateri kreator je avtor modela. Mislim, da je izdelovalec tkanine pri tem v drugorazrednem položaju.
Na Zahodu so v modi mini krila za ženske; pri kopalnih oblekah pa bikini. Naše kreatorke so mini krila povzele; pri kopalnih oblekah pa so šle v klasični — enojni kroj.
Manekenke so bile primerne, to je dovolj ljubke in različne, da smo lahko v vsaki poiskali primerjavo za vsakdanje življenje. Pri eni moram omeniti, da so ji maloštevilni oboževalci ploskali tudi takrat, ko obleka — to smo gledali — tega ni zaslužila.
Zvedel sem tudi, da so na reviji prikazali otroške obleke popoldne. Sam sem bil na večerni predstavi, tam pa teh ni bilo, ker je pozna ura navedla organizatorje, da so se odločili za omenjeno varianto. Torej, tudi otroške obleke je bilo mogoče videli, toda na popoldanski predstavi.
Omenjeni ponedeljek zvečer niso bili zasedeni vsi prostori. To se dogodi. Nerazumljivo pa mi je, zakaj se gledalci niso bolj navdušili za prikazano, kot je to bilo pred leti. Nekateri primerki bi to prav gotovo zaslužili. Toda okusi so različni.
O.	L.
Vstopi:
1.	Štefka Luthar, tkalka, vstopila 27. 12. 1966,
'i..?: Janez Mlakar, tkalec, vstopil 27. 12. 1966,
3.	Vera Marič, tkalka, vstopila
4.	1. 1967,
4.	Pavla Hacin, tkalka, vstopila
5.	1. 1967,
5.	-Frančiška Kramberger, tkalka, vstopila 6. 1. 1967,
6.	Vinko Kušar, del. v službi za vzdrževanje, vstopil 16. 1. 1967, za določeno dobo 3 mesecev.
Izstopi:
1.	Marija Kumer, šivilja, izstopila 27. 12. 1966,
2.	Rudolf Pirc, expediter, izstopil 31. 12. 1966,
3.	Ing. Florjan Torkar, tekstilni inženir, izstopil 31. 12. 1966.
4.	Ing. Erna Kuhar, tekstilni inženir, izstopila 31. 12. 1966,
5.	Antonija Kopitar, del. v konfekciji, izstopila 7. 1. 1967,
6.	Ivanka Brojan, predica, izstopila 14. 1. 1967,
7.	Ana Kodrič, tkalka, izstopila
7.	1. 1967,
8.	Ana Novak, čistilka blaga, izstopila 15. 1. 1967,
9.	Frančiška Florjančič, del. v konfekciji, izstopila 19. 1. 1967,
10.	Darinka Gabor, del. v konfekciji, izstopila 19. 1. 1967,
11.	Anica Kaplja, del. v konfekciji, izstopila 19. 1. 1967,
12.	Fani Miklič, del. v konfekciji, izstopila 19. 1. 1967,
13.	Marija Orehek, del. v konfekciji, izstopila 19. 1. 1967,
14.	Otilija Žibert, tkalka, izstopila 21. 1. 1967.
Stran 8
KONOPLAN
Izda.la v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani