Г
Izhaja vsako sobo'to zjutraj.
л
Uredništvo ,,Zarje“ jo v Trstu ulica dei Fabbri, št. 2, III.
Tja je treba nasloviti vse rokopise. ki naj se objavijo v listu.
Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Poštno - hranilnivnega štev. 64439.
v
računa j
______J
Upravništvo „Zarje" je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina .Zarje* je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3.
Posamezne številke po 6 vin.
Cena inseratom je 10 vin. za en ost opno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
V_____________________________/
Maško-istrska slovenska Ijuö-ska stranka.
Dne 17. oktobra se je ustanovila vseslovenska ljudska stranka, ki je politična organizacija celokupnega slovenskega naroda na krščanski, narodni in Ijudsko-demokratiški podlagi. Stranka, ki ima obsegati ves slovenski narod raztresen po raznih pokrajinah z različnimi krajevnimi odnošaji, mora samoumevno imeti poleg svoje centralne organizacije tudi deželne organizacije s posebnim deželnim strankinim vodstvom. Tako deželno politično vodstvo imajo na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem. Tri dni pred ustanovnim shodom vseslovenske ljudske stranke so se pa sešli še tržaški in istrski zaupniki in spmišolj-niki našega sicer mladega, pa živahnega kr-ščansko-soeialnega gibanja ter si izvolili svoje politično vodstvo za Trst in Istro S programom S. L. S. v ostalih slovenskih pokrajinah. Tako je vzrastla najnovejša S. L S. na slovenskem ozemlju :	tržaško - istrska slovenska ljudska
stranka. Jc-li potrebna ?
Potreba politične izobrazbe.
Pri nas žal ne manjka ljudi, ki zmajajo z glavo, če le slišijo ime „stranka“, češ kaj je treba strank, s temi strankami je sama zdražba. Še večja postaja njih mržnja, čte govorimo celo o ustanovitvi kake politične stranke. Ti, ki pri nas tako govore, so najlepši dokaz, kako za nič je bila ljudska politična vzgoja (če smemo sploh rabiti to besedo), ki so jo dosedanji tržaški politiki nudili našemu narodu. Po liberalnem načinu se; je skozi dolgo vrsto let kovala stranka in politika v pisarnah in na banketih. Potrata časa in denarja bi bila, če bi bil kdo' hodil na kmete. Naše slovensko okolieansko in istrsko ljudstvo je držalo politiko za skrajno nevarno in drago igro. Z njo se ni smel pečati nihče drug kot advokat v svoj dobiček, če je bila pa zguba, jo je moral kmet plačati. O državi je ljudstvo vedelo le toliko, da davke nalaga in pobira ter fante k vojakom kliče. Da bi pa imelo ljudstvo samo pri državnih poslih sodelovati in da ima država tudi namen in dolžnost za malega človeka skrbeti, ga varovati in ga celo gmotno zavarovati s socialnimi postavami, o tem se ni ljudstvu niti sanjalo. Tako je šlo vse „delo za narod“ mimo naroda in ni pustilo v njem skoro niti sledu kake politične izobrazbe. Tu je treba novega življenja, da pride ljudstvo do politične zavesti in s časom tudi do politične zrelosti.
Dosedanje politično vodstvo nezmožno.
Če primerjamo politično naprednost in zavest Slovencev po drugih slovenskih pokrajinah s tukajšnjim mrtvilom, moramo reči, da je Slovenec ob Adriji za deset, po Istri pa celo za dvajset let zaostal. Po ne nič kaj posebno hvali in priporoča dosedanjega političnega vodstva. To kaže več ko dovolj jasno, da je bilo dosedanje politično vodstvo nezmožno
____________LISTEK____________________
Kako je ljubljanski knezoškoj prišel v Ejnbljano v šolo.
Pod naslovom „Prva pot v Ljubljanske šole in prvi dan v njih“ jv letopis „Slovenske Matice“ I. 1870. priobčil spis, v katerem A. J. .(sedanji ljubljanski knezoškof) priobčuje spomine na prve svoje dni v ljubljanskih šolah. Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, ako ta spis -dobesedno ponatisnemo :
„Naš Tone j bo moral biti gospod ! rečejo mati ljubeznjivo se smehljaje, l<o jo po dokončanoj šolske j skušnji kviškoma priskakam domu visoko drže rdeče vezano knjižico podarjeno mi radi pridnosti.
„Kaj ne, mati, zdaj me bote "pa poslali v Ljubljano ? saj se bom doli ravnotako pridno učil, kakor v Begunjah !“ rečem s prosečim glasom oklepaje se njenih rok.
če le ne boš naredil, tako kakor tisti Jurček .ki je preletel vse šole, pa je bil vendar še pred doma, kakor njegov oče ! — oglase se oče zbiraje volno pri mizi. — Kaj meniš, da je v Ljubljani tako, kakor tukaj ? Bos, umazan in razcepedran dirjaš v šolo, tam se, dregate in trgate, da je joj ; po šoli delate zopet tak hrup in vriš, kakor bi bili divji Turki pridrli v vas. X Ljubljani boš pa moral biti bolj čeden vsak dan, kakor si tukaj o praznikih v šoli boš moral sedeti, kakor pribit, ako se boš le kolikaj nazaj obrnil, brž ti bo priletela leskovim čez pleča : niti besedice ne boš smel 1
ljudstvo politično dvigniti in izobraziti. Kje tiči Vzrok ?
Pomanjkanje zdravega programa.
Ker se iz učinka sklepa na vzrok in iz delovanja samega na načela, iz katerih dejanje izvira, smemo pač opravičeno soditi, da je bila dosedanja tržaška in istriska politika brez enotnega in zdravega programa ali pa ga sploh ni imela. X odi tel ji tržaške politike so to tudi že sami izpovedali. Ko smo jih radi tega prijeli, so rekli, da oni ne potrebujejo programa, ker njim da zadostuje „delo“, če'siliš še dalje in zahtevaš izjavo glede progitiffiaT^H* odgovore znano zmedenost: „Naš program je absolutna narodnost“. Kaj se to pravi, ne ve nihče, tudi sami ne, ker delo za narod in narodnost že zahteva izrazit in jasen program, sicer je sama fraza.
Med ljudstvo je bilo treba iti in študirati ljudsko dušo in računati s tako, kakoršna je. Duša našega slovenskega ljudstva v okolici in po Istri pa je bila pred okuženjem po tržaških narodnih „voditelj ei h“ globoko verna, katoliška in je deloma še danes. Na ta temelj bi se bilo moralo zidati, če se je mislilo doseči trajnih uspehov v blagor 'ljudstva. X tej temeljni točki zdravega programa je veliko, da vse zapopadeno: resnica, pravičnost, ljubezen, požrtvovalnost. Ta temeljna točka, respektirati in upoštevati katoliški verski čut naroda, ta je v dosedanjem delovanju pred vsem manjkala. Predolgo bi bilo naštevati, koliko so se v zadnjem desetletju tržaški politični narodovi voditelji v tem pogledu na dušah našega ljudstva pregrešili. Če bi ne bilo nič drugega kakor nesrečna ricmanjska afera, s katero se je bilo tako ognjevito pečalo tudi politično društvo s svojim glasilom „Edinost“, bi bilo že to več kot dovolj. No zdaj zadnje dni so morali naši tržaški deželni poslanci ali mestni svetovavci napraviti še novo sramoto svojim volivcem, med kojimi ne bo malo število tudi krščanskih mož. X" seji tržaškega dež. zbora dne 15. t. m. je predlagal poslanec Rascovieh naj se tudi dež. zbor pridruži žalovanju vsega civiliziranega sveta radi smrti anarhista l‘Vr-rerja in da bodo ta čustva tem očitneja, naj sc v znamenje žalovanj« sej»-zaključi.- V s » y,i„„ niča, torej tudi vsi slovenski poslanci, se je ! po poročilu „Edinosti“ dvignila kakor en mož in poslanci so hiteli brez glasovanja proti izhodu. Galerija je začela, ploskati in klicati: „Evviva il libero pensiero, abbassoi i preti !“Tako so se slovenski poslanci pridružili italijanskim Židom in svobodomiselcem v žalovanju za velikim sovražnikom vsake božje in človeške postave. Katoliške t r ž a š k e' Slove n e e mora biti takih poslancev naravnost - sram! Če so voditelji tako navskriž z najsvetejšim čustvom našega ljudstva, potem si seveda ni možno misliti uspešne vzgoje naroda.
Kaj pa v narodnem pogledu % Tu se ne bo moglo gospodom dosedanjim tržaškim politikom kaj očitati, saj so oni vedno po vda r ja! i svoj monopol na absolutno narodnost. Poleg njih ni mogel niti ni smel biti naroden še kdo drug. In vendar, če pogledamo to narodno nav-
zašepetati, ali pa ti bodo gospod za kazen klobčič v usta vtaknili in domu grede boš moral biti lepo miren, ker drugače bi te koj kak berič peljal tje, kjer se ričet zastonj dobi !“
„Mati, ali res ?“ ozrem se preplašen na mater, ki mi pa odkimajo ; tako osrčen nadaljujem : „Pa če prav tako, ušel že ne bom ! Miren bom že .obleko, prav lepo, bote pa vi morali narediti !“
„Ha, ha smejajo se 'oče — obleko ti bom že napravil, če mi boš kaj zaslužil ; krave boš še pasel, repo in korenje boš pomagal puliti in potem ti morebiti naredim suknjo in škornje“.
Pri besedah suknja in škornje se mi oči veselja zaiskrc, a veselje se premeni v žalost, če sem pomislil, da bom moral še krave pasti in na polji delati ; v tej sili se obrnem na svojega vsemogočnega odvetnika, na mater.
„Kaj ne mati — pravim in jih proseče pogledam — da ne bo tega treba, kaj ne, da oče le nalašč pravijo ?“
„Dražijo te, dražijo ! Le pojdi na dvo-rišče, poskoči še med svojimi tovariši in jim povej, da danes štiri tedne boš že „študent !“
Na te materne tolažilne besede denem klobuk na glavo, kosu ajdovega kruha pokažem zobe in hajdi skakat, naj oče in mati sama določujeta o prihodnosti sina svojega.
Brž imam krog sebe celo tropo bosonogih, golorokih, zarujavelih sošolcev in ha j d. veverce lovit in tičnice delat. Povem jim, da se pojdem za „gospoda učit“ in da o sv. Mihelji me ne bo več doma.
„Varuj se, da semenčka ne prineseš !“ oglasi se neki porednež.
„Xreš kaj, zabavljal mu pa ne boš in tudi
dušenost bolj od blizu, bomo kmalu videli, da je glavnim tržaškim političnim voditeljem manjkal in jim še manjka glavni pogoj, da, bi mogli biti v narodnem pogledu res radikalni in neustrašni, m a n j k a jim na m r e č n e-o d v i s n o s t ! Zunaj pri kakem banketu so res polni svete jeze na iredentovce in laško kamoro.ko so pa v zbornici s temi bratci skupaj in pred očmi tržaškega občinstva na galeriji, morajo biti že nekoliko bolj zmerni. Kje bi v stanu biti naši tržaški politiki tako odločni, kafvor so bili n. pr. štajerski katoliški poslanci v graški zbornici, kjer so nastopali kljub hrupnim protestom Nemcev v slovenščini % Pri nas e kaj takega naravnost nemožno . En zopet aktiven tržaški politik (saj veste kdo) je izjavil, d a. t r ž a š k i a d v o k a ti n e morejo v deželne m z boru g o v o r i ti sl o-vensko , ker se boje za svojo klic n t e 1 o ! Tako narodno navdušenje, ki je c od žepa do žepa, ne vzbuja zaupanja, pa tudi trajnih uspehov ne more doseči. To je brez-dvomno velika hiba za naš v narodnem pogledu tako važen Trst.
X' gospodarske m pogledu ni nič bolje. Tudi tu je dosedanjemu političnemu vodstvu manjkal zmisel gospodarsko dvigniti in utrditi malega človeka, obrtnika in kmeta. Snovali so se res nekateri denarni zavodi, a bolj radi dividend, ki jih pa ubožec ni videl, ampak samo bogatin, ki jih ni potreboval. Sicer pa še davno ne obstoji vse delo za povzdigo narodnega gospodarstva v snovanju posojilnic. Nc kaj je že sicer tudi to, toda če se ne 1 j u d-stvo ob enem moralno dvigne i n n ; v a j a k treznosti in varčnosti, ne izdajo vse banke nič! X7 tem pogledu niso pa tržaški politiki ljudstvu ne-le nič koristili, ampak celo mnogo škodovali, saj se je njih politika najbolje počutila ob ruj nem vincu in plesnih venčkih. Tako so zanemarili voditelji to, kar bi bilo narodu v tukajšnjih razmerah nad vse potrebno za nadaljni obstanek.
Ki ■ ui bilo enotnega programa, ni moglo Mi; nit i enotnega delovanja in sporazumnosti iv.-d člani političnog;: vodstva. Naj se sloga med
I -'Kitni nogici I Sc i ohko zagt, ,.VI jv« ui	-..,Liii-
pot rjuje je pa vendarle ni, ker je ne more biti. Enotnost tvorijo enake ideje. Kjer teh ni, iščeš zaman slogo. Samo brezprogramno „delo za, narod'' pa d nobeno tako enotno načelo, ki bi moglo vezati v trdno jednoto. Zato najdeš pri tem „delu za narod“ vsakega po svoje : tu je mož, ki je včasih „samostojen“, včasih pa liberalen kandidat ne za Trst, ampak za Gorico ; poleg njega najdeš moža, ki že komaj čaka, da bi sedanja barka počila in se začelo pametno življenje ; še dalje najdeš moža, ki je pol socialist, pol anarhist, in še dalje dobiš zmernega progresista, ki skuša jediniti te tako različne elemente. Pri toliki različnosti teženj in načel je prava Sloga izključena. Tud i na zunaj se mora kazati razdrapanost. Zato se ni bilo prav nič čuditi, če je za brzojavko, ki je iz Trsta švignila v Ljubljano na katoliški shod, prilezel iz Trsta, tudi poseben vlak v Ljubljano
norčeval se ne boš ž njim ! — zagovarja me moj bratranec, s kojim sva bila ne izrečno prijatelja
__le počakaj, še odkrival se boš rad, pa vikati
ga boš moral !“
„E, če prav, k spovedi pa vendar nikdar ne pojdem k njemu !“ — oglasi se zopet prvi.
ysaj po bi ti prišel, to bi te zlasal, celo pest las bi ti populil!“ odrežem se jaz.
„No, kako pa že govori, kakor bi bil že kakošen škof. Misli če gre v Ljubljano, je pa že Bog vedi kaj.“
Tako sem se prepiral s tovariši svojimi, nekteri so mi nagajali, drugi so me zagovarjali ; pa smo vendar zmirom prijateljsko po gozdih skakali in hlače trgali, da so se matere zvečer doma na nas hudovale.
Nečega dne me pokliče botra mimogredo-čega in mi, naroči, naj grem po mater in naj oba prideva k njej. Hitro jo vbogam in jej pripeljem mater.
„Veš, Mina — prične botra govoriti — veš Mina, jaz sem bila v Ljubljani te dni in šem dobila stanovanje za vašega Ton e j a.“
„Ali je res ?“ zavpijem jaz in radosti poskočim od tal na mizo in od mize na tla, kjer se še na glavo postavim.
„Ne bodi nor, fant ! — posvare me mati — zahvali se botri, zahvali, da so tako skrbni za tebe.“
Toda jezik se ni hotel premakniti, da bi spolnil materno željo, marveč 'sem se skril za njo in po strani pogledava! botro pripovedo-vajočo, koliko bodo morali mati poslati v Ljubljano sočivja, ajdove moke, pšenične moke, koruzne moke, ržene moke itd. itd. „Danes 14 dni bo moral biti že doli, da se vpiše !“ Konča botra svoje pripovedovanje. „Ali tako hitro?
na kako pristno liberalno slavnost. To je tržaška posebnost, ki se ob sedanjem pro bujan ju ljudstva ne more del j časa vzdrževati.
Zato potrebna tržaško-istrska S. L. S.
X’ takih razmerah je snovanje nove politične stranke potrebno. Edina stranka, koje načela bi bila vstanu dvigniti tukajšnje slovensko ljudstvo, je slovenska ljudska stranka. Ona ima namreč vse to, kar manjka dosedanji brezprogramni tržaški politiki. Slovenska ljudska stranka ima v svojem programu katoliško, narodno in ljudsko deinokratiško načelo. Pa ne le da ima ta načela v svojem programu, ampak dela tudi neumorno po teh načelih. Ta načela so zdrava, slovensko ljudstvo se jih rado in v svojo največjo korist oklepa. Ni dvoma, da se jih bo oklepalo tudi pri nas, ko bo spoznalo svoje prave prijatelje in jih znalo ločiti od navideznih. Temelj naše slov. ljudske stranke kakor tudi vseslovenske ljudsko stranke pa je in bo moral vedno biti : slo ve n s k o ljudstvo trdno zasidrano v praktičnem katoliškem življenju. S tem temeljem krščanske stranke stoje in padejo.
£ju8$ka predavanja v ,Narodnem domu“.
Njih namen.
Pred kratkim časom se je ustanovil tu v Trstu nek „odsek za ljudska predavanja“. Ta odsek se ■ je večkrat oglašal v „Edinosti“. Nič se ni dalo dognati iz početka, kdo da je ta odsek in kakšne barve da je. X endar se je dalo iz njegovega oglašanja v „Edinosti,, sklepati, da ne bo s tem odsekom nič kaj prida za naše krščansko slovensko ljudstvo. Počasi,.počasi je pa ta odsek vendar le sramežljivo povedal, da obstoji iz članov liberalnega dijaškega društva „Balkan“ in isto tako liberalnega učiteljskega drušva za Trst in okolico. Sedaj, ko vemo kdo prireja ta l judska predavanja v tržaškem „narodnem domu“, je naša dolžnost, da svoje somišljenike - htopl.-.h kat-.1 IšPv,-M,: .!v<M sIov.eiMiko ljudstvo iv. Tržaškem opozorimo, naj ne zahaja na ta predavanja. Zakaj svarimo pred temi predavanji ? Smo li morda nasprotniki ljudske izobrazbe, ali mislimo morda, da bo vse nevarno, kar se bo nudilo pri teh predavanjih ? Ne, vsega tega nič ! Nasprotni smo jim samo zato, ker vemo, da jim ne gre toliko za p r a v o ljudsko izobrazbo, kolikor več zato, da vlijejo tržaškim Sl o-vencem spet nekaj zaupanja v tako diskreditirano liberalu o stranko „Edi n o s t i".
Možje so dobro spoznali, da po dosedanji poti ne pojde več dolgo naprej. Stranka „Edinosti“ ni dosedaj izven narodnega popivanja in narodnega plesa nič posebnega storila za ljudstvo, za izobrazbo pa še celo nič. Ljudstvo pa, ki ne bere samo prazne „Edinosti“, ampak tudi druge slovenske liste in tako zve.
Zdaj grem pa koj očetu pravit!“ poskočim jaz na noge in kakor veter dirjam proti domu. „Hali, halo, danes 14 dni bom že v Ljubljani : oče zdaj pa že ne bom krav pasel, morali boste druzega najeti !“
„Kdo pa ti je rekel, da pojdeš v Ljubljano ( Kdo bi mi pomagal pri delu ? Kdo bo za te plačeval ? vsako leto par volov, to niso mačje solze !“ govore oče na videz prav resno težko prikrivajo smeh, ker sem se jaz tako prestrašil noge so mi zaostale in debele kaplje so se mi vdrle po licu.
„Pa bom šel, saj so miti djali in botra so mi stanovanje že dobili. Šel pa bom, če mo ne bote hoteli p Ijati vi, jo pa kar sim skrivaj potegnem !“
„Vsaj ne boš znal!“
„Dobro, kar naravnost proti Otoku jo mahnem, ali pa bom poprašal. Mati, oče pa pravijo, da ne pojdem študirat!“ — obrnem se na prihajajočo mater.
„E, nič ne verjemi očetu, vsaj ti le nalašč nagajajo !“ odgovarjajo in začnejo očetu pripovedovati, kar so zvedeli. Veselje se zopet v leže po obrazu mojem, poslušaje, kako i e pomenkujeta, da bo treba koj po nedelji dobiti krojače, moj.škre, čevljarje, da bo treba narediti v mlin in vse potrebno pripraviti.
Ponedeljek pride — in najde se rokodelcev polno hišo. Mojškre mi pume ijo irajce, neizrečeno jim zatrjujem, da je morajo ravno tako narediti, kakor gospodu učitelju. Ženske ki sploh rade ustrežejo, mi vse obljubijo, za kar je prosim.
Zdaj pride kroja'' na vrt to. „Oče, li mu kratke irhaste hlače pomerim, takš n fant no sme ve e dolži h nositi V' o gaja on.
kako se drugod ljudstvo po katoliških izobraževalnih društvih s predavanji izobražuje in kako se tam osobito mladina pripravlja za odločnost v prihodnji bojih, to ljudstvo se ni moglo v zadnjem času prav nič navduševati za propadajoč liberalizem na Tržaškem. Da se to ljudstvo spet pridobi in da se mu vlije novo zaupanje, je bilo treba kaj storiti na polju ljudske izobrazbe. Tako so si umislili ta „ljudska predavanja“ na katera sedaj vabijo ljudi po „Edinosti“. Ko bi bilo ljudem okoli „Edinosti“ res kaj za ljudsko omiko, bi ne bili ti ljudje nikdar mogli nasprotovati snovanju katoliških izobraževalnih društev, kakor so jim nasprotovali v naši okolici in v Bregu in jim še danes nasprotujejo. Saj se vendar nudi v kat. izobraževalnih društvih ljudstvu zdrava omika in dobra vzgoja. Nasprotovati jim gotovo niso mogli kot narodu škodljivim društvom, ampak samo kot katoliškim društvom. In prav najhujši nasprotniki snovanju naših katoliških izobraževalnih društev so bili dijaki Balkanovci in pa učitelji liberalnega mišljenja. Zato je jasno, da ne nameravajo zdaj s svojimi „ljudskimi predavanji“ nič j drugega kakor delati protiutež proti pravi in zdravi katoliški izobrazbi našega ljudstva. Ker namen ni pošten, ne more biti tudi nobeno sredstvo pošteno. Taka sredstva so rečena predavanja in zato jih ne obiskujte. Ponavljamo, da ne svarimo pred temi predavanji, kakor da bi bilo vsako tako predavanje že samo na sebi škodljivo. Nekatera predavanja so lahko čisto nedolžna in prva iz početka tudi morajo biti. Toda to nas nič ne briga, ker slab konečni namen vse pokvari. Slabega namena pa ne smemo podpirati n z udeležbo, ne z vstopnino, ne drugače kakorkoli. Zato ne zahajajte na „ljudska predavanja“ v tržaški narodni dom.
Niti tu ni brez hinavščine.
Zanimalo nas je tudi znati, kdo bo držal ta predavanja. Konečno je objavila „Edinost“ precejšnjo listo predavateljev. Čitali smo tu imena mož, ki imajo že svoje gotove zasluge v boju proti nevarnemu „klerikalizmu“, deloma so se pa zaslišala imena novih mož, ki so bili dosedaj bravcem „Edinosti“ sicer manj znani, i ki pa znajo s časom z „Edinostjo“ skupaj postati še velezaslužni na polju ljudske izobrazbe. Osupnilo pa nas je naravnost, ko smo čitali v vrsti teh predavateltev, najemnikov „Balkana“ in učiteljskega društva za Trst in okolico, tudi ime profesorja Evgena Jarca, odličnega člana slov. ljudske stranke, sotrudnika krščanskosocialne zveze in Leonove družbe ter sploh velikega prijatelja vsega katoliškega gibanja na Kranjskem. Nismo mogli verjeti, da bi bil tudi g. prof. Jarc obljubil sodelovati v tržaškem „narodnem domu“ skupaj z Dr. Dermoto, Dr. Josipom Mandičem in tovariši. Zato smo se obrnili na kompetentno mesto za pojasnila. Zvedeli smo: Prof. Jarc je samo zato obljubil sodelovati, ker ni znal kdo ga vabi. Vabila je razposlal samo neki „odsek za ljudska predavanja“ 'in g. profesor je mislil samoumevno, da je to kak odsek krščansko-socialne zveze tržaške, ker si ni mogel misliti, da bi si ljudje okoli „Edinosti“ upali njega vabiti. Ko je zvedel za zvijačo, je izjavil, da sodelovanje takoj odpove. Ta manever nam je nov dokaz, da so mislili tržaški liberalci „Balkanovci“ skupaj z učitelji s svojim brezbarvnim „odsekom“ le varati tržaško ljudstvo, da ne bo znalo, kdo tiči za tem odsekom in kaj namerava. Da se jim to varanje še bolj posreči, so ti svobodomiselni dijaki in učitelji sedaj že v drugič imeli korajžo, klicati odličnega katoliškega somišeljnika, naj jim gre predavat. To je nesramno počenjanje, ki se ne da dovolj ožigosati. Mladi ljudje bi morali biti kaj bolj odkriti, ne pa tako hinavski. Pa kaj se hoče, taki so, kakoršne so „ti stari“ vzgojili. Saj je glavni znak vse dosedanje tr-
„Kratkih pa nočem, kar na drobne kosce je razsekam, če mi take narediš !“ hudujem se jaz.
„Vsaj vidiš, da nima nič irhovine, da ima le sukno !“ potolaži me oče.
„Naj pa bo,“ odgovori krojač, „pa drugače ti jih ne naredim, razun če mi obljubiš, da me boš povabil na novo mašo !“
„ Če mi boš tudi suknjo vrezal, veš tako, ki ima na hrbtu prav velike gumbe !“ odgovorim in kmalu se uravnava.
čevljarjem sem posebno zabičeval, da naj narede škornje na „biks“ in pa visoke pete, ker take sem videl pri giuščiuskem gospodu.
Ta dan nisem šel nikamor skakat, gledal sem le rokodelce, hodil okrog njih in jim naročal, kako naj napravijo, obetovaje jim prav lepih podobic, ko bom gospod.
„Tonej, ti nisi za Ljubljano,“ jamejo mi nagajati, „veš, gospoda ima neizrečno majhen želodček, zjutraj sne samo košček kruha, o poldne šele krožnik juhe in malo mesa, potem pa zopet do večerje nič. Tebe pa čaka že na vse zgodaj, ko komaj s postelje priležeš, skleda politih žgancev na mizi; prišedši iz šole, že kričiš nad materjo, da imaš pajčevine v trebuhu ; o poldne imaš vsega do grla zadosti in tudi ; popoldne zobje nič ne mirujejo — vidiš, ne vem kaj bo, ko prideš v Ljubljano.“
„Ti si bil pa že doli, da yse tako dobro veš“, odrežem se jaz nagajivcu, „e pa saj bodo mati vsak teden velik hleb kruha doli poslali, da ga bom lahko precej dobro rezal.“
„No, pa ko bi te tudi to tako ne mučilo“, oglasi se drugi, „kaj pa to, ker boš moral vstajati s petelinom vred in zvečer učiti se do kake desetih, ali p> še dalje ; tu doma pa greš spat s kurami vred, -.'e vstaneš pa tudi ne popred, dokler mati ne začno žgancev mešati. Vidiš, Tonej, ta bo čudna, ta 1“
žaške politike in vsega dela za narod — hinavščina !
Zato nimajo stalne bodočnosti.
Prvo ljudsko predavanje se je vršilo dne 17-t. m. ob 10. in pol v glediški dvorani tržaškega narodnega doma. Udeležba ni bila povoljna. „Edinost“ je že naslednjega dne tožila : „Osobito smo opazili premalo zastopnikov našega delavskega stanu ; in njemu v prvi vrsti so namenjena poljudna predavanja.“ Nam se pičla udeležba ne zdi prav nič nepričakovanega. Čuditi bi se bilo, če bi res prišlo na poziv „Edinosti“ ob tej uri mnogo občinstva, posebno delavcev, poslušat suho znanstveno predavanje. Saj je to za tržaškega Slovenca, če je pristaš „Edinosti“ nekaj novega, čemur še ni vajen. Dosedaj se je delalo za ljudsko izobrazbo na veliko bolj prikupljiv način : v pevskih in bralnih društvih, na plesnih venčkih in družinskih sokolskih večerih, tam je bilo veliko bolj prijazno in po „znanstvenem“ delu se je lahko razvila prosta zabava, ki je bila včasih prav „animirana“ jo „neprisiljena“. Zdaj pa naenkrat ta nov sistem, tako zelo podoben „klerikalnemu“ sistemu ! To ne gre v glavo tržaškim Slovencem, ki so bili vzgojeni v šoli „Edinosti“ in jim tudi ne pojde. Od delavcev se je pa moglo kaj takega še manj pričakovati. Narodna delavska organizacija s svojim trimesečnim predsednikom še je že davno skregala z „Edinostjo“, ki ni dovolj radikalna v boju proti „klerikalizmu“, in dela vse prepočasi. Res je skušala „Edinost“ potolažiti g. predsednika in njegovo z noži borečo se organizacijo s tem, da je jokala en cel teden za anarhistom Ferrerom, vendar ne bo tudi to imelo trajnega uspeha. Morala bo s svojo barvo bolj odločno na dan, sicer bo zaman klicala delavske sloje na svoja „ljudska predavanja“. Če bode v teh predavanjih kaj več Ferrerovega duha in se bodo prirejala, če le možno, zvečer,*) potem sme biti „Edinost“ svojega uspeha gotova. Tudi „odsek“ bo zadovoljen z vstopnino in kar je glavno, ne bo več dnevna svetloba motila one mašine (skioptikon), ki je zadnjič pri prvem predavanju tako brez vse manire nagajala, ne meneč se zato, da je dal „odsek“ veliko okno tako skrbno zamašiti. Še bolje bo seveda, če bo tudi kaj proste zabave ob koncu strogo znanstvenega dela. Pa šalo na stran ! Tržaški Slovenec, ki še trezno misli, sklepa : Ali so ta predavanja koristna, ali pa niso koristna, če niso koristna, čemu jih bom obiskoval; če pa so res koristna, potem pa ni vredna niti da živi taka stranka, ki skozi desetletja tega ni sprevidela niti jih ni ljudstvu prirejala, da celo zmerjala čez one, ki so jih prirejali v drugih slovenskih pokrajinah v okvirju svojih katol. izobraževalnih društev. Tako sodi v Trstu, kdor še pametno misli. Kdor je pa z „Edinostjo“ vzrastel, ta ne pojde na predavanja. ke.r so ptuja njemu, ki je vzrastel v ct J.'jj večernega bolj udobnega „dela“ za narod.
Naša tržaška krščanska socialna zveza naj torej le pridno prireja predavanja po svojih društvih. Nji bo ljudstvo vedno bolj zaupalo, ko izprevidi, da ni to za Zvezo nič novega, ampak da je prava ljudska izobrazba že od nekdaj v njenem programu, in da je v naših društvih odkritost brez vsake hinavščine in stranskih nepoštenih namenov.
politične vesti.
DRŽAVNI ZBOR.
V petkovi seji se je izvršila povsem mimo volitev predsedništva. Predsedsednikom
*) Drugo predavanje, 26. t. m. je bilo že zvečer.
„Kaj mar misliš, da se ne bom mogel navaditi ? Kolikokrat Če. sem bil po konci do enajstih, že so mati volno predli in „štorij“ pripovedovali ; a to me je že malo skrb !“ Med takimi šalami je dan dirjal, da je bilo kaj.
„Veš kaj, Tonej, malo nam beri, da nam ne bo dolg čas ; slišali smo, da znaš kaj lepo bral i ! naganjajo me zopet tako dolgo, da se jim vdan. Oče privlečejo s police debelo, zaprašeno knjigo, ki je menda pri hiši, kar stoji, in zdaj vem, da so Basarjeve pridige od leta 1734.
Pričnem brati, pa kmalu jim ni všeč. „Ker pridigo bereš, moraš tudi z rokama mahati in vpiti, pa včasih ob mizo udariti, kakor gospod na prižnici!“ prigovarjajo posebno mojškre tako dolgo, da se jim vdam — maham, vpijem, hj-jem, da v svojej gorečnosti ne zapazim, kAko se po hiši vse tihoma smeja in čehlja.
Kakor vsega, tako je bilo tudi tega kmalu konec, pa tudi nisem bil malo ponosen, ko so nazadnje vsi enoglasno pritrdili, da mi gre pridiga že zdaj skoro bolje, kakor gospodu faj-moštru.
ZadnjLdnevi so kaj hitro tekli. Meni je jelo tesno "okrog srca prihajati, nič se mi ni ljubilo skakati med druščino ; najraje sem bil sam, ali pa se sem za pečjo ležal pregledovaje nemško pisane knjige, velikokrat sem tudi poslušal dobro mater, delečo mi prav tehtne nauke, kako naj se vedem v Ljubljani, da bom domačim napravil veselje, kako naj rad molim, posebno na čast svetemu Duhu itd.
Pride zadnje jutro. Mati so cvrli, kar so sicer storili le o največjih praznikih ; jaz sem se napravljal v škornje „pobiksane“, dolgo suknjo debelogumbasto. — „Zdaj sem že malo gospodu podoben !“ sem djal ogledovaje se v zrcalu, pa se mi je tudi dozdevalo, da sem s suknjo nekakošno druzega, bolj „gosposkega1 duha oblekel; oče so nakladali na voz, bratje
je bil zopet izvoljen dr.' Pattai, nemški kršč. socialec. „Slovenska jednota“ je oddala bele listke. Med podpredsedniki je tudi Slovenec Pogačnik. — V torkovi seji je predložil finančni minister Bilinski proračun za 1. 1910. Ta račun kaže primanjkljaja 42 miljonov kron. Dohodki znašajo 2,649,456,741 kron, izdatki pa 42 milijonov več. Največ denarja požre vojaštvo, mnogo tudi trgovina (železnice), najmanj pa žrtvuje država za kmeta. Med tem, ko so se vsem ministrstvom nakazale letos večje svote, se je kmetijskemu ministru nakazala za 6 milijonov manjša svota kot leta 1909. Vlada hoče pokriti ta primanjkljaj z zvišanjem davkov na žganje, na dedščino in darila ; osebno dd-hodarino in dividende delniških društev, s preosnovo davka na vino, in z novim davkom na mineralne vode ter na vžigalice. Po ministrovem govoru so prišli na vrsto nujni predlogi, med njimi prvi, ki poživlja vlado, naj stori primerne korake proti neznosni draginji živil. — Mnogo se govori zadnje dni o rekonstrukciji ministrstva, prorokujejo v neki koaliciji, dragi zopet o uradniškem ministrstvu, ki bo pripravilo pot koaliciji. Najbolj se boji za svoji stolček nemški minister Schreiner. Na njegov migljaj pošiljajo zlasti Nemci iz Češkega Bienerthu telegrame, v katerih zahtevajo, da mora ostati Schreiner minister.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Ruski car je obiskal laško kraljevo dvojico. Na svojem potovanju se je ognil Avstrije in 'potoval preko Nemčije in Francoske v Raconigi na Laško. Vlade, po katerih deželah se je car peljal , so poskrbele za najobširnejše varnostne odrebe. Temu sestanku pripisujejo veliko politično važnost. Italija je že dolgo časa le z jedno nogo v trozvezi, znabiti ne bo trajalo dolgo, da popolnoma izstopi iz nje, ter se zveže s Francosko, Rusko in Angleško proti Nemčiji in Avstriji. —
Veliko pozornost jo vzbudil tudi nenadni obisk bolgarskega kralja Ferdinanda v Srbiji. — Najimenitnejši državnik moderne Japonske knez Ito se je sestal z ruskim finančnim ministrom Kokovzom v Karbinu v Srbiji. Ko je stopil iz vagona, ga je pa ustrelil neki Korejec. Vsled tega je veliko razburjenje med Japonci.
jN 0 V K €.
n f Gimnazijec Ernest Simončič. V torek zvečer je umrl po daljši bolezni v tukajšnji mestni bolnišnici nadebudni mladenič, šestošolec državne gimnazije Ernest Simončič v starosti 18 let. Pokojnik je bil blag mladenič, dobrega nepokvarjenega srca, vzoren gojenec- tuk. škofijskega konvikta in sošolcem ljubeznjiv tovariš. Svojo nad mesec dni trajajočo bolezen je prenašal z udanostjo in je ta nas dvakrat z veliko pobožnostjo prejel sv. zakramente. Z redko ljube nijo so mu postregli stariši doma, zadnji dan pa je bil pokojnik v nevarnem stanu prepeljan v mestno bolnišnico, da bi se podvrgel operaciji na plačni mreni. Toda Bogu se je do-padlo poklicati ga v cvetu let iz te solzne doline v boljšo večnost. Ob enajsti zvečer je izdahnil. — Pogreb, ki se je vršil v četrtek po, poldne ob treh iz bolnišnične kapele k sv. Justu, je pričal o priljubljenosti pokojnika in je moral biti starišem v veliko tolažbo. Pogreb je vodil č. g. bolniški kaplan Furlan. Sprevoda so se udeležili dijaki šestega gimnazijskega razreda korporat ivno, dal e mnogi iz sedmega razreda, gotem vsi gojenci škofijskega konvikta z g. ravnateljem in g. prefektom, opazili smo v sprevodu gimnazijske profesorje dr. Cikoviča, dr. Merharja in razrednika Hilberta. K pogrebu so prišli tudi še drugi duhovniki in obilo Mariji-
in sestre pa so me obsuli občudovaje, kako se mi suknja prileže, in popraševaje, ali se kaj bojim.
Zdaj jo primaha še botra, naloži mi za popotnico celo kopo dobrih naukov in sh brno dvajsetico, naj si kupim grozdja ali kako žemljo. Za nauke se nisem veliko zmenil a dvajsetica me je tako osrečila, da ne bi bil šel menjat z nobeno živo dušo, in tudi, kdaj pa sem mogel dvajsetico imenovati s\ojo lastjo _ spravil sem jo v najglobokejši žep, kar jih je imela suknja, da je vsaj ne bi izgubil.
Žgance sem včasih tako mlatil, da se je vse kadilo in tudi cvrtja nisem ravno po strani p ogleda val — a danes sem zajel komaj tri žlice !
„Fant, jej, pot je dolga !“ so vsi prigovarjali, toda fant ni mogel.
Po zajtrku gredo oče napregat, mati pa mi dajo polno culico klobas in potic, da ne bo treba na potu denarja po nepotrebnem izdajati. Marsikaj mi zatrjujejo, bratje in sestre pa mi dajo lepe nove mašne bukvice polne podobic — a mlademu študentu, gospodu „in spe“, prihajalo je tako čudno, jezik se m hotel majati in sem ter tje je kaka debela kapljica padla na lice in od tod na lepo, iz najlepsega domačega sukna narejeno suknjo, bogme, xsa
prejšnja srčnost ga je zapustila !
„Zdaj sem že napregel!“ zavpijejo oce, m jaz jo pobrišem prav tiho na dvorišče m na voz,
pa noge so bile kaj težke.
„No, roko mi boš vendar podal, pa blatom in sestram,“ rečejo mati .Storim.
— „Hi kon ičck, rečejo oče. „Bog in svet križ božji,“ rečejo mati. „Tonej, o Velikej noči nam pa le veliko podobic prinesi!“ zavpijejo tanki glasovi za menoj in jaz oddrdram na vozu proti bel c j Ljubljani.	(Konec prihodnjič.)
nih družabnic. — S pokojnikom so zgubili stariši dobrega sina, sošolci, posebno konviktorci, dragega prijatelja in tržaško-koperska škofija lepo nado v itak pičlem naraščaju za duhovski stan. Počivaj v mira, ljubi Ernest, in na svidenje v nebesih. !
n Zahvala. Podpisana se tem potom naj-iskreneje zahvaljujeva vsem, ki so naju v bolezni in ob bridki izgubi najinega preljubega sina Ernesta Simončiča tolažili in nama ter pokojniku karkoli dobrega storili. Posebej se zahvaljujeva prevzvišenemu g. škofu za blagohotno podporo, dušnim pastirjem za večkratne obiske in versko tolažbo v hudi bolezni, gospodu ravnatelju škofijskega konvikta, gojencem istega zavoda, gospodom gimnazijskim profesorjem in dijakom ter velečastiti duhovščini in mnogobrojnim Marijinim družabnicam za tolažilno udeležbo pri pogrebu. Dobri Bog naj vsem stotero povrne ! Najinega nepozabnega sina priporočamo vsem v molitev in blag spomin.
Ivan in Ana Simončič.
n Umrl je v petek dne 22. t. m. zvečer po kratki bolezni, previden s sv. Zakrament i c. k. redarstveni stražnik v pokoju in vratar škofijske palače g. Anton Simo n č i č v 65. letu starosti. Pokojnik je bil blag značaj, z vsemi ljubeznjiv in postrežljiv, pa tudi mož, ki je redno vršil svoje krščanske dolžnost f. Zapušča vdovo in eno preskrbljeno hčer. — Pogreba/ki se je vršil v nedeljo popoludne iz škofijske palače v cerkev Starega sv. Antona, in ki je ga vodil prečastiti mons. Flego, vodja škofijske pisarne s tajnikom g. Mandičem in kancelistom g. Saversnigom, se je udeležil poleg sorodnikov, enega oddelka c. k. redarstvenih stražnikov in duhovščine tudi prevz-višeni g. škof s kanonikoma mons. Kosec in dr. Mecchia ter svojim dvornim kaplanom. Verno ljudstvo je bilo zelo spodbujeno z lepim zgledom, ki ga je dal prevzvišeni g. škof s svojo udeležbo pri pogrebu priprostega moža, svojega hišnega uslužbenca. Rajnkemu daj Bog večni mir !
n Poročil se je dne 27. t. m. v Renčah na Goriškem gospod Rafael Piščanc, poštni sprevodnik iz Barkovelj, z gospodično Ivanko Pipan, sestro g. župnika v Renčah. Lepo slovesnost so povzdignile Marijine hčere, ki so svoji družabnici lepo prepevale pri sv. masi. Poročil ju je ženinov brat, č. g. Gabriel Piščanc, | župni upravitelj v Ospu. Vrla nevesta je v svoji napitnici pozvala navzoče, naj kaj darujejo za Alojzijevišče in Šolski dom v Gorici, ker je tako veliko pomanjkanje duhovnikov. Vrli nevesti srčna hvala, naj bi našla kaj dosti posnemovavk. Nabralo seje K 17.20.Mlademu paru žel inio ob ilo sreče iz nebes !
n Nov odvetnik v Trstu . Te dni je bil vpisan v imenik odvetnikov v Trstu gosp. dr. Feliks Kovačič. Novi odvetnik odpre pisarno s 1. novembrom.
n Kap je zadela č. o. Gelazija Kobal, kapucina v Sv. Križu na Vipavskem. Priporoča se vsem znancem v molitev.
n Duhovne vaje bodo imeli, kakor vsako leto, tako tudi letos gojenci tukajšnjega škofijskega konvikta v bodočih praznikih. Duhovne f vaje začnejo v nedeljo zvečer in trajajo tri dni. do četrtka zjutraj. Vodil jih bo ravnatelj bogoslovnega semenišča v Celovcu, P. Avgustu Widmer S. I.
n Zakaj je ..Edinost' proti latinščini v cerkvi! Pred tedni smo očitali „Edinosti', da vidi v cerkveni latinščini nevarnost za našo narodno stvar, med tem, ko se ji ne zdi prav A nič nevarno, če se udeležujejo Slovenci ita- 1 lijanskih gledaliških predstav in jih „Edinost“ Г na te predstave celo vabi. Stvar je bila in je res I popolnoma jasna : če ne škodi v narodnem pogledu italijanščina v glediščih, čemu bi neki škodovala latinščina v ceikvi I 1 akemu jasnemu dokazovanju ne more seveda nihče opore kati, tudi „Edinost“ ne. Zato so se umišljali on teden, kaj bi nato rekli. No potem so se srečno izmislili pismo nekega „istrskega kmeta", ki (In je baje pisal na uredništvo „Edinosti", da je „neki tržaški listič“ v svojem očitanju proti „Edinosti“ bogočastje primerjal z gledališkimi igrami. Nato ne bomo odgovarjali. Kakor so namreč nekatere temeljne resnice (takozvani aksioni) same na sebi tako jasne in trdne, da se ne dajo dokazovati, ker ni nobene resnice >o j jasne, prav tako so nekatere neresnice in neumnosti „Edinosti“ tako očividne, da se ne dajo zavra čati s človeškim umom, ki je za resnico ustvarjen. Zanima pa nas, da je „Edinost“ sedaj povedala, nov razlog, zakaj da je ona proti latin-ščini v cerkvi. Ona pravi, da je to za njo e d i n i razlog. Mi smo mislili, da tako radikalno narodno glasilo, kakoršno je „Edinost“ ne more j biti proti 1 Jinščini drugače, kakor iz narodnega obzira, saj je to zanjo pač najvišje načelo. Zato se nismo malo čudili, ko smo v 291. številki čitali, kako dela „Edinost“ nevarno konkurenco „Bogoljubu“ v skrbi za pravo pobožnost. „Edinost“ pravi namreč : V cerkvi pa smo prot i latinščini r a v n o zato, ker je latinščina glavna , ovira pobožnosti“. In malo nižje beremo : „Kaj bi ne bilo boljše, ako bi tudi ljudstvo j umelo, kaj je to : Kirije elejson, et cuiri spirilo (ne špiritu) tuo.... ?“ S to izjavo „Edinosti smo prav zadovoljni: Zdaj vsaj vemo s sc večjo gotovostjo, kakor prej, zakaj je „Edinost proti j latinščini v cerkvi. Iz narodnega ohz'ra ni-ker to sama pravi, da je proti latinščini ravno zato, ker je latinščina glavna ovira pobožnosti.
Da bi pa bilo „Edinosti“ res kaj za pravo pobožnost, no to pa dobro vemo, da je na debelem zlagano. Ljudem, ki se navdušujejo ■/■* največje sovražnike božje, kakoršen je bd ustreljeni Ferrer, ni pobožnost gotovo prav ns' mar. Ker ni torej „Edinost“ proti latinščini ne ^ j narodnih obzirov, ne radi pobožnosti, ne ostaj1
drugega, kakor da hujska proti bogoslužnemu jeziku zato, d a o b s o v r a ž i cerkev in njeno bogoslužje. Kaj je za pravo pobožnost potrebno in kaj ne, to ve najbolje katoliška cerkev sama in ne potrebuje čisto nobenega nasveta od zaveznikov mednarodnih framazonov pri „Edinosti“.
n Narod. del. organizacija in katol. delavci. Od nekaterih katoliških delavcev, vslužbenih v tržaškem tehničnem zavodu, smo prejeli na slednje vrstice : Trst, 25. okt. V našem tehničnem zavodu, se zelo agitira, da bi se vsi slovenski delavci vpisali v narod. del. organizacijo. Med agitatorji se odlikuje posebno neki I. Mislej, in prav za te zasluge ga je vodstvo izvolilo v odbor. Tega moža so volitve na, Goriškem zelo poparile (on je namreč Vipavec) ker je sijajno zmagala S. L. S. Da si ohladi to svojo jezo pa sedaj strastno vabi, kliče in zapisuje delavce v narod. del. organizacijo, za katero se mi zavedni delavci nič ne navdušujemo. Kar nas je v tem zavodu katoliško mislečih delavcev (in teh nas je precej), se nismo dali zapeljati temu agitatorju, ker nam tega naša vest ne dopušča. Mi krščanski delavci sc zjutraj, ko gremo na nevarno delo, priporočimo Bogu in Mariji, ker ne vemo, če bomo še srečno nazaj prišli. Mar naj v sili in nesreči kličemo na pomoč dr. Mandiča, ki ne pripoznava Bogu in xreri novenega vpliva na zemsko blagostanje ? — Ob sobotah smo od tedenskega dela zelo trudni in takrat naj bi vzeli v roke „Narodnega delavca“, ki nam s svojimi socialističnimi frazami ne more nuditi nobene tolažbe. Raje čitamo našo vrlo „Zarjo“, ki ima toliko poučljivega berila in ki brani naše katoliško prepričanje. Na svojo žalost smo opazli, da stariši, ki so v narod, del. organizacijo in berejo „Narodnega delavca“, dajejo ta list brati tudi svojim otrokom. Tako se zastruplja tudi mlad zarod in najdemo med delavci fantine od 15 leta, ki so že celi brezbožneži. —Nas zelo veseli, da je dr. Mandič sam izjavil na občnem zboru, da on ni več zmo-žen voditi svoje organizacije, ker bi moral potem zanemarjati svojo lastno družino. Ker mi_ nočemo, da bi gospod doktor svoje domače zanemarjal, mu svetujemo, naj kar doma ostane, da nc bo delavcev po nepotrebnem zapelja-val v dolge štrajke po svojem načinu in z njemu lastnim uspehom. — Z ustanovitve konsumnih zadrug so zagazili narodni organizatorji v tako blato, da se bodo težko rešili. Niti niso pomislili, da škodujejo tud slovenskim trgovcem pri sv. Jakobu in drugod. Omenimo naj še, da sami tržaški narodnjakarji niso zadovoljni z glasilom narod. del. organizacije in slišijo se celo glasovi, da bi bilo bolje listič opustiti. Niti organizirani delavci ga ne kupujejo in zato je list precej pasiven. Mi le pomilujemo svoje tovariše, ki imajo tako malo plačico, pa vendar pri vsem tem svoje „fhke“ nosijo narod, del. organizatorjem, nevede, da jih nosijo v -morje: - Za danes toliko, o priliki pa še kaj, da se odprejo oči zaslepljenim delavcem.
n Maselček je hud. V živo je zadel „Slovenec“ naše tržaške narodne anarhiste. Ker so ti slovenski oboževatelji barcelonskih „junakov“ javno povedali, kaj da so, prijel jih je „Slovenec“ nekoliko za ušesa. Zadel je v živo. Hitro so vtaknili gospoda slovenski anarhisti kot Židje svoje nosove skupaj in sklenili, naj „Maselček“ (ne čitaj : Makselček!) hudo prime te katoliške Slovence, ki nočejo biti anarhisti in ki ne soglašajo z razobešanjem črnih zastav, ako ustrele kakega načelnika roparjev. Torej Maselček naj reši barako ! Naroči si ga še en maselček, pa hajd na delo ! „Še en požirek, pa pojde“, si misli Maselček. Tn res na papir padejo besedo : „Neprijetno. mučno , do skrajnosti zoperno.......“
Še en požirek ...in Maselček hoče napadati na nedolžnem papirju, a prvi večer ni še ničesar napravil, dasi „se je lotil že včeraj mučnega dela“, kakor sam dobesedno pravi. Ko se je dobro prespal, hoče nadaljevati, a sapo mu vzamejo vesti iz Dunaja, ker se je našim poslancem posrečilo premagati vse zavratne spletke in združiti v „Slovanski Uniji“ slovanske poslance proti sovražni nam vladi. Ta vest je Maselčka spravile, tako ob pamet, da je kar hitro zapisal: „N a š a S. L. S.“, poklical še en maselček pa prišel do zaključka, da vsi na svetu so neumni; edino Maselček je — pameten.
Razobešati črne zastave ob smrti razbojnika Feirerja, pisati v njegovo proslavo dan za dnem cele članke — to je politika pameti in računanja. ; ker pa mi ne moremo odobravati take politike, ker se-nam slovenski narod preveč smili, da bi bil zastrupljen s taki m berilom, ka-koršno mu nudi tržaški nadstrankarski dnevnik •—pa smo v očeh Maselčka in njegovih prijateljev — „stekli psi“.!
Maselček, pa še en maselček, pa še nadalje tako „modruj“ !
n Občni zbor N. D. O. Ravno ko se je tiskala pretečeni petek „Zarja“, so so zbirali člani N. D. O. k nadaljevanju prekinjenega občnega zbora. Za predsednika je bil vnovič izvoljen, pa samo za tri mesce, g. dr. Mandič. V svojem govoru, se je gospod predsednik izvanredno mnogo bavil z ljubljanskim „Slovencem“, ki je bil pisal, da v narodni organizaciji nekaj poka ter dejal, da ho prej počila kakšna druga baraka nego njegova in da med narodno delavsko organizacijo in narodnimi voditelji v Trstu ni najmanjšega nesoglasja. Ko je gospod predsednik izgovoril te besede, gotovo ni verjel sam sebi, ker tega tudi zborovalci niso verjeli. Ge res ni bilo nobenega nesporazumi jenja med N. D. O. in narodnimi voditelji, vprašamo g. dr. Mandiča in ga prosimo, da nam brez ovinkov odgovori, zakaj pa je on zopet sprejel predsedništvo, dasi se ga je branil z vsemi štirimi. Vprašamo dalje g. dr. Mandiča, je li res, da so se uprli narodni voditelji, ali kakor jih '
imenujejo člani N. D. O., pa tudi „Nar. delavec“ temu, da bi postal njegov naslednik g. dr. Brnčič,: ko je bil on (dr. Mandič) izjavil, da absolutno ne sprejme več predsedništva ? Je-li res zažugal v tem slučaju g. dr. Rybar, da odloži svoje mandate ? če res ni nesoglasja, povejte g. dr. Mandič, zakaj prirejajo člani N. D. O. ovacije dr. Bračiču in Vam, — da Si smo Vam načelni nasprotniki, vendar priznavamo, da jih zaslužite za svojo požrtvovalnost -— med tem, ko mrmrajo in žvižgajo pri imenih nekaterih odličnih narodnih voditeljev ? če je res taka edinost v Vaših vrstah, odgovorite, zakaj ste dali dvakrat tiskati volivne listke, vsakikrat z različnimi imeni ? Če bo g. dr. Mandič na vsa ta vprašanja odkritorčno odgovoril, se bo sam prepričal, da je resnica, kar je „Slovenec“ pisal.
n Treznim političnim računarjem v odgovor. Na prvem sestanku 5, na drugem. 15, na tret jem... Koliko nas bo na četrtem? In na petem? Le mirno računaj te po tem ključu dalje, pa izveste, koliko časa še, potrebujemo, da vas poženemo tja, kamor spadajo častilci one osebe, ki je zakrivila, da je bilo porušenih in požganih 68 verskim in človekoljubnim namenom služečih poslopij, da je bilo 138 oseb umorjenih in 40 ranjenih !
Zmagonosne slovenske trobojnice, na katerih se blišči znamenje Odrešenika se bližajo. Prve predstraže so že tu ; samo 5 jih je bilo prvi dan. A koliko nas bo, ko udarimo ?
n Doslednost „Edinosti“. Ista „Edinost“, ki pravi, da je proti latinščini v cerkvi zato, ker da je latinščina glavna ovira prave pobožnosti, zatrjuje v svoji številki iz minolega torka, da je v najnovejši zbirki nagrobnic : „najlepša, najresnejše in najveličastneje glaseča se in dušo najbolj pretreSujoča Men-delsohnova „Beati mortui“. Res čudno, kako more ista latinščina pri maši ovirati pobožnost, pri pogrebih pa dvigati in veličastno pretresati duha ! To razume morda „Edinost“ v svoj i zaslepljenosti in hudobiji.
n Nov spomenik so postavili in odkrili mi-nolo nedeljo stotniku Favergesu v Podgori pri Gorici. Slavnosti se je udeležilo okoli 5000 oseb, med temi tudi cesarski namestnik Hohenlohe in goriški knezonadškof Fr. Sedej. Govori so bili nemški, slov. in ital. Stotnik Faverges, ki so ga zdaj tako proslavili, se je bil skazal z izredno hrabrostjo leta 1809, ko je začela vojna med Napoleonom in Avstrijo. V temni noči je bil svojimi možmi preplaval v največji nevarnosti Sočo in se postavil v bran proti Francozom. Spomenik stoji na privatnem posestvu grofa Attemsa in torej ni v varstvu občine, kakor bi prav za prav moral biti.
n Za mesec vernih duš smo preskrbeli svojim čitateljem lepe nagrobnice-razglednice po 6 vin. in nagrobnice-spominčice za molitvenik po 4 vin. Ob tej priložnosti opozarjamo še na lanske „Nagrobniee“ po 6. vin. in „Pomoč dušam“ tudi po 6. vin. —- Vse to se dobiva V prodajalni katoliškega tiskovnega društva v Trstu via dele Poste 9.
n Opozarjamo i.a današnjo prilogo ma-nifakturne trgovine Bohinec & Co. Trst, via delle Toni št. 2.
n „Dar Mohorjanov“. Iz Ljubljane smo prejeli: Poverjenike „družbe sv. Mohorja“ nujno prosimo, da pred razdelitvijo knjig povedo ljudem, naj se spomnijo z darovi onih slovenskih bratov in sester, ki so v nevarnosti, da jih tujec potujči. Te slovenske duše, katere narodni naš nasprotnik poizkuša zvoditi v socialno demokracijo in v vsenemštvo ter jim tako ugrabiti vero in narodnost, so nam najbližje ! Vsi Mo-horjani naj se zato spo ninjajo z darovi naše 'narodne obrambe ! Komur je dano večje blagostanje, naj da tudi večji dar ! „Dar Mohorjanov“ bodi prava narodna zbirka za našo narodno obrambo. Vsi ti darovi pa naj se pošiljajo v centralno blagajno naše narodne obrambe v Ljubljani (za sedaj na' naslov uprav-, ništva „Slovenca“), ki jih potem odstopi novemu narodnoobrambnemu društvu. Naj ne bo poverjenika „Družbe sv. Mohorja“, ki ne bi poslal večji ali manjši .„Dar Mohorjanov“. Tudi člani in članice „Družbe sv. Mohorja“ pomagajte z agitacijo med svojimi znanci, da bo ta „Dar Mohorjanov“ kolikor mogoče velik! Potrebe našega narodno-obrambnega sklada so nujne. Zadnji čas je šlo v Št. Ilj 4000 K. za Slovensko šolstvo na Koroškem, 3000 kron, za društvo „Kres“ X Gradcu odpošljemo 500 kron, mnogo potreb je pa še silno nujnih. Zato vsi na pomoč !
n Miramarski vrt je od 27. t. m. zopet odprt občinstvu. Od 1. nov. dalje bo pa možno ogledati si tudi grad od 10 do poldne in 2—4 p0p.
n Duhovske spremembe na Goriškem. Josip Grilanc, doslej kurat v Kobjeglavi, je imenovan za vikarja v Sedlo. Preč. g. Ivan \7uga, doslej vikar v Kozani, je postal vikar v Gabrovki. Preč. g. Alfonz Blažko, kurat v Mirniku, jo imenovan za vikarja v Kozano. Kuracijo v Mirniku bode upravljal preč. g. kurat Benigno Spagnul iz Dolenj. Župni upravnik v Škrbini, preč. g. Franc Lavrenčič, je prišel v Gorico za prefekta malega semenišča.
nS rt pod avtomobilom. Minolo nedeljo je povozil avtomobil v ulici Fabio Severo sedemletnega šolarčka Viktorja Škorinskega. Deček je obležal kar na mestu, mrtev. Ni znano, čegav je bil ta avtomobil, ker jo je hitro odkuril proti Opčinam.
n Tudi v Skednju so ustanovili krajevno skupino N. D. O. Predsednik je neki Plečnik Franc. Govorili so o potrebi sloge in dela. „Edinost“ pravi, da ima ta skupina že 270 članov.
n Vinska letina v Istri je letos srednja, seveda, tam, kjer ni bilo toče. Koder je pobila toča, so nabrali prav malo grozdja. Radi nestalnega in deževnega vremena ni moglo grozdje povsod dozoreti. Na splošno je letina.
ne le v Istri, ampak tudi drugod zakasnela. Bolo grozdje je bolj dozorelo. Cena moštu je tudi letos ponekod zelo nizka. Iz drugih krajev Istre prihajajo zopet drugačna poročila, da je namreč, vino popolnoma dozorelo in da bo vino izvrstno. V župniji Kringa n. pr. je trgatev tako obilna, da nimajo ljudje dovolj posod, v katere bi spravili vino. Tako je tudi v sosednjih župnijah. Ponekod je v Istri letos zelo veliko vina, belega in črnega. Nekateri so ga že prodali takoj izpod tropa hektoliter po 20 Kron. .Vino ima do 17 stopinj alkohola. Kakor se vidi, je v letini po raznih krajih velika razlika.
n Zrakoplovstvo je sedaj moda. Za drugimi narodi in državami nismo smeli zaostati niti mi Avstrijci. Prišli smo s svojo domačo iznajdbo res nekam kasno na vrsto, a prišli smo vendar le. Iz zadrege nam je pomagal neki Renner v j Gradcu in njegov sin, ki sta zgradila priprost zrakoplov, s katerim sta večkrat zletela v zračne višine v svojem domačem mestu Gradcu. Ti izleti so se jima lepo posrečilo. Ko sta se pa hotela na Du,-naju izkazati pred cesarjem, jima je šlo malo slabše in hvala Bogu, da se jima ni popolnoma ponesrrečilo. Zrakoplov je zadel ob barako, v kateri je bil prej shranjen in se nekoliko za-gugal. Mlajši Renner je padel iz balona, pa komaj iz štirih metrov visočine, tako da se ni poškodoval. Starejšega Rennerja pa je zrakoplov kar v hipu odnesel izpred oči mnogobrojnega občinstva nad oblake. Vendar se je mu posrečilo spustiti se drugod zopet na tla. Dne 20. t. m. pa je imel več sreče. Sukal se je jako spretno v visočini 100 metrov . Gledalo ga je 150 tisoč oseb. Renner pravi, da bo izdelal sedaj še nov zrakoplov , ki bo sto metrov dolg in bo imel tako spretne, priprave, kakoršnih nima noben drug zrakoplov. — V Fridrichshafenu, kjer ima nemški grof Zeppelin barake za svoje ogromne zrakoplove, so že ustanovili posebno šolo za zrakoplovstvo, na kateri se bo moral učiti veliko naravoslovnih predmetov vsakdo, ki bo hotel letati po zraku.	i
n Nov most v Trstu. Največ tržaškega prometa gre čez takozvani „zeleni most“ ob koncu kanala. Ta most je bil veliko pretesen. Zato je pomorska vlada zgradila poleg že obstoječega mosta še nov 9 metrov širok most. Ta nov most je namenjen za železniški in cestni promet in ima ob vsaki strani 1.25 m široko pot za pešce. Most je izdelan tako, da ga bo elektičen motor lahko v treh minutah zasukal v stran, ko se bodo spuščale ladje v kanal.
)z okolice.
o Iz Skednja. Zadnjo nedeljo, 24. t. m. je bilo sprejetih v našo Marijino družbo 18 novih družic. Počastil nas je s svojim obiskom naš prejšnji gospod voditelj Gabriel Piščanc in nas jo bodril's svojim govorom. Zdaj nas je okoli 50, za Skedenj ne sramotno število, pa upamo, da z Marijino pomočjo kaj narastemo. Za vse pa gre za Bogom najprej hvala g. P i š č a n c u, katerega se hvaležno spominjamo.
Marijine hčere.
3z Krasa.
k Iz Rodika. (Zadnjič prepozno.) X’ zadnji številki „Zarje“ je bilo kratko poročilo o sv. birmi v Rodiku in na Vatovljah. Možem — ne vsem — pri županstvu v Rodiku in v vatovlj-ski kaplaniji je bilo to majhno poročilo predolgo, veliki večini vernega ljudstva pa prekratko. Zato je pa moramo danes še nekoliko izpopolniti. — Rodiški g. župnik je bil javil županstvu uradno dan in uro prihoda prevzv. g. škofa ter opozoril, kako drugod sprejemajo svojega nadpastirja in povabil županstvo, da stori tudi ono čast rodiški župniji. Modri g. župan ni sklical občinske seje, ker je znal, da bi večina mož glasovala drugače, kakor si je želel. Zato je pa samo ožji krog njegovih pristašev na kratko sklenil : „Škof je Nemec, Nemcu ne bomo delali nobene slave.“ Uplivna gospa v botegi je pa še pristavila : „Škof nam nič ne da.“ Tako je bilo kmalu rešeno to težko vprašanje. Te modre glavice seveda niso mogle razumeti, da se ne pozdravlja Ne m-c a, ampak škofa. Naš cesar je tudi Nemec pa ko bi prišel v Rodik, bi ga vseeno pozdravili, ne zato, ker je Nemec, ampak zato, ker je naš vladar. Tako ne bi tudi škofa pozdravili in sprejeli kot Nemca, temveč kot svojega višjega dušnega pastirja in s tem pokazali, da ste verni kristijani. Škof ne potrebuje časti, da bi je mogel še le v Rodiku iskati, pač pa bi bila čast za občino in županstvo, ki bi tako pokazalo, da je krščansko in — olikano. Nekateri verniki so hoteli napraviti sami slavolok, a takoj se je oglasilo županstvo, da ne dovoli nobene vejice iz občinskega gozda ter zažugalo, da bo slavolok podrlo. Da bi županstvo svoje žuganje tudi vresničilo, dokazuje žalostno dejstvo, da ni smel niti za praznik sv. R. Telesa nihče odsekati vejice na občinskem in je med procesijo poseben čuvaj vohal krog cerkve, ni li tam kakega mlaja. Kar je zagrešilo županstvo, to je v obilni meri nadomestilo verno ljudstvo. Za sprejem prevzv. g. škofa se je zbrala vsa šolska mladina — seveda brez učitelja — in mnogo župljanov, ki so pre-vzvišenega lepo pozdravili in šli potem lepo uvrščeni za križem v cerkev. Dan sv. birme je bil za župnijo slovesen praznik, kar je spravilo j liberalce v tako jezo in zadrego, da si niso upali na svetlo. Istotako se je zbralo za odhod pre-vzvišenega precej ljudi, dasi je bilo zjutraj zelo zgodaj. Sploh je velika večina župljanov pokazala otroško udanost, ljubezen in spo-
štovanje do svojega škofa. —• Iz Rodika se je odpravil prevzv. g. škof na Vatovlje. Kar smo rekli o Rodiku, velja skoro popolnoma tudi za Vatovlje. Star in pošten kmet je rekel: „Pri nas je žal prišlo tako daleč, da ne more biti v občinskem zastopu skoro noben pameten in olikan mož, k čemur je veliko pomoglo naše učiteljstvo.“ Veliko resnice je v teh besedah.
—	O Vatovljah naj omenimo še to posebnost, da so se cerkveni pevci odlikovali s prelepim
—	molčanjem, kar si je morda kak neotesanec štel celo v čast. — Veliko ugibanja je bilo po sv. birmi med ljudstvom zbranim na Misličah, ko so prišli tjakaj vozovi in je iztopil prevzv. g. škof ter se odpravil s svojim spremstvom v hrib. Kam neki gredo ? so popraševali radovedno. Seveda ni prišlo nobenemu na um, da bo šel škof peš po strmi poti proti Artvižam. Pa vendar je šel. Kdor je gledal prevzvišenega g. škofa, ko je v svoji pastirski gorečnosti trdno korakal navzgor, se je moral spomniti liberalne zlobe, ki je letošnje poletje ob času škofove bolezni razširjala hudobne laž, da škof ni bolan, ampak, da noče priti birmovat, ter da rajši kliče otroke v Trst. Na Artvižah si je škof ogledal cerkev in za hip užival razgled iz tega 812 m visokega hriba. Na polju pri cerkvi je šel škof k ljudem, ki so kopali krompir. Opazivši, kdo da se jim bliža, so ljudje pokleknili, da bi prejeli sv. blagoslov. Prevzvišeni g. škof se je pogovarjal, z do solz ginjenim kmetom, ki je pripovedal, da ni bilo že 32 let škofa na Artvižah. Dasi ni nihče znal za škofov prihod, se je vendar kmalu zbralo vse, kar je bilo na Artvižah doma, med drugimi tudi priprosta žena z gorečo svečo v roki, pravijo ji po domače „cesarica“. Možje na vasi so spoštljivo pozdravljali, samo enemu „naprednemu“ Rodičanu je bil klobuk na glavo prirastel, sicer se pa dotičnik niti za molitev ne odkrije. Iz Artviž se je odpravil prevzv. g. škof skozi Rodik, kjer so čakal! vozovi in kjer so ga še enkrat pozdravili zvonovi in nekaj naglo zbranih ljudi. Od tod je nadaljeval pot proti Kozini in dalje v Trst.
3z 3stre.
i Iz Boljunca. Trgatev je pri nas popolnoma dokončana in vino že spravljeno v sode. Vinska letina je dobra; z več kot 1400 hektol. vina je letos Bog obdaril našo vas. Glede kakovosti je vino sicer nekoliko nižje od lanskega, a vendar še prav dobro, cena nekoliko višja, pa ne pretirana. Zato se obračamo do naših ljubih Kraševcev in Kranjcev, da se potrudijo k nam in se preskrbe z našo slavnoznano brežanko. — Za vsa pojasnila pismena in osebna se je obrniti na Janeza Maver, cerkovnika v Boljuncu h. štev. 33, pošta Boršt. Ta je pripravljen voditi kupce v najpoštenejše kleti in dajati pismena pojasnila.
i Glas iz Kastavščine. Blagovolite, g. urednik, uvrstiti naslednje kot kratek odgovor na dolge članke v reškem „Nov. Listu,“ ki jih je mogla spisati le zlobna roka kakega cara. — Zlobni jeziki govore, da je po poklicu učitelj farmaceutike, po zanimanju pa drogerist in izvežbani protiklerikalni agitator P. vračajoč se iz zakristije „Narodnega doma“ v Pazinu, za denar, ki je preostal od polnega koferja pooblastil nakupil tam toliko množino tobaka za šnofanje, da ga je že med potom moral razdeliti med sobrate, ker bi bil sicer opešal pod silno težo tega daru božjega. Pridržal je samo precejšnji kvantum najbolje in najmočneje extra-vrste za Emin pašo. Sedaj pravijo nekateri, da je ta moderni paša postal pravcati srednjeveški trubadur in da šnofa „na kontrakt“, samo da pozabi žalostno in nepričakovano katastrofo, ki je uničila vse njih upanje v boljšo bodočnost : njih mili in nepozabni Peručičev kofer. Škoda, da ga niso oprtili staremu Rajčiču, ki bi bil z njim koj v začetku skupščine zginil in ga tako nepoškodovanega vrnil lastnikom. Glej ga spaka, toliko truda in agitacije po Opatiji in Kastav-
ščini, pa za koga ?..... za istrske furtimaše
(„klerikalce“) ; Tudi se govori, da je isti gospod car, ki je bil prej tako agilen in živahen ter poln ugodnega humorja, sedaj postal tako hipohon-dričen, zamišljen in tih, da po poti grede skoro svojih prijateljev več ne vidi izvzemši svojega intimnega P., kojega baje že po vonju pozna tudi če ga ne vidi. O slovenskem Židu pripovedujejo, da se misli maščevati nad furtimaši in da misli v ta namen dvigniti svoj skedenj za eno nadstropje ter tako povečan skedenj oddati na razpolago za liberalni konvikt pri hrvaški realni gimnaziji na Voloskem za slučaj da postane ta popoln zavod. On sam pa se misli povrniti na Kranjsko, da reši kar se da še rešiti ter da zbere krog sebe premagane in razpršene ostanke nekdaj tako slavne liberalne vojske, ki se je po njegovem odhodu iz domovine tako zelo skrčila. Vsaka žrtev je še premala za sestradane brate, ki pobiti na bojišču, prosijo pomoči. Med tem namerava Emin-paša odpotovati na sorbonsko vseučilišče, da se tam izpopolni v francoščini, ker mu samo še to manjka, da postane pravi Francoz in da ga morejo prišteti nesmrtnim članom francosko akademije znanosti in umetnosti. Po povratku iz Francoske postane ravnatelj rečenega konvikta in pridelili mu bodo še eno emancipirano učiteljico, ki se je lani tod klatila in za katero se je on posebno zanimal, ker je bila tip prave Parizinje po mišljenju in modi, kakoršne ima on osobito rad. Tako bo vse srečno uspevalo, in blagor narodu ob takih rodoljubih. Dr. J. daruje „irlu“, dr. Fr. bo brezplačno zdravil, drogerist P. se povrne zopet k svojemu prvotnemu poklicu, car bo vodil dijake na zabave, koncerte in plese ter jim pridigoval v prostorih „Zore“
o prosti ljubezni, materiji in evolucionizmu. J)r. P. bo v „Novem listu“ branil brate sovražnih napadov in šjor T. bo imel „imprezo“ kočij, da more somišljenike brezplačno voliti v agitacijske svrhe, da jih ne spet zadene nenadna nesreča, kakor na skupščini dijaškega podp. društva v Pazinu dne 23. sept. 1909, ki jim ostane v večnem spominu.
i Iz Predloke v Istri. Veselica kat. izobraž. društva v Loki, ki >se je vršila v nedeljo ob mnogoštevilni udeležbi občinstva, je jasen dokaz, da je neosnovana pogosto izražena trditev, da je naše istrsko ljudstvo nesprejemljivo za izobrazbo in napredek. Nastopi naših fantov in deklet z deklamacijami ter mož z govori so poslušalcem zelo ugajali. O pomenu in pravi vrednosti veselic naših društev je govoril tajnik S. K. S. Z. g. Ferjančič, kateremu je občinstvo živahno pritrjevalo. Burka „Kmet in fotograf“ in spevoigra „Kovačev študent“ sta vzbudili mnogo smeha. Posebno obilo priznanja sta pa žela pevska zbora pevskega društva iz Podpeča in domačega izobražev. društva, ki sta morala nekatere točke ponovno ^zapeti. Ta prvi vspeli nastop bo vsem sodelovaveem te prireditve gotovo v vspodbudo, da ne bodo predolgo odlašali z novimi prireditvami. Na delo ! Somišljenikom iz Doline in Mačkovelj za pozdrav in obisk hvala !
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Na „Umazano reklamo“ ni vredno odgovarjati. „Zarja“ ii šteje pod svojo čast pečati se z ljubljanskimi ostudnostmi, ki jih itak pri nas noben pošten človek ne bere
književnost.
Im Družba sv. Mohorja. — Letos smo prejeli :
Slovenske v eč e r n i c e. 03 zvezek z vsebino :	Cankar : Sosed Luka. Meško :
Slovenci v Lurdu. J. Knaflič: Popotnikove povesti.
Navzgor- navzdol : (Dr. J. Voš-njak). Povest iz polniinole dobe.
Pisana mati: (J. Malograjski.) Obširna povest. Na korcu 13 kratkih povesti z ozirom ra vero in cerkev.
„S v. maš a“ molitvenik. Raz'aga sv. daritve s kratkimi mašnimi molitvami.
Podobe iz misijonskih dežel, kjer popisujejo razni slov. misijonarji svoje delovanje. Knjiga ima različne podobe iz misijonskih pokrajin.
Marija v zarji slave: (Fr. Bili ai.) Zgodovinski pregled Marijinega češčenja. — Knjiga je bogato ilustrirana.
Koledar za leto 1910 z lepo različno vsebino in več slikami. Koledar ima letos novo naslovno stran.
Zgodbe sv. pisma so h tos izostale.
kn. Nagrobnice. Uredil Frančišek M a r o 11 učitelj. Drugi premenjeni natis. Z dovoljenjem preč. kn. šk. ordinariata ljubljanskega. . Izdala in založila „K a t o 1 i š k a B n k v a r n a“ v L j b 1 j a n i. — Cena lično vezani knjig 2 K 40 vin.
V jako lični in obenem zelo prikladni žepni obliki so nekoliko prem en j ene oziroma pomnožene že vdrugič izšle od gosp. Fr . Marolta urejene „Nagrobnice“. Pospešila je sedanjo drugo izdajo, kakor je razbrati iz urediteljevega predgovora, resnična potreba ; prva izdaja (1. 1906) je namreč hitro pošla, a še vedno so mnoga pevska društva in posanmi pevci povpraševali po nagrobnicah. Pričujoča zibrka nagrobnic, ki obsega 24 slovenskih in 4 latinske nagrobne zbore, bo temu nedostatku za nekaj časa — hvala Bogu — zopet temeljito odpomogla.
Poleg že znanih lepih, v srce segajočih, a seveda že močno obrabljenih nagrobnic („Blagor mu“, „ Človek glej“, „Nad zvezdami“, „Jamica tiha“, „Usliši nas Gospod“, in še. par drugih) dobimo v Maroltovi zbirki tudi izredno veliko število novejših po katerih naj bi naši pevski zbori pridno segli, da se ne bodo pele Ivedno stare, obrabljene pesmi.
DAROVI.
Zavodu sv. Nikolaja so
č. g. g. svoje darove od L
doposlali sledeči aprila do 30. sep-
tembra t. 1. Posojilnica v K audi ji (Doleojsko) 100 K ; Županstvo Podgora ; Tržaška hranilnica in posojilnica po 50 K ; in Jadranska banka Trst 50 K ; g.a Rustja Antoni a. Gorica 40 K ; Notranjska posojilnica v Postojni 30 K : Županstvo Postojna, č. g. dr. Pederzolli ,župnik Trst, okrajna posojilnica Škofjaloka, Mestna občina Kamnik, Neimenovani Trnovo po 20 K ; županstvo Lokev Kras, Hranilnica v Nabrežini, županstvo v Sežani, Mestno županstvo sv. Križ-Cesta, Hranilnica v Senožečah in županstvo Naklo na Krasu po 10 K ; č. g. Šifrer župnik Pomjan, županstvo Bled in č. g. Ulbing, kaplan Železna kaplja po 5 K ; dr. Kraševec, Celje 4 K ; Ana Reichel, Trst 3 K ; č. g. Terska, kaplan Prečna Dolenj., Revček Andrejček, Smelnik, č. g. Škrbec žup. Korte in Stefan Polanc, Gradec po 2 K ; N. N. in Stavelik žup. Montona po 1 K : Vsem slavnim korporacijam in č. g. dobrotnikom presrčna hvala za človekoljubne darove. Ljubi Bog, plačaj stotero ! Priporoča se najtopleje tudi za nadaljne darove.
Vodstvo Zavoda sv. Nikolaja.
Za ,,Zarjo“ je darovala neimenovana dobrotnica K 2. — Bog plačaj !
Ii
ZAHVALA.
Podpisana se tem potom prisrčno zahvaljujem za tolike izraze iskrenega sožalja, ki sem jih prejela ob smrti svojega nepozabnega soproga g.
fmkm Simončič,
c. kr. redarstvenega stražnika v pok. in vratarja škofijske palače.
Pcsebno se zahvaljujem prevzvišenemu g. škofu za udeležbo na poprebu, dalje preč. mons. prelatu Flcgo, da je vodil mrtvaški sprevod, kakor tudi ostalemu veleč, osobju škofijske pisarne za asistenco, c. kr. redarstvenomu oddelku, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so dragemu ranjkemu ska-zali poslednjo čast, meni pa dobrodejno tolažbo. Bog naj vsem stotero povrne ! Pokojnika priporočam vsem v molitev' in blag spomin.
V Trstu, dne 27. oktobra 1 09.
URŠULA vd. SIMONČIČ.
SLADKI PROSEMR in ČRNI BmižMEC
ima na prodaj
lii mrsto ten'1
V SV. KilŽU pri TESTU
v sodcih od 56 litrov naprej.
-rrzx'xmui.i.iazM
SVOJI K SVOJIM!	SVOJI K SVOJIM!
Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo
- KNJIGOVEZNICO
z vsem pttrebnim da lahko izvršujem vsa dola od priprostih do nnjflnejših. Posebno solidno in cono vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in preveza njo missalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, tor izvrševanje raznili del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno.
ANTON REPENŠEK, knjigovez TRST. - Ulica Cecilia štev. ti. — TRST.
»шШВШШЈ,
delavnica za vsa es kvena dela
v St. ULRICH, Gröden (Tirolsko) sc najtopleje priporočuje za vsa < erkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpek Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in liifra
©O
©O
©O
©o
©o
©o
©o
©o
NOVA TRGOVINA
CÖ
ZGOTOVLJENE MOŠKE IN §§
ŽENSKE OBLEKE :: :: ::	gg
ee
oe
O
BOHINEC & C
Via delle Tom 2 - CLRST - Via S. Lazzar© IT
©©OOöOOOOOOOOOOOOOtiOOOOOO©OOÖOOOOOOOOOOOO$IOOOeOÖÖOOOOOäOOOä$)OÜÜ4)(Se —	(50
eo ee oe ee ee ee ee ee ee
©G
ee ee ee
©©GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGCe
§§	ee
i	= Velika zaloga, točna in solidna postrežba	||
©o Stalne in nizke (ene. — jNaročila po meri izvršujejo se najelegantnejše in ceno. ||
©o	ee
©GGGGi ©GGGG'
©O
©O
©O
©o
©o
©o
«©
©o
©o
©o
©o
©o
©o
©o
(ZA CERKVIJO SV. ANTONA NOVEGA.)
ICupife čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
Josipu Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv- Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže p o domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.

ZA.X.OG-A.
likerjev v sodčkih in butiljkah
ЈДКОВ pERHfiVC
TRST — Via ilelle Aeqni> — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — ( eno zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke. .krste, družinska pogoščeni a itd. — Za poletni čas se priporne malinovec in tamarindo.
Rove pogrebno podjetje
VIÄ VINGENZ0 BEI LIN* ŠT. 13
Z bogato opremo za vsakovrstni pogreb ter prodajalnico mrtvaških predmetov, raznih vrst vencev, voščenih sveč, umetnih cvetlic, vencev in cvetlic za birmance in novice i. t. d., i. t. d.
se je preselil®
blizu lekarne Ftovis. (piazzn Goldoni)
Ti»
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
imet sivoj 11 v; i<1 v 'Trste*, eilioei delte Posute i >.
Sprejema hranilne vloge, za kojih varnost jamčijo vsi člani zadruge, katerih je s 'daj okrog
400, solidarifno z vsem svojim premoženjem, cenjenim nad t r i mil j o tu e k: r o m
od vsakega in jih po!me;ečno obrestuje po
W
in na 60 dnevno o !p >v< d po 43/4% | ti!ez kakega odbitka, za rentni da- iji
vek, katerega plača hranilnica sama, tako, da dobijo vlagatelji od vloženih 100 K na leto -čistili obresti 4 50 v, oziroma 4 K 75 v. Posojila dajo le svojim. Uraduje se vsak de- | lavnik od 9 — 12 ure dopoldne in od 3 4 in pol ure popoldne. V uradu pri sv. Ivanu se | uraduje delavnik od 5 — 7 n o zvečer, ob n deljah od 11—12 ure dopoldne.
TV «celstvo.

iЕ=з :: rs esse
a GE G—c
t
f
❖
A
❖
❖
❖
*
❖
❖
❖
*
v
❖
❖
*
*
❖
♦>
*
❖
❖
♦>
❖
*
❖
*
❖
❖
❖
*
❖
❖
❖
*
❖
❖
❖
*
?
v
*
❖
❖
v
*
♦>
PRODAJALNA
miil tisi. wem
ulica Poste št. 9 - ttKST - Telefon št. 2326.
■  ....——a o a
Zaloga molitvenikov, v slovenskem, hrvatskom, nemškem in laškem jeziku, raznovrstnih rožnih vencev, svetinj, mahh in velikih podob, različnih kipov in križev, vsakovrstnih palm za oltarje, sveč razne kakovosti za cerkveno in domačo rabo, raznega papirja in vseh pisarniških potrebščin i t. d , i. t d.
Za častite župne urade in gg. duhovnike i:
imamo v zalogi cerkvene tiskovice, kanon tabele, proprium za brevir in missale, rituale, brevirium, horae diurnae, vademeeum, birete, kolare šemisete, in sploh vse druge cerkveno potrebščine.
j Družinska pratika za 1.1910
Vsa cerkvena oblačila, zastave i. t d-
sprejemamo v popravilo ali preskrbimo novo.
Razprodaja užijalic in taisto za obme ne Slovence. - Znakov m, zveze in dr.
Spr jemamo vsa KNJIGO VES K A DELA in preskrbimo tudi
O KVIIM E ZA SLIKE.
Zahtevajte seznam naše prodajalne, ki se Vam pošlje brezplačno.
Uljudno se priporoča
!$3{aMiško tiskmmu društvo“ v Trstu,
*
*
»:♦
v
*
*
♦>
*
❖
*
♦>
*
*
.t
❖
❖
❖
❖
*
*
*
*
❖
❖
♦>
♦>
*
*
❖
♦>
♦>
*
❖
f
v
*
♦>
❖
♦>
❖