H :: LISTJE IN CVETJE :: g Mladi zvezdoznanec. Naše zvezdnato nebo v juliju. V januarju smo si ogledali zitnsko zvezdnato nebo. Zdaj se hočemo poučiti o zvezdnatem nebu, kakor se nam kažc poleti. Ako smo tekom minulega polletja pazljivo zasledovali ali vsaj večkrat pogledali zvezde na nebu, smo lahko opazili, kako se je podoba neba polagoma izpreminjala. Sozvezdja, ki so bila na jugu, so izginila. Krasnega Oriona ni več, poslovil se je od nas že spomladi, tudi gostosevci so se skrili, ne vidimo več bleščečega Sirija, ki se bo šele o Božiču spet prikazal na nočnem nebu. Sozvezdja, ki so v januarju zvečer izhajala, so zdaj na zahodu, n. pr. lev, v katerem stoji letos Jupiter. Podoba* neba je torej zdaj popolnoma drugačna. Na sliki 1. priloge vidite večerno zvezdnato nebo, kakršno je sredi julija. Opazili bomo takoj, da ima tudi poletno zvezdnato nebo svojo lepoto. Zvczdc svetijo z mirnejšo lučjo kakor pozimi, ne migljajo tako močno. Lepše in razločneje se vidi ritnska cesta, ki vodi zdaj preko neba s severa na jug. Tatn, kjer je najsvetlejša, se razcepi v dve veji, ki se spet družita, pa ne več pri nas, ampak šcle daleč doli na nebu južnih dežel. Ozrimo se zdaj na posamezna sozvezdja. Ako se obrnemo proti severu, najdemo najprej več nam že znanih sozvezdij, ona namreč, ki so blizu severnega tečaja in torej tudi pri nas ne zahajajo, takozvana obtcčajna sozvezdja. Ta so: veliki in mali voz, Kasiopeja, zmaj, Kefej in deloma še nekatera druga. Seveda stoje ta sozvezdja vse drugače, kakor v januarju. Veliki voz, ki je bil takrat od tečajnice proti severovzhodu in je imel oje obrnjeno proti severnemu obzorju, je zdaj na severozahodu od tečajnice in ima oje proti nam obrnjeno. Kasiopeja (slika 5. priloge) v rimski cesti je na severovzhodu od tečajnice, še niže Andromeda. Zraaj, ki je bil pozimi onstran malega voza proti severnemu obzorju, jc zdaj tostran, natn proti zenitu. Nizko na severnem obzorju boste opazili svetlokapelo v vozarju in poleg njega dcl sozvezdja Perzeja. Nova sozvezdja sc nam pokažejo, ako se obrnemo proti jugu in proti zenitu. Poiščimo najprej najsvetlejše zvezde 1. reda. Na zahodu blizu obzorja je svetla zvezda klasi v sozvezdju dcvice. Ob južnem ob-zorju je sozvezdje škorpijon z zvezdo 1. reda, imenovano Antares, ki sveti z rdečo svetlobo. Visoko nad nami se sveti najsvetlejša zvezda poletnih večerov, lcpa Vega, v sozvezdju lire (slika 2. priloge). Od lire na desno proti zahodu je bleščeči Arktiir2 v obsežnem sozvczdju Bootes^. Med so-zvezdjem Bootes in liro je najprej veliko sozvezdje Herkul*, od njega na 1 Lat. spica, izgovarjaj spilca. 2 Arktiir, grško čuvaj medvedov. Pri Grkih je bila ta zvezda napovedovalka jeseni, ker konec septembra vzhaja s solncem. J 3 Bootes, grško volar, volovski pastir. ^j 4 Herkul, poganski polbog starih Rimljanov, iz grškega Herakles, ki je bil najslav-nejši namišljeni junak grških pravljic. Slavili so ga kot mogočnega premagovalca vseh težav. Imeli so ga kot zgled moške kreposti in čednosti ter ga prištevali svojim bogovom. c^2 119 s® desno manjše sozvezdje krona, ki ima svoje zvezde razvrščcne skoro v pol-krogu in ki se odlikuje z jako bleščečo zvezdo 2. reda, itnenovano b i s e r'. — Sozvezdje Herkul je znamenito, ker se vse našc osolnčje, kakor uče zvezdo-znanci, giblje proti temu sozvezdju. Od lire na levo proti vzhodu je v rimski cesti razsežno sozvezdje 1 a b u d (slika 4. priloge), najsvetlejšo zvezdo z imenom Deneb2 ima ondi, kjer se rimska cesfa cepi. V rimski cesti je dalje južno od labuda sozvezdje orelz zvezdo 1. reda Atair3. Onstran rimske ceste proti vzhodu je majhno, pa značilno sozvezdje delfin (slika 3. prilogc). Štiri svetlejše zvezde tvorijo jasno podobo križa, zato je to sozvezdjz Iahko najti, poznano je tudi preprostemu ljudstvu. Imenujejo pa to sozvezdje šmarni križ, go-tcvo zato, ker stoji ob večerih med Velikim in Malim Šmarnom najviše na nebu. Južno od Herkula se razprostira obsežno sozvezdje Ofiuh* s kačo. Na vzhodnem nebu je še sozvezdje Pegaz5. Ob obzorju po vrsti od vzhoda proti zahodu so naslednja sozvezdja: vodnar, kozel, strelec, škorpijon, ki je bil že zgoraj imenovan, tehtnica in devica, ki smo jo tudi že prej imenovali. Poleg naštetih sozvezdij so še druga manjša, ki so tudi zanimiva in ki jih boste s pomočjo zvezdovida mogli sami najti. Končno naj še omenitno, da se vidi zvečer izmed premičnic zdaj le Ju-piter; dobro ga je opazovati v prvi polovici meseca julija na se^erozahodu že nizko proti obzorju. Pozncje zahaja že ob 9. uri zvečer. J. Dostal. 1 Lat. gemma. 2 Deneb, arab. rep, labudov. v 3 Atair, arab. at-tair, ,leteči" orel 4 Jz grškega ofis, kača, ofiuh, mož, ki nosi kačo. 5 Pegaz, v giškem bajeslovju konj s perutmi. Modrost v pregovorih domačih in tujih. „ Ki;e.r z.adostuje brv m treba pditi mostu. r a ' flzogibljaj se nepotrebmh stroškov!) Brlvec. Rek: Poleg brvi vodo brede (= ne zna i ali noče se poslužiti pnmernih sredstev.) Kdor noče biti obrit, ne hodi k brivcu. ______ . "T.tfZ TZ?LSL~ ,v\ Zvezdn. z»S«avl«a. brivnici se namreč lahko zve mnogo novega.) I (Pnobčn .intemus«) — Koga tako obriti. da mu nič veL brada . B Nadomesti toCke ne raste <= popobioma obriti.) Ne bo več 2 • D s črkami in poišči be- dolgo potreboval brivca (britve) (= bo kmalu * • " sede. ki se prifenjajo umrl.) . • . ' z navedenimi začetni- T '•'%¦• • Jft cami in sa končavajo Brv. • . . na isti samoglasnik. Čez brv naj gre sluga naprej. (Kjer je ¦ • ¦ Poraen j;m je: kaka nevarnost, naj se najprej prepriča sluga, S • P \_ cestna nesnaga, če bo varno za gospodaj H 2. orodje, 3. zabela, Več je brvi čez potoke nego mostov Lez 4. del kolesa, 5. ce- veletoke. (Preprosto se laže zivi nego ime- sarstvo, 6. blago za obleko, 7. nepečen krub, nitno. Imenitnih in mogočnih ni veliko.) 8. vladarsko znamenje- Kdor gre Cez brv, se raora opirati na ^ -------- držaje. (V nevarnosti ne bodi drzen, marveč ŠaljiVO vprHŠanje. previden.) (PriobčU Fr. Zorko.) Kdor je padel raz brv, si ne upa iti Lez Katerega človeka ne more noben brivec most. (Že majhna nesreča vzame velikokrat ostričf, Ce ima tudi doige lase? Čtovekll pogum.) (Rcšitev in imena rešilcev v prihodnji številki.) ,,Vrtec" izhaja I. Ani vsakega meseea in stoji s prilogo vred za vse lcto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 b - Uredništvo in upravništvoSv. Petra cesta it. 78 v L j u b 1 j a n i. Izdaie drultvo ,,Pr!pravnlSkl dom". — Urcjuje Ant. Kržlč. — Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljani. QL2. 120 SSD