JUTHA Maribor, torek 16. septembra 1930 l4J* razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam čak. zav. v Ljubljani it. 11.409 i* mataino, praja-nan v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljan na dom pa 12 Din Telefon Poštnina plažama v gotovim Cena 1 Din Uredn.2440 Uprava 2455 n uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Oglasi po tarifu Oglasa sprajama tudi oglasni oddslek .Jutra" v Ljubljani, Preiarnova ulici It. 4 Cilji vsebalkanskega pokreta bolj se približuje čas balkanske . er6nce v Atenah, tem bolj se časo-jjlIe vseh balkanskih držav bavi s pro-Tudf ®a^ana *n njegove konsolidacije. «1 beograjska »Pravda« je te dni obja-kret Uvo^nik o ciljih vsebalkanskega pokanj-V katerem Pravi. da hoče vsebal-ciie n problem konsolida- hUn. ^ana> Problem unije, edinstva skih držav in narodov v interesu Vseh. Unija na Balkanu ni zamišlje- Nle in bi se vezale le v ekonomskem, 'irnem, duhovnem in moralnem po- ■»v«, v-»uija na uaiAaitu m { kot ena politična država, ampak kot 5U nacija v smislu švicarske ^Igijske nacije, ki obsega več naroden različnih jezikov, povezane med seli tako tesno, da nastopajo skupno prosim. list ^kanskimi narodi — nadaljuje Uj bodo potem izključene nasilne spre ln odnošajev, izključene bodo vojne j Sključeno, da bi katerikoli izmed njih bll°val na nesrečo drugega. Osnova bi * torej solidarnost v gotovi meri, ker hjjfto biti gotova etična načela, ki prekujejo stremljenja za neprijateljskim l! boloženjem iri za poskusi tlačenja tem Ost i *fer *Jodo sec*anie države politično st«? tudt še vnaprej popolnoma samo-? °in< kultu »ledu. fj^šanje je, kaj bi trebalo najprej sto ln It Pridemo do skupne usode narodov ^bržav na Balkanu, do balkanske unije, tild’6116 eno*ne balkanske domovine, če-začetek samo v ekonomskem smi-Pogoji za ekonomska unijo na Balka-5*° zelo ugodni. Danes dominirajo na Uje tu ekonomska vprašanja, ker je Stank ekonomskih odnošajih neurejeno 1 državami i med posameznimi go-^ farskimi skupinami ali panogami. Tu-jjr 0 vlada izčrpanost vsled vojne in o-jjhienitev z dolgovi i premagancev i jrg Večine zmagovalcev. Tudi je začela ^ Vladovati racijonalizacija, mašinizaci-j. 8osP°darstva v mnogih pridobitnih v bogah. tako da se sodelovanje človeka Proizvodnji vedno bolj manjša, se posli L® vedno bolj s stroji, avtomatski. Po-j* tega se pa tudi proizvodnja daleč nad {l r®bo veča, daleč nad pomnoževanje Veškega rodu in njegovih potreb. u*ede ekonomskih pogojev so Balkan-težkih prilikah. Ekonomska, zlasti fcdelska kriza je v polnem teku. Polje-vrednosti padajo silno v ceni, do-s° potrebe in obveze proizvajalcev Vu«° večje, vsled naraščanja povprečne bivn.e življenskih potreb, naraščanja pre-Vsieri Va in življenskega standarda ter j)fa naglega porasta izdatkov za javno-avne obveze. Or- „Qledi Jv te: Ifc36 $ske )0 a,kanci: Rumuni, Jugosloveni, Uh ^°J.Karl 1° Albanci bi po številu ... ~ Viln - -delcev, ki jih je 75%, ter po šte- lilon Prebivalstva, ki ga je skupno 44 mi Ulili, v» mogH izvoziti letno za nad 400 Svizf.b dinarjev poljedelskih proizvodov, ^So l**1 pa komaj za 20 milijard. To sitlj^zmerje spraviti v sklad z dejan-«de banjem naših zmožnosti, mora biti %. Prvih in glavnih ciljev vsebalkan- j 'a Pokreta, - ' - ~ 1 Hitlerjeva Nemčija SKRAJNO NEUGODEN VTIS IZIDA VOLITEV V NEMČIJI VSEPOVSOD. — BOJAZNI NEMŠKIH GOSPODARSKIH IN FINANČNIH KROGOV. BERLIN, 16. septembra. Izid voli tev v Nemčiji je v ospredju zanimanja vse Evrope. Vsi današnji listi se obširno bavijo s posledicami, ki bodo nastale v nemški notranji in zunanji politiki. Ne samo inozemski, temveč tudi nemški listi sami izražajo bojazen, da bo zmaga radikalizma na desnici in levici dovedla do prevrata. To sodijo zlasti po zahtevah, ki so jih postavili za svoje sodelovanje v vladi narodni socijalisti. Oni namreč zahtevajo notranje in vojno ministrstvo, kar pomeni toliko, kolikor odkrito paktiranje s sovjeti, pojačano borbo proti mirovni pogodbi na zunaj in meščansko vojno na znotraj. Zmaga katastrofalne politike, volitve obupa in slične napise dajejo nemški listi svojim komentarjem. Namesto razčišče-nja so volitve notranji položaj še bolj zamotale. Sestava nove koalicije je skoro brezizgledna. Danes sodijo tudi že v vladnih krogih o nadaljnem razvoju mnogo bolj pesimistično kakor včeraj. DUNAJ, 16. septembra. Tudi tukajš nji tisk presoja položaj, ki je nastal v Nemčiji po volitvah, pesimistično. »Neue Freie Presse« objavlja uvodnik z naslovom »Volitve obupa«, v katerem izvaja med drugim: »Skoro 11 milijonov glasov je bilo oddanih za stranke pučev in prevrata. Ekstremne skupine so porastle tako, kakor ni pričakoval niti najsmelejši optimist. Velikanski val bega v mestih iz tabora zmernih, brezprimerno ojačenje slepo-besnega in politično-neplodnega Hitlerstva. to je rezultat gospodarskega in političnega obupa, ki je nastal v Nemčiji v zadnjih letih. Ali hoče nemški narod s svojo visoko kulturo in svojo tolikrat dokazano zre lostjo res kreniti v tabor nasilnih po-i litikov, brez ozira na ugled in krediti Nemčije? Ali je Nemčija res prišla tako daleč, da hoče izzvati novo sve tovno vojno? Nemški narod je z ne deljskiml volitvami priklical nad Nem čijo silno težko* po 1. 1918. najtežjo krizo. Vpliv volitev na inozemstvo bo za nemški narod usoden. Nedeljske volitve so se izkazale kot velika politična napaka. Velik del nemškega naroda se je izjavil za to, da smatra za pravilno politiko Hitlerjevo, torej politiko, ki zasleduje notranji prevrat, na zunaj pa konec politike pomirje-nja, revanžno idejo ter ustavitev re-paracijskih plačil. Tega si ni mogoče tolmačiti drugače, kakor da je dal nemški narod iz obupa svoje glasove politikom takega kova.« BERLIN, 16. septembra. Današnji listi ugotavljajo, da vodja narodnih soci-jalistov, Adolf Hitler, ni izvoljen, ker kot inozemski (avstrijski) državljan ne more biti izvoljen v nemški državni zbor. Pač pa je izvoljen njegov intimni sotrudnik, general von Seeckt, ki so ga listi v zadnjem času ostro napadali radi njegovega paktiranja s sovjeti. V finančnih in gospodarskih krogih je izzval izid volitev silno presenečenje. Računalo se je sicer z ojačenjem levičarske in desničarske radikalne struje, vendar na takega rezultata ni nihče pričakoval. Gospodarski krogi sicer še vedno upajo, da se bo posrečilo skovati blok, ki bo nadaljeval dosedanjo politiko, kakšen bo vpliv na finančnem polju, pa se trenutno še ne da reči. Že prvi dan je bilo opažati na nemških in inozemskih borzah nazadovanje tečajev. Največja nevarnost obstoja po mnenju gospodarskih krogov v tem, da se bo inozemski kapital umaknil iz Nemčije, kar bi gospodarsko in socijalno krizo še poostrilo. V Hitlerjevo Nemčijo namreč nikdo ne more zaupati. cer ves dan odprta, ni nihče prišel v stanovanje. Moral je priti iz dvoriščne strani in sicer nekdo, ki so mu razmere v hiši dobro znane. Zakaj iz ročne torbe, ki je bila skrita v umivalniku, je vzel ključ od blagajne in jo odprl. V trezoru je bilo še nekaj nakitja in drobiža, kar je vse pustil. Preiskava se nadaljuje. — Ciganska kri. Sinoči sta v neki gostilni v Smetanovi ulici kvartala brata, 271etni Adolf in 211etni Aleksander Baranja, oba cigana iz Starošinec pri Cirkov-cih. Hotela sta k igri pritegniti tudi nekega železniškega upokojenca, ki pa ni hotel, radi česar je nastal med njimi prepir. Prepir se je nadaljeval tudi še pred gostilno, kjer sta oba brata upokojenca tudi dejansko napadla in pretepla. Ko je prihajal stražnik, sta zbežala, vendar so ju krog 21. izsledili in aretirali na Koroški cesti. — 52 kg drobiža je nabral ob priliki svoje zadnje predstave zračni akrobat prof. Strohschnel-der. Ta količina odgovarja približno svo-ti Din 10.000, kar je tudi po odbitku režijskih stroškov še lepa — svotica. — Včeraj popoldne so demontirali Stroh-schneiderjevo zračno plesišče, naložili na tovorni avto ter odpremili v Ptuj, kjer se bo nekaj dni produciral. Z odhodom prof. Strohschneiderja, ki je s svojimi atrakcijami zadivljal tisoče Mariborčanov in okoličanov, pa so zadovoljna predvsem kino-gledališča ter prireditelji večernih zabav in predavanj. — *» Pristopajte k Vodnikovi družbi!” Hou predsednik Držaunega sueta BEOGRAD, 16. septembra. Današnje »Službene Novine« objavljajo ukaz, s katerim je imenovan za predsednika Državnega sveta bivši minister dr. Ninko Perič, za člana pa Ignjat Stefanovič, inšpektor v notranjem ministrstvu in Stanko Strupi, banski inšpektor dunavske banovine v Novem Sadu. Uisoko odlikovanje dr. Pupina BEOGRAD, 16. septembra. Z redom Belega orla I. stopnje je odlikovan profesor univerze v Newyorku, dr. Mihajlo Pupin. Briandoua Paneuropa pred Društvom narodov ŽENEVA, 16. septembra. Ker se je razprava o Briandovem predlogu zelo zavlekla in je prijavljenih še 14 govornikov, se bo današnja seja nadaljevala tudi ponoči, .da pridejo potem lahko na vrsto tudi še razni drugi važni problemi. Francoska delegacija je pristala ria to, da naj se načrt evropske federacije izroči v proučevanje šesti politični komisiji Društva narodov. Današnji govorni- ki so vsi naglašali, da je Briandova Panevropa mogoča šele tedaj, če bo poprej izvedena razorožitev. Hov tip italijanske križarke RIM, 16. septembra. Včeraj se je izvršila v Genovi poizkusna vožnja nove italijanske križarke, ki ima 5.000 ton. Razvila je hitrost 39 milj na uro ter jo smatrajo kot najhitrejšo vojno ladjo na svetu. Italija namerava zgraditi še 4 take križarke. Prepoved izvoza rakov BEOGRAD, 16. septembra. Poljedelsko ministrstvo je izdalo odlok, s katerim je prepovedano izvažanje sladkovodnih rakov od 15. oktobra 1930 do 15. julija 1931. Zagonetna tatvina. Včeraj krog poldneva, ko so pri krovskem mojstru in hišnem posestniku Benke v Aškerčevi ulici 20. vsi domači sedeli pri kosilu, je iz sosedne so be iz železne blagajne odnesel neznan storilec kaseto z 1700 Din gotovine, s hranilno knjižico na večji znesek in ] dokumenti. Takoj uvedena preiskava'j ie ugotovila, da skozi okna, ki so sH Riziko dela. Pri Splošni stavbeni družbi nameščeni 511etni Anton Kalin je prišel med delom z levo roko pod veliko kladivo, ki obratuje z zgoščenim zrakom. Vsled presilne-ga zračnega pritiska mu je kladivo zmečkalo levo roko. Prepeljali so ga v bolnico. Naše mariborske lastovke — razne nočne ptičice — so se zopet pričele vračati v Maribor. Od včeraj na danes jih je policija polovila kar 5, same že dobro poznane poulične in po* nočnjaške tipe, radi tajne prostitucije in petepuštva. — Od strahu padla. Včeraj krog poldneva je Terezija M. iz Tezna vozila svoj ročni voziček Čez Trg kralja Petra. Za njo je privozil mestni avtobus in »zahupal«. Ženska se je nenadnega hupanja tako ustrašila, da je padla na tla in se pri tem opraskala po licu. — Idila ob Dravi. Travnati obronek pri Halbertovl tovarni usnja ob Dravi je na glasu, da služi mnogim za — prenočišče. Po izdatnem treningu po raznih »okrepčevalnicah« sta Lojze z dežele in Mimi iz mesta tako opešala, da sta se odločila za počitek ob Dravi. Kljub rosni travi sta očividno sladko zaspala. Ko sta se zjutraj prebudila, je Lojze opazil, da ima — prazno listnico. Bojda je pogrešal 700 dinarjev, vsaj tako je trdil. Oba sta začela preiskavati svoje ležišče in konec preiskave je bil ta, da je Lojze z dežele premikastil Mimi iz mesta po vseh pravilih boksarske »znanosti«. Medtem se je zbralo ob prizorišču dokaj radovednežev. Kljub besni borbi pa je nastalo nenričakovano premirje in oba aktčrja jutranje idile sta se podala v mesto iskat izgubljen denar. Lopar na otoku Rabu Kdor hoče napraviti lepo poletno potovanje, prijetno in po ceni, in želi čas svojega oddiha preživeti v mirnem morskem zatišju, odmaknjenem vsakemu vsakdanjemu hrušču in trušču, kjer začarana kraljičina še mirno spava in čaka, menda zaman viteza-rešitelja, ta naj se odpravi na pot in se naj ustavi na o-toku Rabu v kopališču Lopar Temnozeleni senčnati gaji italskih in dalmatinskih pinij z lepimi razgledišči na menjajočo se sliko in številne drage in dražice, od vročih žarkov južnega solnca razgrete in ožarjene, vabijo k prijetnemu počitku, bodisi da se zariješ in zakoplješ v pekoči, srebnobeli in čisti pesek ob obali. Mir in tišina v prvem pomenu besede spi ali bdi daleč naokoli, nikjer drugod tako občutna in prijetna tišina kot tu; samo ono enakomerno šumenje in kramljanje lahnih morskih valov, ta vedno enakomerna in vendar se spreminjajoča, sladka in uspevajoča pesem Nere-jevih otrok in hčera, malomelodijozen klic in krik hrabrega galeba ali hrabrega visoko nad morjem in otokom krožečega jastreba so edini glasi in zvoki, ki jih, počivajoč, dremajoč in sanjaioč, moreš v tej bajni tišini slišati. Tak je Lopar, zvezda na severni obali otoka Raba. Iz trdih, kraško - dinarskih kamnov zgrajene hiše; skrajno primitivne poti, v klancih in ključih speljane; kakor tudi malo njiv in malo polja; zato pa več vinogradov, kjer se veliki in težki grozdi noč in dan kuhajo ir. pečejo na razgretem kamenju, svojem ležišču. Prebivalci, Hrvatje, neskončno skromni, ubogi in siromašni. Voziš se tja s Sušaka s parnikom, ki pa pristaja v peščenem in plitvem Loparsketn pristanišču le, ako je morje kolikor toliko mirno, in tudi tedaj moraš prestopiti na pripravljen čoln in se na njem prepeljati na kopno. Ako pa je morje nemirno in razburkano, ne preostane drugega, kakor da se pelješ naravnost v glavno mesto Rab in od tod ali peš ali pri prvi priložnosti /. ladjo nazaj v Lopar. V hotelu, ki stoji neposredno ob morju, čaka tujega, novega gosta sama gostoljubnost. Za hotelom se razprostira majhen gozdič samih duhtečih borov in Pini.., kjer gostje kosijo in večerjajo tem ugodneje in prijetneje, ker v Loparu ni nc.benih, sicer tako hudo nadležnih komarjev, tako da spiš lahko pri odprtem oknu. Severna obala pri Lopar., obsega več, deloma zelo zanimivih drag; južna je kake po! ure od vasi oddaljena in rrav. ideal morskega kopališča, ki, tri kilometre dolgo, s svojim kristalnočistim, vročim belim peskom in s svojo plitvo voda za otroke in revmatike nudi vse, kar si le morejo želeti. Tudi pokrajinsko lice tega kopališča je zelo zanimivo in mi kovno: na vzhodni strani kipe proti nebu pečevite in skalnate višine masivnega Veiebita, ki tudi tedaj, kadar je brez ob lake v, čudovito resno s\oje smrtnc-belo čelo obrača proti nemirnemu morju; vmes neobljudeni otok Soli, nič bolj pri jazen in prikupljiv nego grandijozen Velebit: na zapadni strani pa se vije v številnih vijugah strma, kamenita cesta proti gorskemu sedlu, preko katerega se skozi krasne gozdove dobov in pinij v treh urah peš lahko dospe v mesto Rab, ki ga sicer s parnikom, ki vozi okoli za-padne strani otoka, dosežeš v eni uri. Kdor se je miru, tišine in samote v Lo paru že naveličal, ima priložnost, da v Rabu vsak večer uživa življenje in vrvenje velikega mesta, kjer mladi gospodje v smokingu in dame v izbranih toaletah plešejo vroče plese, da se pri hladnem vremenu ogrejejo, pri vročem i a, da tako na vročino pozabijo. Geslo »Nazaj k naravi!« je pa vendar le bolj domače in bolj v veljavi v Loparu. Od jutra do ve čera se sprehajaš, koplješ, polegaš, spiš in sanjariš v kopalni obleki, v njej sedeš h kosilu in večerji in si tako ves čas izpostavljen vplivanju zraka, svetlobe, solnčne toplote in morske vode, radi kterih si se konečno napotil v morsko kopališče. Fr. Fr. Mišič. ffflurihflrgki in daeoni drobiš Ustanouiteu enoletne nižje gozdarske šole u mariboru Dolgoletna želja posebno naših pohorskih kmetov je sedaj uresničena. Banska uprava v Ljubljani je že razpisala razglas, s katerim se dne 3. novembra 1930 otvori v Mariboru enoletna nižja gozdarska šola, v katero bo sprejetih do 20 gojencev-interesentov. V prvi vrsti se bodo sprejemali v ta učni zavod sinovi malih in srednjih gozdnih posestnikov, ki ostanejo na go zdarskem posestvu kot bodoči gospodarji. Ustanovitev gozdarske šole v Mariboru je vsekakor važna pridobitev za naše mesto, še bolj pa za naše gozdne posestnike na deželi. Zavod bo vzgajal strokovno izobraženi naraščaj za naše gozdne kmetije in se bo v njem poučevalo razen gozdarstva tudi travništvo, sadjarstvo itd. Zavod bo nastanjen začasno v bivšem oblastnem dvorcu v Mariboru, ki ga bodo temu primerno, kolikor je pač mogoče, preuredili. Za ravnatelja je imenovan inž. Zmago Ziernfeld iz Ljubljane. Potrebne kredite je oskrbelo ministrstvo in ban-ska uprava v Ljubljani. Prosilci morajo biti telesno in du-ševn0> zdravi, stari 16—24 let ter bo-do vsi stanoval! in se prehranjevali v internatu. Svojeročno spisane prošnje, opremljene s kolkom za 5 Din. je vložiti do 15. oktobra in nasloviti na šu-marski oddelek banske uprave v Ljubljani (za ravnateljstvo mariborske nižje gozdarske šole). Priložiti je krstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno Izpričevalo in obvezo staršev, da bodo krili strice v Internatu. Smrtna kosa. V Ml,tiski ulici 39 je umrla včeraj Roza Kuster, soproga postreščka, stara 64 ^’„v Stritarjevi ulici 16 pa Marija T*> polšek, vdova po železničarju, stara 46 let. — Nagrade strelskih tekem u Hotinji uasi V nedeljo so se vršile na strelišču v Hotinji vasi tekme savezne strelske družine Hotinja vas, namenjene predvsem kmečkim strelcem iz okoliških krajevnih strelskih družin. Streljanja se je udeležilo okoli 2C0 strelcev iz Hotinje vasi, Dobrovcev, Skokov, Št. Janža, Prepola Orehove vasi, Slivnice, Račja, Frama, Podove, Hoč, Sv. Marjete na Dravskem polju in Maribora. Prireditev je otvoril tamkajšnji agilni predsednik šolski upravitelj g. Čiček z nagovorom o pomenu in važnosti strelskega športa in tekem. Rezultati strelskih tekem, ki so trajale do mraka, so bili naslednji: Prvo nagrado na tarči Hotinja vas je dobil Fanedl Anton s 80 točkami, drugo Meglič Vilko s 70 točkami, tretjo Klanjšek Anton s 59 točkami. Prvo nagrado na tarči Skoke je dobil Klinc Štefan s 95 točkami, drugo Klinc Janez s 80, tretjo Tušek Ervin s 73. Prvo nagrado na tarči Maribor Hinič Dušan s 118 točkami, drugo Matejič Milan s 112, tretjo dr. Hugojj Robič s 111 točkami. Prvo nagrado na tarči Šmarjeta, Reja Slavko s 41 točkami, drugo Čiček Franjo s 39, tretjo Avguštin Peter s 34. Prvo nagrado na tarči Hoče Tušek Ervin s 35 točkami, drugo Muršič Lju-ban s 33, tretjo Maver Herman s 31 točkami. Prvo nagrado na tarči Slivnica, Klinc Ivo s 35 točkami, drugo Avguštin Peter s 32 točkami in tretjo Primec Filip s 30 točkami. Prvo nagrado na tarči Dobrovce izven tekme, Svenšek Stanko s 85 točkami, drugo Kolman Anton s 43 točkami. Prireditev je pokazala, da se strelski šport med našim ljudstvom vedno bolj širi. Gospod Svengali bo daniš v Veliki kavarni izw drugim tudi hipnotiziranje živali. .red 2619 Zavržni izpiti na trgovski akademiji. Od 3. do 13. tm. so se vršili na državni trgovski akademiji v Mariboru završni izpiti pod predsedstvom gosp. direktorja Mateja Dolenca. Izpit so ugodno prestali: Kaiser Štefka, Kuder Pija, PinterMar jeta in Smerdu Ljubica. Reprobiranih je bilo 8 kandidatov (tinj) za 3 mesece in 1 za eno leto. — Gostilničarska gospodinjska šola v Mariboru. Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru objavlja, da priredi od 15. okt. do 15. dec. 1930 gostilničarsko gospodinjsko šolo v »Vesni«. Gojenke — hčerke gostilničarjev — bodo stanovale v internatu in se bodo učile v kuhanju, serviranju, lepem obnašanju, bodo poslušale predavanja o pomenu tujskega prometa za narodno gospodarstvo, o knjigovodstvu, ki je potrebno za gostilniške obrate, o telesni in stanovanjski higijeni, o vrtnarstvu, o shranjevanju, konserviranju in sploh manipulaciji z živili itd. Koncem šole — zadnji teden — bo Zveza priredila v Mariboru veliko razstavo pokritih miz in sicer pod vodstvom lastnice »In stituta fiir zeitgemasse Bildung« iz Dusseldorfa. Nameravana šola je nedvomno velikega pomena za razvoj gostilničarstva in tujskega prometa, zato upamo, da bodo gostilničarji z veseljem porabili to priliko in poslali svoje hčerke v šolo v velikem številu. Prijave sprejema že sedaj Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. — Požari na deželi in gasilska društva. Na seji gasilske župe za Maribor, de sni breg, v Pekrah se je soglasno skle nilo pozvati prebivalstvo okolice Maribora, posebno oddaljenejše odbčine, kakor: Selnico, Ruše, Rače, Slov. Bistrico itd. naj v slučaju požara ne kličejo brez vednosti in naloga domačega gasilnega društva na pomoč mariborsko gasilno društvo, ker se isto v tem slučaju klicu ne bo odzvalo. Premnogokrat se je že pripetilo, da je bilo mariborsko gasilno društvo alarmirano k raznim manjšim požarom na deželi, in to brez vednosti do mačega gasilnega društva in tudi brez potrebe, ter se je moralo vrniti, ne da bi stopilo v akcijo. Vsled takega postopanja nastanejo vedno nepotrebni stroški, ka terih pa navadno noče nikdo kriti in jih mora potem utrpeti gasilno društvo. Zato se končno razglaša: mariborsko gasilno društvo se bo udejstvovalo pri požarih na deželi le takrat, če v kraju, ali njega neposredni bližini ne obstoja gasilno dru štvo, odnosno, ako bo klicano po domačem gasilnem društvu. Kdor bi telefoni čno prosil za pomoč, mora navesti svo„ natančni naslov, ter jamči osebno za nastale stroške, ako je bil alarm nepotre bcn. Obratno se bodo pa tudi okoliška gasilna društva udeleževala pri požarih v mestu Maribor le, če bi bila klicana oc mariborskega gasilnega društva, oziroma ako bije plat zvoni na mestnem stolpu Ta sklep je bil izvršen tudi na podlagi de, stva, da so podeželska gasilna društva po večini tehnično že tako opremljena, da so sama kos navadnim podeželskim požarom. — Roj divjih gosi nad Mariborom! Davi okrog 3. ure se je oglasil nad Teznom velik roj divjih gosi, ki so gagale v zraku, krožeč kakor zgodovinske kapitolske gosi do 4. ure, nakar so v lepi trikotni formaciji krenile čez mesto. -Tujski promet. V prvi polovici meseca septembra je bilo pri zglaševalnem uradu v Mariboru priglašenih 1090 tujcev, med njimi 305 inozenreev. ikspiozija praznega bencinskega soda. • Včeraj sta se v električni kablarni transformatorja v Radvanju zaposlena 41-letni obratovodja Ernest Eigner in 26 etni ključavničar Slavko Kolar lotila . a-cinjanja praznega bencinskega soda. Ker nista računala s tem, da se mora bencinski sod pred začinjanjem parkrat te.ne-jito oprati z vročo vodo, se je sad vsled vročine razpočil ter ranil ključavničarja Kolarja v čelo, obratovodjo pa na spodnjih ustnicah. Reševalni oddelek je oba ponesrečenca odpremil v bolnico. Vzrok nezgode je neprevidnost. Če bi bil sod napolnjen, bi bila velika katastrofa neizogibna. Dobra hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu štev. 6. V A razredu opoldne in zvečer Din 8.30, v B razredu Din 12.30 in v C razredu Din 14.30. Prizlašajte se! XXV. INO Grajski:; — 3d danes do vključno petka: LUPE VELEZ poje v zvočnem velefilmu: DAMA Z ULICE V predpripravi: RICHARD TAUBER v filmu: Ne verulera nobeni ženi... ===~ Union: Od danes dalje Nesmrtni potepuh J0CV. nemški zvočni film Liane Haid, Gustav FiOhlich, Hans Adalbert von Sch!ettow V predpripravi: ATLANTIK s Fritz Kortneron Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 22. *tri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI Koncert violinskega virtuoza Karla Rupla O nastopu našega mladega umetnika v Prahaticah so pisali Pische listy: »Zel0 dobro se je uvedel gospod Rupel z Lucia-fantazijo za gosli-solo. Zaigral jo je izredno in sigurno, da prenese njegovo izvajanje tudi najstrožjo kritiko. Njegoša tehnika, posebno v dvojemkah in akordi« je občudovanja vredna in presenetljiva-Njegovo izvajanje je bilo radostno- sprejeto. Spored njegovega tukajšnjega <-3' stopa priobčimo jutri. — Na mejo v Gor. Cmurek! Krajevni odbor Narodne odbrane v Gor. Cmureku priredi v nedeljo dne 2l> septembra v gradu Gor. Cmurek I. °j?’ mejni narodni tabor, ki bo manifestacij3 obmejnega ljudstva za jugoslovansko ide' jo v smislu deklaracije naše vlade. Pr°' simo vsa narodna in obrambna društva kakor tudi posameznike, da z mnogošte* vilno udeležbo pomagajo utrjevati narod' no zavest ob najskrajnejši točki naše s«' verne meje. Pričetek tabora ob 15. &}■ Po taboru se bo vršila v vseh prostor'*1 gradu velika narodna veselica. Prvi na* rodni tabor bo ena največjih priredite'' ob naši severni meji. Zbrali se bodo naši obmejni kmetje z župani na čelu, da m3' nifestirajo za vladno deklaracijo in za našo domovino. Tabora se bo udeležila tudi naša manjšina, ki simpatično pozdravil3 manifest Nj. Vel. našega kralja in pr°' gram naše vlade. Pridite od vseh krajec da pokažete našemu obmejnemu kmeti1' da bo le jugoslovanska ideja povzdignil® kulturni in gospodarski napredek naš® države! — Gremij trgovcev v Mariboru opozarja vse učence, dijake in njihov® starše, da učno osobje na temelju odloka bivšega velikega župana in šefa prosvetnega oddelka ne sme pobirati po Šola*1 nobenih prispevkov za skupno nabavlja' nje šolskih potrebščin, kakor tudi ne srn* agitirati za kako tvrdko. Vse trgovine * šolskimi potrebščinami imajo blago, od' govarjajoče šolskim predpisom in učn» osobje ne sme n. pr. radi barve ovitka zvezkov itd. pošiljati učencev le v tove trgovine. Dijaki in njihovi star*1 imajo pravico, nabavljati šolske potreb' ščine pri onem trgovcu, kjer sami čejo. Slučaji, ki bi nasprotovali tetn od' redbam. naj se naznanijo gremiju. 26^ S klobasami se je zastrupila v Jezdarski ulici stanujoča 361etna z3' sebnica Eliza Rečnikar. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Pre' iskava glede iznova pokvarjenih klobas je v teku in bo osvetlila nazore o higijen’ nekaterih klobasičarjev. Atlantik 100% nemiki velalllm prU&} Pralnica ovratnikov Rakuša Slovenska ulica 15, se priporoča 241' Sejem in izložba vzorcev v NoveH* Sadu se bo vršila od 27. tm. do 6. okto'or • Obrt in industrija, ki hoče svoje izde-1 tamkaj izložiti, dobi potrebne inforniac^ h bičali itd., da, celo iz cerkve izobčili, da bi se kadilci odrekli svoji strasti. Pipa, simbol tobakove moči, je tako stara, kakor »tobakovo zlo«. V prazgodovinski dobi pa je imela pipa ponekod ^dne oblike. Imela je zgoraj dva konca, k' so jih devali v nos, da so mogli vdihavati dim, prihajajoč iz dolnjega konca pi-Pe- Pa že v dobi angleške kraljice Elizabete se je pojavila pipa v obliki, kakor-šno ima z malimi spremembami do danes. Iz Anglije je prodrlo kajenje v dru-evropske dežele. Tujci, ki so takrat Prihajali iz Anglije, so pripovedovali o sngleških tavernah, kjer je med gosti tožila pipa s tobakom, o bogatih gentle-fnanih, ki tudi v postelji kade, o damah ’z družbe, ki doma tajno pušijo, o mnogih trgovinah tobaka, kjer imajo v skritih prostorih razne vrste tobaka, za pu-^nje in noslanje. Na kontinentu se je razširilo kadenje ^asti v tridesetletni vojni. Vojaki, ki so Se vračali iz vojne, so prenesli to navado na Skandinavsko. Španski kraljevski Baniestniki so spravili tobak v Napulj in na Sicilijo. Mornarji so ga privažali v razne luke, odkoder je potom trgovskih cest šel v vse dežele. Vlade so skušale to omejiti, moralisti so proklinjali kadilce in jih obdolževali zvez s hudičem. Mnogokrat so v mestih nastali požari radi 'kajenja v posteljah. Verniki so padali v skušnjave, ko so videli, kako so duhovniki celo med službo božjo nosljali tobak in ga ponujali drug drugemu pred samim oltarjem. Bogataši in reveži so izmeta-vali denar, samo da so prišli do tobaka. Tudi najtežje kazni niso ostrašile kadilcev — inkončr.o so se podjetni državniki odločili za to, da so kadilsko strast pričeli izkoriščati za državne blagajne: obdavčili so tobak. Na ta način pa je bilo kajenje in noslanje tobaka legalizirano. Grof Corti omenja v svoji knjigi mnogo odličnih osebnosti, ki so kadile ali nosljale. Tako n. pr. pruski kralj Friderik Veliki ni kadil, zato pa je bil vedno naravnost zasipati s tobakom za nos-ljanje. Papež Ben edikt'XIII. je sam kadil in nosljal, zato je tudi bil strpnejši proti onim, ki celo v cerkvi niso mogli biti brez tega užitka. Napoleon ni kadil, rad pa je nosljal. G o e t h e je bil odtečen nasprotnik tobaka, in je strašno divjal, ko mu je nekoč služkinja, katero je odpustil, iz osvete napolnila celo stanovanje s tobačnim dimom. Njegov prijatelj S c h i 11 e r pa je kadil in nosljal. H e r d e r je pušil iz doige glinaste pipe. Bach in Beethoven sta bila oba navdušena kadilca. ..rnalome5čanstuo“ uelikega reuolucijonarja Nedavno je izšla v Rusiji knjiga Lenji-Kovih »Pisem sorodnikom« kot nadaljna ^Popolnitev ogromne literature o Lenji-"u. Ta pisma povedo marsikaj zanimivega o Lenjinu kot človeku in nam ka* No njegov značaj. Lepota, umetnost, Siašba, gledališče, muzeji — vse to Lenjina ni zanimalo. Zanimale so ga pomične in socijalne prilike. V predgovoru J* knjigi pravi celo njegova sestra M. Uljanova, da je Lenjin godbo le težko prenašal, ker je zelo uplivala na njegove *ivce. Lenjin je ljubil narodne zabave in Veselice bolj ko muzeje, galerije in podobno. Zanimivo je, da izhaja iz pisem, je Lenjin kot velik revolucijonar-bfezverec vendarle bil krstni boter hčerki drugega boljševika, tudi brezverca, A. gulita, ki je dal hčerko tajno krstiti. Za-Pimivo je dalje pismo, v katerem piše Jfiateri, da je obiskal grob sestre Olge jti da je našel vse v redu, tudi — križ i« venec. Mnogi so mnenja, da je Lenjin bil samo na zunaj brezverec, v svojem srcu pa je verjel v Boga. Zanimivo je istotako, da je Lenjin, ki kot revolucijo-nar ni priznaval buržujskih sodišč in zasebne lastnine, kljub temu vodil pravde Pred buržujskimi sodišči v Parizu in tako tudi nekoč z nekim kolesarjem, ki se je zaletel vanj. O tem poroča v pismu sestri, da je »stvar z biciklistom končala v njegovo korist«. Knežji briuec Iz Ne\vyorka poroča: Bivši generalni SUverner v Tiflisu, knez Kutuzov, je od-Prl sedaj v Newyorku brivnico in izjavil nekemu ameriškemu novinarju sledeče: »Lotil sem se zopet obrti, ki je prinesla mojim pradedom knežji naslov.« Prvi iz rodbine Kutuzov je bil navaden Vojak, ki je bil v neki bitki ujet cd Potemkinovih vojakov. Prvotno je bH j^sebni brivec maršala Potemkina, ki je bi' z njim zelo zadovoljen. Pozneje pa ie prevzel car Pavel, ki ga je upo-rabljal najprej za komornega slugo. Ko je polagoma spoznal njegove izvrstne lastnosti, mu je vedno bolj zaupal, ga B^vzdignil v grofovski in končno v kne-*ii stan. Pri tem se je odigral duhovit ^°godek: »L. 1800 se je slavni maršal ^uvorov vrnil iz Švice in je v Petrogra-težko zbolel. Sivolasi junak se je ^ornil na carja s prošnjo, naj ga obišče. ar Pavel pa je poslal k njemu novopečenega kneza Kutuzova, ki je priše p razkošni uniformi', malteškega viteza. ar Pavel je bil namreč tudi veliki moj- ster maltešega reda in je med drugimi tudi Kutuzova imenoval za viteza tega reda. »Kdo si?« je vprašal bolnik neznancu, ko je vstopil. »Knez Kutuzov.« »O knezu takega imena še svole žive dni nisem slišal. Kaj pa si bil poprej?« Nastal je seveda mučen odmor in Kutuzov je v zadregi pripovedoval, da je bil še pred kratkim komorni sluga pri carju. Slavni Suvorov je nato poklical svojega slugo Troško: »Pridi sem, oglej si t^ga kneza, on je enakegn stanu kakor ti. Samo s to razliko, da je on iurškega pol-.olenja in mu njegova vera prepoveduje piti. Poglej tirej, kakii daleč Lvhko prideš, ako se odvadiš pijače. Kdo ve, morda napravijo v kratkem le tebe za kneza!« Uislice na dražbi 1 e dni so bile vislice v jetnišnici v Cambridgu prodane na javni dražbi. S tem se je človeštvu enkrat nudila prilika, da je ocenilo vrednost vislic, na katerih so dolga leta spravljali na smrt obsojene na drugi svet. Kaznilnico v Cambridgu so zaprli pred več leti in je zemljišče kupila mestna občina, ki hoče zgraditi tamkaj nov magistrat. Radi bližajočega se porušenja stavbe so sedaj razprodajali pohištvo in razno dru&u opravo, med drugimi tudi vislice. Izdra-žitelj je zatrjeval o njih, da so tako solidne, da se lahko obesi na njih tudi slona. Vendar kljub temu ni bilo mogoče dobiti nikogar, ki bi hotel dati večjo vsoto za vislice žalostnega slovesa. Končno jih je kupil neki kmet za en funt šterlingov in dobil povrh Še štiri lesene stene. Kakor zatrjuje, si namerava s tetn kupljenim lesom napraviti garažo za svoj avtomobil. Snubitev. On: »Povejte mi, draga Helena, ali hočete biti moja?« Ona: »Ali me boste pustili hoditi svoja pota?« On: »Vedno in povsod!« Ona: »In boste dovolili, da pride moja mati k nam?« On: »Z veseljem!« Ona: »In ne boste nikdar zahtevali zve čer ključa od vežnih vrat?« On: »Vrgel ga bom v Dravo!« Ona: »ln, ali boste opustili kvartanje in prišli vedno pravočasno k večerji?« On: »Vedno točno na minuto!« Ona: »Potem pa obžalujem, kajti take copate res ne maram imeti za moža!« Drugi dan jesenskega kasaškega mitinga Včeraj so se na dirkališču na Teznu nadaljevale konjske dirke. Rezultati so bili sledeči: I. Dirka Dravske banovine: Za 4—12 letne konje iz vseh krajev. Proga 2.400 m. Nagrade: 2.500, 1250, 750, 250 Din. 1. Danka (Kobilarna Turnišče) 2380 m, 1.43, 2. Greti Maria (Fran Filipič) 2460 m, 1.39, 3. Egga II. (Franc Skuhala) 2440 m, 1.39.5, 4. Salome (Franc Filipič) 2500 m, 1.39.7. II. Dirka Rudolfa Warren-Lippitta: za 3—12 letne jugoslovanske konje. Proga 2.100 m. Nagrade: 2.000, 1.000, 600, 400 Din: 1. Dandolo (Gujo Hegen\vart) 2140 m, 1.40.5, 2. Saperlot (Franc Filipič) 2040 m, 1.47, 3. Borica (Vekoslav Razlag) 2040 m, 1.48, 4. Egga II. (Franc Skuhala) 2180 m, 1.42.5. III. Sistemizirana konjerejska nagrada 1930 kasaškega društva v Mariboru za 4—6 letne konje iz kmečke reje v področju Dravske banovine. Proga 2.2G0 m. Nagrade: 1.500, 750, 450, 300 Din: 1. Koketa (Ivan Bunderl) 2210 m, 1.48.5, 2. Prima (Ludvik Slavič) 2230 m, 1.47.7, 3. Silva II. (Slavko Vrbnjak) 2210 m, diskval., 4. Eta (Julij Novak) 2250 m, 2.11. IV. Dirka Ljubljane: za 3—6 letne jugoslovanske konje. Proga 2.100 m. Nagrade: 1.500, 750, 450, 300 Din. 1. Bacsi (Kobilarna Turnišče) 2080 m, 1.46.5, 2. Psina (Jožef Slavič) 2120 m, 1.47.7, 3. Finiš (Franc Heric) 2040 m, 1.42, 4. Koketa (Ivan Bunderl) 2160 m, 1.51. V. Dirka mesta Maribora, Dvovprežna amaterska vožnja za 3 letne in starejše jugoslovenske konje. Proga 2.800 m. Nagrade: 2.000, 1.000, 600, 400 Din: 1. Finiš (Franc Heric) - Borica (Vek. Razlag) 2680 m, 1.55.7; 2. Saperlot -Gospodar (Franc Filipič) 2740 m, 1.51.5; 3. La Fliche - Greti Maria (Franc Filipič) 2800 m, 1.53; 4. Belona - Dandolo (kobilarna Turnišče) 2830 m, 1.57. Kastner & čhler:SK Železničar. V nedeljo dne 21. t. m. gostuje v Mariboru izborno graško moštvo Kastner & Ohler, ter bo odigralo s SK Železničarjem prijateljsko tekmo. MOLNP službeno. V nedeljo dne 21. t. m. bo v Ptuju pt-venstvena tekma SK Ptuj-SK Mura ob 14.30. Službujoči odbornik g. Samuda. Redni občni zbor MO bo v nedelio dne 21. t. m. ob 11. dopoldne v lovski sobi v lotelu »Orel«. — Tajnik. Zaključna jesenska dirka ko!, društva »Poš*eIa« v Radvanju. V nedeljo dne 14. t. m. so priredili naši mladi »Poštelani« pod vodstvom gosp. Smodeja in. dirkalnega vodje g. Pelicona zaključno jesensko dirko za prvenstvo kluba. Ob 2. je bil start v Sp. Radvanju pr gostilni Hoste, kjer je bil tudi cilj. Startalo se je v sledečih skupinah in so bili doseženi sledeči rezultati: I. Senjorji na 52 km do'gi progi: 1.) Pesek Vilko 1.46, 2.) Koban je vsled defekta in blesure izstopil. II. Junjorji na 30 km dolgi progi: 1. Zupančič Franc 104.48, 2. Mandl Ivan 1.06.01, 3. VVernik Maks 1.06.20. III. Stari člani na 20 km dolgi progi: 1. Kapun Ivan 32.56, 2. Jus Feliks 33.47, 3. Peitler Josip 35.15. IV. Dame na 10 km dolgi progi: 1. Pelicon Dora 24.44, 2. Kapun Karolina 25.22, 3. Pelicon Hermina 25.26. Dobro se je odrezala Pelicon Dora, članica studenškega Sokola, ki je prvič tekmovala in dosegla tako časten rezultat. Po dirki je g. predsednik Smode po zdravil vse tovariše in navzoče ter nav d lšii mlade, čvn.te vozače in dame, ki so dusegli tako častne rezultate in jih pozval, da se prihodnjo dirkalno sezono polnoštevilno udeležijo dirk, da bodo rezultati še častnejši kakor do sedaj. Razdelil je prvakom društva častne kolajne in častna darila, ostalim pa spominske kolajne. Po dirki se je vršila dobro obiS' kana ljudska veselica v gostilni gospe Hoste v Sp. Radvanju. Želimo našim vr litn dirkačem mnogo uspeha na polju ko lesarskega športa in jim kličemo športni: Zdravo! Mariborski zimskošportni podsavez. Seja upravnega odbora bo v četrtek dne 18. septembri ob 20. uri v restavra^ ciji »Orel« II. nadstropje v Mariboru. Ra^ di važnosti se pozivajo odborniki, da se te zadnje seje pred občnim zborom polno številno udeleže. Delegat bo poročal o poteku izredne skupščine JZSS v Liub-liani dne 14. tm. MZSP — tajnik. Sokoiatm Sokol II. v Mariboru. V juliju, takoj po zletu v Beogradu, so se sestali naši Pobrežani, da si ustanove Sokola. Malokedaj se zasnovana pot dvigne tako hitro in sigurno, kakor se je dvignila tale. Že prvo telovadno uro je posetilo telovadnico 20 članov, 15 članic, 30 moškega in 16 ženskega naraščaja. Že to prvo število daje tudi po svoji kakovosti zagotovilo nadaljnega društvenega prospeha. V prihodnjih dneh se preseli društvo s telovadbo iz šolskega dvorišča v bližnjo dvorano gostilne Rojko, katjre lastnica je dala prostor za celo zimo Sokolu brezplačno na razpolago. Pri tej novi sokolski telovadnici se bo vršil v nedeljo 21. t. m. ob 15. uri nastop. Društva Sokol-Matica, Sokol I. in StudcnJ posetijo mladega brata, da mu s skupnim nastopom pripomorejo do krepkejšega obstoja. Seja župnega načelstva bo jutri v sredo ob 8. v Narodnem domti. — Načelnik. Starejši telovadci Maribora matico se opozarjajo, da se je prenesla telovadba iz letnega telovadišča v gimnazijsko telovadnico. — Redna telovadba se vrši vsak torek in petek zvečer od pol sedmih do osmih. — Prva ura bo v petek in se bratje opozarjajo na točni prihod. — Novi člani, ki žele v tem oddelku telovaditi, se sprejemajo od telovadnih urah. — O jugoslauenskf riuijeri je velika švedska mesečna revija »Jur-den runt« v svoji zadnji številki objavila lep opis z mnogimi slikami Boke Kotorske, Knina, Korčule, Klisa, Visa, Trogira, Krka, Ercegnovega, Dubrovnika in Hvara. Opisuje lepoto in prirodo v pogledu flore, favne in geologije, pri-merju podnebje naše rivijere z norveškimi fjordi in priporoča obisk naše rivijere najtopleje vsem skandinavskim turistom. Opisuje tudi rimske in stare hr-vatske spomenike v Splitu in Solinu, umetnost Dalmacije, zlasti Ivana Me-štroviča, književnost od prvih početkov v 15. stoletju do danes itd. Humor pač uislicami Nevarni roparski morilec Kaltin iz Kovna je bil obsojen na smrt. Imel je mnogo Človeških življenj na vesti in bi se moral zato sedaj pokoriti. Smrtna obsodba je morala biti izvršena 1. septembra. Kakor običajno, so ga pred usmrtitvijo vprašali, ali ima še kako željo. Zahteval je skledo jagod. Sicer se običajno silno potrudijo, da izpolnijo vsako željo na smrt obsojenih', ob tem letnem času pa seveda ni bilo mogoče dobiti jagod. Ravnatelj kaznilnjce je izrekel zato svoje obžalovanje. »V resnici mi je žal«, je rekel, »toda jagode bo mogoče zopet dobiti šele prihodnje leto.« »Nič zato,« je odgovoril Kaltin, »saj rad malo počakam.« Stalna gospodarska razstava v £k opiju. Vprašanje stalne gospodarske razstave v Skoplju je definitivno rešeno in bo razstava od 15. t. m. naprej otvorjena. Banska uprava je storila vse, da zasigu-ra konkretni uspeh razstave. Amerika poostrila mere glede vselje* vanja. Radi velike brezposelnosti, ki vlada v Zedinjenih državah Sev. Amerike, je vlada USA sklenila poostriti mere proti vseljevanju. Vsi generalni konzuli USA v inozemstvu so dobili nalog, da skrbno prouče finančni položaj oseb, ki se žele preseliti v USA, ' Stran 1. _____________ —ii m 11 11 \\mmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmmamfmKnmnm K M, Capek - Chods Jindri Roman- — h čeičin« previl dr. Fran Bradat. 62 »Za Boga!« je zaihtel Jindra, »in tega le nihče ne pove tem fantom in takole bodo gnani na klavnico pod pretvezo, da gredo pridobivat češkemu narodu sveto-vaclavsko krono. Spredaj sovražnik in zadaj rabelj, ti to veš in nisi nikomur od njih odprl oči, kako je z njimi? Pusti me, Lojze!« »Ampak, kako neki bi te pustil, človek!« je šepetal Lojze energično, »zato sem te zgrabil, da bi te drža'. Saj sem si mislil, da hočeš storiti kako neumnost. To bi kaj pomagalo, če bi jim odpiral oči! Kaj pa misliš, da fantje vsega tega ne vedo sami prav dobro? Saj bi to ne bil nikakor prvi primer. Zapomni si, prva Unija v jarkih je v tejle moderni vojni skoro vselej že vnaprej izgubljena; stre se pri vsakem močnejšem navalu sovražnika; zato zasedajo najbolj zunanje jarke praviloma s češkimi in sploh slovanskimi oddelki, da se plemenitejši nemški in madjarski živelj ohrani. Ta prihaja šele na drugem mestu na vrsto. To je vendar čisto praviina in modra taktika, če nas porabljajo za to, da vzdržimo prvi ogenj, ali da gremo prvi v ogenj; saj je to tudi stvar njihovih političnih ozirov za povojno dobo, da bi nas Slovanov v vojni kar največ pobili.«- »To je strašno!« je vzkliknil Jindra. In dočim se je vozil on na Branik črpat vodo za kumare in salato, je dozorel tale plitvi in lahki Loizo tule na fronti za take globoke in težke zaključke. Jindra pa si je domišljal, bogve kako visoko stoji nad skaženim tesarjevim medicincem... »Razpoloženje ali, kakor pravite vi učenjaki, mentaliteta moštva prapora pehotnega polka,« je šepetal Lojze dalje, »je taka, da gledajo z največjim prebiranjem na možnost madjarskih strojnih pušk in na rezervo, ki pobija svojo lastno nasikočno črto, ako se umika. Prapor dobro ve, da, naj dobi sovražne pozicije ali ne, da se ne vrne; saj Če pade, tudi tako bo dosežen cilj, junaški čin češkega prapora, na kakoršnega komaj čakajo, saj si slišal majorja Stankrengla. Kdor bi poslušal tem ljudem, kakor praviš ti, odpreti oči, ta bi jih najbrž prav kmalu sam zaprl. Najboljše sredstvo, da se spozna mišljenje moštva, je vojna pošta; kar so ti ljudje pisali domov, bi Človeku zmešalo pamet. Vsi so se poslovili, češ da stoje pred velikim podjetjem, od katerega je odvisna čast celega naroda, več — pravijo — V E C ff'ff WTfCTSIra ne morejo pisati očetu, nazivajo se po husitsko izgubljence — to imajo tudi od Stankrengla, pa saj bodo o njih doma kmalu čuli, kako so se znali žrtvovati za češko, podčrtano, domovino, gode se tajna cikanja na rehabilitacijo, skratka to je ganljivo in obenem g’Oz-no. Njihova moralka je idealna, kakor pravimo; izvrstno so obtesani; za očeta Stankrengla pojdejo v o-genj, za njim v goreči pekel. Turki ne verujejo tako v koran kakor ti mladeniči v vsako njegovo besedo... zna z njimi izborno ravnati, stisne zobe in vrešči: Ta sakrame.nska banda nemšika, madjarska, pa mi jim še pokažemo, kaj je češki vojak! Z vsakim govori... To je tak tip češkega častnika avstrijskega kova; sicer pa se o njem pripovedujejo vsakovrstne reči; sam se mora baje iz nečesa rehabilitirati. Štankrengl baje ni njegovo pravo ime, ampak njegove gospe, njegovo je baje čisto češko, in ko bi ne bilo tega njegovega .škraloupa’*), bi bil dobil red Marije Terezije m tako dalje in tako dalje, med častniki se govori tudi o tem, da je baje njegov lastni sin dezertiral in da se hoče za to on sam žrtvovati. Gotovo je, da se bodo ti fantje borili kakor levi, zlasti če jih bo vodil oče Štankrengl sam. V jarku je že pred nami.« Jindra je poslušal in je komaj dihal in njegov trdni skiep je polagoma — popuščal. »Če je tako,« je šepetal, »potem se mora majorjevo podjetje posrečiti in njegov prapor si igraje osvoji sovrežnikovo pozicijo, morda z izgubami, čeprav ne tako velikimi, kakor misliš ti.« »To bomo vse šele videli,« je razlagal Lojze dalje; »to je odvisno od tega, ali je sovražni jarek pred nami izpraznjen ali ne. Nam gre pot do njega navzdol in to je taktično neugodno za sovražnika; če ga bo branil z vsemi silami, je to znamenje, da je tam doli, na konci soteske, še vse slabotno in da bi bilo po našem tukajšnjem uspehu nadaljnje prodiranje armadnega zbora v ravnino precej lahko. Če pa je že ali pa bo do zjutraj izpraznjen, potem pa nastaja drugo vprašanje, kaj je zadaj za tole sovražno pozicijo dalje, sli ni morda nastavljena past. Zato je namen našega izpada, da sežemo sovražniku po zobeh; hočemo mu jih razbiti, toda odvisno je od tega, ali ni čeljust, ki jo zgrabimo, dovolj močna, da bi nam odgriznila prst. In ta vrst smo mi, češki fantje prapora polka, dragi Jindra!« Lojze se je globoko oddihnil; utrudljivi in tajeni, nagli in kljub temu presekani Šepot ga je zelo izmuči!. — Tole je torej tesarjev Lojze s Františka... je *) Škraloup = smetana; njegovo ime Je bilo Škraloup. Op. prev. VTVTa r 1 n o r tr, fffič ^4. .. pomislil Jindra in se spomnil pri tem na svoj pokvar* jeni preparat očesne mrežnice in čutil je nekako ponižanje. On je bil izvrsten in Lojze pokvarjen medici-nec, toda glede praktičnega razuma, kam je zašel pred Lojzetom! Toda ni mu dalo, da ne bi zbadljivo rekel: »In kaj? Ali ni pri celem temle češkem prapora niti edinega češkega inteligenta, da bi pri taki situaciji spoznal edino možno izhodišče iz brezupne situacije?« »In to bi bilo?« je rekel Lojze. »Uskočiti k sovražniku,« je dahnil Jindra. »Vidiš, Jindra,« je šepetal Lojze, »to bi bil trenil* tek, ko bi ti moral po svoji častni besedi pognati kroglo v glavo. Ampak ker nisem tak inteligent, ti pravim: ko te že imam, kjer sem te hotel imet!, da vsaj za enega takega vem.« »Ti?!« »Jaz nisem inteligent, jaz sem že poldrugo leto, kar mi je padel starejši brat Ksander, ki naj bi podedoval tvrdko, — tesar. Ta inteligent, za katerega vem, da to gotovo stori, to si ti, Jindra!« Glej, še vpričo smrti je moral Jindra pregrizniti poprovo zrnce s Františka. Kdor more takole govoriti, ta se ne boji! »In kaj ti?!« je vprašal Jindra, ne da bi kaj rekefc o sebi. »O meni se to razume samo ob sebi,« je odgovorit Lojze, »in komaj sem te danes zjutraj zagledal, sem 2® vedel, da izvršiva to skupno. Samo držati sem te moral, da ne bi, odpusti, da to povem, da ne bi ti stori1 kake neumnosti!« Zdaj mu ni bilo več treba čuvati Jindrove rok®* Ta ga je sam zagrabil, njegovo desnico, in v zavesti strašne nerodnosti, ki bi jo bil storil, mu jo je močn<* in dolgo stiskal. Izpustil pa jo je, ko se je zavedel, da se mu je zO* pet enkrat prigodilo, da si je domneval, da ima odloči* tev o svoji usodi v svojih lastnih rokah, a da se mu je zopet izmuznila in da je tuj vpliv drugače odločil. Pri tem srečanju obeh starih tekmovalcev je bila Lojzetova zmaga kar najpopolnejša in za vedno je bilo po — tekmovanju. In ta pomislek ni potem več kalil Jindri, ampak nasprotno povišal je slavni trenutek, dogovor o činu, ki ga je sam označi! kot edino možno iz* hodišče. Oba sta molčala. Zdajci se je tu pred njima odzval v gosti temi n*' kak klopot, kakor če si kdo nohte striže.' In zopet IB zopet. (Nadaljevanje sledi.) Kuphn malo posestvo v bližini Maribora. Ponudbe na Marija Štante, Pekre, pošta Limbuš. 2614 Fotografiram vse! Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomayer, Gosposka 39. 2515 Sprejmem takoj sostanovalca v lepo opremljeno solnčno sobo s hrano ali brez. Slovenska ul. 12 I. A. P. 2622 Oddam dvosobno stanovanje boljši stranki, Koseskega 5, v bližini kadetnice. 2624 Prazno sobo takoj oddam, Tattenbachova ul. 20. 2617 Kuharico z dolgoletnimi Izpričevali, ki bi opravljala tudi vsa hišna dela se sprejme v večjo trgovsko hišo na deželi za samostojno vodstvo gospodinjstva. Ponudbe pod: »Marljiva in poštena« na upravo »Večernika«. 2625 Poštena oseba išče delo nekaj ur dopoldne ali zvečer najraje v kaki pisarni. Naslov v upravi lista. 2618 Sobo s štedilnikom oddam brez otrok ali z doraslimi. Nasipna ulica 43 ob Tržaški cesti. 2612 Elektroinštalacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motoriev po konkurenčni ceni. XII Iščem stanovanje v centrumu, sestoječe iz 4 do 5 sob s komfortom. Ponudbe pod »Takoj« na upravo »Večernika«. 2613 Iščem za takojšnji anstop pridno in pošteno natakarico ter kuharico za gostilno brez stanovanja. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. 2537 Dva dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. Ciril-Metodova ulica 18, I. nadstr., vrata 7. 2548 Prodajam obleke, plašče, Čevlje za moške, ženske in otroke, različno pohištvo in drugo Starinarna Peteln, Orožnova 1, Maribor. 2581 Prvovrstno namizno grozdje se prodaja na banovinski vinarski in sadjarski ioll v Mariboru ob delavnikih od 10. do 12. in od 16. do 18. a TVOKU haribor Oddam veliko prazno sobo s prostim vhodom eni ali več osebam. Naslov v upravi »Večernika«. 2615 Kuharica perfektna, čedne zunanjosti, 25 do 30 let, s spričevali, zmožna gospodinjstva pri samostojnem gospodu v večjem prometnem trgu na deželi se sprejme s 1. okt. t. 1. Predstaviti se v trgovini Sikošek, Koroška cesta 102. 2616 Prodajalka, v manufakturnl in specerijskl strok! vešča, z daljšo prakso, želi mesta v Mariboru. .• Ponudbe na upravo pod »Zmožna«. 2592 Sobo In črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. Zahvala. Za mnoge izraze iskrenega sočutja in sožalja ob smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda Maksa Cotiča bivšega ravnatelja »Edinosti« v Trstu, , ter za mnogoštevilno spremstvo žalujočih na njegovi zadnji poti, Izrekamo vsem svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni izreči prečastiti duhovščini, g. dr. Gustavu Gregorinu, klubu Primork v Ljubljani, Jadranski straži in Jugosl. novinarskemu udruženju za prekrasna venca, Narodni Odbrani, pevskemu društvu »Jadran« za ganljive Jalo-stinke, gospodu mestnemu Županu dr. HI. Juvanu, zastopnikom Sokolstva, v Mariboru živečim pisateljem, novinarju g. Vekoslavu Špindlerju za nagrobni govor ter vsem ostalim govornikom ob grobu, vsem primorskim rojakom in vsemu ostalemu občinstvu. MARIBOR, dne 16. septembra 1930. 2624 Žalujoči rodbini Cotič In Lavrenčič. Šolske kniige in potrebščine kupite najboljše in najceneje v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta Stav. 13 ______________________ P// skupnem naročilu primeren popusti Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA X Mariboru, *