A: URrnui« 115. I. 1962 : “"EDNIŠKI odbor lHlK: SLAVKO KNAFELJ REDAKCIJSKI ODBOR Pfl: ANDRLJ čufer novoletna poslanica PREDSEDNIKA TITA Običajno ob prelomu leta veliki državniški in voditelji naslavljajo čestitke in poslanice na svoje ljudstvo. Naš predsednik maršal Tito je tudi letos, kakor že vsa prejšnja leta poslal na narode Jugoslavije "novoletno poslanico"* X Ker je bila poslanica natisnjena v vseh naših listih, smo prepričani, da so jo brali vsi člani kolektiva, navajamo iz te poslanice le del, ki se nanaša na bodoče naloge v delovnih kolektivih v industriji*. Ta del se glasit Naši delovni kolektivi v industriji so dosegli v preteklem letu velike uspehe, kar potrjuje, da je v socialističnih družbenih odnosih delavsko samoupravljanje v socialistični proizvodnji n&jpravilnejši in najučinkovitejši sistem. V tem sistemu prihaja vsak dan ustvarjalna samoinciativa vse bolj do izraza tako pri posameznikih kot tudi Pri celotnih kolektivih, kar je pomembeh činitelj ne le pri premagovanju raznih težav, marveč tudi pri vse hitrejšem napredku proizvodnje v vsakem pogledu. Želel bi poudariti, da, kolikor prihaja ponekod še do določenih anomalij in napak pri posameznih, zlasti pri odgovornih vodilnih ljudeh, imajo delovni kolektivi pravico in možnost, da s takšnimi nepravilnostmi sami obračunajo. Zlasti je dolžnost komuni-j stov, da bdijo nad pravilnim odnosom do proizvajalcev kot posameznikov in narobe. Sistem delitve in stimulativnejšega nagrajevanja mora biti" v prihodnjem letu predvsem skrb vseh nas, ki smo najbolj odgovorni za to, kako bi čim pravilneje uredili ta vprašanja v vseh podjetjih. Tu ne smemo oklevati, kajti tam, kjer so ta sistem že vpeljali, so tudi v preteklem letu dosegli zelo dobre uspehe, ki so koristi li tako proizvajalcem kot vsej naši | skupnosti. Zato imajo tudi v prihodnjeia letu vodilni ljudje j delavni kolektiv^ in vsa naša skUpnost različhej zelo pomembne naloge, ki so predvsem v tem, da posvetimo kar največjo skrb izboljšanju in realizaciji različnih ukrepov, ki bodo omogočili hitrejši napredek, odpravo vsega tistega, kar smo že prerasli in odstranitev posame-j znih slabosti ter napak, ki zavirajo naš nadaljni normalni razvoj. Ko prebiramo to poslanico, lahko ugotovimo, da so naloge, ki smo se jih lotili že lansko leto še vedno najvažnejše za prihodnost: t.j. pravilen sistem delitve in stimulativnejšega nagrajevanja ter ukrepi, ki nam bodo omogočili čim hitrejši neredek in odstranitev napak in slabosti. Zaradi tega v svojem bodočem delu prisluhnimo poslanici predsednika Tita ! 1962 OD NEKDAJ DO DANES7 M Slavko Knafelj i- : * 19 4 5 Treba je bilo začeti znova0 Ni bilo n ■ nikogar več, ki bi se ukvarjal s pro- | izvodnjo športnega orodja. Šole in telovadnice so bile po večini prazne, ] preurejene med vojno v zasilne vojašni1 ce di porušene. Športnih rekvizitov j nikjer. Pomankanje le-teh pa ja bilo I čutiti čezdalje bolj. Pizkultura in šport sta že prvo leto osvoboditve dosegla velik razmah ob vsestranski j podpori ljudsks-T oblasti. .. I Prav zato je bila po vojni takoj skli-l cana konferenca sekretarijata Ljudske j mladine Slovenije, ob navzočnosti I predsednika P.O.S,-a Rudija Finžgarja,-} :■ f Stane Kavčič je na široko razložil • načrte razvoja športa in športne indu-l strije. Vzpodbujal je pris6tne delegate naj vložijo vse sile, da se "ti načrti uresničijo. Nastalo je vprašanje kdo naj začne in kje naj začne, To poslanstvo je bilo končno poverjeno Rudiji Finžgarju športniku-reprezentan tu, ki je imel zato dosti smisla in volje, polno idej in primerno kvalifikacijo, Kar pa je bilo najvažnejše, nadaljegal naj bi tradicijo in delo prve partizanske delavnice iz Cerknega ki jo je v letu 1944 tudi ustanovil in vodil. Zdaj pa se je bilo treba spoprijeti s težavami^ Nikjer primernega prostora, strojev in delavcev. Zena pokojnega Kolba ni hotela pristopiti v zadrugo in zato ni odstopila svojih prostorov. Prav tako ni uspel poizkus dobiti prostore v Medvodah, tam, kjer zdaj stoji podjetje "SORA", Propadel je tudi tretji, v zgradbah stare cementar ne v Moj strani. Neuspeh je bil tudi v Podkorenu kjer zdaj obratuje mizarsk podjetje0 Prostora nikjer! Vendar kdo išče, ta najde. Na Zgoši,v bivši predilnici " LANI " domačinom 'pognani še kot pomožni šoli, še preje žagi in starfovanjski zgradbi - se je končno le našlo nekaj prostora za takojšnji začetek, Lastnik Kovač iz Tržiča je ponudil prostor v najem, Finžgar Rudolf starejši, je širokogrudno odstopil mizarske stroje in ukinil svojo privatno delavnico. Dne 24, IX. 19-+5 je bila pr.T/mo ustanovljena zadruga z,o,j. Elan na Zgoši. Na ustanovitveni izjavi beremo sledeča imena ustanovite-|-1 jev: 1, Finžgar Rudi, mizarski mojster Ljubljana 2, Ažman Slavko, ključavničar, Kropa 3, Finžgar Mihel, mizarski pomočnik, Prezrenje 7t'- ir 'j[pB[p;CDCp(0'&n[lco) O DELITVI ČISTEGA DOHODKA V DELOVNIH' KOLEKIVIH Naš kolektiv se že nad pol leta ukvarja z raznimi organizacijskimi ukrepi, ki naj mu omogočijo čim boljšn delitev | čistega dohodka in je te dni tik pred J dokončnim sprejemom zadnjega iz vrste | samoupravnih predpisov, t.j. Pravilnika! o delitvi osebnih dohodkov*. Ta pravilnik je del delitve čistega dohodka, o katerem je Zvezna ljudska ! skupščina na zadnjem zasedanju koncem j decembra lanskega leta dala sledeče: 1 1. dosledna uporaba načela deliive čistega dohodka po delu, načela formi- ( ranja,in delitve dohodka, kakor tudi načela heposrednega upravljanja so podlaga za nadaljni razvoj socialisti*- ! čnih odnosov v delovnih kolektivih, s tem pa tudi za nadaljnje naraščanje delovne produktivnosti in zboljšanje živijenskega standarda delovnih ljudi, j I Zvezna ljudska skupščina meni, da je | izgrajevanje notranjih odnosov na teh j načelih trajna naloga delovnih kolekti-j vov tako, v gospodarstvu kakor tudi v i družbenih službah, in priporoča, da vsi kolektivi vsestransko prouče delo- \ vanje in upravičenost sprejetih oblik J in upostavljenih odnosov ter na podlagi tega vskladijo in izpopolnijo meha- ^ nizem delitve, notranjo organizacijo ir^ upravljanje, 2. Izkušnje delovnih kolektivov, v j katerih so že uspešno upravljajo nove t oblike delitve čistega dohodka, kažejo,! da je nujno potrebno v pravilnikih jas-i no začrtati politiko delitve dohodka i oziroma čistega dohodka na sredstva za j osebno potrošnjo in da je treba to politiko delitve dosledno uveJjavljatij, dokler se ne - spremene pogoji, s tem pa | tudi sami instrumenti delitve v kolek^j tivu« Isto velja tudi za delitev oseba : nih dohodkov med člani delvvnega kolektji va. 3, Da bi kolektiv čimbolj smotrno in* čimbolj realno določal in uveljavljal svojo politiko delitve, je potrebno, da čim popolneje spozna in analizira rezultate gospodarjenja in da na tej podlagi ocenjuje svoj gospodarski : položaj in odnose v delitvi0 Delovni kolektiv naj zlasti pritoerja svoje pogoje in rezultate gospodarjenja s pogoji in rezultati, doseženimi v prejšnjih obdobjih mn skupna sredstvla za esebno potrošnjo izloči v odvisnosti do doseženih rezultatov9 Prav tako naj kolektiv primerja svoje pogoje in rezultate s pogoji in z rezultati gospodarjenja delovnih kolektivov iste ali sorodne dejavnostio Na podlagi tega naj kolektiv ugotovi, v kolikšni meri je njegova politika delitve v skladu z njegovimi rezultati primerjani z rezultati kolektivov te dejavnosti, da bi višina osebnih dohodkov ustrezala lastnim rezultatom in da bi bila na razpolago zadostna sredstva za nadaljni razvoj, pri tem pa upošteva tudi spllšni razvoj v tej dejavnostic Če kolektiv ugotovi, da odnosi, ki j it je upostavil v delitvi eistega dohodka, ne ustrezajo njegovim rezultatom in ne zagotavljajo sredstev, potrebnih za to, da bi se podjetje ( ali ustanova ) razvijalo v skladu s svoji mi interesi in s splošnim razvojefnr mora proučiti upravičenost svoje poli-4 tike delitve in postopoma upostaviti takšne odnose, s katerimi bo povprečn4 višina osebnih dohodkov vskladena z lastnimi rezultati v odnosu na druge kolektive te dejavnostie Tako naj bi zlasti tisti kolektivi, ki imajo večje osebne dohodke, kakor bi ustrezalo njihovim rezultatom v družbenem obsegu, vlagali več sredstev v sklade0 4. Delovnim kolektivom se priporoča-, najj zrcalo sadov njihovega dela« Delovni •ob delitvi svojega dohodka porabijo kolektivi družbenih služb naj ho bi osebno potrošnjo tista sredstva, ki is-l zboljševanja svojega materialnega polo4 virajo iz rezultatov dola in ki so bila dosežena z vnemo kolektive., predvsem z \ racionalnim gospodarjenjem, ker so takoj zagotovi stabilnost osebnih dohodkov in! sistematično zboljsevanje življenjskega' standarda delavcev«. 7 interesu delovnih; kolektivov je, da tisti del dohodka, kij izvira iz trenutnih gibanj na trgu, vlbf že v razvoj sv jo dejavnostio žaja zagotavljali z neutemeljenim žvi-šanjem cen sio;:ih storitev. Ob formiranju odnoriov v delitve je treba upoštevati višino osebnega dohodka v drugih ustanovah, teh dejavnosti, kakor tu-j-di v drugih družbenih službah in v gost podarst\mc. 0|- I I 5» Da bi zagotovili pogoje za supešho 7f .Delitev v kolektivna jo družbdna fun-f koija- Delitev jo sestavni del družbeno dcJitvo iV eoioti/ Delovni kolektivi uveljavljanje določene -politiko doli tvoj; ki opravljajo to.delitev, odločajo ne kakor tudi potrebno stabilnost v delit-! vi in da bi bila delitev v skladu z bo~-j dočim razvojem podjetja oziroma ustano^j ve. Zvezna ljudska skupščina meni, da j morajo biti nadaljnje izgrajevanje polij- tiko, gospodarski razvoj in družbene tike delitve, kakor tud-, vsrka spremen-; odnosec same4 .v bistvenih vprašanjih poslovanja in razvoja svojega podjetja, marveč tu-f di o vprašanjih, ki zadevajc koristi vso skupnosti, njeno gospodarsko' poli- ba v tej politiki in odklon od -'kri-ii-ra-t jev v politiki delitve sad proučevanja in sklepa organov upravljanja ob nopo- I srednem sodelovanju delovnega kolektiv^;] na podlagi vsestranskih analiz., s kate-l rimi šo obrazložene to spremembe;J Tudi v nadaljni delitvi, zlasti v oko- j nomskih enotah, je treba zagotoviti Zvezna ljudska skupščina meni, da je treba zato nujno zagotoviti organiziran družbeni vpliv na notranjo delitev in de lov. dni kolektivom -še, bolp konkret4 no družbeno pomagati pri izgrajevanju odnov :'a uveljavljanju politike notranjo delitve o To je naloga vseh družbenih faktorjev,■zlasti organov in orga- sirse in e posredno sodelovanje delavcev, nizaci j v konuni?. Zbori proizvajalcev v izgrajevanju politiko, opnov in konkretnih meril notranje delitve« Največ- je uspehe so dosegli tisti kolektivi, katerih delavci ne le poznajo raehanisc delitve, marveč je delitev neposreden odsev njihove politike in sklepov. 6« To priporočilo velja v osnovi budi. za delovne kolektive družbenih službo Spričo njihove, specifičnosti pa se po- i. sebej poudarja, naj tudi4 delovni kolek«! tivi ustanov družbenih služb, ki že razdeljujejo dohodek ali ki se priprav-j ljajo na to, upoštevajo načelo delitve ! po delu in načelo recionalnega poslovo.-: nja in razvoja služben To pomeni, da mo-j* rajo biti tudi osebni dohodki v teh službah odsev sadov njihovega deIr za zadovoljevanje družbenih potreb, da pa I se hkrati izločajo potrebna sredstva saj razvoj službe«.• Da bi ustvarili za to potrebne pogoje, naj se up.'stavi j o med J ustanovami družbenih služb in uporabni—| ki Njihovih storitev čimprej in v čim- i večji meri takšni materialni odnosi*, v . jkaterih bo dohodek teh ustanov realno I naj bolj kakor dosloj spremljajo in proučujejo politiko ter osnovne odnose v notranji delitvi, presojajo njihovo v\pravičenort:; izrekajo po potrebi svoja mnenja, prš. -Ci.be in priporočila ter vplivajo na odstranjevanja ugotovljenih pomanjkljivosti* V npjduljnerj izgrajevanju mehanizma in. v urejanju konkretnih‘problemov notrar-l .nje delitve si j.? treba prizadevati, dq. ;bo:no- gospodarskim organizacijam in ustanovam družbenih služb nudili tudi čim-, več strokovne pomoči, zlasti majhnim organizacij en.. Delo za bolj vsestransko znanstveno proučevanje oblik notranje delitve -naj j valja za trajno’ nalogo-, Pristojne, znantp-stveno ustanovo, zavodi in organizaciji naj teme", ji te je analizirajo pošamekne ( metode in v. praksi' uporabljene ukrepe 1 za presojo njihove'upravičenosti z gosj-podarskega in družbenega vidika ter preaaš ijo poz;tivne izkušnje posamez— J nih organizacijo <• I . Ker je lexos v nekaterih gospodar- , nadaljni družbeno ekonomski razvoj deže4* tih organizacijah in ustanovah družb?-’)le3 ih služb narasla raven in ker so se po-!-„ , . , , . vv. .. ? , .1 Zvezna ljudska skupscma poziva delovne ecali razponi osebnih dohodkov, kar n\ , . , ... . . , 1 ,, , , v . ’ ,.1 kolektive, naj svojo politiko notranje iln trorlnn v 7. ^nsP7.Pnimi TG Zli . . .. >ilo vedno v skladu z doseženimi rezul-tp. ,ati in smernicami, določe?*imi z druž- ] >enimi plani in-našo gospodarsko poli-iiko, se priporoča, da v teh organiza*-ijah ob najširšem sodelovanju delovne-a kolektiva vsestransko prcuče dosežc-e rezultate ter doseženo raven in od— ose osebnih dohodkov, da ocenijo real-osti in upravičenost začrtanih ali postavljenih odnosov in da na podlagi iega opravijo ustrezne popravke* j Mislimo, da so ta priporočila dovolj , . . , ,, I precizna in iasna, da bo naš kolektiv Formiranje in izpopolnjevanje ob.uk do-, ^ ^ he lagt_ itve po sadovih dela in gospodarjenja j prisade^nja in tomu na,rtati bo_ gospodarskih organizacijah ob izpo-^ , ^ pQ, deiitv0p Bol ^ flnaliz gmQ & posredovali v našin dosedanjih treh številkah ,:NT.še samčine'1« »olnjevanju drugih instrume:. tov gospodarskega sistema je bistven pogoj za delitve izgrajujejo in uveljavljajo v skladu s tem priporočilom,ter se drže načel, določenih z zakoni in predpisi, kakor tudi sprejetih družbenih norm. Zvezna ljudska skupščina poziva tudi vse družbene organe in organizacije, naj z večjo dejavnostjo pomagajo delovnim kolektivom pri izpolnjevanju to naloge <> LE PROIZVODNJE ■ JkOMULATATI VNOi LETNI PLAN PROIZVODNJE PO PRODč^ENI JE BIL 644,000o000,-,IZVEDEN PA JE BIL ŽE 17«0; Pod točko razno se je obravnavalo sledeče: i t i Za dan JLA dne 22» 12» 1961 se je obiskar-lo KNOJ v Žirovnici, kateremu se- jei podarilo 3 pare kompletnih vojaških smuči, Za novoletno jelko je DS sprejel sklep, j da se obdari otroke vseh članov kolekti-l Va s paketi v vrednosti od Din 1.000,-<^o Di$ 1.200.-. Istočasno je bilo odobreno, da podjetje prispeva Društvu'prijateljev mladine v Begunjah znesek Din 80.000.-. Prav tako naj se obdari večje vredno- I sti otroke pokojnega Potočnik Antona in vse člane kolektiva, ki se nahajajo I v bolnicah. Janc Janez l E O8OAROVAL NAŠž MAL CK E t- Delavski svet je 2a obdarovanje dedka Mrazil za letošnje leto namenil kar lep znesek blizu 400o000,- din. I Obdarovani so bili vsi otroci naših de-j-lavcev. Zanimivo je število teh mal- . I. čkov, ki se suče tam nekaj čez 300. Vsak je dobil darilce v sklopu vredno-| sti 1.200,- din in sicer za lo000e-din v blagu - tekstilu, .razliko pa kot j slaščice. Zadovoljnih obrazov so starši - naši | delavci in delavke izročali te skronH ne dobrine svojim naslednikom, še boljj gorečih obrazov pa so le ti sprejemali darila dedka Mraza. Pripomniti je, da je kolektiv odstopi]l še poleg lastneobdaritve krajevnim ! organizacijam v Begunjah znesek din 80„000c- v te svrhe. Ta humana gesia | je vsekakor zgledna. ALI VES .... da se betpnsko železo s preseko^ 1 cm2 poruši šele pri obremenitvi 3.700 kg? I .... da specialna jekla prenesejo tudi 15.000 kg/cm^ in več natega ? strig lesa iglavcev samo 12 kg/cpi2 ?| o.o da trdi les zdrži enake pritiskej ko normalen beton ( loo kg/cm2 ) ... da se večji nebotičniki 1 na vrhu tudi po o,5 m ? gugaoo .da je dopustna obremenitev na eo0da moreš, že zelo mnogo vedeti, I da spoznaš kako malo veš ? Dne 27» decembra 1961 so se v naši tovarni izvršile volitve v delavske sve-< te in odbore sindikalnih podružnic ekonomskih enot. Vilitve so potekale v najlepSem redu in to na treh voliščih« Volišča so bila razdeljena po posameznih obratih, ki bodo predstavljali ekof-nomske enote. Delavski svet podjetja je v sporažUmu s člani kolektiva posameznih obratov, upoštevajoč tu predvsem področje dela iz bodisi tehnološ kega, tehničnega in ekonomskega vidika osnoval sledeče ekonomske enote* 1./ Lesni obrat (ki je- deljen zaradi proizvodne in organizacijske specifičnosti v dve obračunski enoti in to v s ' a/ smučarski oddelek in b/ oddelek'telovadnega orodja). 2»/ Kovinski obrat (z remontno delav— I nico). 3,/ Sedlarski obijat in i I . 4,/ Uprava podjetja s-pomožnimi služ- ! •m bani. I ■ _ i Pri paaih volitvah je‘bilo treba upo- J šteVati tudi specifičnosti posameznih | obratov z ozirom na število Klanov ko-4 lektiva, na proizvodne in neproizvodnej ekonomske enote, na sestav odborov i sindikalnih podružnic in na notranji j sestav ekonomskih enot z ozirom na okvir gospodarskega načrta podjetja j kot celote« Iz navedenih razlogov so | bila volišča razdeljena takoles l#/ Lesni obrat, ki je v celoti volil [ enotni delavski svet in odbor sin4 dikalne•podružnice za svojo eko— j nomsko enoto na volišču št« 1« '2,/ Kovinski obrat z remintno delavni-j co delavski svet ekonomske enote. | Sedlarski obrat predsednika delavk skega sveta svoje ekonomske enote j ker šteje le 17.’članov kolektiva,.!. -■ Kovinski in sedlarski obrat enotni • i- odbor sindikalne podružnice. Vse < to volitve so bile izvršene na volišču št, 2, 3,/ Uprava podjetja s pomožnimi alniba^ mi pa je volila le odbor sindikalne podružnice in to zaradi tega, ker se ista smatra kot neproizvodna ekonomska enota in je vključena direktno v delavski svet podjetja. Od 442 volilno upravičenih je glasova- lo 348 volilcev, kar predstavlja 79 • i - i. r Izpad 21 % od volilno upravičenih je v glavnem za pripisati velikemu številu dopustov in delno tudi obolelosti članov kolektiva, 0 rezultatih volitev je bil kelotai kolektiv obveščen potom obvestil volilne komisije podrtja, dočim bomo o sestavu ‘posameznih delavskih svetov inj odborov sindikalnih podružnic ekonomskih enot’ prihodnjič malo več razpravljali, I . ' ’ : • . /Doberlet Miodrag/ 7 Zaključki iz sejma v kolnu crr: V mesecu novembru se je vršil 2o» med-i narodni sejem športnih artiklov, imenovan SPOCA, v Kolnu, Ti sejmi se | vršijo dvakrat letno in sicer v jeseni 1 in pomladi. Jesenski sejmi so namenje-J ni prodaji letnih artiklov, medtem ko I spomladanski sejmi nudijo v glavnem zimsko športne artikle, To velja le za odnose grosistične trgovine do malo-i prodajalcev, industrija pa običajno nudi svoje izdelke za celo leto v naprdj našim kupcem vpogled v našo proizvodnjo in jim dajejo mpžnost ocenjevanja naše ko konkurenčne sposobnosti do ostalih proizvajalcev. 1 ■ • r • 1 ■’ Novemberski sejem v Kolnu se je tudi * takrat za nas uspešno končal« Za dobave v l&u 1962 smo zaključili sledeče količine: Tudi naše podjetje se udeležuje kot razstavijalec teh specializiranih strokovnih sejmov, ki so zaprtega značfj ja, To pomeni, da imajo možnost obiskal le proizvajalci in trgovci, dočim priložhostiii - nestrokovni Obiskovalci, katerim bi sejem služil le kot iz-: ložba, nimajo vstopa, Na teh sejmih, ki so mednarodnega značaja se srečuje svetovna elita v proizvodnji športnih artiklov, trgovce pa je možno najti iz vseh dežel kjer gojijo šport ali pa tudi od tara kjer so šele poraja zanimanje za gciove športne panoge0 Prav iz razloga, ker se na teh sejmih srečujeta ponudba in povpraševanje v izvenevropskem merilu so le ti za nas velikega uomenao Tu srečujemo vse naše sedanje in' bodoče kupce in prav na teh sejmih se rodi večji del niiših zaključkov za izvoz0 Med zabeležinimi obiski na našem’, paviljonu lahko ugotovimo kupce iz ZDA in Kanade, iz Anglije, kupce iz Skandinavije, iz Zap* Nemčije, Švice, Italije in Avstralije c- To so vsekakor razveseljivi podatki, ki kažejo na popularnosi naše firme med inozemskimi kupci» Populariziranje našega podjetja in ugodno prodaja v izvoz pa so nam omogočili ti mednarodni sejmi, kajti osebni stiki s kupci rodijo običajno mnogo boljše rezultate kot pa samo dopisovanje in izmenjava prospektov ter katalo-govc Razstavljeni artikli pa omogočajo 1. SMUČI parbv ZDA in Kanada 28.ooo Švica 7.ooo Francija . 6.000 NemČija/DBR/ 4,5oo Norveška . 4.5po zneski v milj j. 2o6 84 48 39 3o ■SKUPAJ: 5o.ooo 4ol. 2. Smučarske palice Dural: ■ ZDA in Kanada Švica Francija Nemčija/DBR/ 15.ooo 5.000 1.000 3.000 3o ' lo 2, | 6 SKUPAJ: 24.000 48 3. Hokej palice Nemčija/DBR/ v Švica 4,ooo kom 2.5oo 2 1,5 SKUPAJ: 6.5oo 3,5 Skupna vrednost zaključkov na sejmu v Kblnu znaša Din 452»5oo.ooo,- Navedčmi podatki so šele grobo izraču-t nani, ker v nekaterih primerih še ne razpolagamo s točnimi specifikacijami in vsi zaključki še niso administrativno dokončno urejeni. Na sejmih samih na vodno prejmemo le groba, t.j* okvirna naročila, ko se kupec odloči o kvalite- ’,ti in izvedbi smuči. Točne specifikacije pa prejmgmo naknadno. PIGD - PROSTOVOLJNO INDUSTRIJSKO GASILSKO DRUŠTVO , "ELAN" r\ 1 9 5 7 " • I . . I 30. aprila je v stari susilnici zraven t kovinskega obrata zopet izbruhnil po- Jt.ie ; ■■ n j egu' društvi, ki nam .je vedno'in pov-| sod.-pomagalo z dejanji £n nasveti, ža^i- ki: je predstavijal za podj etje ve-j prQti koncu- leta se število članstvi like varnost ne samo za prostore so-I skrgilo> vendar je m postavljeni prJ gram v celoti izpolnjen. Tako smo z zaJ- sednjega kovinskega obrata, temveš tudi za obrat r^ketame. j dovoljstvom in pripravljeni stopil: pr v ^ /J /jf/> .Ji' Nesreča na ;nesrei9o Begunj, Radovljice, Hlebc, Lesc, Jese-j nic, Siiiokuča in Kranja. Priznati mora- j mo, da smo pri tem primeru spoznali, j da imajo naši £lani še mnogo premalo izkušenj , in znanja, ker bi sficer ta po-j žar lahko ugičili sami, V naj kriti Sne j-( šem položaju.nam je odpovedala motorka ■ za krajjši čas. Zato smo tem sosednjim j gasilcem dolžni zahvalo za,popioč« Pri ''j tem primeru sta morala ,ce:lo dva naša: f člana v bolnišnico, zaradi zastrupitve j s plinom. '■; ' "• ’• j Izučilo nas je, .tako da.smo stopili v [ akcijo za splošni poduk vseh članov | kolektiva,'predvsem za uporabljanje mirj nimaksov. V svoje vrste smo začeli j vključevati nove člane. Postavili smo I sejoi :športnih artiklov pi ‘T"' 5 :člansko komisijo, ki je eme 3 o naffl ne .nu(jij0 samo komercialni uspeh, ! ^ pregledala vse požarnovarnostne nap^j ^ pa ^ 0ra0g0.2aj0 vpogled v ve v vosti * I- I ■-.it-...I , 'V ■■%■■■■■■ •• !.;■ ZAKLJUČKI IZ..SEJMA V; KULCTJ /nadaljevanje iz 9» strafti/"" •>] L ll; ^ ju:. : 1 ' .ww r --- •- pa5 pa .nam omogočajo vpogled v p^oi podjetju. Na osnovi njen z ^ ^ju ^ izvodnj6-? asortigian in v cene ostalih j S, , . T • • | V v Vi o l/a J, m smo postoponia odpravili pomanj J -j konkurengnih producentov, kar je” bi-i, Se predvsem zato, ker so nam or-l stven0ga pomena> da se. obdržimo-jia vi-! gani upravljanja in uprava odobrili v , svetovne proizvodr_je v teh tem letu hova finančna sredstva, za nar-, napredu,QZ velikQ bavo gasilskih pripomočkov. Tako smo le± ^ ^ nQvi materiali stalno prinažaJ ta 1957 porabili nadaljnih 3 , . 1 j0 n0V0sti in neredek, ter bi vsako ;■ J-. din v te svrhe. . ■ | zaostajanje in nezasledovanje.tržišča { • Saine or^aniaacijsfee.• prijeme naših ga*- - j lahkp. povzročilo velike težave v prodat-silcev pa smo utrdilj. z vajami, Sodelo— j ji aji .pa bi^celo i?padlitiz, najzahtevj— vali smo tudi na ocenjevanju znanja, okojvnej^ih^trziŽ9»:iysled tega. pripisujemo 1 liških društev in prislužili'Sobro 4. j tem^sejmom^ppieg komercialnega tudi;:. j. mestov:Razvili smo tudi svoj društveni | velik teh^iifoi. pomen, ter je niijnp da pe prapor'kot simbol gasilsiva. Z njim smoj . jih udeležujejo tudi v. bodoče, .k^r; že-flCjdelovaii’na gasilskem jubileju ^ j, mo le na ta nafčin..uspeli,.vssdržatijiv.v$|d—. 75 letnic e "de 1 o v^n j a gas i lake ga' društva I no konlpire.n 1962 in spremembe in dopolnitve v sistemu delitve dohodka,za leto 1962, Odločilna pri delitvi.dohodka je presoja kolektiva* Pri tem mora sodelovati sleherni proizvajalec. Zvezni družbeni plan za leto 1962 predf videva v primerjavi z letom 1961 povečanje industrijske proizvodnje za 13 povečanje kmetijske prčizvodnjb za 23 oziroma na družbenih gospodarstvih za 30 Narodni dohodek bo narasel za 16 #, celotne' investicijske naložbe v ' osnovna in obratna sredstva za 9 Družbene brutto naložbe v osnovne skla-j de gospodarstva bodo znašale okrog 837 milijard, v negospodarske dejavnosti pa okrog 316 milijard. Izvoz blaga in storitev bo narasel za 18 $, obseg osebne potrošnje prebivalstva za 7*9 'fo naložbe v osnovne sklade družbenega standarda pa za 12 fo. Na seji ZlS-a 16.dec. je bil osnutek zveznega družbenega plana za leto 1962 sprejet. Sprejeli so tudi več osnutkov in drugih predpisov (o pokojninskem za-j varovanju, o organizaciji-v zdravstvenega zavarovanja itd,) !Tudi na II, plenum GO SZDL Slovenije |je bilo v ospredju razprav.nadaljne (razvijanje sistema delitve dohodka po |delu v gospodarstvu" v 'družbenih'. šluž— Ib&h, Poleg tega so obravnavali vlogo j ih naloge SZDL v komuni.'!' mjeja 03-inovne probleme proizvodnje in potroš- j Zadnje zasedanje ZLS v preteklem letu' j; ugbtovilo. da 30 izpolnitev .plana | odvisna od..spodbude proizvajalčev, . I i' Sprejeli so ti;di priporočilo-1 o' f'3\;-r, r>, dohodka-, v delavnih kolekiii-I vih s'področja gospodarstva in druž- ! 1 benih služb. Praznovanje 20, letnice.vstaje smo 1 nje„ -Diskutaat-i so poudarili, da kanona) Še ni..posvojila kmeti;jstva, kjaii ^e; trej- v. , . ba .tudi v kmeti j.^Iv zadrugah ^ustaiio*: i .. s. Proznovaajeia 22*; decem- viti ekonomske enote ht% izhodi^, .za i'1 ^šv-vJU^-V okviru^tega prazni-; ka-;je Ljubljana sprejela I* proleter-i e:q brigado, po različnih krajih pa 1 so .bile številne proslave, razstave, { obiski ljudi v kasarnah itd, I •A I jnadaljrL. pazv^..,? 1 r,fi' jKar f$9vse! tiče, usmerjanja s.oc.ialis;tičneJ j.zavesti,; mora tu SZDLvigraii važno vlo-l j go, obveščati mora ljudi, hejr' je od J-jtega v veliki meri odrisn§, j*ji,hpva ek- | jtivnost# j Na'' zasedanju LB’ LRS, 19odo«« so tudi ' j Iobravnavali*delitev čistega dohodka j in'.osebnih d6'hodkby ter. odobrili roso©- J |lucijo:6- vlogi in* nalogah giumaživ.. v | 'i'naeera;:vzgbjnb-ižobra.ž(5valnete sistemu*’. ! • Cb tej priliki.,je tov^Tito iz.iiiVil, j da ja moč naše armade predvsem, v nje-l ni povezanosti z'ljudstvom in da je"" 1 skrb za obrambo naš pBroerabor priBpeVejt k naporom z§ . mir 4- ' : I j^pioh jst^.razvg ; šolstya;in šolanje I strokovnih kadrov glavni po,:,'j za.,,tli- I Itrejši družbeni in gospodarcki-s^svcrj* 1 u: j Hribar Francka mri'yi;...-r: ; -.s -m- : X L j. ! i- 'brzojavke r- 16ol2-, PcrPfiligalske enote v Goi so naH pa&ll'"indijsko ozemlje izven ■ , mčjaGoe 'in streljale na indiju ske polici jske ehote0 .17112* Indijske'čete 'so vkorakale v | Gooc Valjavec Franc , j: 1 I 4.12* Obsedno stal jo v-:SOT:/Dop,^j^rM’! j .7« 1-2« Za~ idi nacističnih izpadov^' j . Zapadli. Nemčiji- je biii-odpokli^' | I \ :can.: naš; konzul Grahovec iz I ' Miirichenao < I 8*12« Tanganjika je postala neodvisna „j 110.12, Odpoklic sovjetskega veleposia^* j I ništva iz Tirane, in albanskega i ; iz Mcjpkve o 112.12. Č5E in Albanija sta odpoklicali I sv;.ja predstavništva iz Tirane• j | in T^erre. • J 13'o 12a' Sovjc>sfe zvefia je izjavila, da J ■ lie-fb.o finansirala operacij QZN,, 1 v Kongu« j 14,12, Tangrr.jika je bila sprejeta kot [ . 104 članica v 022*r* , j 15e 12, V JerrjSa1!em}i ^j.e bil obsojen, na,j; , smrt; na^iatioui vojni zločinec Adolf EichaiRan« ■ ■■' 20*12* Iz Nov Delhija so' sporočili,. da se ic-vjenjoga dne vdalo j 1500 portugalskih vojakov iz ' J zadnjegaiportugalskega opo;rir I šča, Pred tem pa se je vdalo' ■ ?iuju 'nd t j6| erito-| ri.ju Indiju likvidirane, Iste-j ga dne sta se \ Kitoni sestala! ■' kongpšid premier. Adula in ka-1 tanšld. soiasionSfet' Čombe* , j 21 * 12e Centralna kungoška vlada' je'1'ob[-javiia 3 točk''sporazuma, ki' I sta ga dosegla .kohgoški premier Adula. in katanški-;se.cQisiionist ;|. Combe np,.;.pogajanjih v ,ICi.toni« 1 23 o 12 c- Katanška. vlada, je .'.spig-ročila, J da $e. pristojna, za ratifikacijlo sporazuma, ki ge/j o podpisal j r. :: čoa-bo- 13,+onio1 ZadeVo'; bodo' ;i' ! ~n' pr'eh'.) sli ■ v' parlament j ki naj t}i pr^d^agal' modifikacijo kongoš-J ke ustave-. J2 ERSONALNE VESTI Valjavec Franc STANJE DELOVNE SILE V MESECIT DEraMRRiT. I .Začetkom meseca je bilo zaposlenih: I a/ v reflnem delovnem razmerju 245 moških, 219 žensk, skupaj 464* b/ v začasnem delovnem razmerju 3 moški, 2 ženski, skupaj 5» j » \ •/ vajenci, 2 moška. I Koncem meseca je bilo zaposlenihi j a/ v rednem delovnem razmerju 247 moš-|, kih, 215 žensk, skupaj 462. | » vV | b/ w začasnem delovnem razmerju 1 mqš-j. v';.; ki, 2 ženski, skupaj 3. J c/ vajenci, 2 moška, | gibanje DELOVNE SILE V DECF.MRRIT < { Sprejeti so bili sledeči delavcit | Branilovid Zvonko - stiskalnič&r v ko-I vinskem obratuf i j Perkovič Franc -> mizarska ročna dela I v lesnem obratu," j Košir Janez - mizarska ročna dela v I lesnem obratur j Bizjak Štefan — skladiščni delavec v„ j skladišču gotovih izdelkov (je bil do j sedaj le v začasnem delovnem razmerju)« | j VSEM NOVIM ČLANOM NAŠEGA KDI£K* I I | tlVA ŽELIMO USOGO ZADOVOLJSTVA | IN USPEHA PRI DELU* ............................. lil milili mm muf« I % * j Podjetje so zapustilit I Legat Jahez, ki je bil zaposlen na de** I lovnem mestu izravnava lesa. na izrav*-j nalnem stroju v lesnem obratu - je od-I šel po sporazumu* I Šušljata Marija* ki je bila zaposlena j iia ročnih mizarskih delih v lesnem ob-I ratu — je odšla na lastno željo pred J potekom odpovednega roka, zaradi od-I hoda v inozemstvo# I Maurer Vinko, ki je bil zaposlen na j ročnih ključavničarskih delih v kovin-l . skem obratu - je odšel v JLA. Mrdzanov Olga, ki je bila zaposlena na delovnem mestu skladiščne delavke v skladišču gotovih izdelkov - je odšla na lastno željo pred potekom odpovednega roka. Jakše Terezija, ki je bila zaposlena na debelinskem skoblanju v lesnem obratu — je odšla na lastno željo v odpovednem roku* Planinc Marija, ki je bila zaposlena na ročnih mizarskih delih v lesnem obratu - je odšla na lastno željo v odpovednem roku. POROKEt V decembru se je poročila tov, Jude sedaj poročena Košir Betka.,Želimo ji mnogo sreče in zadovoljstva na njeni novi življenski poti. Isto želimo tudi njenetau možu tov, Košif Janezu, ki je v decembru po prihodu iz JIA ponovno stopil pri nas v redno delovno razmetje* mmu V decembru so se rodilit Heberle Lojzki - deklica, Bregar Fani - deček, Žnidaršič Jožetu — deček in KbpaČ Tomažu - deklica — jg umrla* Vsem srečnim mamicam in o.Hkom iskreno čestitamo, dočim Kopačevima istočasno izrekamo naše sožalje* VAŽNA OBVESTILA! Za čimiočnejše in popolnejše objavljanje personalnih vesti v našem časopisu, ponovno naprošamo vse člane kolektiva* da nam takoj javijo Vsako spremembo, ki se nanaša na tozadevne podatke, V.ko-•-likor sprememba ne bo javljena najkas* n?je do zadnjega v toesecU v katerem se je zgodila, jo ne bomo mogli objaviti v časopistl* *• Istočasno obveščamo tudi vse člane ko*» lektiva, da so bili dotiskani in razdeljeni sledeči novi pravilniki: Pravilnik o delovnih razmerjih, Pravilnik o delitvi čistega dohodka in Pravila podjetja, Ker vsi pravilniki predvidevajo važne zakonske določbe z internimi dopolnili je dolžnost vsakega! delavca, da se seznani z njihovo vsebinjD. Pravilnike lahko dobite.na vpogled vsaki J čas pri članih delavskega sveta, uprav-! nega odbora, vodilnih delavcev v obra-| tih, kjer ste zaposleni, kakor tudi v I kadrovsko splošnem -sektorju. Smatrajte 1 to opozorilo kot važno, to pa zaradi tega, ker v bodoče ne bomo upoštevali) nobenega izgovora delavca, ki bi se eventuelno v spornem slučaju hotel zagovarjati, da ni poznal predpisov, ali da ni bil o njih in njihovih spre— membah obveščena TOKRAT NEZGODE V OBRATNE NEZGODE V MESECU DECEMBRU: Potočnik Pavel, KV ključavničar v KO, je dne 4«12,1961 pomagal pri razkladanju delov stiskalnice :lz viličarja© Pri tem delu mu je med dva dela stiskalnice priprlo sredinec leve roku. Vzrok: naporen način dela. Prašiček Rudolf, NK delavec v KD je dne 17*4,1961 šel v kotlovnico po ža— govino. Pri prehodu skozi glavna kovinska vrata, jih je veter sunkovito zaprl in pri tem imenovanemu priprlo prst leve roke. Vzrok: ni faktorja v delovnem okolju« Je še v bolniškem staležu. OPOZORILO ZAPOSLENIM: Ker se pogosto pojavljajo primeri, da delavci pravočasno ne javljajo nezgod, ki so nastale pri delu ali na poti na delo, ponovno opozarjajo v smislu obstoječih predpisov HTZ službe, da se nezgode morajo javiti takoj, a najkasneje v roku 24, ur varnostnemu teh4 niku ali uslužbencu personalne službe,! odnosno obratni bolničarki ali dežurnemu v popoldanski izmeni0 - .: Nezgoda, ki se v tem smislu ni pravočasno, to se pravi v roku 24, ur prijavila a-goraj navedenim organom, se ne bo pr.iznala0 Zajc Bojan Ob dnevu JLA je kolektiv Elana obdaril graničarje, čuvaje naših meja na Zelenici s smučmi, Ta dan smo se v jutranjih urah zbrali na komandi v Žirovnici0 Sprejeqj je bil zelo prisrčen* V prijetnem razgovoru s kapetanom komande in a ostalimi vodilnimi organi smo se napotili v sprejemno sobo, kjer so nas že pričakovali pripadniki JLA - vojaki. Najpreje je spregovoril tovi Doberlet, ki je v uradnih besedah povdaril pomembnost prazhika JLA in vsem pripadnikom toplo čestital. Pred mesecem so obiskali našo tovarno in se seznanili z našo proizvodnjo in si božno ogledali postopke za izdelavo smuči« V zvezi s tem jo vprašal kapetan komand de enega Ou pripadnikov JLA, naj nam { pove kaj vse jo videl v Elanu in kg mul je bilo rKjjbol-; všečo Odgovor je sledil J čnsto vojaško; "Bilo mi jo zelo všeč | kar sem videli Sicer dosti vsega nisem* razumel, razumel sem pa to, da imate | zelo lepa dekletap katerih v tovarni n| malo. Seveda je temu dovtip sledil vsesplošen smeh. Za obisk so se nam naj— !■ lepše zalivalili in si želeli, da bi imq— li še kedaj možnost ogbda naše tovarne 1" Naša pot je nato peljala dalje proti J plenici. Vila se je po lepi dolini, ki je bila iz desno obdana z visokim 1 grebenom Begunjščice, levo pa z mogoč- ! nim Stolom, Po dveh urah hoda nas je pot pripeljala do Zelenice, pokrite z debelo: smežno odejo. Sprejem pri satoih graničarjih v Karavli { je.bil zelo prisrčen* Zelo šo bili ve- I seli darila. Zanimali so se'za naše de- j 13 v tovarni in nasploh za kulturno življenje, Na koncu so nas zaprosili, naj jim prikažemo nekaj ih šole smučanja, kar [ smo jim radi ustregli. Želeli so si, [ da bi jih obiskali še večkrat. Ob prijetni partizanski pesmi smo se po- j slftvili od njih’in topel stisk rok je' |: pričal o ljubezni med bratskimi nar-rodi /Pirkmaijer Andrej/l TELEFON RAODOVLJlCA j OD 15, JANUARJA DO 15, FEBRUARJA Zap,nemški film » ZVEZDA RIA 11 16v I, torek ob 20 uri 1,7» I, sreda ob 18 in 20 uri Ameriški pustolov.film »POSLEDNJA OBALA” 18, I. četrtek ob 20 uri 20,1, - sobota ob 20 uri 21, I, nedelja ob 17 uri Jugoslov.film »SERVISNA POSTAJA - II,del 19, I« petek ob 20 uri 21, I, nedelja . ob 15 in 20 uri. Amer,barv,cinem, " MOŽ. KE GA NI BILO 11 21, I, nedelja ob LO uri martineja Ital.pustolov.film 11 SMELI PODVIG 11 23, I, torek ob 20 uri 24, I, sreda ob 18 in 20 uri v. r* . ' • Amer,avanturistični f, "V ZNAMENJU ZOROA 25, I, četrtek ob 20 uri 27, I, sobota ob 20 uri 28, I, nedelja ob 14 in 18 uri Jugo s lov, barvni f, »BOLJE JE VEDETI11 26, I, petek ob 20 uri 28, I, nedelja ob 16 in 20 uri Amer,zabav,barv,film » RAZKOŠNA LADJA » 28, I, nedelja ob 10 uri matineja Zap.nem.film-satira »ROŽE ZA DRŽAVNEGA TOŽILCA 30, I, . torek ob 20 uri 31» I, sreda ‘ ob 18 in 20 uri Španški glazbeni barvni film »KARMEN j IZ GRANADE” 1, II, četrtek ob 20 uri 2, II, petek ob 18 uri 4, II. nedelja. ob 14 in 18,15 uri 5, II« ponedeljek ob 20 uri j. I Ameriški kriminalni vistavision bavvnij film » SMER SEVER - ZAPAD » 2, II, petek ob 20 uri -J 3, II, sobota 'ob 20 uri. , | 4, II, nedelja ob 16 in 20,15 uri • •!•. x Francoski zabavni fim »TAKSI IN FRIKD—i LjCA11 ; 4« II, nedelja ob 10 uri matineja Italijansko španski film »PREIZKOV J ALNI SODNIK" ' [ 6, II, torek . ob 20 uri •[ 7, II, sreda ob 18 in 20 uri j Amer.barv,pustolov,wistavision film »TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA » | 8, III četrtek ob 20 uri 10, II, sobo.ta ob 20 uri 11, II, nedelja ob 14 in 18 uri I ob 10 uri matinej^ I Indiian.barv«film » MATI INDIJE » if' 9, II, petek ob 20 uri 11, II, nedelja- ob 16 in 20 uri { I Italij,film-*vesela komedija » PRIJATELJ GANGSTERJEV » I 13, II, torek ob>20 uri |: 14, II, sreda ob 16 in 20 uri i M » EKSKURZIJA V AVSTRIJO. ŠVICO IN ITALIJO MULEJ STANKO. I © J Naš d vožnje, se nadaljuje proti zahodni j {Tirolski/- Cesta se polagoma vzpenja, | I bregovi na levi in desni, strani doline ! J so vedno bolj strmi, vrhovi gora pa vedrino višji,1 V manjšem mestecu Lpndeck imaj-Jmo daljši postanek-, Naš* avtobus smo prej-•I pustili mehanikom, da izvrše manjše po—J [pravilo, mi pa smo imeli dovolj časa za| I ogled mesta in pokrajine o Mesto samo lej-j ži med visokimi in kamnitim?, vrhovi0 j IPokrajina pa ima čisto poledoniški iz— { |gled„ Od drevesnih vrst r^ste preteld.o j Ibor .in rušje> plast rodovitna zemlje j j pa je zelo tanka« Tudi gruščnat.' brego-j |vi pričajo w delovanju ledenikov v pre-jteklostio J Pri nadaljni poti se pokr aj ifca' 'ni_ bist- Iveno spremenila« Po nekaj urni vosnji J smo prispeli v £t» Anton (lc4(!)0 n)«, To Ije eno največjih zimskošportnih cen- Jtrov v Avstriji, Bistveno so ne razli- Ikuje od drugih podobnih centrdv, samo Jda je 'vzpenjač jhotelov ;in ;drugih tu— irističnih udobnosti še :vgčd I . . |Pot nas je v serpentinah vodila na sod«j |lo Sto Krištof (1,802 mm), ki se nahaja jnad mestom. Pobočja rad .mestom je na Igosto prepredeno z žičnicami vseh vrs* jNa sedlu samem je več velikih hotelov, (Tudi od tod vodijo ziičnice na vse vrho—i Ve okolice« |N a tem sedlu pa poteka razmejitev med iTirolami in Vorbarlbergomi S prehodom jpreko sedla smo zavozili v najzahodnej— išo pokrajino Avstrije, t„j.3 Vorarlberg, jTudi ta pokrajina se bistveno ne razli- Ikuje od ostalih alpskih Dokrajin0 I Naglo smo se približevali mestu Feld-ikiirchu, ki je zadnje avstrijsko mesto v • « v jna nasx potic. Se nekaj km? in že se polj avimo na Avstrij sko—Lic-htensto inski jmeji. Vstopili smo v kneževino L.lchtor--jstein« To je malo. državica med Avstrijo v lin Svico0 Obmejno službo te državice {vršijo švicarska organi. Tudi mednarodno zastopstvo za knježevino Lichtenstein vrši Švica,. Značilno za to knježevino je, da leži nad nižjimi hribi. Prebivalci se bavijo s turizmom, živinorejo sadjarstvom, presenetilo pa nas je, ko smo opazili lepo urejene vinograde« Glavno mesto je Vaduz, ki' je' zelo lepoj. Isto pa lahko posplošimo na celotno lm je ževino„ Prehod čez most reke Rhein in že smo privozili na švicarska tla« Pri tem ni bilo nikaMh obmejnih formalnosti. Med vožnjo po lepih cestah*šmo opazovali. slikovitost;te dežele* Občudovali smo urejene vasi in mesta. Prebivalci se bavijo, razen s: turizmom še z živinorejo in sadjarstvom* Opazili pa smo, 'da a razliko z Avstrijo tukaj skoraj ni bilo videti gostiln* Prvo jezero na naši poti po Švici je bilo Vadensko jezeroo Po zunanjosti je precej podoben našemu bohinjskemu, z razliko, da 'je precej daljši0 Še nekaj vasi in mest sa je zvrstilo ob naši poti in že smo privolili k Ziirichškemu jezeru« Obala tega jezera je natrpana z Wee-kend hižicami in zasebnimi kopališči« Kljub izredni dolžini jezera skoraj ni prostega pristopa k jezeru« 3 padanjem mraka smo se približevali centru Ztiricha, toj.o glavnemu mestu Svj.ce o DOPISUJTE BERITE NAŠO SMUČINO i H O K E J : SMUČANJE s V mesecu decembru je bilo po vseh drsališčih precej živahno, odigranih je bilo veliko domačih in mednarodnih tekem. Jesenice: Podhale (Poljska) 5 : 0 Tekma je bila zelo hitra in precej ojstra. Jesenice: Podhale (Poljska) 2 s 4 Jesenice: Cr.Zvezda v Beogradu 4 : 1 Jesenice* Ljubljana v Ljubljani 19 : 2 Katastrofalen poraz Ljubljane. Jesenice: Spartak (Rusija) 2 : 3 Vso tekmo je močno oviral snefe. Gostovanje Jeseniških h0keistov po Švic: Jesenice ( Lugana 8 : 14 Jesenibe : Iverdon 10: 3 Jesenice : Sior 12 s 3 Jesenice : Montana 11 : 5 Za to turnejo lahko trdimo, da je bila zelo uspešna in' da se jeseniški hokei-sti lahko merijo z marsikaterimi ki'ubi v Evropi. Še ostali rezultati: Ljubljana : Zagreb v Ljubljani 10 : 2 Ljubljana : Beljak v Ljubljani 3:4 Splošni pretep na igrišču. Kranjska Gora t ATUS iz Weiza (Avstrija 10 t 5 Kranjska Gora : ATUS " " ? : 4 Crvena Zvezda : Partizan v Beog. 3 : 1 Reprezentanca Slovenije : Spartak (SSSR); v Ljubljani 0:7' V prtfi mednarodni tekmi v veleslalomu v Franciji je zmagal Francoz Duvillard pred Aprinom in Leitnerjem. Pri ženskah je zmagala Biebl. Tudi skakači so začeli s tekmovanji. Prva večja tekma je.bila v Švici, katere so se udeležili tudi naši skakači in sicer: Pečar, Rojina in Eržen. Pečar je padel in zasedel 20. mesto. Eržen in Rojina sta se plasirala na 7 in 9 mesto. V Kranjski gori so imeli tekači prvo preizkušnjo. Zmagal je Gašper Kordež, drugi Hlebanja, tretji Janez Pavčič, četrti Lakota in peti Reš, Na velikih mednarodnih skakalnih tek-maft v Ober.sdorfu je naš Božo Jemc zar-sedel odlično drugo mesto za Fincem Krrjonenn. Imel je tudi najdaljši skok 74 ra. Na tej tekmi je bila zbrana vsa svetovna elita. NOGOMET Jugoslovanska nogometna reprezentanca je uspešno končala svojo turnejo, saj je vsa srečanja odločila v svojo korist. Jugoslavija : Hangkong 6 t 1 Jugoslavija : Indonezija 5 s 1 Jugoslavija : Indonezija 3:2 Zbral: Mencinger Oto 1' /A o*../, p** / / \V“/ \ 'l *** * f \ 5o PODOLIT je v bistvu isto kot polivi! je gume in lepljenje nam mora izvršiti nil, je nekoliko debelejši, ima lesk, ] tega vešča oseba. kateri se s časom na mestih večje I obremenitve obrabi«, Odpornost proti j kislinar.i, lugu je dobra® Čiščenje: s pomivanjem - lahko tudi loščimo, ; Cena 1.800 din za m^ polaganje 4oo,- I brez lepilac. | 6e GUMA se redkeje uporablja v kuhinjah verjetno vsled visoke mabavne : cene j saj nas stane m^ položene gume ! kar 45oo - 5ooo,- din. Če smo se že I odločili za gumoj se ta lepi na beton-; sko podlago,,katera pa mora biti vsaj I 3-4 tedne po fazi sušenja. Polagan-: \ ■ K Imate\zelo ozko sobico in bi jo radi kamnajudobnpje opremili T L o R IS 4 !b e p 1) vrata 2) ležišče-kauč 3) polica na steni 4) delovna miza 5) stol 6) servisna miza 7) fotelj 8) polica 9) preproga Po novoletnem naporu se na delu le nekoliko odpočiješo Pri gos-podinjstvu bo treba "bremzati!,» Sicer pa bo vse v redu, ko se uredi zadeva z novim plačnim sistemom. Drži se starega pregovora, da je molk zlato, predvsem za prihodnja dneve, to Ti bo .* koristilo v tovarni še bolj pa doma, Bodi previden da se ne spustiš v dvoboj s svojim znamenjem, Obdaritev v službi. Svoje sodelavce izbiraj previdno. Velike razlike v razpoloženju im pozor na viličarju. Neporočeni imajo v bodoče večje možnosti kot doslej,,*. Na koncu koncev pa se vse dobro izteče kot vsaki mesec. m { & Moški rojeni v tem znamenju se povzpne v kolektivu - ali pa ne - in ženskemu.bitju zaupa« Kratka vožnja z "Cometom’1več padcev in kepanje, nato prijetna družba vezana s stroški. Zenske bo novo- poznanstvo zelo zabavalo, toda le za kratek čas. Obdaritev! .0(1 Ne meči puške v kuruzo (saj jo sedaj ni), Po dobrem premisleku ■ sprevidiš, da ni vso zlato kar se sveti to volja za tovariše, ki hodijo v tujino - (opazka uredništva). Spogledovanje v službi bo opaženo,- 3e v tem tednu, dve srečanji, ki Te razvoselo« Doleti Te pohvala - pa le doma! p- Pazi se prehlada, noge imej vodno na toplem« Ako Ti ne vleče skozi špranje se kaj takega ne n bo zgodiloe V avtobusu stoj vedno na svojih nogah. Uresniči se Ti vrija po dnevih velikega pričakovanja? pre~ ides na trdna tla, a boš še do nedeljo boječa. Negotovosti preminejo, V soboto boš mislila, da si nekaj zamudila, pa boš vse to lahko še ujela, (To naj bo nasvet za srčni mir). Bilo bi skoraj' dovolj za začetek novega živi jetija? Lepa nagrada, ki jo po neumnem napraviš« Na pravem me?tu bos sukal svoj jezik, kar Ti bo v korist. Ljubezenski sestanki se za k-fi 'JJ n°kaj mesecev odložijo, zara-f'' n ^ ^ z--me i11 stanovanjske krize, •v ' Kaj posebnega ni pričakovati le nekaj uric tihe sreče j Urna postavka bo zvarona, to se pozna ob koncu meseca, Pazi na zlato rezervo, ki jo boš lahko s pridom porabilo V slabo voljo te spravi tehnolog« /. ,<£ Kljub mrazu imaš pomladanske 4^1 želj5! in prepovedan apetit« c' Po treh .dneh notranjega-zado- voljstva pa poslušaš pridigo. Razveseljivo novice v službi,, uslišali Ti bodo prošnjo za povišanje« Nepredvidene stroške z lahkoto pokriješ s .procenti, katere vsekakor uporabljaš kot črni fond« •_Zeljo po avtomobilu ne ustva- r' ,y ' riš tako kralj, zaradi neod- /." locnosti. Prismojen sorodnik se izkaže o Dve ženski mislita nato in ena za drugo ne ve* Več kratkih voženj z avtobusi« Skrbi zaradi otrok 1- •pestovanje v; rk prost popoldan« Svojim sodelavcem zlepa ae zameriš« ... Ko mi j e načrtov spremeniš, ker ’ / /\ se oredrurači situacija« Giba- , nje v naravi, videli osvajalne ” ' moti.v V kolektiva sc Ti zelo n.'klon jeni - ■ .asi da Ti kakšen friz ne pade "slučajno" na glavo« Hodi vedno tako, da imaš coi tudi zadaj, Ve S denarja in vesela družba. * ■ 1 ‘ A* l’°pl° krokanje« Možato so ve- ( deš ob praznikih ob četrtkih " ' ^ pa srce v hlačah« Začeto kis- lo voljo odnese povabilo,srečala boš dobre ljudi in čudaka, Zenske v tem mesecu zanesljivo dobijo obisk« Udeležba pri organiziranj veselju in rahel opomin po njem, Stroški! Negativno bilanco kriješ iz črnega fon-0.0/ t. ■> Navihano st se te drži do tor- '•""■•j ka, Ljube Jen spregovori kljub v v-' ' zimi, izgloda kot bi šlo zares. Po dolgih poljubih nalezeš nahod — Bolhiškaš Sre5a v loteiiji! n/H il A nM K v i &■ /sr/ A .• i č.-,J v I ZŽ3 w Jane z f zbudi ne! Ne mor30; Z alta j? Ker sploh ne spim! '6 €? Ko boš tudi Ti dve leti poročen, bova lahko žonglirala v due+a. UKRADEN ŠTUDENT Študent? Gospod sodask ob vse sem; 34 stvari 30 ni ukradli. R03IJEVE DROBTINICE Naznatjam Ti, da sem priden, dragi dc it: Mraz, • Zaira j ne bi dobil darila tudi jaz? Rad imajn slaščice, čokolado, fige in potice j Prinesi mi vse to, če si količkaj za vice o Rad imam tudi flašo SLIVOVICE. "Rofe* i Kje darilce moje je ostalo, sprašujem Tebe, dedek Mraz? da pri obdaritvi me je odnesel plaz? f o O o V tovern:: je delavcev dosti, eni 30 “Sni; drugi preprosti, prvi bo delavci višjega reda, vsi pa stanujemo v okolici Bleda. o o o Kljub temu, da izdelki so naši še dragi jih prodajano dobro pri zimici blagi. NAGRADNO ŽREBANJE NOVOLETNE KRIŽANKE Prejeli smo 31 pravilnih rešitev. Komisija iz članevi Kosmač Janoz £0 in Brine Janez LO sta izžrebala s 10 Nagrada* Bizjak Franc starejši. 20 Nagrada: Gašperšič Milka. N AGHAON! REB US r' 00 100 m2 K A Sodnik: Laiiko našteje to ukradene pred- PRAVIMA REŠITEV REBUSA SE BO NAGRADILA] mete? S PRVO IN DRUGO NAGRADO. Študent: Ja - 32 igralnih kart in dva. I guaiba za srajcoe