Poštnina plačana v gotovini Ixhaja vsak petek ob 17. Stane TViesečno po poštl 5 Dln, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5*50 Din, is inozemstvo 10Din fcačun pH poStnem Cekovnero zavodu 5t. 10,666. Jlova &oba Cena 1.50 Din Kedakcija in uprava t Celje. Strossmayerjeva ulica št 1, pritličje, de.sno. Telefon Interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasf po tarlfu. Rokopisi se gprejemajo ob petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Pradpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvažnjejo le po možnosti. Štev. 53. Celje, petek 13. julija 1934. Leto XVI. Spremembe v izhajanju „Nove Dobe" »Nova Doha« bo do nadaljnega iz- hajala tedensko enkrat in sicer vsak petek popoldne. Prihodnja šlevilka izide torej v petek 20. julija. Obcnem smo za čas, dokler izhaja »Nova Doba« kot tednik, znižali na- ročmno, ki znaša od 15. julija clalje za one abonentc, ki jo dobivajo po pošti, mesečno 5 Din, za celjske abo- nente, katerim jo dostavljajo razna- šalci, 5.50 Din, za inozemstvo 10 Din. posamozna številka pa 1.50 Din. Vscbinsko preuredimo »Novo Do- bo« tako, da bo imela značaj dobro ; infcrmiranega tednika s pestrim gradivom. Ker smo kljub visokim stroškorn določili zelo nizko naročnino, smo prepričani, da nam ostanejo zvesti vsi naročniki, čitateiji in inserenti tudi še nadalje. Kcnzcrcij »Nove Dobe« v Celju. Predsednik holgarske vlade o zbližanju Jugoslavije in Bolgarije Prijateljstvo, ki je neobhodno potrebno za ohranitev tniru na Balkann JugOislovenski pravniki so p-riredili te dni ekskurzijo po Bolgariji, kjer so bili zelo prisrčno sprojeti. V ne- deljo je priredil predsednik bolgar- ske vlade g. Kinion Georgijev v So- fiji obed ha cast jugoslovenskim pravnikom in je imel ob tej priliki pomemben govor, v katerem je med drugim dejal: »Okoliščina, da je v nasem vza- jemnem sosedskem življenju tako pozno prišlo do današnjega vašega obiska, govori zelo jasnio o žalostnib straneh naše nedavne in daljne so- sedske pretcklosti, kar moranio vsi kot dobri Slovani obžalovati. Vendar smemo to preteklost pripisati mlade- niški dobi obeli narotlov in njunemu nagnjenju k zmotam, kar je lastnost vsake mladine. Toda če lahko mla- dost opravičuje to žalostno pretek- lost. ali nam ne bi raogla odkriti xxxnogo perspektiv za bodočnost zla- sti sedaj, ko kažejo vsa znamenja, da začenja mladost naših slovanskih narodov ozarjati svetel lesk? Narodi imajo navadno točne slut- nje o stvareh in dajejo često izraza svojim lepim čustvom ali interesom, ki jih sicer dobro razumejo, ki pa se še ne očitujejo dovolj jasno. Na sre- čo lahko z veseljem ugotovimo, da je zdrav instinkt zbudil v naših naro- dih doslej speča bratska čustva, ki se morajo p-rej ali slej prebuditi. Naj- važnejše pa je, da store odločilni či- nitelji obeli držav vse, da kanalizi- rajo spontano porojena narodna čustva, da bodo niogla služiti za blagoclejen temelj, na katerem bo moglo zrasti in se razvijati vzajem- no zaupanje v blagi atmosferi, v ka- teri bomo pozabili žalostne spoinine preteklosti in gradili bodočnost z ra- zumom in pravičnostjo. V zvezi s tem moramo omeniti, da sta Nj. Vel. kralj Aleksandcr I. in Nj. Vel. kralj Boris, ki ju vodijo bi- stri pogledi, globoko spoznanje in verno tolmaCenje eustev bratsikih narodov, storila prve srečne korake, za katerimi so prišli koraki odgovor- nih državnikov, ki so še bolj nagla- sili niožnost tistega neposrednega občevanja med^astopniki vseh inte- lektualnih in gospodarskih krogov, s katerim se korak za korakom gra- di prijateljstvo, ki je neobhodno po- Irebno- za ohranitev mini na Balka- nu. Globoko sem prepričan, da je eden izmed. teh pomembnih korakov tudi sedan je srečanje pravnikov obeb dr- žav, kajti njihovo delo sega čez okvir spoznavanja pravnega čuta pri na- rodih. S tem občutkoin vain izrekam dobrodošlico z željo, da bi odnesli lepe spomine, vzidane v temelje pri- jateljstva med našima bratskima narodoma, in napijem na zdrav je in dolgo življenje Nj. Vel. kralja Jugo- slavije Aleksandra I. v blagor in na- Pi'edek jugoslovenskega naroda in za °krepitev prijateljskih zvez med obe- *na bratskima narodoma.« Burno ploskanje je sledilo govoru predsednika vladc Kiinona Georgije- va. V imenu jugoi-lovenskih pravnikov sta se zahvalila prof, dr. Josip öilo- vič in dr. Arandjelovič, ki sta v svo- jih govorih izrazila veselje in zahva- lo za bratski sprejem, ki so ga jugo- slovenski pravniki doživeli v Bol- gariji ter izrazila potrebo, da bi bolgarski in jugosloven.ski narod po- zabila preteklost in da bi ideja zbliža- nja obeli bratskih narodov rodila plodne uspehe. Na koncu sta prof, dr. Arandjelovic in pi'of. dr. Šilovič nazdi-avila kralju Borisu ter blagru in napredku bolgarskega naroda. * * Predsednik bolgarske vlade Kimon Georgijev je imel v četrtek v nabito polni dvq:rani sofi^sk'ega gledališča velik političen govor, ki so ga spro- jeli poslušalci z viharnim odobrava- njeni. Omenil je, da hoče njegova vlada na. znotraj zakonitost, red in mir, na zunaj pa prijateljsko sodelo- vanje. O odnošajih z Jugoslavijo in o balkanskem paktu je dejal: Bolgariji' je največ do tega, da zboljša, odnošaje s sosednjimi država- nii. V tej smeri so se dosegli že ne- kateri stvarni uspehi. Bolgarija pa vzdržuje piijateljsko razmerje tudi /. driigimi državami in bo vlada vse storila, kar je v njenih močeh, da še bolj okrepi te odnošaje, v katerih vidi ilragoccno poroštvo za kultui'no in gospodarsko sodelovanje. S posebnim zadovoljstvom mo-ram naglasiti, kako naglo in uspešno so se ob koncu rnaja t. 1. končala poga- janja med Bolgarijo in Jugoslavijo o trgovinski pogodbi in veterinarski konvenciji. To dejstvo dokazuje, ka- ko lahko se dado urediti pereča vprašanja, T;e se rešujejo v atmosferi sporazuma in modsebojnega zaupa- nja. Bolgarija -jc prepi-ičana, da bo- do tudi ostala, še viseča vprašanja med Bolgarijo in njenimi sosedi prav tako uspešno urejena, kadar se bo začclo o njih razpravljati. Lahko re- ! čem, da so odnošaji z Jugoslavijo do- bri, toda na obeli straneh si še na- dalje prizadevamo, da jih izboljša- ino m poglobimo. Jugoslavija pred- stavlja za nas glavnega soseda, s ka- terim moi'amo živeti v kar najbolj- Siii odnošajih, jie samo, ker so naši go.-«podarski interesi skupni, med se- boj tesno povezani in se medsebojno izpopolnjujejo, marveč še prav zara- di tega, ker smo si sorodni po krvi in joziku. Tudi odnošaji z Grčijo in Ru- uiunijo so zadovoljivi, upam pa, da se bodo v kratkein še bolj izboljšali. Z iskrenim zadovoljstvom moram tudi ugotoviii, da goji ves naš narod najboljšc simpatije do turskega na- roda in gledaino z zaupanjem v raz- voj moderne Turčije. Kakol* se raz- vijajo razmere na Baikanu v noveji-ii dobi, moram izjaviti, da Bolgarija odobrava balkanski pakt. Vlada bo v svojem bodočem delu iskala pota in srodstva, da tudi Bolgarija pripo- moi e po svojih jiajboljših močeh k okrepitvi miru na Balkanu, ker se zav.eda, da bo s tem najbolje služila svojemu narodu in svoji državi. Ob koncu svojega govora je pred- sednik vlade poudaril zvestobo do Društva narodov. Ime in poslanstvo te vzvišene mednarodne ustanove, je j;oudaril med drugim predsednik. vlade, sta v našem narodu vedno vz- bujala občutek zaupanja in nade. To spoštovanje do Društva narodov in, njegovih statutov nas je tudi vodilo pri doiočitvi našega stališča nap ram balkanskemu paktu. razveseljuje kakor glavni dobitek Kjerkoli si bodi U povsodi Proizvod >U N I O N«, Zagreb Dunajska vrcmenska napoved za soboto 14. julija: Severne Alpe: Izpienienljiva oblacnost, ponekod padavine. Južne Alpe: Izpremenlji- va, zopet pojeinajoča oblacnost, to- plo. Vzhodni rob Alp: Oblaßno, toplo, zapadni vetrovi. Organizacija jugoslovenskega ženstva V informacijo našemn žensrtvn Že dolgo pred vojno se je sloven- sko, srbsko in hrvatsko ženstvo or- ganiziralo, najprej v druStvih, ta pa potem v državno zvezo društev. Novi položaj po preobratu je zahteval mnogo truda in dela, da se je tudi ženstvo organiziralo na jugoslovenski podlagi. K sreči je imelo jugoslovensko žen- stvo dobre organizatoriČne talente, me Slovenke predvsem Lojzko in Cirilo Štebijevo, Franjo Tavčarjevo, Minko Govekarjevo, Mio Engelmanovo, Ivanko Lipoldovo in se mnogo drugih. — Kakor je bilo pri administrativni ure- ditvi države mnogo poizkusov, napo- rov, borb, napak ltd., da bi se našla najboljša forma, tako tudi ženstvo ni na prvi mah zadelo oravo. Treba se je bilo učiti iz napak, izločiti Ijubljeno zastarelo in uvesti še nepoznano novo, prilagoditi se novim formam itd. Danes lahko giedamo pomirjeno na novo zgradbo Jugoslovenske ženske zveze v upanju, da nova od ministrstva za not.ranje zadeve dne 19. 7. 1933 po:rjena pravila jamčijo za soliden razvoj društev z zelo različnimi pro- grami in cilji. V informacijo hočem podati najvažnejše iz pravil, da si tudi celjsko in okoliško ženstvo ustvari neko sliko organizacije, sai je po ve- čini včlanjeno v Kolu jugoslovenskih sester, ki je tudi član Jugoslovenske ienske zveze. Jugoslovenska ženska zveza s se- dežem v Beogradu je versko in po- litično nevtralna z namenom, da združi čim večje število ženskih društev za delo na nacionalnem, socialnem, eko- nomskem, feministiüinem, prosvetnem in zdravstvenem področju. Sredstva za svoje delo črpa iz članarine, podpor in drugih dohodkov. JŽZ ima sekcije po banovinah, se- dež vsake banovinske sekcije je v banovinskem centru, za nas Slovenke torej v Ljubljani. Poleg plačania čla- narine je dolžnost vsakega včlanjenega društva, da ima svoj redni občni zbor in pošilja glavnemu odboru poročiia o svojem delovanju preko banovinske sekcije. Zato ima pravico, da pošlje na občni zbor banovinske sekcije — ka- kor tudi na skupščino Jugosl. ženske zveze svoje delegatke, ki lahko tam govore, volijo, stavijo predloge, za- htevajo poročila, kaj se je s predlogi zgodilo, kako je Zveza delovala — pa tudi o delu drugih društev doma in v inozemstvu. Ker so banovinske sekcije v svojem dele povsem avtonornne, je upravičeno upanje, da se bo pričeia lepa tekma med društvi, da narede čim več dobrega v korist družbe, predvsem žene in rodbine. Uprava Jugoslov. ženske zveze se- stoji iz izvršnega in glavnega odbora. Izvršni odbor, voljen na skupščini za dobo 4 let, tvorijo: predsednica, tri podpredsednice, tri tajnice, dve bla- gajnici. IzvrSni odbor vodi posle Zveze pri sklepih skupščine in glavnega od- bora. Olavni odbor sestoji iz članice izvršnega odbora in po dveh pred- stavnic banovinskih sekcij ter Dred- sednic Zveznih komisij. Dolžnost glav- nega odbora je, da realizira delo zvez- nega programa, da sodeluje v Inter- nacionalni ženski zvezi in vzdržuje zveze z ostalimi internacionalnimi žen- skimi organizacijami. — Nadzorni od- bor se voli na skupščini za štiri leta in sestoji iz treh članic. Zvezo skup- ščino tvorijo delegatke včlanjenih dru- štev, od katerih ima vsako po en glas. Banov. sekcije tvorijo društva dotične banovine. Uprava teh je sestavljena takole: A) IzvrSni odbor, v katerem so: predsednica, podpredsednica, taj- nica in blagajnica banovinske sekcije (vse izvoljene na banovinskem občnem zboru) ter podpredsednice in druge članice glavnega odbora JŽZ. B) U- pravni odbor tvorijo izvršni odbor in po ena predstavnica društvenih edinic banovinskega centra. C) Širši odbor : to je vsa uprava in po ena predstav- nica vseh društvenih edinic dravske banovine. Banovinske sekcije imajo dolžnost, da izvršujejo preko banovinskih dru- Stev program Zveze, da zastopajo in- terese Zveze in njenih društev pred oblastjo in javnostjo svoje banovine in vzdržujejo medsebojno zvezo društev in zvezo z glavnim odborom. Sekcija sklicuje vsako leto skupSČino v prvi polovici leta. Na vsaki tretji se vrše volitve. Predsednica ne sme biti voljena v dveh zaporednih funkcijskih dobah. O razidu odločuje redna ali izredna skupščina sekcije s soglasnim sklepom, ki tudi odloča, kaj se zgodi z imovino sekcije. Treba nam je še ugotoviti odnos celjskega Kola jugosl. sester do Zveze odnosno do banovinske sekcije. Ker je bila tajnica izvoljena na skupščini v Koviljači v glavni odbor JŽZ, je s tem avtomatično član izvržnega odbora banovinske sekcije. Razen nje pride še ena zastopnica Kola v širSi odbor. Tudi v banovinski sekciji se bodo osnovale komisije, n. pr. komisija za socialno in humanitarno delo, za mir, za izseljeništvo in vseljeništvo, gospo- darstvo i. dr. in bo tudi našemu celj- skemu Kolu dana prilika, da se članice, ki se zanimajo za to ali ono vprašanje, živahno udejstvujejo. Delovni program se bo najbolj izvajal v raznih komisijah, zato je za te treba najbolj agilnih žen. Dve, tri ne.morejo vsega opraviti, tega naj se žene zavedajo. Ob priliki gro- zečih redukcij poročenih žen smo čule očitke žen, ki niso članice nobenega ženskega društva : »Kaj ne boste žene nič storile, da preprečite krivice proti ženskim nameSčenkam ?« Človek ne ve, ali je to naivnost ali kaj. Napadi na itak prikrajšane pravice žen se pojavljajo danes v različnih državah, zato je treba solidarnosti žen vsega sveta in so vse državne ženske zveze včlanjene v Mednarodni ženski zvezi. NaŠa Jugosl. ženska zveza ima v Mednarodni ženski zvezi zelo ugledne zastopnice. Jugoslov. žene kakor ge. Lepos. Petkovičeva, Milena Atanaskije- vičeva, Lojzka Stebijeva, dr. M. Živa- novičeva in še mnogo drugih uživajo Stran 2. »Nova Doba« 13. VII. 1934. Štev. 53. v mednarodnem ženskem svetu izreden ugled, ki povzdiguje tudi ugled države. Neomenjeno naj ne ostane dejstvo, da je bila Jugosl. ženska zveza med prvimi organizacijami, ki so se trudile za zbližanje z Bolgari —r predvsem izredne Milena Atanaskijevičeva, kateri so Bolgari ubili zaročenca. Sklepam z nado, da bodo tudi Celjanke in okoliČanke pokazale še živahnejše zanimanje za delovanje ženskih društev, da bodo po najboljših močeh sodelovale, da bo ugled, ki ga uživa celjsko ženstvo, rasel — in sicer zasluženo. Pričakujemo to predvsem tudi od mlajšega ženstva. Ana Zupančičeva Politični pregled p Senat je v ponedeljek z aklamacijo odobril prijateljski pakt s Turčijo ter priredil ob tej priliki velike manifesta- cije Nj. Vel. kralju in zavezništvu s Turčijo. V četrtek je senat odobril konvencijo z Italijo glede ureditve raznih medsebojnih davčnih vpraSanj, zakon o državnem računovodstvu in zakon o državnem pravobranilstvu. p Novi prometni minister, Nj. Vel. kralj je podpisa! ukaz, s katerim je razrešen dolžnosti prometni minister general Svetislav M. Milosavljevic in stavljen na razpoloženje. Z drugim ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za prometnega ministra inž. Ognjen B. Kuzmanovič, pomočnik prometnega ministra v pokoju in tehnični direktor beograjske mestne občine. Novi pro- metni minister je star 59 let. p Občinske volitve na Ljubnem, Rečlcl in v Šaleškl dolfnl. V nedeljo so bile nove občinske volitve na Ljubnem, na ReČici ob Savinji, v Ve- lenju in na Ložnici pri Velenju. Na Ljubnem je dobila lista JNS 202, lista opozicije pa 128 glasov. Na Rečici je bila samo ena lista in sicer kompro- misna lista, katere nosilec je clan JNS. Za občinske volitve v Velenju in na LoŽnici pri Velenju, ki so bile v nedeljo, sta bili vloženi samo kandi- datni listi JNS. p Okrepitev francosko-angleškega prijateljstva. Francoski zunanji mini- ster Barthou je odpotoval v ponedeljek v spremstvu nekaterih drugih francoskih državnikov v London, kjer je imel z angleškim zunanjim ministrom sirom Simonom in drugimi angleškimi držav- niki važna posvetovanja o raznih med- narodnih problemih, med drugimi tudi o francoskih predlogih o dodatni vza- jemni pomoči za varnost v srednji Evropi, o bodočnosti razorožitvene konference in o pripravah za pomorsko konferenco. Rezultati francosko-angle- ških razgovorov so naslednji: Vsi angleški pomisleki zastran načrta o vzhodnem paktu so odstranjeni. Ta pakt dobi aprobacijo londonske vlade. Britanska vlada bo ta načrt podpirala v prizadetih prestolnicah, kjer utegne imeti kaj vpliva. Anglija se ne bo upirala vstopu Rusije v Društvo na- rodov. Razmerje med Francijo in Veliko Britanijo se je učvrstilo in medsebojno zaupanje povečalo. Anglija bo v pri- hodnjih dneh posredovala v Berlinu in Rimu glede pristopa k sistemu varno- stnih pogodb. p Barthou pojde v Rim. Francoski" zunanji minister Barthou namerava odpotovati namesto oktobra že ob koncu julija v Rim, kjer se bo sestal z Mussolinijem. p Več atentatov na Hitlerja je po poročilu Reuterjevega urada v zadnjih dneh preprečila berlinska tajna politična policija. Zarotniki so baje pobegnili v Svico. p Pariški dlplomatski krogi zatrju- jejo, da so v Nemčiji junkerji in pred- stavniki Reichswehra proti Hitlerju ter da zahtevajo od Hindenburga odstop Hitlerja in izročitev vladne oblasti von Papenu. Za točnost teh trditev seveda ne moremo jamčiti. p Rekonstrukcija Dollfussove vlade. Avstrijski kancelar dr. Dollfuss je v sredo izvršil obsežno rekonstrukcijo svoje vlade, po kateri je sedaj združena v Dollfussovih rokah vsa eksekutiva in materialna oblast v Avstriji. Vse kaže, da se avstrijski klerofašistični režim pripravlja na odločilno borbo s hitlerjevci, katerih vrste neprestano naraščajo. p Uklnitev GPU. Iz Moskve poro- čajo, da bodo preuredili ljudski komi- sarijat za notranje zadeve in mu < izročili dosedanje funkcije GPU. Ukine se tudi glavna uprava GPU in poveri preurejenemu komisarijatu naloga, da pazi na ohranitev reda in miru v državi ter skrbi za zaSčito javnega imetja in varnosti sploh. Domače vesti (1 Kntastrofalne nevihte v dravski banovini. V sredo 11. t. m. so več po- kraiin v dravski banovini opustošile silne nevihte s točo in strelo. Opol- diio je hudo neurje prihrumelo nad Struge na Dolenjskem, kjer je že lansko jesen grozna povodenj uniči- la vse poljske pridelko in mnogo po- slopij. Tokrat sta toča in vihar uui- čila mnogo poljskih pridelkov in sadja. Okrog 15. se je vsula. na Pre- valje in okolico debela toča, ki je pa- dala tričetrt ure ter potolkla skoro vsG poljske pridolke in oklestila sad- no drevje. Okrog 16. sta vihar in to- ča uničila v Konjicah in okolici ve- lik del vinogradov in pridelkov ria poijih. Kmalu po 15. pa je prihru- mela silna nevihta nad Slovensko Bistrico in okolico. Na Pohorju pri Sv. Venčeslavu se je utrgal oblak. Okrog 10.15 je začela padati debela toča. Kar ni zbila toča, je uničilo vo- I dovje, ki je prihrumelo s Pohorja. i Silne množine vode so prihrumele proti južnemu delu Slovenske Bistri- ce in zrušile samostanski zid. Voda ja vdrla v samostan, cerkev in siro- tišnico, polomila več vrat in se zli- vala skozi vrata na cesto. V tern sta prihrumela proti Bistrici po Tržaški cesti in Šolski ulici še dva nad meter visoka potoka. Vodovje se je združi- lo na Glavnem trgu ter ga izpreme- nilo v jezero. Voda je vdrla v mno- ga stanovanja, trgovske lokale in kleti. Več ljudi so komaj rešili iz vode, ki je šele ob 19.15 popolnoina odtekla. V Vrholah je strela upepe- lila hišo in gospodarsko poslopje po- scstnika Gašpcriča, v Obrezju pri Oplotnici gospodarsko poslopje po- ^cstnika Oblenška, v Konjicah je treščilo v dimnik Lauričeve tovarne, na Keblju pa. v zvonik župne cerkve. d Regulacija Ljubljanice od Nove- ga trga v Ljubljani do Malega grab- na se bo nadaljevala predvidoma proti koncu avgusta. Delo je bilo na licitaciji poverjeno tvrdki inž. Dukič. Ta zaključna regulacijska del a v Ljubljani v mestu samem bodo tra- jala leto dni, zaposlenih pa bo okrog 1000 delavcev. d Prastaro grobišče na Pohorju. Mariborski zgodovinar in raziskova- lec prof. Fran jo Bas je zasledil v bli- žini Habakuka na pohorskem po- bočju zopet prastaro grobišče. V gro- bovih je našel tudi ostanke oglja, ki je po mnenju strokovnjakov kosta- njevo. Če je to naziranje pravilno, je podan dokaz, da je bilo v pradavni- ni na Pohorju toplejše podnebje ne- go je sedaj, ker kostanj v tej višini dandanes ne uspeva več. d Železniške ugodnosti za državne in banovinske uradnike. Kakor po- ročajo iz Beograda, bodo imeli po novem pi'avilniku o popustih na že- leznicah tudi aktivni banovinski uradniki 50-odstoten popust pod isti- mi pogoji kakor državni uradniki Obenem se odločno demantira vest, da namerava ministrstvo za proinet ukiniti ugodnosti, ki so jih uživali doslej državni uradniki pri železniš- kih vožnjah. d Dr. Mirko Korolija f. V torek je umi'l v bolnišnici v Šibeniku znani |)esnik, novinar in nacionalni dela- vec di1. Mirko Korolija. Rodil se je v Kistanju v Dalmaciji in je umrl v 48. letu starosti. d Josip Rebek st. f. V sredo je umrl v Ljubljani v starosti 78 let znani ključavničarski mojster in za- služni obrtniški organizator g. Ivan Rebek st, brat letos v Celju umrlega obrtniškega prvoboritelja g. Ivana Rebeka in oCe podpredsednika Zbor- nice za TOI V Ljubljani g. Josipa Re- beka. Pokojniku bodi ohranjeu Ca- sten spomin! d Franc čepl f. V Škofji vasi pri Celju je umlrl. v torek po daljšem trpljenju v visoki starosti 81 let ve- lep.osestnik g. Franc Čepl. Pokojnik ČOKOLADA i v" V-'.'/'^.A* .-¦'•'¦** je bil daleč naokrog znan kot vzoren, napreden gospodar, ki je vse svoje življenje posvečal delu za svoj dom in svoje gospodarstvo. Vjavnemživ- ljenju se je udejstvoval v upravi do- mace občine in je bil vedno odločno naprednega mišljenja. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo ogrom- no naroda, viden dokaz, kako pri- ljubljen in spoštovan je bil v vseh slojih prebivalstva. Naj počiva v nii- ru in časten mu spomin, rodbini na- še sožalje! d Pri kopanju v Savi je utonil v torek popoldjiie nad Ježico 17-1 et ni učenec meščanske sole Karol Smer- kolj iz Ljubljane. Pokojnik je bil mnogo obetajoč drsalec in je vzbujal pri letošnji državni tekmi v umef nem drsanju v mestnem parku v Celju veliko pozornost. Celje in okolica c Olaf Barrou, »clan mednarodne lige za lepoto in kulturo«, predsed- nik žirije za izvolitev »Miss Celja«, je bil izgnan iz države. Vsem je še v spominu članek, ki so ga ob priliki lepotnih konkurenc v Mariboru in Celju objavili celjiski akademiki, v katerem so ostro obsodili te »visoko kulturne« prireditve. Takrat so pred- lagali za g. Olaf a Barrouja brezplaC- no vozovnico za povi'atek tja, odko- der je prišel. Kar niso storili v Ce- lju, je izvršila sarajevska policija, ki je prireditev lepotne konkurence pre- povedala, g. Olafa Barrouja pa iz- gnala. c Iz banovinske službe. Gosp. dr. Marijan Bregant, zda-avnik-volonter v. splošni drž. bolnišnici v Celju, je imenovan za uradniškega pripravni- ka v javni bolnišnici v Celju, gos]i. Norbert Drugovič pa je imenovan za uradniškega pripravnika pri sres- kem načelstvu v Celju. c Iz državne službe. Gdč. Mari ja Finkova iz Celja je imenovana za uradniško pripravnico v drž. bolniš- nici za duševne bolezni v Novem Ce- lju. (mestna narodna sola) ob uradnih urah (vsak dan od 10. do 12. ure). V najkrajšem času bo ogled obratov cinkarne v Gaberju, izlet na Mrzlico in ekskurzija v velenjski lmdnik. Pa- zite na objave točnih datumov. c Ukinitev toka. Fa I ska elektrarua bo zaradi preureditev na električ- nem daljnovodu v nedeljo 15. t. m. od 4. zjutraj do 15. ukinila dobavo toka za Celje in okolico. c Razmere na delovnem trgu. Pri ekspozituri javne borze dela v Ce- lju se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo (50 brezposelnih (44 moSkih in 10 žensk), delo je bilo ponujeno za 37 oseb (7 moskih in 30 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 11 (za 5 moških in (5 žensk), odpotovalo je 11 brezposelnih (6 moških in 5 žensk). Due 10. t. m. je ostalo v evidenci 307 brezposelnih (259 moških in 48 žensk) napram 269 (220 moSkim in 43 zon- skam) dne 30. junija. Delo dobijo: po 1 mlajši natakar, mizarski in krojaški vajenec, 5 služkinj, 5 kmeč- kih dekel, 3 kuharice, med temi 1 k orožnikom, 3 tovarniške delavke, 2 natakarici, 2 postrežnici in 1 hotel- ska sobarica. c Krcnika nesrec. V sredo ob 15.05 se je nendaoma zrušilo ogrodje na novem stanovanjskem in skladišč- nem poslopju, ki ga gradi tvrdka D. Rakusch na Cankarjevi cesti v Celju. Na ogrodju v višini drugega nad- stropja so delali štirje zidarji: 31- letni Franc Gajšek z Lopate, 26-letni Anton Veternik iz St. Jungerti pri Galiciji, Jurij Šorn z Zg. Hudinje in Stefan Spilak iz Lisc. Vsi štirje so padli 8 do 10 m globoko na zemljo. Gajšek in Veternik sta dobila lažje poškodbe po vsem telesu in so ju / rcševalnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico, ostala dva pa sta odnesla le neznatne poškodbe in sta kinalu zopet nadaljevala delo. Neßtreca se je zgodila, ker se je odtrgal preCni tram odra, ki je bil najbrž premalo pri- ti'jen. Poslopje gradi zidarski moj- ster g. Rudolf Exner, nadzorstvo na stavbi pa ima delovodja g. Fi-anc Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril 10. t. m, v Celju, na Slomškovem trgu I mehanicmeo delavnico v kateri bom popravljal in izvrševal vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor avtomobile, motorje, dvokolesa, šivalne stroje in drugo. Cenj. naročila, ki jih bom prejel, bom izvrševal v popolno za- dovoljnost strank, hitro, trpežno in ponizkiceni Za naklonjenost se najvljudneje priporočam Weber Franc, mehanik Celje, Slomškov trg 1 c Požar vsled strele. V oetrtek okrog 21.30, ko je divjala v Celju in okolici huda nevihta, je treščilo v kozolec posestnika Gračnerja v Med- logu. Na kraj požara so takoj odbr- zeli gasilci z Lopate, Babnega in iz Medloga, ki jim je uspelo obvarovati sosednja poslopja posestnika g. Jo.si- pa Piška. Gračnerjev kozolec je po- gorel do tal. c Državno cesto od železniškega prelaza v Gabei'ju proti Vojniku se- daj posipajo in valjajo z motornim valjarjem. To delo je bilo že nujno potrebno. c Iz Društva jugoslovenskih aka- demikov v Celju. Sahovski turnir za prvenstvo Društva jugoslov. akade- mikov v Celju ise bo pričel okrog 20. t. m. Kot otvoritev bo prvi dan brzo- tui'nir v Celjskem domu. Točen da- tum pričetka bo še objavljen. Prija- viti se je treba v lokalu akademske- ga društva. — Društvo snuje tudi lasten pevski zbor. Prijave sprejema pevovodja Julij Savelli, cand. iur. Vabljeni so tudi akademiki, ki so že v poklicih. — Društvo je organizira- lo poseben oddelek vodnikov, ki bo- do po temeljitem studiju celjskih za- nimivosti in celjske zgodovine na razpolago ekskurzijam in tujcein. — Učenci, ki imajo popravne izpite v jesenskem roku in ki potrebujejo in- strukcij. nj se javijo v lokalu DJA Resnik iz Nove vasi. — V Gotovljah je padel 12-letni tesarjev sin Anton Vihernik pri zaviranju pod voz. Ko- lo je dečku lnočno poškodovalo levo nogo. — V nedeljo je padel 39-letni delavec Jakob Kresnik s Teharja s kolesa ter si močno poškodoval des- no loko in obraz. — V nedeljo si je 28-1 etni hlapec Jože Žmavc iz Gor- njega grada pri padcu s kolesa v Lu- čah zlomil levo ključnico. — V torek si je 19-1 etna zidarjeva hči Marica Lipičnikova iz Šmartnega v Rožni dolini pri padcu z lestve močno po- škodovala desno roko. — V sredo si je 57-letna delavka Marija Lanipre- tova v Lastnem domu v Gaberju pri padcu v pralnici zlomila desno ro- ko. — Istega dne je padel 6-letni Mirko Me.žnar, sin oskrbnika grašči- ne Prešnik pri Galiciji, med vožnjo skozi gozd z voza. Kolo je šlo dečku čez desno nogo in mu zmečkalo nie- zinec. — V četrtek dopoldne je pa- del 55-letni rudar Martin Žagar iz Hude jaine pri Laškem, ki je sei na delo v rudnik, več inetrov globoko in se poškodoval po vsem telesu. — V sredo si je 35-letni čevljar Viktor Cestnik iz Hude jame pri padcu na cesiti pri Marijagradcu zlomil levo l'oko. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v cejski bolnišnici. c žetev smrti. V torek je umrla v Celju (Ljubljanska cesta 4) v sta- Štev. 53. »Nova Doba« 13. VII. 1934. Stran 3. l'osti 74 let, posestnica in vdova po trgovcu ga. Neža Topolakova roj. llobernakova. V četrtek ob 17. so jo položili na mestnem pokopališču ob veliki udeležbi občinstva k zadnje- niu počitku. Na Sp. Hudinji je umr- U\ v torek 45-1 etna Mari ja Freitago- va, žena cinkarniškega delavca in občinskega odbornika g. Vinka Frei- taga. Zapušča devot otrok v starosti 4 mesecev do 15 let. V sredo ob 17. so jo položili na okoliškem pokopa- !>šču ob prisotnosti velikega števila prebivalstva k večnemu počitku. V četrtek je umrl v celjski bolnišnici (»7-letni najemnik Alojz Arlič iz Sliv- nire. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno soža- lje! r.......... —.I. --------' — Zopet Vam so nudi izvedno lahek b e n c i n po znatno znižani ceni, edin ilzvenkartelni, pri črpalkah pred veletrgovino Iv. Ravnikar, Celje, Kralja Petra o. in Jos. Delakorda, Gabsrje c Tatovi na dein. V torek ob 23.30 je noznan storilec ukradel trgovcu g. Janku Filiju iz Celja iz neke go- st.ilniške veže v Zavodni 1.000 Din vredno, črno pleskano moško kolo znamke »Kosmos«, tovarniška štev. 5,100.2ü3, evid. štev. 2-13.593-5. V sre- do je nekdo izmaknil tipografu g. Eniostu Artaču, ko se je kopal v Sa- vinji v bližini Savinjskega dvora, iz oblcke, shranjene na bregu, clenar- nico s 400 Din. V Cetrtek ob 22. je nekdo ukradel trgovskemu potniku g. Antonu Dorniku iz Celja iz avto- mobila pred neko gostilno v Petrov- čah pletenine in razno galanterijsko blago v vrednosti 2.000 Din. c Mestno naöelstvo v Celju se v inionu mestnih revežev najprisrčne- je zahvaljuje g. Dušanu Zanggerju v Celju za darilo 200 Din namesto venca na grob g. Avgusta Pacchiaffa. c Zahvala. Gosp. dr. Franc Gc*ss- leth je daroval po svojem zastopni- ku g. dr. Skobernetu namesto venca na. grob g. Alojza Kneza 200 Din za ¦ubožno deco občine Celje okolica. Za vclikodušni dar izreka občinska uprava prisrčno zahvalo. c Foto-albume, razglednice, naliv- na peresa, pisalni pribor itd. v veliki izbiri priporoča K. Goričar vdv., Ce- lje, Kralja Petra a. 7., knjigarna in veletrgovina s papirjem. c Nočno lekarniško službo iraa od sobote 14. t. m. do vštetega petka 20. t. m. lekarna »Pri Mariji poina- gaj« na Kralja Petra cesti. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilno službo ima od nedelje 15. t. m. do vštete isobote 21. t. m. I. vod pod poveljstvom g. E. Beme, reševal- no III. skupina, inspekcijsko pa ua- mestnik poveljnika g. A. Kališnik. c Kino Union. Petek 13., sobota 1.4. in n edel ja 15. julija: »Sledovi v sne- flu«. Izvrsten pustolovski zvočni film. V glavnih ulogah Harry Piel, Anton Pointner, Kamila Spira, Hil- da Hildebrandt in Elga Brink. Kras- ni zimski posnetki iz bavarskih Alp. Predigra: zvočni tednik. — Ponede- ljek 16., torek 17. in sreda 18. julija: »12 stolcv«. Sijajna zvočna komedija po romanu ruskih pisateljev Iljejeva in Petrova. Prvi poljski zvočni fürn. V glavni ulogi sloviti komik Vlasta Burian. Predigra: kulturni film. Sokolstvo 25 letnica šentjurskega Sokola Sv. Jurij ob j. ž. je bil v soboto 7. in nedeljo 8. t. m. priča izredne so- kolske slavnosti. Sokolsko društvo je slavilo 25 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki je otvorilo svoje letno telo- vadišče, obenem se je pa vr§il tudi okrožni zlet Sentjursko - Šmarskega okrožja. Ves trg je bil okrašen z na- rodnimi trobojnicami. V soboto so bile meddruštvene lah- koatletske tekme, zvečer pa akade- mija na prostem. Akademijo so po- setili med drugirni tudi pokrovitelj zleta br. ban dr. Drago Marušič, pred- sednik okrožnega sodišča v Novem mestu dr. Jože Kavčič, sreski načelnik dr. Vidmar, župan mesta Celja dr. Go- rman in prvi starosta šentjurskega sokolskega društva br. Jože Čulek. Med pokanjem možnarjev in praske- tanjem raket je pozdravil društveni starosta br. dr. Svetina br. bana dr. MaruSiča, pozdrave so izrekli tudi žu- pani trga, okolice in Dramelj te-* se- strica Mirica, ki mu je izročila lep šopek. Sprejema visokega pokrovitelja in akademije so se udeležili poleg vsega sokolskega članstva tudi od- borniki obeh občin, zastopniki raznih korporacij in društev, gasilci v krojih, kmetijska in gospodinjska Sola ter iz- redno veliko število domačinov. Aka- demija je prav dobro uspela. Zlasti so ugajale vaje za žensko deco (žanjice) ter skupine članov in naraščaja. V nedeljo dopoldne je bila v lepo okrašeni šolski telovadnici slavnostna seja, ki so se je poleg članov udele- žili tudi mnogi ustanovitelji društva. Starosta br. dr. Svetina je podal zgo- dovino društva. Za njim je izrekel društvu čestitke br. Sirec za župo Celje, br. Mastnak pa za občino trg Sv. Jurij ob j. ž. Pri popoldanskem nastopu na last- nem Ietnem telovadišču v sredini trga so sodelovala vsa društva okrožja in tudi Celje je poslalo mnogo telovad- cev. Prireditev je bila izredno dobro obiskana iz vseh bližnjih in oddaljenih krajev. Ogromno navdušenje pa je nastalo, ko je prejel prvi društveni starosta br. Jože Čulek diplomo čast- nega občanstva občine Sv. Jurij ob j. ž. — trg. Sport t Neverjetno predrznost si je nekdo dovolil v zadnji številki »Deutsche Zeitung«, v kateri hoee polemizirati s poročiloma, objavlje- nima v »Jutru« in »Novi Dobi« o nc- deljski pokalni tekmi med SK Ce- ljem in SK Atletiko. Vsakeinu objek- tivnemu gledalcu, ki je videl to tek- mo, mora biti, čc čita »Deutsche Zei- tung«, jasno, da list pere zamorca. V Clanku je vse polno gorostasnih za- vijanj in pisec pripisuje sirovosti, ki so jih zagrešili Atletiki — brez ženi- ranja moštvu SK Celja! S piscem članka v »Deutsche Zeitung« ne bo- mo polemizirali, ker je škoda časa in prostora. Kdor je videl nedeljsko tekmo in zasledoval ves potek, ve prav dobro, da sta bili poročili v »Jutru« in Novi Dobi« točni in da govori iz članka v »Deutsche Zei- tung« samo onemogla jeza zaradi zasluženega poraza Atletikov, ki v tekmah proti SK Celju pac ne mo- re jo opustiti sirovosti. Z zadoščen- jem jemljemo na znanje izjavo, da Atletiki dolgo ne bodo več igrali s SK Celjem. Gledalci bodo srečni, Ce jiin ne bo treba občudovati sirovosti Atletikov, igrači SK Celja pa bodo veseli, če se jim v borbi z Atletiki no bo treba bati za zdravje. Atletiki bo- do baje odslej igrali z ljubljanskimi, mariborskimi in zagrebškimi klubi. Če bodo igrali tako, kakor v nedeljo, se bodo klubi prav lepo zahvalili za tak sport. Če pa hočejo Atletiki sle- diti vzgledu mariborskega — pravta- ko nemškega — Rapida, je to stvar njihovega okusa. Želiino jim srečno pot, vedo pa naj, da bomo v interesu dobrega sporta budno zasledovali njihovo početje! t Pokalna tekma SK Celje : SK Olimp. V nedeljo 15. t. m. ob 18. se bo pričela na Glaziji tekma za letošnji pokal OOLNP v Celju med SK Celjem in SK Olimpom. Ker sta SK Atletik in SK Jugoslavija odstopila od tekmovanja, bosta igrala SK Celje in SK Olimp v nedelio že finalno tekmo, ki bo gotovo zelo zanimiva in napeta. Sodil bo g. Ochs. Gospodarstvo g Sezonski kredit za hmeljarje. Hmeljama in Savinjska posojilnica v Žalcu sta tudi letos zaprosili pri Privilegirani agrarni banki v Beo- gradu za večji sezonski kredit za hnieljarje. Privilegirana agrarna banka je na intervencijo narodnega poslanca g. Ivana Prekorška dovoli- la znesek 300.000 Din. g Znižanje obrestne mere. Izvršni odbor Narodne banke v Beogradu je v ponedeljek 9. t. m. sklenil znižanje obrestne mere in sicer za eskont od 7 na G.5%, za lombard pa od 8 na 7.5%. Obrestna mera je bila prvikrat znižana letos v februarju za pol in sedaj zopet za pol odstotka, vendar pa zahtevajo gospodarski krogi zni- žanje vsaj na nivo, kakor je povpreč- no v sosednjih državah, t. j. okrog 5%. Z znižanjem eskontne obrestne mere Narodne banke se avtomatično sedaj spremeni tudi maksimalna obrestna mera v našem kreditnera ' gospodarstvu, kajti uredba o maksi- miranju obrestne mere določa, da obrestna mera za posojila ne sme znašati več nego 5% nad diskontno obrestno mero Narodne banke, obrestna mera za hranilne vloge pa ne sme biti višja nego 1% izpod es- kontne obrestne mere Narodne ban- ke. Denarni zavodi torej odslej ne bodo smeli skupaj s provizijami za- htevati za posojila več nego 11.5% obresti, za hranilne vloge pa ne bodo ! smeli placevati več nego 5.5%. g Obrtna razstava v St. Vidu nad Ljubljano. Celjske obrtnike, kakor MAURICE LEBLANC: 75 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Rihteriič »Ker je svinjarija, da ima najvišjo službo na po- licijski prefekturi Clovek, ki sam nima Ciste vesti. Priskrbite si poslansko, ministrsko ali pa svetovalsko mesto, torej službo, ki ste jo zaslužili s svojim uspe- horn v Daubrecquovi zadevi. Da bi bili pa še nadalje glavni tajnik na prefekturi, ne, to pa ne sme biti.« Prasville je uvidel, da je izgubil. Obrnil se je k vratom in je vzkliknil: »Gospod Lartigne!« In tiho, vendar pa tako, da je Lupin vse slišal, mu je naročil: »Gospod Lartigne, pošljite svoje ljudi stran. Bila je pomota. In da nihče ne pride v mojo pisarno, ko me ne bo! Gospod me bo tu počakal.« Vrnil se je, vzel klobuk, palico in površnik, ki mu ga je dal gospod Nicole, nato pa je sei. »Vsa cast, gospod glavni tajnik,« je šepnil Lupin, ko so «e vrata za Prasvillom zaprla. »Vedli ste se, kakor se spodobi. Sicer pa sem se jaz tudi. Res sem malo preveč odkrito pokazal svoje zaničevanje. Toda v takih bojih mora biti človek oster. To se pravi so- vražnika omamiti. In tako angelsko nedolžen Clovek, kakor sem jaz, ne more biti s takšnimi ljudmi nikoli dovolj strog. Dvigni glavo, Lupin! Branil si moralo, ki so jo ljudje teptali! Bodi ponosen na svoje delo. Sedi, pretegni se in zaspi! Zaslužil si to!« Ko se je Prassville vrnil, je dobil Lupina spečega in moral ga je zbuditi. »Ali je vsc urejeno?« je vprašal Lupin. »Da. Pomilostilna listina bo takoj podpisana. Tu je pismena obljuba.« »In štirideset tisoč frankov?« »Tu je ček!« »Dobro. Zdaj se vam moram samo äe zahvaliti. gospod glavni tajnik!« »Torej, pisma? . . .« »Pisma Stanislava Vorenglada boste dobili, ko bodo vsi pogoji izpolnjeni. Veseli me pa, gospod glavni tajnik, da vam lahko takoj izročim v znak hveležnosti tista štiri pisma, ki bi bila sicer izšla v nocojšnjih večcmikih.« Iz klobuka je potegnil precej obilno pismo, ki je bilo skrito pod podlogo, in ga izročil Prasvillu. Taj- nik ga je naglo vtaknil v suknjič. Potem je še dodal: »Gospod glavni tajnik, ne vem kdaj me bo spet doletela cast, da vas born spet videl. Ce mi boste ho- teli kaj sporočiti, je dovolj nekaj vrstic med »Jour- nal ovimi« malimi oglasi. Naslov: M. Nicole. Priporo- čam se vam.« Ko je bil Prasville sam, se mu je zazdclo, da se je zbudil iz hudih sanj, kjer je delal in govoril same neumnosti in nerodnosti. Malo je manjkalo, da ni po- zvonil in začel rohneti, toda tedaj je nekdo krepko potrkal na vrata in sluga je naglo stopil v pisarno: »Gospod glavni tajnik, gospod poslanec Daubrecq bi rad z vami nekaj govoiil. Pravi, da je zelo važno!« »Daubrecq? Naj pride!« Daubrecq ni čakal ukaza. Skočil je v sobo. Obleko je imel vso v neredu, čez levo oko obvezo, samovez- nice pa sploh ni imel. Bil je videti, kakor norec, ki je pravkar pobegnil iz norišnice. Niso se še zaprla vrata za slugo, ko je pograbil Prasvilla za rame in vzkliknil brez sape: »Ali imaš seznam?« »Da.« »Ali si ga kupil?« »Da.« »Za Gilbertovo pomilostitev?« »Da.« »Ali je že podpisana?« »Da.« Daubrecq se je besno spaßil. »Ti, osel, isi se dal premotiti. In zdaj se boš nad Jiienoj maščeval?« »Z veseljem, Daubrecq! Malo se spomni na svojo mlado prijateljico iz Nice, na operno pevko. Zdaj pri- des ti na vrsto.« »Torej ječa?« »Ni več potrebno. Opravil si. Brez seznama, brez orožja te bo kmalu vrag vzel.« »Tako? To si misliš?« je odvmil Daubrecq. »Ali misliš, da nie boš zaklal kakor neumnega petelina? O, še imam orožje! In kmalu se bo z menoj podajal neki gospod Pxasville, trgovski družabnik gospoda Stanislava Vorenglada. Od njega born dobil dokaze in te položil. O, še te imam v krempljih, deček. Sme- ješ se? Ali — misliš, da pisem ni več?« Prasville je skomignil z rameni. »O, še so. Toda Vorenglade jih nima več.« »Od kdaj?« »Od davi. Vorenglade jih je pred dvema urama prodal za štirideset tisoč frankov. In jaz sem jih potem kupil za isto ceno.« Daubrecq se je zakrohotal. »Hudiča, to je pa smešno! Štirideset tiso5 — frankov si plačal! Gospodu Nicolu, kaj ne? Tistemu, ki ti je prodal seznam sedemindvajsetih? Arsenu Lupinu!« »Vem.« »Ne veš pa, da si trikratno tele. Pravkar pri- hajam od Stanislava Vorenglada in njega . . . Sta- nislava Vorenglada že štiri dni ni v Parizu! Človek bi počil od smeha! Star papir ti je lopov prodal. Za štirideset tisoč frankov!« Šel je in smeh ga je kar lomil. Pustil je Pras- villa docela zmedenega. Lupin torej ni imel nobe- nega dokaza v rokali, in ko mu je tako nesramno grozil, je bilo vse iz trte izvito! »Toda ne . . . ne, saj ni mogoče . . .« je ponavljal glavni tajnik. »Saj imam zapečateno pismo . . . Samo" odpreti ga moram!« Toda bil je tako prepričan, da je Daubrecq go- voril resnico, da se ni prav nič čudil, ko je naposled odprl pismo in dobil v njem samo štiri pole nepo- pisanega papirja. »O, da,« si je rekel, »nisem clovek, ki bi bil do- rasel temu sleparskemu geniju. Vendar pa še ni vse izgubljeno.« Seveda ne! Lupin je bil tako predrzen samo zato, ker je za pisma vedel in jih hotel od Vorenglada kupiti. Ker pa Vorenglada ni v Parizu, bo treba samo Lupina prehiteti, ko se vrne. Prasville je vzel klobuk, povrSnik in palico, sko- Cil po stopnicah, sedel v avto in velel šoferju, naj ga odvede do Vorengladove hiše. Stran 4. »Nova Doba« 13. VII. 1934. Stev. 53. tudi ostalo obeinstvo opozarjamo na veliko obrtuo razstavo, ki jo priredi podmžnica DJO v St. Vidu nad Ljubljatio od 15. julija do 18. avgusta v prostorih tamkajšnje narodne so- le. Razstavo bo otvoril v nedeljo g. ban dr. D. Marušič, ki je tudi po- krovitelj razstave. Pozivamo obrtni- ke, zlasti mizarje, da si po možnosti ogledajo zauimivo razstavo. — DJO Celje. g Razstava naših izvoznih pred- metov v Tirani. Novoosnovana po- družnica beograiske lzvozne banke v j Tirani (Albanija) je odstopila Zavodu za pospešsvanje zunanje trgovine v svojem poslopiu prostore za razstavo vzorcev naših domaCih proizvodov, V sporazumu s Trgovskim muzejem bo organiziral zavod v teh prostorih v Tirani posebno razstavo domnčih pro- izvodov zaradi propagande izvoza na- šega blaga v Albaniji. Da bi bila na tej razstavi udeležena celokupna pro- izvodnja naSfc industrije, zlasti pred- } metov, ki pridejo v poštev za izvoz v | Albanijo, prosi zavod vse interesente, j da mu pošljejo kolekcije vzorcev svo* jih proizvodov. Ker ne bo imela raz- stava v Tirani samo reprezentativen značaj, ampak bo trajne poslovne vrednosti, je Zavod prepričan, da se bodo naši izvozniki poslužili te raz- stave v čim večjem številu. Pri po- slanih vzorcih naj se navedejo tudi cene franko jadranska pristanišča ali franko DraČ (Albanna). Prostor bo raz- stavljalcem brezplačno na razpolago. Prijave je treba poslati Zavodu naj- kasneje do 20. julija. Po svetu s Samostan na dnu reke. Potapljač Domkini ki je iskal v škotski reki Tweed truplo neke žene, je našel v globini 30 metrov razvaline starinskih poslopij, dobro ohraniene zidove, sto- pnice itd. Po neki stari legendi je stal pred mnogimi stoletji na tern rnestu znamenit samostan, ki ga je nekega dne nenadoma pogoltnila zemlja. Angleške arheološke družbe namera- vajo točno preiskati razvaline na dnu reke. s Modern! pies! v Rusfjf. Sovjetska vlada je začela v zsdnjem času pro- pagirati plesne tekme. Prva plesna tekma v foxtrotu je bila v nekem moskovskem parku. Tekme se je udeležilo sto parov. Zmagovalci so prejeli kot darila knjige. Moderni plesi, ki so jih sovjetske oblasti prej zelo nerade trpele, so sedaj v Moskvi iz- redno priljubljeni. s Koliko telefonskih aparatov je na svetu? Po statistiki newyorske telefonske družbe je bilo 1. julija 1933 na vsem svetu v obratu 35,657.000, letos 1. januarja pa 32,941.000 tele- fonskih aparatov. Tudi tu opažamo posledice svetovne gospodarske krize. Nad polovico vseh tekfonskih aparatov je v Združenih državah. Samo v New- yorku je več telefonskih naročnikov nego v vsej Aziji in Afriki skupaj. V Združenih državah odpade na sto sta- novanj 14, v Franciji, Angliji in Nem- čiji pa samo troje telefonskih aparatov. s Grozon samomor na pokopališču. Pred dnevi je odšel mlad moški, Lčon Julian v Parizu z zavitkorn raz- streliva na grob svoiega strica in vžgal eksplozivno snov. Razstrelivo it» mla- dega moža popolnoma raztrgalo. Sa- momor je izvršil vsled nesrečne Iju- bezni. s Sedem angleških miHjonatjev je že umrlo letos. Njihovo zapuščino ceni sodiSče na 9,947.120 funtov šterlingov. Polovica te vsote pripade kot zapuščin- ski davek erarju. s Ker je oklofutal stražnika. 23 ietni Albert Irwin v Hamiltonu v provinci Ontario v Kanadi je v mladostni obje- stnosti oklofutal straŽnika, ki ga je posvaril zaradi razgraianja. Pol'cija je obsodila Irwina, da mora hod;ti tri mesece vsak večer točno ob desetih spat. Vstopite kot član v »Jadransko stražo«, ki je edina pomorska organizacija v državi. Javite svoj pristop z dopisnico! Prijateljica A.: „Kako bolezen si pa imela ?" — Prijateljica B.: „Škrlatico .." — ,,Prosim Te, ne delaj se vendar tako mlado !" * * „Ko si se zaročila, je bil Tvoj mož tako zaljubljen v Tebe, da bi Te bil najrajši pojedelu. — „Da. Sedaj pa pravi, da mu je žal, da ni tega storil". „Moji ženi se je ponoči sanjalo, da sem milijonar". — „Imate srečo — moja žena si pa to tudi podnevi do- miSljuie". Zastopnik - potnik izvežban v vseh poslih in dobro vpeljan se išče za večji mlin iz Bačke za dravsko ba- novino. Ponudbe poslati na poštni predal 21 Celje. Stanovanje 2 sobi in kuhinja se takoj ali pozneje odda. Istotam se sprejme gospodična sostano- valka. Vprašati pri ge. Mariji Karlovšek, Celje, Lava 4. Mallnovec pristen naraven s Čistim sladkorjem ykuhan se dobi v vsaki množini kakor tudi mine- ralne vode pri tvrdki Karl Loibner - Celje Kralfa Petra cesta 17 „Pri Z von en" Za vkuhavanje sadja n socivja so najboljši „Weckovi" kozarci Prodaja jih Jos. JagocfiSč, CeSje Glavni trg 14 Gubčeva ul. 2 Ceniki zastonj Tombola karte, predmeteza vcselice, konfeti, serpen- tine, papirnate krožnikc, servijete, lampijone, priporoča knjigarna in trgovina s papirjem Za hranilne vloge jamči polcg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodavčno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebna uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za koDzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina. ~ Oba v Celju.