POSKUSI BRANJA Jezikovna kompetenca drugošolcev v uporabi glagolov ter samostalniških in pridevniških besed pri opisu predmetov in slik V drugem razredu poučujem že osem let. Pri pouku slovenskega jezika sem (za diplomsko nalogo pri prof. Janku Čaru na Pedagoški fakulteti v Mariboru) raziskovala jezikovno sposobnost drugošolcev glede na uporabo različnih glagolov ter samostalniških in pridevniških besed pri opisovanju predmetov in slik. Namen in pomen raziskave Namen moje raziskovalne naloge je bil ugotoviti, koliko napreduje besedni zaklad drugošolcev v določenem obdobju. Zanimala me je sposobnost jezikovnega izražanja drugošolca v uporabi: — glagolov, — samostalniških in — pridevniških besed. Razvijala sem ustvarjalno mišljenje učencev in bogatila besedni zaklad z vajami, ki sem jih pripravila po knjigi Kreativno pisanje Milene Blažič. Delo je potekalo v procesu rednega pouka. Besedni zaklad je pri otrocih iste starosti zelo različen. S prihodom v prvi razred se kaže velik razpon v njihovem jezikovnem predznanju. Tisti, ki imajo slabši besedni zaklad, praviloma ne dohitijo boljših učencev. Vplivi socialnega okolja se povezujejo z govornim izražanjem in ustvarjalnim delom. Otroci, ki jih okolje premalo spodbuja k sporočanju, imajo manjši besedni zaklad in skromnejšo skladenjsko strukturiranost govora. Vzorec Pri raziskavi je sodelovalo 18 učencev — 9 dečkov in 9 deklic, ki so to šolsko leto obiskovali 2. razred OŠ Kostanjevica na Krki. Učenci izhajajo iz podeželskega okolja. Izobrazbena struktura staršev je nizka. Večinoma imajo končano osnovno šolo, zelo malo jih je s srednjo ali višjo izobrazbo. Hipoteze Glavni namen raziskave je bil ugotoviti. 108 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 46, 2000/01, št. 3 POSKUSI BRANJA — koliko različnih glagolov ter samostalniških in pridevniških besed uporabljajo učenci pri prvem in drugem opisovanju; — kolikšna je razlika v uporabi navedenih besednih vrst med prvim in drugim opisovanjem; — kakšno je medsebojno razmerje teh spremenljivk po določenem časovnem obdobju. Z ozirom na pedagoške izkušnje sem domnevala, da bo uporaba glagolov najmanjša in ne bo bistvenega napredka, da pa bo naraslo število samostalniških in pridevniških besed, saj smo redno izvajali vaje za bogatenje besednega zaklada in nenehno natančno opazovali oblike in barve v okolju, kjer smo se nahajali. Otroci so v časovnem intervalu šestih mesecev zadovoljivo napredovali v obsegu besednega zaklada, kar me je izredno navdušilo. Postopki zbiranja podatkov Raziskovalno delo je po predhodnem razgovoru s starši potekalo vse šolsko leto. Razdelila sem ga na tri obdobja. — V prvem trimestna so učenci opisovali različne predmete in ilustracije. — V drugem trimestru so delali vaje za pridobivanje besednega zaklada, prebirala sem jim zgodbice, pogosto so pripravili dramatizacijo, neprestano pa sem opozarjala tudi na natančno opazovanje okolja, oblik, barv in njihovih odtenkov. — V tretjem trimestru so učenci ponovno opisali iste predmete in ilustracije. Prvi trimester Opis predmetov Učenci so opisovali predmete, ki sem jih prinesla v razred. K samemu opisu so dodali še uporabnost teh predmetov in asociacije, ki so ji imeli ob pogledu nanje. Opis slik Na osnovi slikovne predloge so učenci napisali spis in mu dali naslov. Drugi trimester Ustno in pisno smo izvajali vaje za pridobivanje besednega zaklada. Skoraj vsak dan sem jim prebrala pravljico, vsaj dvakrat na teden pa so pripravili dramatizacijo. Tako so razvijali govorno sposobnost. Na sprehodih smo natančno opazovali stvari v naravi ter jim natančno določali barvne odtenke. Tretji trimester Po šestih mesecih so učenci ponovno opisali iste predmete in slike. Postopld obdelave podatkov Pri obdelavi podatkov sem morala upoštevati še dve spremenljivki, saj so učenci uporabljali v spisih tudi veznike, členke, predloge, prislove in medmete. To spremenljivko sem poimenovala z »drugo«. Zadnja spremenljivka pa je vsebovala podatke »o številu različnih besed od vseh besed skupaj«, ki so jih posamezni učenci uporabiU. Ker ti dve spremenljivki nista bistvenega pomena, ju ne bom navajala. Vsaka smiselno povezana beseda je štela eno točko. Vse opise predmetov in ilustracij sem analizirala glede na različno število: 109 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 46, 2000/01, št. 3 POSKUSI BRANJA — glagolov (glagolskih oblik, ki so bile zastopane v povedih); — samostalniških besed (samostalnikov, samostalniških in posamostaljenih pridevniških zaimkov); — pridevniških besed (pridevnikov, števniških pridevnikov, pridevniških zaimkov). 1. Najprej sem izračunala povprečno rabo posamezne besedne vrste za vsakega posameznika. 2. Nato sem izračunala povprečno rabo posamezne besedne vrste za celo vzorčno skupino. 3. Odnos med spremenljivkami v prvem in drugem opisovanju sem prikazala grafično. Opis predmetov Predmete so najprej opisovali ustno, nato še pisno. Pri pisnem opisovanju niso bili obremenjeni s pravopisom. Ker so bili učenci pri samem opisovanju predmetov zelo skromni, sem jih prosila, da so opisali še uporabnost predmeta in asociacije ob njem. Učenci so po predhodnem ustnem opisovanju opisovali dva predmeta, in sicer veliko sivo keramično vazo in uro budilko. Pri prvem opisovanju sta se mi zdela predmeta primerna, pri drugem pa nekoliko preveč enostavna. Prvi opisi so bili kratki in jasni, vendar pri opazovanju niso bili dovolj natančni. Obstaja tudi dejstvo, da so učenci v prvem trimestna pisali počasneje. Pri drugem opisovanju so pisaU veliko bolj natančno. Tudi pisanje jim ni delalo več težav. Hoteli so napisati čun več, so se pa zato iste besede večkrat ponavljale. Iz grafičnih prikazov je razvidno, kolikšen napredek seje pokazal pri bogatenju besednega zaklada. Rezultati pri opisovanju predmetov Samostalniške besede MS 1. opisa = 9,11 SB MS 2. opisa = 20,14 SB_ RAZLIKA + 11,03 SB = + 121 % MS 1. opisa — aritmetična sredina samostalniških besed pri prvem opisovanju predmetov MS 2. opisa — aritmetična sredina samostalniških besed pri drugem opisovanju predmetov Pridevniške besede MPl. opisa = 4,69 PB MP 2. opisa = 11,13 PB__ RAZLIKA + 6,44 PB = + 137,31 % MP 1. opisa — aritmetična sredina pridevniških besed pri prvem opisovanju predmetov MP 2. opisa — aritmetična sredina pridevniških besed pri drugem opisovanju predmetov 110 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 46, 2000/01, št. 3 POSKUSI BRANJA Glagoli MG 1. opisa = 3,27 G MG 2. opisa = 4,05 G__ RAZLIKA + 0,78"G = + 23,85 % MG 1. opisa — aritmetična sredina glagolov pri prvem opisovanju predmetov MG 2. opisa — aritmetična sredina glagolov pri drugem opisovanju predmetov Opisovanje slik Na tej starostni stopnji so otrokom bližje ilustracije kakor slike oziroma fotografije. Izbrala sem ilustracije znane slovenske ilustratorke Jelke Reichman O deklici Zlatolaski (Trije medvedi). Grafični prikazi nam kažejo jasno sliko o pridobivanju besednega zaklada pri opisovanju slik. Rezultati pri opisovanju slik Samostalniške besede MS 1. opisa = 14,03 SB MS 2. opisa = 20,80 SB_ RAZLIKA + 6,77 SB = + 48,25 % MS 1. opisa — aritmetična sredina samostalniških besed pri prvem opisovanju ilustracij MS 2. opisa — aritmetična sredina samostalniških besed pri drugem opisovanju ilustracij Pridevniške besede MP 1. opisa = 6,08 PB MP 2. opisa = 13,57 PB___ RAZLIKA + 7,49 PB = + 123,2 % MP 1. opisa — aritmetična sredina pridevniških besed pri prvem opisovanju ilustracij MP 2. opisa — aritmetična sredina pridevniških besed pri drugem opisovanju ilustracij Glagoli MG 1. opisa = 4,80 G MG 2. opisa = 6,40 G____ RAZLIKA + 1,60 PB = + 33,33 % MG 1. opisa — aritmetična sredina glagolov pri prvem opisovanju ilustracij MG 2. opisa — aritmetična sredina glagolov pri drugem opisovanju ilustracij 111 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 46, 2000/01, št. 3 POSKUSI BRANJA Primer opisov 112 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 46, 2000/01, št. 3 POSKUSI BRANJA Interpretacija rezultatov Podobne raziskave, kot sem jo delala jaz, pravzaprav še nisem zasledila. Izhajala sem iz prakse. Imela sem svoje učence. Vaje sem prilagajala učnemu načrtu. Dobila sem zanimive rezultate in prijeten občutek, koliko besednega zaklada lahko pridobi učenec drugega razreda. Veliko raziskav dokazuje, da obstajajo razlike v verbalnih sposobnostih med spoloma. Za šolo je pomembno spoznanje, da so učenke na boljšem v številčno simbolnih sposobnostih, v tekočem izražanju, pri dojemanju jezikovnih besedil, v pomnjenju in zaznavanju podrobnosti, zato so ponavadi boljše v slovnici, branju in pravopisu. S primerjavo podatkov in brez posebne raziskave so se tudi tokrat potrdila spoznanja o slabši verbalni razvitosti dečkov. V začetku šolskega leta so učenci pisah kratke povedi. Z opisi so bili hitro zadovoljni. Pri prvem opisu tako predmetov kot slik osemletniki opisujejo realistično, brez izrazov za natančnejše določanje lastnosti predmeta oziroma natančnejše določanje človekovega razmerja do predmeta. Njihovo opisovanje temelji na poimenovanju predmetov, ki jim le nedosledno določajo barvo, velikost in obliko. Najpogostejše besede, ki jih uporabljajo v svojem pisnem sporočanju, so samostalniške besede, ki jih povezujejo z glagoli biti, imeti in iti. S temi najlažje izražajo svoje misli in se ne poglabljajo v določnejše opisovanje stanja, dejanja, dogajanja. V obdobju šestih mesecev so učenci usvojili tehniko pisanja, zato so postali pri pisnem izražanju bolj sproščeni. Samostalniške besede so začeli natančneje določati. Pozorni so postali na obliko, velikost, barvo, število predmetov. Pri drugem opisovanju slik so se učenci bolj usmerili na natančno določanje samostalniških besed s pridevniškimi. Začeli so jih povezovati v daljše povedi. Verbalno sposobnejši učenci so iste predmete v opisu poimenovali s sopomenkami, pozorni so bili na vsako podrobnost. Opisovali so bolj natančno. S svojimi izdelki niso bili tako hitro zadovoljni. Pri raziskavi so vsi učenci dosegli boljše rezultate. Največji napredek je bil opazen pri uporabi pridevniških besed, manjši pri uporabi samostalniških in najmanjši pri uporabi glagolov. To pa ne pomeni, da so glagole premalo uporabljali. Učenci te starosti težko poiščejo ustrezen glagol, ki nazorno predstavi dejanje, dogajanje ali stanje na sliki oziroma predmetu. Najpriročnejši so ravno glagoli biti, iti, imeti, ki jih povezujejo v različnih kontekstih. Raziskava je pokazala, da so vsi učenci jezikovno zmožni napredovati v bogatenju besednega zaklada. Večji napredek je bil opazen pri tistih, ki so že v samem začetku imeli boljše izhodišče, pri čemer pa se sklicujem na predšolsko vzgojo. Ta raziskava je potekala na podeželski šoli, ki jo obiskujejo večji del otroci iz okoliških vasi in je povprečna izobrazbena struktura nizka. Zanimivo bi bilo tako raziskavo napraviti tudi v šoli, kjer prevladuje mestna populacija učencev. Gotovo bi imeli zanimivo primerjavo. Irena Marine OŠ Jože Gorjup, Kostanjevica na Krki 113 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 46, 2000/01, št. 3