Proletarci vseh dežel, združite se! Poštama plačana v gotovini. jrMNO&r ■uneftiOsr, Ljubljana, 30.1X11922,- II./48. Proletarijatu Ljubljane! V soboto, ob polu S. uri zvečer vsi manifestacijski volilni shod v slavni dvorani „Uniona“. Z obilno udeležbo boste zaprli usta hlapcem buržuazije. Ljubljana je v delavskem taboru! Živela enotna fronta proletarijata! Živela razredna borba. ¥ nedelio vsi na voliiie ie dopoldne! Zastopniki razredno zavednega proletarijata v občinskem svetu v Zagrebu. Občinski mandat s. Slavko Kaurič-a, nosilca liste Komuni-stične Stranke v volitvah za konstituanto v varaždinskem okraju in predsednika Centralnega Radničkega Sindikalnega Veča, je verificiran. Zakon o zaščiti države v nasprotju z ustavo prepoveduje izvrševanje dolžnosti v občinskih svetih in parlamentih članom Komunistične Stranke. Ker je z zakonom o zaščiti države K. S. raspuščena, velja torej ta zakon samo za ljudske zastop-nike izvoljene pred zakonom o zaščiti države, ko je K. S. še zakonito in formalno kot društvo obstojala. Očividno je torej, da je politična oblast v nekaterih krajih (v litijskem, krškem, ljublj. okolica itdl) poteptala zakon, ko je anulirala letos pri občinskih volitvah kandidature kandidatov K. S. v konstituanto.____________ Kandidati „Zveze Delovnega ljudstva** bodo izvoljeni na podlagi komunalnega programa. Če kdo zahteva njihovo razveljavljenje, zahteva protizakonito dejanje. Gaženje zakonov pa ustvarja anarhijo. V boj proti beli korupciji in nasilju v Ljubljani. Delovnemu Ljudstvu Ljubljane! Vsem izkoriščanim, potlačenim in brezpravnim! Nad 40 let je vladala na ljubljanskem magistratu liberalno-demokratska klika, zastopnica bankirjev, veletrgovcev, fabrikantov in velepodjetnikov, ki jih je v Ljubljani komaj par sto. Narodnost in naprednost sta bili za to kliko krinki, pod katerima se je skrival nenasitni pohlep po profitu ter socijalno nazadnjaštvo gospode, ki se ni ustrašila pred vojno boriti se skupno z nemškimi fevdalci proti demokratičnim zahtevam slovenskega ljudstva — med vojno pa hlapčevsko podpirati avstro-nemški imperijalizem in njegovo vojno razbojniško politiko. Nenasitni pohlep po profitu ni zapustil te gospode niti v času najtežje gospodarske krize in socijalne bede med vojno in po vojni. Delavce in male uradnike so izrinili iz Ljubljane v predmestja, katerih niso niti zvezali s tramvajsko železnico. V mestu je prostor le za palače, namenjene bogatašem, delavno ljudstvo pa stanuje še vedno v barakah, celo v vagonih — ali pa daleč izven mesta, kjer so primorani živeti ločeni od svoje družine ter pri klavernih plačah in zaslužkih vzdrževati dvojno gospodinjstvo. Niti ene pomembne socijalne ustanove niso utegnili postaviti tekom pol stoletja. Mestno kopališče je škandalozno za mesto s 60.000 prebivalcev. V času strašne medvojne in povojne prehranjevalne krize niso uredili niti ene občinske .ljudske kuhinje, mesnice, oblačilnice, pač pa pobirajo trošarino od živil, ki se prinašajo v mesto, ter 5 tem dvigajo cene. Denar malih ljudi v mestni hranilnici so izročili bankam, da z njim špekulirajo. Proti neznosni draginji, ki tare delovno ljudstvo po vojni kot teška mora, pod katero se dušijo delavci in nameščenci, ni ta gospoda ničesar ukrenila, pač pa je s svojo gospodarsko politiko draginjo zavedno povečavala, samo da so banke in veletrgovci mogli grabiti profite. Zato ni čudno, da je liberalno-demokratsko-kapitalistično kliko ljudstvo obsodilo že pri zadnjih občinskih volitvah, kjer je dobila komaj Vj glasov. Da se ubrani pred popolnim polomom, se je liberalno-demokratska klika hlapčevsko zatekla pod protektorat belgrajskega kapitalističnega režima. „Obznana“, „zakon o zaščiti države** so bili kot naročeni od te gospode, ki se imenuje napredna in demokratska. Ni bilo dovolj, da so izposlovali protiustavno in protizakonito izključenje pravilno izvoljenih občinskih svetnikov delavsko-kmečke-republikanske skupine. Izposlovali so tudi še razpust upravnega sveta mestne hranilnice, ovrgli so že objavljeni občinski volilni red, ki daje tudi ženam glasovalno pravico. Brez zakonitega vzroka so izposlovali razpust mestnega sveta in oktroirali nov občinski red, ki je sbi'ajno reakcionaren. Ko so se znebili proletarske opozicijske stranke in njenih organov, njenega tiska in javne kritike potom protiustavnega zakona o »zaščiti javne varnosti'*, so demokratsko-liberalni kapitalistični mogotci nadaljevali ne samo s svojo ofanzivo proti delavskemu razredu, temveč so zapadli v pomanjkanju javne kritike v tako škandalozne bančne in druge špekulativne afere in v tako korupcijo, da se vsi opšteni ljudje že samo zaradi tega obračajo od njih. V besu škandaloznih afer, korupcije, nasilja in divje ofanzive za profitom so kapitalisti, ki se nazivajo napredni, demokratski, teptali ustavo in lastne zakone, rogali se principom samoodločbe ter samouprave ljudske. Delovno ljudstvo! Mali uradniki in obrtniki, vsi resnično napredni in svobodomiselni! Razredno zavedni proletarijat vas poziva, da 3. decembra ponovno obsodite liberalno-demokratsko velekapitalistično kliko, ter predstavnike bele korupcije in nasilja. Proletarijatu Ljubljane! Vsem ročnim in duševnim delavcem! Vojnim invalidom in sirotam! Vsem ženam, ki delam! Sodrugi in tovariši! Stari razdirali sloge delavskega razreda in ponižni sluge kapitalistične politike „socijalistični“ voditelji Bernot-Kristanovega kalibra, katerih žepne zveze z demokrati so znane, o katerih vsi vemo, kakšne nagrade so dobili za razbijanje delavskega gibanja (Belje, Amerika, Bernotove dijurne), so skušali z voditelji narodnih socijalcev, ki so glasovali za zakon o zaščiti države, dasiravno sami priznajo, da je naperjen proti celemu delavskemu razredu — skleniti gnil kompromis opozicionalnih strank za ljubljanske občinske volitve v svrho pridobitve občinskih mandatov. Zastopniki razredno zavednega proletarijata so tak breznačelni in neproletarski volilni kompromis odklonili. Odklonili so tudi nekako koalicijo z oficijelno S. L. S., katere desno krilo tvorijo meščanski in nazadnjaški elementi, a za katero so se do zadnjega ogrevali socijal-patriotski voditelji. Na podlagi načel in komunalnega minimalnega programa, tiskanega v »Delavskih Novicah«, ki je razredno borben t. j. ki zahteva protikapitalistično občinsko politiko v korist delovnega ljudstva in splošnega progresa, smo pozvali vse proletarske delavske organizacije, da v obrambi proti kapitalistični ofanzivi in belemu nasilju vstanejo v obrambo temeljnih državljanskih pravic in minimalnih življenskih potrebščin delovnega ljudstva v enotno proletarsko fronto proti liberalno-dernokratski kapitalistični ofanzivni fronti. Temu pozivu in tem načelom razredno zavednega proletarijata so se odzvali socijalisti „Zarje“ in pa takozvani krščanski socijalisti ali boljševiki, t. j. organizirano delavstvo in nameščenci »Delavske zveze" ter »Jug. strokovne zveze". Na tej podlagi se je sestavila skupna lista „Zveze delovnega ljudstva“. Voditelji narodnih socijalcev so odšli tja, odkoder so prišli, to je v tabor velekapitalistične liberalno-demokratske klike. Stari izdajalci socijalizma »NaprejevcV- pa so tudi to pot izdali enotno fronto proletarijata ter s svojim brezprogramnim nastopom indirektno podpirajo liberalno-demokratsko kapitalistično fronto. Sodrugi in tovariši! Po celem svetu se vrši vsak dan hujša ofanziva kapitalistov proti delovnemu ljudstvu na političnem in gospodarskem polju. Kapitalisti hočejo zvrniti strašno breme svetovne vojne, gospodarske krize in draginje na utruiene in izmozgane rame delovnega ljudstva. Samo v enotni fronti se bo moglo delovno ljudstvo braniti od te najezde. Enotno fronto mora delovno ljudstvo postaviti povsod, v tovarnah, v strokovnih organizacijah, v političnih akcijah širokih množic. Boj med Kapitalom in Delom, ki se danes vodi v ljubljanski občini, je samo en del obrambnega boja delovnega ljudstva. Ljubljanska občina predstavlja samo par metrov tisočkilometrske bojne fronte za obrambo osnovnih pravic in svobodščin delovnega ljudstva. Na tem malem odseku se je posrečilo ustvariti enotno fronto proletarijata, podobno kakor so rudarji v zadnjih dveh štrajkih uspešno branili svoje ugrožene gospodarske interese. Razredno zavedni proletarijat poziva vse delovno ljudstvo Ljubljane, da kot en mož manifestira za enotno fronto, s tem, da glasuje za skupno listo »Zvere delovnega ljudstva". Glasujoč za »Zvezo delovnega ljudstva“ vstajate v obrambo od liberalno-demokratske klike teptanih temeljnih ljudskih svobodščin, glasujete za samoodločbo in samoupravo ljudstva. Protestirate proti antisocijalni in protidelavski politiki liberalno-demokratske klike, manifestirate za zahtevo, da se odpravijo izredni zakoni „Obznanail in zakon o „zaščiti države“, manifestirate za svobodo združevanja, zborovanja in tiska, za pravico štrajka, zahtevate tako občinsko politiko in gospodarstvo, ki bo v interesu ne enega tisoča kapitalistov, temveč ogromne večine 60.000 ljubljanskega prebivalstva. Tako protestirate proti temu, da morate stanovati v vagonih in zaduhlih beznicah, med tem ko se gradijo palače za bogataše; vi zahtevate zidavo malih stanovanj, modernega občinskega kopališča, invalidnega ter vajeniškega doma, razširjenje tramvajske mreže v predmestja, napeljavo vodovoda in elektrike na Barje. Na ta način zahtevate odpravo občinskih naklad direktnih in indirektnih na vaše lakotne plače in zaslužke ter progresivno obdavčenje velekapitala. A žene, ki delate, vstanite na protest proti odvzetju vaše volilne pravice ter v volilni agitaciji za »Zvezo delovnega ljudstva", pokažite svojo zavednost in pravico do odločevanja. V boj proti beli korupciji in nasilju! Živela enotna proletarska fronta! Škrinjica št. 2. je »Zveze delovnega ljudstva". Delavski volilni odbor. Osemurni delavnik — odpravljeni »Dcmokratje« so, ko.t eksponentje jugoslovanske buržuazije, kot eksponentje težke industrije (Trboveljska družba itd.), kakor eksponent velebank (Praprotnikova banka), uničili vse pridobitve delavskega razreda, ki mu jih je buržuazija morala po prevratu priznati v strahu pred nastopom delavskih množic. Pri tem delu so jih zvesto podpirali izdajalci delavskega razreda NSS in Bernotovci. Prvi naskok buržuazije proti delavskemu razredu je bil zakon »o zaščiti države«, za katerega sta glasovala »socijallsta« Deržič in Branduer. S tem zakonom je buržuazija razbila edino obrambno sredstvo delavstva, njegove razredne strokovne organizacije. Veliki večini delavstva je bilo iztrgano iz rok edino orožje — stavka. Ta zakon so demokrati (Žerjavove! in Ravniharjevi »Zajedničarji«) sprejeli s pomočjo delavskih Iškarjotov — narodnih »socijalcev«. — Nato so začeli demokrati s pomočjo drugih izdajalcev — Bernotovcev ogaben boj proti delavskim zavarovalnim zavodom. Posrečilo se jim je, da so spravili te zavode s pomočjo imenovanih (po volji in želji g. Ribnikarja imenovanih) »delavskih« zastopnikov v roke buržuazije. Ker so na ta način prišli do dobrih korit razen raznih demokratskih agitatorjev tudi nekateri »socijalisti« (Bukšeg, bivši predsednik Glavnega Radničkega Saveza, g. Jaklič itd.), so seveda so-cijal patriotje skozi usta Luke Paviče-viča (tajnika Glavnega Radničkega Saveza) izrekli dr. Žerjavu za njegovo protideiavsko delovanje — zaupnico. Potem je dr. Žerjav na pritisk Zveze industrijcev in trgovskih organizacij (v katerih imajo razen osebnih Žerjavovih prijateljev odločilno besedo voditelji Zajednice, g. Bonač in g. Jelačin, ki si jih upa narodno-socijalna stranka predlagati svojim delavcem za kandidate!) v zakonu o zaščiti delavcev odpravil osemurnik za obrate, ki imajo manj nego 15 delavcev. Toda buržuaziji to ni bilo dovolj in začela je pod vodstvom industrijalskili in veletrgovskih organizacij nov boj proti delavskim zaščitnim zakonom. Boj je otvoril sedanji »mladinski« kandidat dr. Bohinjec (ki je dobil vsled svojih zvez z demokrati dobro plačano mesto v delavski zavarovalnici), v Jelačinovem (ki je kandidat »Zajednice«) glasilu »Narod. gosp. vestnik«, kjer konča svojo razpravo z besedami, da je zakon o zaščiti delavcev le plod kričave demagogije. Ta čjanek so hitro ponatisnili hrvaški demokratski listi (slovenski se niso zaenkrat upali vsled predstoječih obč. volitev) in dr. Žerjav seveda ni ostal gluh za take naročene pritožbe socijalnih politikov Bohinjčevega kova (ki so seveda plačani z delavskimi denarji) in hitro je spustil odredbo, s katero se osemurni delovnik odpravlja za večino delavstva v SHS. Delavstvo v težkih obratih obdrži še milostno 8 urnik, za »lažje« obrate velja 9 urnik in za obrtne delavnice pa celo 10 urnik. Kakor se vicli je ta napad na 8 urnik bil dobro pripravljen in bil bi nemogoč, če se ne bi našli med voditelji delavstva izdajalci v obliki voditeljev Bernotove penzijoni-stične socijalistične sekte in narodnih socijalcev. Celokupno delavstvo se bo dvignilo proti tej kršitvi svojih pravic (ki je obenem tudi kršitev Wešington-skega dogovora, ki tvori bistveni del mirovnih pogodb). Neodvisno delavstvo bo skupno s socialističnim, krščansko socijalnim in narodno socijalnim delavstvom stopilo v najostrejši boj proti tem protidelavskim odredbam in pa proti tistim delavskim voditeljem, ki so s svojim izdajstvom pomagali jugoslovanski buržuaziji. Ljubljansko delavstvo pa bo 3. decembra izrazilo svoj protest s tem, da bo brez razlike mišljenja volilo 2. skrinjico, »Zvezo delovnega ljudstva«. Ker Zajedničarji in demokrati se sicei' oblivajo z golidami gnoja, ali v boju proti delavstvu so edini. Bernotovci in narodni socijalci pa so pomagači buržu-azije. Zato v protest proti kršenju Vaših pravic, vsi delavci na volišče za zmago delavske liste, za zmago »Zveze delovnega ljudstva«! Volitve 3. decembra bodo naš prvi odgovor, govorili pa bomo še ostrejše pozneje! Ljubljanske volitve. SHODI DELAVSKEGA VOLILNEGA ODBORA. Pretekli teden so se vršili na vseh koncih Ljubljane javni volilni shodi, ki jih je sklical delavski vol. odbor. Obilna udeležba na vseh teh shodih pokazuje, da je ljubljanski proletarijat navzlic veliki reakciji ohranil razredno zavednost in da vrste borcev za proletarsko stvar rastejo. V Vodmatu. Shod se je otvoril ob pol 8. uri zvečer v četrtek dne 23. nov. v gostilni »Poljšak« na Martinovi cesti. Navzočih je bilo 112 volilcev, velik del sodrugov železničarjev. Predsedoval je kandidat »Zveze Delovnega Ljudstva« s. Leban, ki je osivel v boju za stvar proletarijata. Za njim so govorili o načelnem stališču napram ljubljanskim občinskim volitvam in o sedanjem položaju prolc-tarijata v Sloveniji, v Jugoslaviji in na celem svetu, sodrugi Čepelnik, Lemež, Fabjančič in Jakob Žorga. Po njihovih izvajanjih, ki so bila sprejeta z burnim odobravanjem je govoril v imenu soc. dem. okoli »Zarje« s. čepelnik. Proletarijat Vodmata pojde kot en mož na volišče za »Zvezo Delovnega Ljudstva« v znamenju enotne fronte proletarijata. Na Poljanski cesti. V gostilni Koman na Poljanski cesti se je v petek 24. nov. ob 8. zvečer zbralo 42 volilcev, ki so vsi z navdušenjem in razumevanjem odobravali govore sodrugov" Osterca, Cepclnika, Veharja in Fabjančiča. Ko smo se prešteli, sedeč tesno drug pri drugem za mizami, je dejal en sodrug: če bi zajedničarji imeli v tem lokalu shod z isto udeležbo kot mi, bi pisali, da jih je bilo čez 150 in da ie bila sijajna manifestacija. V Šiški. Tu se je vršil ob obili udeležbi shod delavskega volilnega odbora v gostilni Pri Kolencu. Govorniki sodrugi: Makuc, Osterc, Habe. V Mestnem Domu. Tega shoda, ki se je vršil v soboto 25. nov. zvečer, se je vdeležilo nad 300 volilcev. Predsedoval je sklicatelj s. dr. Lemež. Govorili pa so razen s. predsednika še sodrugi: Klemenčič, Makuc, Fabjančič, Osterc in v imenu soc. dem. okrog »Zarje« s. Mihevc. Govore, na katere se še povrnemo v prihodnji številki, je odobril ljubljanski proletarijat z velikim aplavzom. V njegovih vrstah vlada največja enotnost v pogledu na sedanjo politično situacijo. SKUPNI SHODI »ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA«. Na Barju. Pri kmetu Ponikvarju na Ižanski cesti so se zbrali v nedeljo 26. ob 3. popoldne kmetje in delavci iz tega najoddaljenejšega kraja Ljubljane. Govorili so: za kršč. soc. delavstvo tov. dr. Stanovnik in Kerč, za soc. dem. bivši župan s. dr. Perič, za razredno-zavedno delavstvo s. Fabjančič. Enotni nastop delavcev in kmetov Barja dne 3. decembra je zagotovljen. Na Dolenjski cesti. Udeležba 57 volilcev. Shodu }e predsedoval sodrug Glavan. Za razred, zav. proletarijata sta govorila s. Glavan in Fabjančič, za kršč. soc. tov. Orehek in Kremžar, za soc. dem. s. dr. Perič in Mihevc. Končno se je oglasil k besedi še omladinec s. Volč, ki je odobraval kot vsi prisotni ustanovitev »Zveze Delovnega Ljudstva« in je izrazil željo, da se enotna fronta proletarijata razširi na vse tovarne in vsa podjetja v Sloveniji in celi državi. V imenu »zveze hlapcev« je govoril njen predsednik. Na Rimski cesti. Na tem shodu, ki se je vršil v pon-deljek 26. zvečer, je za razred, zav. delavstvo bil govornik sodrug Lemež, za kršč. soc. tov. Vrtovec in Mazovec, za soc. dem. Čelešnik. Shoda se je udeležilo zlasti več uradnikov. Na Dunajski cesti. Udeležba, 83 volilcev. Predsedovala sta tov. Moškerc in sodr. Osterc. Shod se je otvoril ob 8. uri zvečer v nabitih sobah gostilne Kačič. Govorniki: za razr. zav. delavstvo sodrugi Osterc, Čepelnik, Klemenčič, Fabjančič, za kršč. soc. tov. Moškerc, za soc. dem. s. Kralj. Beseda sie je dala tudi dvema narodnima socijalistoma, ki sta dokazala, da se pri njih zbira le zapeljano uradništvo in delavstvo. V Trnovem. V gostilni pri Sokliču je bil v torek ob 8. uri shod, ki se ga je vdeležilo okoli 120 volilcev. Dve veliki sobi sta bili natlačeno polni. Predsedoval je s. Slovša. Govorili pa so s. dr. Perič o občinskem gospodarstvu. Naglasil je nasilnost današnjega režima, ki je 200.000 volilcem odvzel njih zakonito izvoljene poslance. V imenu krščansko-soc. delavstva so govorili tov. Pirc, Kremžar in Žužek, o enotni fronti proletarijata zoper ofenzivo kapitala pa sodrug V. Fabjančič. SHODI »ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA«. V četrtek 30. novembra ob pol. 8. uri zvečer za Vodmatski okraj v gostilni Poljšak na Martinovi cesti. Isti dan ob pol 8. uri zvečer za Šiško v salonu Reininghaus. »DELAVSKI« KANDIDAT. Leta 1919 se g. Jelačin kot predsednik trgovskega gremija ni hotel pogajati s strokovno organizacijo trgovskih nameščencev. Leta 1922 predlaga tega človeka NSS trg. nameščencem za kandidata! 4 mesece se bore že trgovski nameščenci z gremijem in z g. Jelačinom za poboljšanje plač. Ker g. Jelačin odreka trgovskim nameščencem vse pravice, celo pravico do take plače, ki jih bi obrava,'ovala pred najhujšo lakoto — zato ga NSS usiljuje kot svojega kandidata trg. nameščencem. Trgovski nameščenci nečejo pljuvati v lastno skledo in kot en mož bodo 3. decembra volili 2. skrinjico, »Zvezo delovnega ljudstva«. Volite Bernota! Ta mož pa zna. V »Napreju« nam razlaga, kakšen stanovanjski davek bo on uvedel. Natančno je preračunil vse tako-le: Tobačna delavka, ki ima 6 kvadratnih metrov veliko sobico, v kateri leži bolna mati, za katero mora skrbeti, bi po Bernoto-vem davku plačevala 40 kron davka na mesec. Proletarski družini petih oseb, ki imajo dve mali sobici, malo shrambo, kuhinjo ter majhen zaprt hodnik, bo Bernot naložil pa kar 1200 kron davka na mesec! Reven delavec s staro materjo, ki jima ena sama 31 kvadratnih metrov velika soba služi za sobo, kuhinjo in shrambo, bo plačeval zopet 40 kron Bernotovega davka na mesec. — In to zmedo penzijonirani socijalist Bernot imenuje »socialistično delo za boljšo družbo.« Narodni »socialisti«, ki menda že uvidevajo, kako usodepolno politično napako so naredili s tem, da so se zvezali z desnim krilom bankirjev, se otep-Ijejo na vse načine, kako bi ta svoj izdajalski čin proti delavstvu in uradni-štvu opravičili. Zato pisarijo po izreku »reci, da ti porečem«, neprestano neumne in otročje izmišljotine proti »Zvezi Delovnega Ljudstva«. Vse pretakanje črnila pa jim nič ne pomaga proti tem dejstvom: 1. Na kandidatni listi »Zveze Delovnega Ljudstva« ni niti enega kapitalista, ampak sami delavci, ročni in duševni, nameščenci in mali obrtniki. »Zveza Delovnega Ljudstva« ima minimalni komunalni program, ki je razredno-boje-ven in v interesu proletarijata. »Zveza Delovnega Ljudstva« je enotna fronta ljubljanskega proletarijata proti kapitalistični občinski politiki. 2. Na listi »Jugoslovanske Zajednice« stoje eden zraven drugega delavci in velebankirji, uradniki n veletržci z moko, fižolom in mastjo, zasebni nastav-ljenci skupaj z velefabrikanti. Oglejte si sami svojo zajedničarsko kandidatno listo. To je Zveza Dela s Kapitalom. »Zveza Delovnega Ljudstva pa je zveza Dela proti Kapitalu. Vsako nadaljno pričkanje je proti tem argumentom odveč. Bernotova kandidatna lista. Na Ber-notovi kandidatni listi kandidirajo razen ljudi, ki niso nič vedeli o tem in jih nihče vprašal ni, marveč so njihov podpis kratkomalo ponaredili, tudi detektivi. Kdor ne verjame, naj prebere namestnike na njegovi listi, ki je bila tiskana v »Uradnem listu«. Dopisi. Senovo. Rudarski otroci rajhenbur-škega rudnika, 450 po številu, nimajo nobene šole ter morajo hoditi eno uro daleč v zimi, blatu in neurju v šolo v Rajhenburg. Trb. premogokopna družba jim je že sezidala zgradbo za šolo, tudi učiteljske moči so že pripravljene in celo je bil izdan nalog od okrajnega šolskega nadzorstva, toda krajni šolski svet v Senovem že dve leti rešuje ali bolje rečeno se že dve leti ni sestal, da bi rešil to vprašanje. On čuti ljubezen samo za tiste, ki so pristaši njegove stranke, za naše rudarske otroke se pa ne brigajo. Rudar. Državni premogovnik Zabukovca. Končno hočemo izpregovoriti kratko in odločno besedo: 1. Zahtevamo takoj- šnji račun naše vinarske blagajne, ker je ona last celokupnega delavstva in ni prav, da nihče ne bi smel vedeti, kam sre ta denar. Zato zahtevamo čist račun, če ne, se bomo pismeno obrnili na najvišjo inštanco rudarske oblasti. 2- Ker je delavstvo zgubilo vse zaupanje v sedanje socijal-patrijotične delegate II. skupine, zahtevamo takojšen njihov odstop in nove volitve delegatov II. skupine. Toliko za danes, drugokrat ■spregovorimo o Tratarjevi moki in o Veligovškovem fižolu iz bivše aprovi-zacije. Večina rudarjev. Trbovlje. Bodi mi dovoljeno, da se že zopet oglasim iz Trbovelj. V okrožjih rudnika v Trbovljah se dogajajo zadnje čase krute in brezvestne šika-nacije in preganjanja, nad trpečimi rudarji od strani gotovih nesposobnih Paznikov in njihovih predpostavljenih. Za danes naj mi bo dovoljeno priobčiti širši javnosti par kričečih slučajev iz okrožja Pola j. Tu se prav posebno odlikuje neki paznik, penzijoniran orožnik, ki je nekdaj opravljal orožniško službo na Gorenjskem. Danes si pa ne more izbiti iz glave gotovo močno okoreninjene mnenja, da ne sme smatrati rudarje za svobodne državljane in sebi enake ljudi. Zato ravna, kakor da bi imel predseboj še danes hudodelce ali restante; preveč se ga je menda oprijela navdušenost po preganjanju obdolženega in nedolžnega delovnega ljudstva. Imamo pa še enega imenit- nega paznika, ki je še pred nedolgim časom opravljal službo hlapca na kmetih in se na rudarsko delo toliko razume, kakor zajec na boben, vendar se drzne zahtevati od starih preizkušenih rudarjev, da mu naj izkazujejo čast v podzemeljskih rovih. Ta dva opisana gospoda paznika, ki sta zdelala v gostilni g. Ameršek rudarsko šolo sta se drznila 4. novembra t. 1. kaznovati vse delavce iz enega oddelka, v omenjenem okrožju rudnika v Trbovljah po 30 K ter za eno četrtino šilita z dokladami. Strgala sta s tem prizadetim rudarjem naravnost od ust v potu obraza zasluženi košček kruha. Ta svoj hrabri čin sta utemeljevala pri g. obratovodji z lažjo; češ, da so kaznovani rudarji zapustili svojo službo namesto ob pol 10. že ob 9. uri. Pozneje se je izkazalo po pričah, da so prizadeti rudarji zapustili svoje delo ob en četrt na 10. uro, in delo je bilo končano ob pol 10. uri. Vse prošnje pri g. obratovodji so bile brezuspešne, ker se je izrazil napram delavcem, da so pri njem merodajne le paznikove besede, ne pa delavčeve. Zatoraj vam kličem, trpini rudarji, vsi do zadnjega v svojo vrsto, v neodvisno strokovno Zvezo rudarskih delavcev, da v skupnem boju obvarujemo pravice rudarjev. Zaveden rudar. Izobraževalno društvo »Vesna« v Zagorju ob Savi priredi dne 3. decembra (v nedeljo) Miklavžev večer. Začetek ob 4. popoldne v društveni dvorani. Dne 10. decembra (nedelja) priredi isto društvo ob 5. popoldne predstavo. Igrali se bodo »Hlapci« (spisal sodr. Iv. Cankar). Vabimo vse sodruge, da se v velikem številu udeleže prireditev tega društva. Člani »Vesne« so pridni in požrtvovalni kulturni delavci, kakoršne bi želeli vsem revirjem. Omenjamo le, da so člani »Vesne« sami postavili oder in upeljali električno luč. Vsi sodrugi naj podpirajo te vrle proletarske borce, ki žrtvujejo svoje proste ure — delavski izobrazbi in kulturi! Volišča. Podrobna prldelitev cest, ulic In trgov posameznim voliščem. I- volišče: Mestni dom. Ambrožev trg, Poljanska cesta, Poljanski nasip, Cesta na Kodeljevo, Delarn-ska ulica, Mesarska cesta, Zrinskega cesta, Domobranska cesta Strossmayerjeva ulica, Stara pravda, Dr. V. Zarnikova ulica, Vojvode Mišiča cesta, Ciril Metodova ulica, Ozka ulica, barake pri klavnici, na Ambroževem trgu in Poljanski cesti št. 33. II. volišče: Magistrat. Kopitarjeva ulica, Krekov trg, Streliška ulica Za gradom št. 9 in 11, Strmi pot, Lončarska steza, Na stolbi, Vodnikov trg, Študentovska ulica, Grajska planota (ljublj. grad), Semeniška ulica, Lingarjeva ulica, Pogačarjev trg, Šolski drevored. Pred Škofijo, Mestni trg, Stritarjeva ulica, Cankarjevo nabrežje, Ribja ulica, Ključavničarska ulica, Krojaška ulica, Pod trančo, Stari trg do št. 19, Vodna steza, Sv. Jakoba nabrežje št. 17, baraka Cankarjevo nabrežje- III. volišče: Št. Jakobska šola. Sv. Florjana ulica, Zatiška ulica, Sv. Jakoba trg, Sv. Jakoba nabrežje štev. 39 in 41, Trubarjeva ulica, Pred Prulami, Na Pru-lah, Zvezdarska ulica, Zabjak, Rožna ulica, Hrenova ulica, Vožarski pot, Ulica na Grad, Reber, Osojna pot. Sodarska steza, Karlovška cesta, Merosodna ulica, Tesarska ulica, Zvonarska ulica, Sredina, Privoz, Gruberjevo nabrežje, Za gradom št. 1, 3 in 4, baraka na Prulali, Stari trg od št. 20 do konca. IV. volišče: Šola na Cojzovl cesti. Cojzova cesta, Emonska cesta, Mirje, Vrtna ulica, Rečna ulica, Cerkvena ulica, Kolezijska ulica, Kopališka ulica, Zeljarska ulica, Karunova ulica, Vogelna ulica, Pri brvi, Razpotna ulica, Trnovska ulica. Trnovski pristan, Konjušna ulica, Pred konjušnico, Cesta v mestni log, Zelena pot, Stranska pot, Jeranova ulica, Na mivki, Pot na pasji brod. Cesta na loko, Opekarska cesta. Mala čolnarska ulica, Velika čolnarska ulica, Veliki stradon, Cesta dveh cesarjev, Pot na Rakovo jelšo. V. volišče: Obrtna šola. Jurčičev trg, Židovska ulica. Čevljarska ulica, Breg, Salendrova ulica, Križev-niška ulica, Valvazorjev trg, Rimska cesta, Gorupova ulica, Aškerčeva cesta, barake ob Aškerčevi cesti, Marmontova ulica, Lepi pot, Na bičevju, Tržaška cesta, Tobačna ulica, Glinška ulica, Zadružna ulica, Pred igriščem, Igriška ulica št. 10 in 11, Bleiwei-sova cesta št. 4, baraka ob Bleiweisovi cesti št. 6, Simon Gregorčičeva ulica št. 3 in 11, Gradišče 12, 14, 15 in 17, Hilšerjeva ulica št. 3, 5, in 7, Vegova ulica št. 7, 10 in 12, Kongresni trg št. 11 Dvorni trg. VI. volišče: Realka. Wolfova ulica, Kongresni trg brez št. 11, Gledališka stolba, Gledališka ulica 1, 2 in 4, Vegova ulica št. 2, 4, 6 in 8, Soteska, Hilšerjeva ulica št. 2, 4, 6, 8, 10 in 12, Gradišče 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 11 in 13, Simon Gregorčičeva ulica št. 4, 16 in 18, Bleiwei-sova cesta brez št. 4 in 32, Zagata, Igriška ulica 6, Levstikova ulica, Erjavčeva ulica, Nunska ulica, Vrtača, Cesta na Rožnik, Pot v Rožno dolino, Večna pot, Šubičeva ulica, Muzejski trg, Knafljeva ulica, Šelenburgova ulica, Aleksandrova cesta št. 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15 in 17, Marijin trg št. 1, 2 in 3. Beethovnova ulica brez št. 15 in 16, Prešernova ulica št. 1, 3, 5, 7, 9 in 11. VII. volišče: Gimnazija. Aleksandrova cesta št. 10, 16, 20, 22, 24 in 26. Pod turnom, Bleiweisova cesta št. 32, Beethovnova ulica 15 in 16, Gledališka ulica št. 7 in 10, Gajeva ulica, Tomanova ulica, Kolizejska ulica, Gosposvetska cesta, Cesta na gorenjsko železnico, barake na sejmišču, Krsnikova ulica, Dunajska cesta, leva stran, barake ob Dunajski cesti, Hranilnična cesta, Vodovodna cesta št. 1, 24, 26 in 28, Za Bežigradom. VIII. volišče: Justlčna palača. Dunajska cesta, desna stran, Prešernova ulica, desna stran, Marijin trg št. 4, Frančiškanska ulica, Dalmatinova ulica, Sodna ulica, J. Trdinova ulica, Cigaletova ulica, Miklošičeva cesta, Pražakova ulica, Dovozna cesta, Pokopališka cesta, Linhartova ulica, Sv. Petra cesta do št. 12, Sv. Petra nasip do št. 11, Obrežna steza, Kolodvorska ulica, leva stran, baraka ob predilnici in Dovozni cesti. IX. volišče: Učiteljišče. Kolodvorska ulica, desna stran, Cesta na juž. železnico, vagoni na kolodvoru, barake ob Resljevi cesti, Prečna ulica, Komenskega ulica, Slomškova ulica, Resljeva cesta, Čopova cesta, Sv. Petra cesta od št. 12 do 48 na desni ter od 13 do 53 na levi strani, Sv. Petra nasip št. 13 do 47, Karl Kotnikova ulica. X. volišče: Šola na Ledini. Sv. Petra cesta od 48 oz. 55 do konca, Sv. Petra nasip od št. 49 do konca, Stanko Vrazov trg, Radeckega cesta, Metelkova ulica, Tabor, Na Friškovcu, barake isto- tam, Vojaška ulica, Prisojna ulica, Usnjarska ulica, Škofja ulica, Vrhovčeva ulica, Ilirska ulica, Ahacljeva cesta, leva stran, Hrvatski trg, Župnijska ulica. XI. volišče: Ubožnica v Vodmaiu. Sv. Martina cesta, Med hmeljniki, Ko-rytkova ulica, baraka ob Martinovi cesti, vagoni pri Sv. Križu, Jenkova ulica, Japljeva ulica, Bohoričeva ulica, Poljska cesta, Vodmatski trg, Stara pot, Zavrti, Ravnikarjeva ulica, Zalokarjeva ulica, Cegnarjeva ulica, Ahacljeva cesta št. 10, Holzapflova ulica, Zaloška cesta. XII. volišče: Vojaško strelišče. Hradeckega vas, Dolenjska cesta, Orlova ulica, Rakovniška ulica, Galjevica, Ižanska cesta, Ilovica, Hauptmanca, črna vas. XIII. volišče: Šola v Sp. Šiški. Spodnja Šiška, volilci z začet. A do L. (Tudi barake.) XIV. volišče: Šola v Sp. Šiški. Sp. Šiška, volilci z začet. M do Z. (Tudi barake.) Strokovno. Rudarski kongres v Trbovljah. 19. t. m. je bil v Trbovljah kongres »Zveze rud. del. za Slovenijo«. Na kongresu, ki mu je predsedoval sodrug Kolšek, je bilo prisotnih 39 delegatov, ki so zastopali 10 podružnic z več nego 6000 člani. Prisotni so bili tudi delegati MSO v Beogradu in Zagrebu ter zastopniki »Zveze neodvisnih strokovnih organizacij za Slovenijo«. Po stvarni debati so bile sprejete rezolucije, ki so odločilnega pomena za razvoj strokovnega gibanja v Sloveniji in za razvoj rudarskih strokovnih organizacij v celi Jugoslaviji. Podrobno poročilo o kongresu te najmočnejše in najdejavnejše strokovne organizacije v Sloveniji prinese prihodnja »Strokovna Borba«. Naj živi »Zveza rud. del.«! Naj živi ta trdnjava rudarskega proletariata! Zveza neodv. strok. org. za Slovenijo. Oblasti so potrdile pravila te zveze ki je že začela svoje delovanje. Zveza bo tesnejše združila fronto zavednega delavstva v borbi proti kapitalistični ofenzivi. Neodvisna strok. žel. organizacija za Hrvatsko in Slavonijo. Hrvatska vlada je potrdila pravila »Neodv. strok, žel. organizacije za Hrvatsko in Slavonijo.« Pozdravljamo to novo železni- čarsko organizacijo, ki bo v tesni zvezi s slovensko neodvisno strok. žel. organizacijo zastopala železničarje v njihovem težkem boju proti napadom bur-žuazije! Stavbinci! V Ljubljani je stavbna sezona, vsled pomanjkanja stanovanj za delavstvo, skoro popolnoma ponehala. Radi tega se je tudi tajnik »Osr. društva stavb. del. za Slovenijo« vrnil na Hrvatsko in bodo uradne ure stav-binske organizacije vsled tega med tednom le od 7. do 8. ure zvečer, ob sobotah od 3. do 8., in ob nedeljah od 9. do 12. dopoldne v društvenih prostorih v »Delavskem Domu«. — Osred. društvo stavb, delavcev. —o— Lumparije narodnih socialcev. Falot v »Novi Pravdi« širi v vsaki številki kako novo idijotsko izmišljotino. Izdajalci delavstva pišejo o nekakih komunističnih strokovnih organizacijah z naiostudnejšini pro-vokaterskim namenom. Najboljši odgovor lažnjivemu Kliukcu v »Novi Pravdi« in v »Jugoslaviji« bo 3. december. Pripravi ■——g———M—yg—IT m nrimiMi««—-na— robec za ta dan, lažnjivi Kliukec! SODRUGI, POZOR! V kapitalističnem taboru »zajednice« in demokratov vlada strah in trepet pred delavsko zmago 3. decembra. Da ne bi bil poraz uničevalen, skušajo zbegati delavce z lažjo, izmišljotinami in i^——■——m—tam innii mr-w provokacijo. Posebno se v tem umazanem agent-provokaterskenn^lirTdHl kujejo narodni socijalci. Baje se pripravlja za prihodnje dni še cela kopa lopovščin. Sliši se, da se —cmm ■inm ’w. n i n i iiii ing— nekje že pripravlja posebna izdaja »De- —nu mtaaig. MawBHWMBWwwawwriii«iw«i hi mum lavskih Novic«, seveda falziflclra- ——pan—■i«iih «n«n'ouMuumtMn na (ponarejena), ki bo pisala proti HBBnunUMGanBVMmnHKMSBBMncaMBBBH—BmBMBDanU »Zvezi Delovnega Ljudstva«. Tudi neki letak, tudi lopovsko potvorjen, hočejo baje neki zajedničarji izdati v imenu »Komunistične Stranke« (!!). Opozarjamo delavce v naprej na te BBairs&icscin manevre. Današnje »Delavske Novice« so zadnje pred volitvami. dlavrsa volilna pisarja »Zveze Delovnega ljud- stva” posluje v „Delavs?