26. Številka.
Prst, v sredo 1. fehruvarija IS99.
lVčaj XXIV.
„Edinost"
i/hrti« dvakrat 11» dnn. razun nedelj in pravnikov, zjutraj in zvečer oh
0	ponedeljkih in po prnznikiV oh f). uri zjutraj.
Nitritnimi /ii:|nfi':
Obe izdaujI na leto . rite ž-Za samo večerno izijmlje ** . .'
poj leta. četrt leta ip<f*e< *., Naročnino je pla<V*-,Ul ftlrpr«}.*]j kČhe brez priložene	t
1	osim.	'.
■	- -VA » _
^'Na drobno se prodajajo ^ TrtKu zjnt-" nje Atevilke po 3 nvč. večerne Številke ) 4 nvč.; ponedeljke /.jutranje Ste-vilke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.

DINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRU&TVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon dtv. H70.
4 nvč.
I edinosti Je moč!
ORU.I
»e računajo po v rutah v petitu, /a večkratno naročilo s primernim popiiHtom. Poslana, osmrtnice in javne zalivale, domari oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi na j se poAil jajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rnkopim se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipmrnMtvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat.
Uredništvu in liskama se nahajata v ulici Oarintia Stv. 12. rpravnlftlro, od« pravništvo in sprejemanje Inaeralov
v ulici Molin piccolo štv. .'J, II. tiadstr.
II
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Ta predlog jo bil vsprejet po kratki razpravi. Na to se jo zaključila seja.
Pariz 31. jan. Senat je z 14H glasovi proti
4	vsprejel trgovinsko pogodbo z Italijo.
Sredce 31. jan. Novi kabinet je sestavljen in sicer prevzame :*G r e k o v predsedništvo in zunanje stvari, R a d o s 1 a v o v notranje stvari, S a t,-
5	o v, ravnatelj statističke pisarne, pouk, Ton če v javna dela, Tene v, ravnatelj nkcijonalne banke, finance, Nače vi 6 trgovino in poljedelstvo, Pet-čov pravosodje, polkovnik Papri kov vojsko. Novemu kakinetu pripadajo štirje Radoslavisti, in štirje, ki se ne prištevajo nikaki stranki.
Avstrija bodočnosti.
Stara in obče znana stvar je, da so skupine v sedanji opoziciji jedine le v negaciji, da pa tavajo v temi glede vprašanja, kakovo bodi njihovo pozitivno delo, da torej pač vedtf, česa nočejo, da pa ne ved<5, kaj hočejol V volji, da bi zrušili sedanjo večino in da bi odrekali nam Slovanom vsako pravo, so pač jedini, a ko gre za to, da bi na mesto programa sedanje večine postavili svoj uku- I pen program — tedaj je med njimi zmešnjava, I pravi kaos različnih in nasprotujočih si incnenj.
Za to imamo več drastičnih izgledov iz naj-novejega časa.
Ko je bivši predsednik nemški ljudski stranki, profesor Steimvender — Nemec notri do mozga — nedavno na nekem shodu na Dunaju razvil svojo misel, kako bi opozicijonalne nemške skupine zopet mogle priti do veljave, ko je razvil program, ki se mu je zdel najprimerneji po njegovem prepričanju, to je navstal {[vihar v v»eh nemških radikalnih krogih in — justificirali so ga. Ko je te dni neki drugi Nemec — poslanec Hoehenburger — izdal brošuro »Neu Rabylon«, v kateri je razvijal svoje misli glede rešitve sedanje krize v Avstriji in je
v njej zahteval tako nečuvenih predpravic nemškemu življu, da so slovanske novine z vso odločnostjo in a limine odbile te zahteve, skočili ho Nemci zopet po njem in malo da niso Hoohenburgerja proglasili za izdajico Nemcev. Tretji dokaz, da je med nemškimi skupinami ukupen in vse obsezajoči program jednostavno nemogoč, so nam podala pogajanja, ki so se vršila te dni med zaupniki istih nemških skupin za določenje skupnega programa. Jedino, za kar so se mogli zjediniti, je bila splošna fraza, da hočejo vsi braniti narodno-politiške interese Nemcev v Avstriji! Da pa vzdrže dozdevnost <> svoji vzajemnosti in ukupnem programu, da bi metali pesek v oči glede možnosti bodočega ukup-nega programa, poslali so v svet naznanilo, da se bodo ta posvetovanja pridno nadaljevala tudi v dobi, ko ne bode parlamenta. Storili da so še drug korak za konkrotiranjc svojih zahtev, katero naj bi obsezal bodoči skupni program. Izvolili so poročevalce za posamične pokrajine avstrijske, ki naj sporoče o položenju nemštva v dotičnih pokrajinah. Na podlagi teh poročil hočejo menda utemeljiti staro zahtevo svojo, da nemški živelj bodi privilegovan povsod i: zagotovi naj se nemško nad-vladjc povsodi in pripadniki nenemških narodov naj se proglasijo državljani II. vrste.
To bi bil torej program, ki sega se svojimi zahtevami v predkonstitucijouelno dobo, v dobo, ko nenemški narodi avstrijski niso bili še to, kar so danes. Tak program je v sedanji in v bodoči Avstriji jednostavno n c m o g o č. Nemogoč pravimo, kajti Avstrija mora postati taka, ki bo nasprotno od tega, kar bi zahteval tak program, ali pa - Avstrije ne bo !
To je bila baje temeljna misel tudi velikemu Germanu in ustvaritelju sedanje Nemčijo, kaucelarju Rismarcku, ko se je pripravljal za to, da pahne našo državo iz nemškega »bunda«, ali konkretneje govorjeno: ko se je s pomočjo teh divnih zaveznikov Avstrije, naših ljubih sosedov Italijanov,
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dunaj 31. m. m. (Zbornica poslancev. — Večerna seja). Zbornica jo razpravljala o sklepu gospodske zbornice, po katerem naj stopi zakon o uslužbencih v veljavo z dnevom njegove razglasitve. Po daljši razpravi, katere se je udeležilo mnogo govornikov od levice, nekaj od desnice in finančni minister dr. Kaizl, je bil z 150 glasovi proti 149 vsprejet predlog manjšine, po katerim stopi zakon v veljavo počemši z dnem 1. januvarja 1899 z vzvratno veljavo. Opozicija je vsprejela ta sklep z veliko pohvalo.
Med došlimi pismi se nahaja interpelacija poslanca Rasevija, radi spravljanja blaga iz ladij v Trstu, ki prihaja iz Indije, in katero blago je določeno za Ogcrsko.
Dunaj 31. m. m. (Zbornica poslancev.) Po dveurni obstrukciji je šel predsednik na to, da zaključi sejo. O dnevnem redu^prihodnje seje'seje unela živahna razprava. Zbornica je sprejela nasvet predsednika, naj bode prihodnja,.seja danes zvečer ob 7. uri z dnevnim redom' »Zakon o služabnikih«. Levica jo zapustila dvorano pred glasovanjem, ker sta izjavila poslanca dr. Gross in Kaiser, da se glasovanje ne strinja z opravilnim redom.
Poslanec dr. R i z z i je interpeloval, čemu se je ministerski predsednik grof Thun branil sprejemati proteste proti ustanovitvi hrvatskega gimnazija v Pazinu.
Poslanec L e n a s s i je interpeloval radi s 1 o-venske šole v Gorici.
Poslanec S p i n č i <5 je interpeloval radi postopanja višega deželnega in okrajuega sodišča v Trst u.
Budimpešta 31. m. m. V zbornici poslancev so se po treh glasovanjih po imenih potrdili zapisniki sej, ki so bile v soboto in včeraj. Na to je starostni predsednik Madarasz nasvetoval, naj bode prihodnja seja v soboto ob 11. uri predpoludne.
PODLISTEK.	2
Gospa Berta
ali
trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame.
.Spisal P o 1 u k s.
Pavza,
Prešeren šum je polnil gledišče spodaj od prve vrste parterja gori do galerijskega stojišča. Tu nasmihanje, ondi šepetanje, koketui pogledi, diskretno namigavanje, živ nemir.
Ah in to motrenje s kukali, te namenoma gracijozne geste, to živo kretanje!
Ah da, prijetno je to! — — —
V loži je slonela gospa Rcrta Svetkova, poleg nje njena sestričina Elza, nekoliko v ozadji pa Bertin soprog.
Peli sta se Parmovi operi »Ksenija« in »Stara pesem «.
—	Ti, Rertka, ni-li ta intermezzo iz Ksenije krasen ? — zašepetal je Svetko svoji soprogi v uho.
—	1 no, da — odzvala se je Rerta in študirano koketnostjo naslonila se na ograjo.
—	Kaj ne, človeku se mora navdušiti srce in duša — je skušal soprog nadaljevati pogovor, Elza pa ga je prekinila hudomušno:
—	Ali ne muči je vendar, saj je že tako do-
voj trpela! Intermezzo! ?.... Da krasen je, a za Rerto no, saj bi jo moral vendar videti, kako je zdehala mej igro, dejala je Elza ogorčeno.
—	Utrujena sem — zavrnila jo je Rerta, a takoj se ji nasmijala sladko. Par častnikov je obrnilo svoja kukala vanjo in ona vendar ni mogla kazati nezadovoljnega lica !
—	Dušica, li-nimaš par bonbončkov — šepetala je in obrnila sc k Elzi, da bi dala svojim opazovalcem priliko študirati njeni pravilni, klasični profil.
Nekaj aoprogovih znancev je stopilo v ložo, k Rorti pa je pristopil sodni adjunkt dr. Zebre, nekdanji Svetkov sošolec.
—	Milostiva, potrudili ste se v Ljubljano radi gledališča ? —
—	Da, saj veste, treba v8asih obiskati Ljubljano, sicer bi človek res pozabil, da živi. —
—	Milostiva, gotovo ljubite gledišče? —
—	Treba je — vzdihnila je afektirano ter z veseljem poslušala nekaj njegovih jako pogumnih, če tudi ne ravno salonskih poklonov.
Ril jo ta sodni adjukt naobražon, a jako sarkastičen človek in poznal je dobro svoje ljudi. Zato je v naglici zažgal nekaj kadila pred Rerto, vmes pa pripomnil ironične dovtipe, katerih ona seveda ni razumela. Oči in usta je držala vedno nekako
začudeno odprta, ker je nekje čitala, da je to interesantno, a izgledala je pri tem neizrekljivo neumno. da so hudomušni pristav ni mogel vzdržati, da bi ji ne zaklical v slovo:
—	Žal, da sc rni je ločiti od tako duhovite dame! —
No, »duhovito«, naglasil je precej ironično ter pri tem pomenljivo pogledal Klzo, češ: saj me razumete!
Spodaj v parterju pa ga je sprejel njegov prijatelj s humoristično žalostnim obrazom.
—	Kako si se zabaval ? —
—	Zabaval!? Kako moreš rabiti ta izraz?!... Sreča le, da pavze ne trpe dolgo! —
—	Ne delaj se, ne ! —
—	Poskusi sam! Kaj moreš govoriti žnjo? Ne razume ti niti najostrejše zabavljioe!.... Hvala Rogu, da nisem njen mož! Ta je tudi revež, daje z njenimi tisočaki dobil njo in njeno neumnost! —
-— Sedaj govoriš tako, žnjo si pa sam med in mleko! Res lepo od tebe! — šalil seje njegov prijatelj. Pametni pristav pa jo odgovoril:
—	No, prvič človek rad občuje z bedaki, da ve potem bolj ceniti Rožjo dobroto, da tudi njemu ni odkazal porcijo domišljave neumnosti, drugič pa je pametno častiti tudi te leta, če so — zlata! —
* * *	(Pride še.)
pripravljal na /avratno, jM-rfidno iz trt*1 zvito vojno proti Avstriji v letu I8ti<>. Bismarekova misel je bila baje, da se težišče države avstrijske mora premakniti v Prago in v Budimpešto* oziroma, da se mora bodoči razvoj Avstrije gibati proti slovanskemu jugu. Mi nismo uveijeni sieer, da bi bil Bismarck iskreno mislil in da ne bi bil marveč mislil na porušenje Avstrije, ali resnična poslediea njegovemu zgodovinskemu dejanju je bila vendar ta, da Avstrija od takrat nima ničesar vei iskati gori na nemškem severu, da se njeni interesi v tesni zvezi z interesi slo van sv a. Dogodki z leta 18<U» so točno označili Avstriji pot, po kateri se mora razvijati v bodočnosti. A če kaj, kaže prav to, da se Nemci postavljajo v nasprotje z neizogibnimi in za vedno nespremenljivimi posledicami epohalnim zgodovinskim dogodkom, kakor jih je izzval njihov največi prorok, kaže nam to, pravimo, kako temeljito je izključena možnost, da bi Avstrija v bodočnosti postala in ostala to, kar zahtevajo Nemci!
Mi smo uverjeni eeld, da tudi pametneje glave med opozicijo niHo v nikaki zmoti v tem pogledu in da si na tihem mislijo vse drugače o bodočnosti Avstrije, nego pa kakov \Volf. Hodijo pač z VVolfom in Schonerorjem, ker nimajo toliko moralnega poguma, da bi svoje bolje prepričanje postavili proti masam, razvnetim po teh dveh agitatorjih. Le obziri taktike jih silijo v vojsko, boreče) se za nekaj, kar je nemožno. V tem uverjeni u svojem trdimo se enkrat, da med nemškimi skupinami ne pride do ukupnega pozitivnega programa! Opozicija pa, ki ne ve, kaj bi počela, ako zruši to, kar obstoji, taka opozicija tudi ne more priti do nadvladja.
Zato pa so gospodje tudi zeltf previdni. Postavili so si namreč precej dolg rok za sestavo svojega »programa«. Danes smo namreč čitali o — štirih mesecih. V štirih mesecih se utegne zgoditi marsikaj — tako si menda želi marsikdo med njimi —, ki jim omogoči, da se na časten način rešijo iz zagate, v katero so zašli iz — strahu pred agitacijo radikaleev.
Toda to je njihova stvar; mi pa vemo, da tudi najbolj divja agitacija ne more podreti, kar so ustvarili zgodovinski dogodki in ne inore preprečiti procesa, v katerega sili — narava !
Statista - fabrika Italijanov.
(Zvršetek).
Koperska, pomjanska, ižolska in piranska občina so postopale slično kakor njih sestre na Buj-ščini in Poreščini: kjer je čista slovenska kri od Dragonje do Rižane, od Kaštela in Padene preko Krkavc, Gažona, Kostabone in Šmarja, do Lazareta in Brtokov, vse so jih, ali vsaj večinoma, pre-naredili v Italijane! V Italijane.... na papirju!
Ali J ni zadosti to? Da niti ne omenjamo manjih krajev, povdnriti hočemo, kake laže Statistika z številom Italijanov v Pul j u, v Velikem in Malem Selu, v Osoru in Nerezinah, v Cresu, v Voloskem, v Lovranu, v Roču, v Buzetu ! To je prava tatvina na debelo.
No, med tem ko tožimo radi Istre, tudi nam v Trstu ni, da bi se smijali. Popis prebivalstva v Trstu in po okolici vodi slavna občina, kateri je prva in zadnja briga, da obvaruje in ohrani gari-baldinsko misel med Italijani Avstrije. Zato ni čuda, da gospodje statistiki skoro ne vidijo Slovencev v mestu samem ter da jih štejejo jako malo v Rojanu in na. Greti, v Lonjerju in v Rooolu, v obeh sv. Marijah Magdalenih, na Verdeli, v Skednju itd. A naravnost brezobrazna je ta statistika, kedar šteje Italijane v sv. Križu, na Kontovelju, Prošeku, lianah, na Opčinah, v Bazovici, in sicer jih šteje na stotine, dočim je znano, da jim ni niti sledu v teh krajih. Toda omeniti treba, da je bila pred tridesetimi leti — in to po uradni statistiki sami, katera nam ni bila nikdar ugodna — tudi v samem mestu polovica prebivalstva slovenske narodnosti, doČim sti bili zgornja in spodnja okolioa izključljivo slovenski. Taki sti prav za prav tudi danes še, samo statistika noče priznati tega nikakor, ker urejuje narodnost po tem, da-li je kdo eikorijaš ali narodnjak?!
Ako pomislimo še, da Trst rase z vsakim dnem, in da ono, kar prihaja sem iz Italije, ne prihaja v račun gledd jezika o popisu prebivalstva, moramo sklepati, da bi slovenski element
v Trstu moral rasti in ne padati! Tn v v resnici se je tudi pomnožil, kajti priseljevanje v Trst je neprestano teklo iz slovenskih krajev monarhije.
Poštena statistika bi morala torej imeti povsem drugačen vspeh * našem Primorju, kakor bi tudi poštena uprava dovela i ta lija n-st vo nato — k ar je!
('esar nam ne odtujejo ljudske šole, to nam krade statistika, a oni gori na Dunaju gledajo vedno le na statistiko večih središč in po njej kroje tudi pravico, dele okraje in urejajo volitve.
Po vsem tem, kar smo navedli, v resnici no vemo, da-li je na svetu brezobraznejih ljudij, nego-li so ti laški priseljenci v Primorju avstro-ilirskem?!
Politični pregled.
TRST, 1. februvarija 1899. Kaj in kako bo poročal? Za sestavo ukupnega nemškega programa so torej imenovali referente za posamične pokrajine. Znani slovensko-gorenjsko-nemški baron Sehwegel je določen referentom za Kranjsko in — P r i m o r s k o. To smo pa ros radovedni, kako bode poročal ta mož o »trpljenju« Nemcev na Primorskem?! Katere in koliko nemških »postulatov« bode navajal, ki so morajo izpolniti temu trpečemu nemštvu. Ker pa mož morda ni posebno dobro »podkovan«, kar se dostaje naših razmer, smo mu radi na uslugo z nekoliko podatkov. Na prvem mestu naj vzame na znanje, da tega nemštva na Primorskem — ni! Na deželi ni nikjer sledu o nemštvu, a kar je nemškega življa v Trstu, Gorici in Pulju, živi le kakor kolonija. In ta kolonija ima ljudskih nemških šol na stroške države in ima srednjih šol istotako na stroške države, česar vsega nima slovensko prebivalstvo ni v Trstu, ni v Pulju, ni v Gorici. Nemški jezik je v rabi po vseh državnih uradih, česar ne bi mogli reči o našem jeziku. Tu kolonija uživa torej od strani države obilico dobrot, dočim stotisoči avtohtonnega slovanskega prebivalstva ne uživa niti mrvic.
Da naši Nemci niso igrali dosedaj nikako samostojne vloge v političnem pogledu, to je res. Toda na tem so krivi največ le oni sami, ker so v svoji krivičnosti in sovražtvu svojem proti večini prebivalstva v deželi le zvezde-repatiee italijanstva, ker so se iz lastne volje upregli v službo laške irredentc!! O tem priča vsaka volitev !
Na te podatke naše naj se blagoizvoli spomniti g. slovensko-gorenjsko-nemški baron Schwegel, ko bode sestavljal svoje poročilo o mučenštvu nemštva na Primorskem!
Italijani v parlamentu. »Reiehswehr« piše: »Razlike v menenjih v italijanskem klubu utegnejo dovesti do razcepljenja. Kakor znano je primor-sko-progressovska večina kluba sklenila pred kratkim, da stopi v najstrožjo opozicijo proti vladi. Katoliško narodni poslanci iz Trentina so se upirali temu sklepu in so izjavili, ko se je vendar vsprejel ta sklep, da odslej ostanejo v klubu le kakor gostje. Sedaj pa je prišlo do novega konflikta med tema dvema skupinama. Disidente očitajo namreč progressovcem da so nedosledni, ker so, malo dni po sklepu za opozicijo, šli k istemu grotu Thunu prosjačit radi primorskih odnošajev.
Državni zbor. Včeraj je imela zbornica poslancev dve seji: podnevno in večerno. V podnevni seji je poslanec Gross srdito odgovarjal na govor posl. Kramara iz prejšnje seje, a ko je hotel ta poslednji replicirati, so levičarji kričali kakor besni, jeden del njih je zbežal iz dvorane. Takov je ta liberalizem. Za-se zahtevajo svobodo govora do razbrzdauosti, drugim pa — prisojajo molk. Seveda ni dr. Kramar iz tistega mehkega lasu, da bi se pustfl terorizovati in tako je tudi srečno dovršil svoj govor.
Posl. Daszinskv je srdito napadal Mladoeehe, očitaje jim, da so izdali svoj lastni program, zdru-živši se z nemško katoliško ljudsko stranko.
Na to je nemški poslanec Prade podpiral predlog DaBzinskoga, naj se odpravi $ 14. naše ustave. Za duh, ki je prevejal ta govor, je značilen vsklik Pradoja, da je jednakopravnost narodov le — fraza. Njegova izvajanja so potem vrhovatila v zahtevi, da se poruši plemstvo. Ali ta dragi gospod je menda pozabil, da tudi Nemci imajo med
seboj visokih plemenitasev, kateri jim eelri kujejo programe! In dosedaj smo videli, da Pradeju in družbi cel<'» prav dobro de to visokoplemenitaško spremstvo! Zaključuje je zagrozil Prade, da Nemci vidijo jedino svoje sredstvo, v popolnem zaustavi j e n j u državnega mehanizma. Aprbs nous le dolouge! Za nami vesoljni potop — tako si menda fnislijo. Ako ne gospodujemo mi, pa naj gre vse na kose. Takov je avstrijski pa t rij o-t i z e nt sedanje opozicije nemške! In zopet je na nekaj poftabil ta gospod Prade, na to namreč, da je vendar še v veljavi tisti usodni $ 14. Se več: morda nastopi prav v kratkem si^jo gospodarstvo. Torej je še precej dolga pot do popolnega zaustavljenja državnega mehanizma. L
Posl. Sch on ere rje hotel, da se na dncVnt '*' red večerne seje postavijo predlogi za obtožbo mi-nisterstva, obveljal pa je predlog predsednika, da pride v razpravo zakon o plačah državnih uslužbencev,
V večerni seji je doživela vlada mal poraz. Zakon o državnih uslužbencih se je vsprejel z določilom, ki ga je hotela opozicija, da naj namreč ta zakon velja že od 1. januvarija 1899. To se jo sklenilo z jodnim glasom večine: 150 proti 149. Ne vemo, kako je prišlo to, kajti desnica je bila v podnevni seji v večini, ko so je določal dnevni red večerne seje. Morda se nekateri členi večine navlašč niso udeležili glasovanja. Za vlado je to vsakako neljub dogodek, ker nima se nikjer pokritja za ta novi izdatek, ali dalje pomembnosti stvar menda nima, ker to vprašanje ni v nikaki zvezi s političnimi dogodki.
Poleg interpelacij Rizzija, Lenassija in Spin-čida je interpeloval še Basovi radi postopanja ogerske vlade o izkrcevanju blaga, dohajajočega iz Indije in namenjenega na Ogersko; posl. Mau-roner pa je interpeloval o znižanju cone soli.
Z Dunaja nam pišejo dne HI. januvarija 1890.: V današnji seji zbornice poslancev so in-terpolirali poslanec S p i n č i 6 in tovariši ministra pravosodja radi rabe jezika višega sodišča za civilne stvari v Trstu v stvari proti P o d g r a d s k i posojilnici in hranilnici. Jeden dopis pr-voimenovanega sodišča je prava jezikovna karikatura ; jeden dopis drugega je nemški in pokvarjena so v njem imena kakor nalašč in v zasmeh.
Isti poslanec je podal danes na zapisnik zbornice daljnih 48 prošenj za hrvaško gimnazijo v Pazinu tako, da jih je sedaj vsega skupaj 101. Te prošnje so razveseljiv znak, ker se vidi z jedne strani, da se naš narod toli zavzema za ta tolik potrebni kulturni zavod, z druge strani, da se v obče zanima za javne stvari. Prošnje je poslalo 20 naših hrvatskih in slovenskih mestnih občin, 47 naših župnih uradov. K temu je 31 prošenj naših občiuarjev iz onih občin, kjer občinska uprava ni v naših rokah. Človeku se radosti srce, ko bere krasna hrvatska imena na prošnjah iz onih krajev, o katerih menijo mnogi, da so izgubljeni za naš narod. Niso izgubljeni. Gibljejo se povsod, hočejo biti, kar so. Nočejo, da bi bili ne izrodi, ne sužnji drugim narodnostim.
Italijanski zastopniki so bili potem, ko so razglasili sveto odločno opozicijo, kakor smo že prijavili, pri mi ni s te rake m predsedniku, da bi beračili proti nam. In vzlio odgovoru, ki gajim je dal ministerski predsednik, pometajo še v e d u o prag ministrov; in še bolj, nego ke-daj zvijajo se v dvorani zbornice sami in sicer, toliko okoli gospodov ministrov, kolikor okoli raznih členov večine.
Taki so! Ko bi jih samo pravo in dobro spoznali. Lahek bi bil posel žnjirai. Oni najbolje ved<5, da ugoden položaj, v katerem so, uživajo lepo milosti vlade in njenih organov, odnosno vsled krivic, ki se dogajajo Hrvatom in Slovencem.
Domače vesti.
»Piccolova« aritmetika. »Piccolo« trium-fuje — njegova aritmetika je zmagala. Mala nezgoda, ki je zadela v sinočni seji zbornice vladni načrt o uredbi plač državnim uslužbencem, je baje potrdila, kako dobre račune je predložil ta list grofu Thunu. Ko bi ne bili Italijani glasovali proti vladi, pa ne bi bila le-ta zašla v manjšino. Ali res?! Kaj pa bi bilo, ako bi bili Italijani glasovali za vlado, a vsa »Slovanska kvščansko-narodna
zveza« proti? Na to naj nam odgovore »Viceo-lovi« aritmetiki! Kor je 4 več nego 2 — in o tem je 1 »il menda prepričan tudi Arhimed — bila bi manjšina Tbnnova — Se manja. »Pieeolovi« aritmetiki si prirejajo stvar jako komadno: oni štejejo le svoje glasove, drugih pa ne. Menili bi torej, da grof Thun ostane, vzlie včerajšnji nezgodi, pri tem, da štiri je več nego dva !
I\fieiaiiiiis eos fora*! Pišejo nam iz Istre: Ta huronski krik lahonske klike proti slovenskemu kmetovalen se je ponavljal vedno v minolih stoletjih. Na primer: Leta M04 na rižanskem shodu. A 1. 1099 je mestni sv<-t tržaški izvolil odbor, kateremu je bilo naloženo, naj izžene iz okoliee tržaške vse novodošle prebivalce, katerim sr je nat-vezalo, da kradejo po polju in vinogradih. V prejšnjih stoletjih je bilo okoličanom slovenskim zabranjeno tudi vinogradarstvo, češ, da to je privilegij mestnih posestnikov. Vse te ovire je pa vspešno premagal naš okoličan.
Moraš, »ko tudi nočeš! Iz sv. Križa nam poročajo: Tako se nam godi: ako nočemo vspre-jemati italijanskih povabil in naznanil, — v kar nas ne more siliti nikdo in po nobenem zakonu — pa nam jih vsiljujejo. Tako so je zgodilo nekemu našemu kmetu, ki ni hotel vsprejeti italijanskega povabila : pribili so mu je jednostavno na vrata ! Napisal je to vabilo znani signor Zorzi s Prošeka, a pribil jo je berič z magistrata.
Mi povdarjamo, da se dotični kmet ni branil sprejeti vabila sploh — v tem slučaju bi bilo morda opravičeno postopanje beriča — ampak branil se je le vsprejeti italijansko vabilo, ker je bil prepričan, da ima pravico zahtevati, da se mu piše v njegovemu jeziku.
Mar smo res sužnji brez vsacega prava, mar nismo jednakopravni državljani tudi mi ?!
PoStne stvari. Pišejo nam: Včeraj dne 31. januvarja sem trebal 30 dopisnic. Ker mi je bilo ravno na roko, sem šel na c. kr. pošto v ulici Fo-soolo kjer sem zahteval trideset dopisnic.
Gospodičina me je tunela, ker je šla takoj v malo blagajno iskat, česar sem zahteval.
Ko je vse izložila ven, je našla na dnu nekaj v papir dobro zavitega — — — bile so dopisnico! YTprašala me je: >Quante ?« Odgovoril sem, kar sem že prej povedal — trideset, toda ni me razumela (?!), ampak je vprašala svoje tovariše: C osa vol dir: trideset! Kako mi je bilo, nočem praviti, rečem pa : bodi že enkrat konec takim nedostatkom!
V našem mestu je sploh težko priti do slovenskih poštnih tiskovin, ker se prodajajo le po par tobakarnah ! Prosimo gospoda, ki ima to stvar v rokah, naj stori svojo dolžnost. Prisili naj vso prodajalce poštnih tiskovin, naj prodajajo tudi slovensko-nemske. Nam je sitno tekati tja po mestu in iskati, kar bi morali dobivati povsod, osobito, ker so naši novci tako dobri kakor drugih. Naj so torej odpo-more temu nedostatku.	O d in.
Velik! ples naših trgovskih pomočnikov bode terej, kakor že javljeno, prihodnjo nedeljo dno 5. t. m. v redutni dvorani gledališča »Politeama Ros-setti«. Mi priporočamo toplo vsem našim trgovcem, trgovskim pomočnikom, kakor tudi našim narodnjakom sploh, noj ne zamude toga narodnega plesa, ter naj pokažejo, da nam ni treba v Rusijo, kamor nas pode nasprotniki, ako so hočemo pošteno zabavati, ampak da hočemo ostati tu, tu se veseliti in tu tudi pošteno — plesati! Mi nimamo nič proti našim sosedom, ako se oni veselo po svoje; toda prosimo jih, naj nas ne žalijo, ker tako postopanje se ne strinja žnjih »avita eoltura«. Naši trgovci — vsaj nekateri — obiščejo oba trgovska plesa, kakor druga leta, ter dokažejo s tem, da njim, oz:-roina nam ni do prepira, nogo le do — sprave. Ako bi bili italijanski trgovci in njih pomočniki res miroljubni in kolegijalni, kakor bi se spodobilo in kakor bi morali biti, obiskali bi svoj in naš ples. Ker pa sojo lmti, da ne store tako, ker so preveč razgreti v svoji narodni strasti, je tem veča dolžnost našim slovenskim krogom, da vspodbujajo naše slovenske trgovske pomočnike steni, da jim dokažejo, da smejo vsikdar računati na zaslombo od svojih lastnih rojakov. Na svidenje torej prihodnjo nedeljo na plesu naših vrlih trgovskih pomočnikov, ki zaslužijo res, da jih podpiramo na vse strani.
Vspored veliki veselici, ki jo priredi prihodnjo nedeljo t. j. dne 5. t. m. pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah v veliki stekleni dvorani
»Narodnega doma«, je sledeči: 1. Knobloeh : »Lev silni«, koračniea, izvaja glazba. 2. Iv. pl Zaje: »Putnica«, izvaja možki zIm>v. 3. m** Deklamacija, deklamuje L. Oustinčič. 4. (i. Volarič: »Sloven-»k im mladenkam«, dvoglasen ženski zbor s spremljanjem glasovira in gosli. f>. Sohiller: »Gavote«, izvaja glazba, fi. H. Volarič: »Domovini«, veliki možki zbor z samo- in dvospevom tenorja in baritona ter spremljevanjem glasovira, harmonija in gosli. 7. V. Parma: »Bela Ljubljana«, valček po motivih slovenskih pesni. H, Kr. Korun: »Slovanska pesen«, mešan zbor s samospevom basa ter spremljevanjem glasovira in gosli. 9. ftaha: »Pod-pouri slovenskih pesni«, izvaja glazba. 10. Klieper: »Na mostu«, gluma v enem dejanju. 11. Ples, ki traja do 3. ure popolunoči.
Pevsko druŠtTO „Hajdrih** priredi dne 5. febr livarja plesni venček v dvorani g. Balanea. Vstopnina za neude 1 gld., za ude 50 nvč. in za nežni spol 20 nvč. Ples se začne ob 7. uri večer, ter bode trajal do 4 ure zjutraj.
Prijatelje plesa vabi najuljudneje
O d b o r.
Vabilo li a veselico s petjem, deklamacijo, igro in plesom, katero prirede kozinski rodoljubi dne 5. fobruvarja v prostorih »Hotela Kozina« v Kozini. Vspored: 1. Hajdrih: Slava Slovencem. 2. Nedved: Na straži. 3. Nočni mir, čvetero-spev. 4. Bartl: Mi vstajamo. 5. F. S. Vilhar: Slovenac i Hrvat. 6. Stritar: Turki na Slevici, deklamacija. 7. Veseloigra: Stara mesto mlade. H. Ples. — Med posameznimi točkami bode svirala godba. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Vstopnina na veselico 20 nč. za osebo. Sedeži po 10 nč. Vstopnina k plesu 1 gld. za osebo. — Na obilno udeležbo uljudno vabi	odbor.
Odbor pol. društva „Edinost" bode imel svojo redno sejo v petek dne 3. t. ob 7. in pol uri zvečer. Ker so na dnevnem redu jako važne stvari, vabljeni so gg. odborniki in njih namestniki, da so te seje udeleže v obilnem številu.
Pogrebno društvo /a Kocol in Kjadtn bode imelo dne 12. t. m. ob 10. uri prodpoludno svoj občni zbor v društveni krčmi v Rocolu.
Pogrebno društvo „Arimatej" na Prošeku bode imelo dne 5. t. m. ob 1. uri pop. svoj občni zbor v dvorani pevskega društva »Hajdrih«.
VI. redno javno občno zborovanje akad. telin. društvo „Triglav" v Gradci bo v soboto, dne 4. svečana t. 1. ob 8. zvečer v društveni čitalnici z naslednjim dnevnim rodom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Slovenije«. 3. Poročilo odbo-rovo. 4. Nadomestna volitev enega odbornika (tajnika). 5. Slučajnosti. Slovanski gostje : dobi o došli!
Podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce v Uraden so izza zadnjega izkaza doposlali podpore ti-le gospodje : G. dr Anton Rogina, c. kr. sodni pristav, v Novem mestu nabrano vsoto 13 gld., katero so darovali g. Blaž Dolinšck, c. kr. sodni tajnik, G gld.; g. Josip Ogoreutz, trgovec, 1 gld.; g. Robert Ogoreutz, stud. jur., 1 gld.; g, dr. Anton Rogina, c. kr. sodni pristav, 5 gld. Dalje so darovali: G. Frančišek Hrašovee, o. kr. okrajni sodnik v pok. v Gradcu 3 gld.; neim. Oeh v Gradcu (po g. oand. med. Oražmu) 5 gld.; g. Anton Trevn, trgovec v Jesenicah na Gorenjskem, 5 gld.; g. dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah, 5 gld.; g. Rajko Perušek, o. kr. gimn. prof. v Ljubljani, f) gld.; g. Franč. Zelezinger o. kr. gimn. prof. v Gradcu, 5 gld.; g. Franč. Štiftar, profesor v Kalugi (po g. Drag. Hribarju v Celju) 2*50 gld.; g. Ivan Murnik, ces. svetovalec, dež. poslanec itd. v Ljubljani, 5 gld.; g. Anton Svetina, o. kr. notar v Riberku, 5 gld.; g. dr. Ivan Dečko, dež. poslanec in odvetnik v Celju, 10 gld.; g. Franč. Vadnjal, nam. gimn. učitelj v Novem mestu, v Ljubljani nabrano vsoto 7 gld.; g. Jakob Hren, dež. više sodnije svetovalec v pok. v Gradcu, 5 gld.; g. dr. Gregorij Krek, e. kr. vseuč. profesor v Gradcu, 9'40. Vsem gg. darovalcem izreka odbor najsrčnejšo zahvalo in prosi nadaljnih prjepevkov, kateri naj se pošiljajo društvenemu blagajniku g. gimu. prof. Franč. Zelezinger j u v Gradcu (Zinzendorfstr. 32).
Smrt v vodnjaku. Včeraj popoludne je kmet Anton Bezek v Kjadinu št. 120. našel v svojem vodnjaku mrtvo truplo 41-letnega godea Ivana Višnoviea stanujočega v Via della Tcsa št. 3i)G. Višnovic, kateremu se je tudi nekoliko
mešalo, je skočil najbrže dobrovoljno v vodnjak, kjer je našel smrt, katero je iskal. Samomorilce zapušča vdovo in troje otrok. Mrliča so prevedb v mrtvašnico k sv. Justu.
Iz pred deftelnega mmHhčh. 22-letni dninar Josip Vouk iz Grižen je dobil 2 leti ječe radi zločinstva tatvine.
—	lfi-letni Fran Višnikar iz Radeč je dobil 2 meseca ječe radi javnega nasilstva in prestopka proti varnosti življenja.
—	.'17-letni Kvgen Stančič je bil rešen obtožbe, ker priče niso mogle dokazati, česar je bil Stančič obdolžen.	-
—	Slednjič je bil zatožen 32-letni Carlo Pu-gliese iz Izole radi javnega nasilstva. Razgrajal je, bil in je psoval redarje. Dobil je G mesecev ječe.
Radi jiitrAnjetra prazniku izide prihodnje izdanje »Edinosti« v petek predpoludne ob uri, navadni po nedeljah in praznikih.
Različne vesti.
Minister v zaporu. Nedavno je švedski kralj Oskar prisodil vojnemu ministru, generalu Rappe tri dni zapora, ker je v rninisterski svet, sezvan od kralja, doiel v neprimerni toaleti; imel je namreč na sebi paradno uniformo švedskega generala, a na glavo si je v raztrosenosti bil del mesto vojaške kape — cilinder. Ne slutč ničesar je došel vojni minister v dvorano, a njegovi tovariši in kralj so ga sprejeli se smehom. Satirični listi so bili dosedaj polni dovtipov o tem slučaju. Nekateri velijo, da je general s svojim cilindrom hotel označiti splošno razoroženje.
K sleparstvu z redovi v Budimpešti. Pred kratkem smo poročali, da so Budimpešti prijeli nekega Aleksandra Herczega, ki je sleparil z rodovi in diplomami. Sedaj pa so prijeli tudi jednoga njegovih pomočnikov, ki je bil diurnist v mi-nisterstvu za notranje stvari. Dotični se piše Julij Berecz. Sliši se, da policija zgrabi šo več oseb, ki so v zvezi s to afčro.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje veiti.) Dllliaj 1. Dopis ministerskega pred-l sednika od današnjega dne predsednistvoma obeh zbornic državnega zbora naznanja po Najvišem ukazu, da je državni zbor odložen.
Dunaj 1. Odloženje državnega zbora je presenetilo vse kroge, tem bolj, ker so bili za danes sklicani še odseki. Grof Thun jo bil danes v av-dijcnci pred cesarjem.
Dunaj l. Grof Thun se je udeležil danes seje izvrševalnega odbora desnice, kateremu je prijavil, da je državni zbor odložen ter je izjavil zajedno, da si hoče ohraniti zaupanje desnice. Rečeni izvršovalni odbor bode imel jutri sejo. Kdaj da se državni zbor skliče zopet, se šo ne ve. Deželni zbori se skličejo baje dne 2. marca.
Wasliington 1. Zbornica reprezentantov je prejela včeraj zakon o povišanju prezenčne vojske z določilom, da ista no sme znašati manje nego 67.000 a največ 95.000 mož.
Sredec 1. Da-si je smrt kneginje Bolgarsko silno potrla kneza, vender jo isti toliko pri sebi, da odreja vse potrebno. Vse glavno mesto je v žalovanju. Okolo knežjo palače se gnjete velika množica ljudstva. Listi so izšli črno opremljeni.

Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Alessairo Levi Miuzi v Trstu.
Piazza Rosario ž te v. 2.
(AoIhIco poslopje).
Bogat izbor v tapetarijah, zrcali h in slikah. Ilustrirali cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se lia brod ali železnico, brez da bi se za to kaj zaračunalo.
Najnoveja trgovinska yest.
Xew-York31. januvarja (T/v. brzojav.) Pšenica za januvarja H27/* za maj 78,'/». za marc Si Koruza za maj 42'/*. Mast 5i)0.
Mala
Pod to rubriko prinaAamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno inaeroijo ne plača po 1 nč. za besedo ; za večkratno innercijn |m «e cena primerno zniža. Oghmi sta vne leto za enkrat na teden stanejo po 10 gl<l. ter «e plačujejo v četrtletnih anteeipatnih obrokih.
Zaloga olja. mila in kisa.
1 f i	A X Ulica Torrente &t. '2t».
vatovec Anton ^ ,■>«*• m"\,n
kiwt na urohno iu debelo. Naročila izvršuje točno.
Krčme.
Čokelj Andrej
Ulica Commerciale St. 10 toči izborna istrska in dalmatinska vina. Kuhinja priprosta »li čedna in cena.
ulica Carintia St. 25 toči izvrstno črno in helo istrsko vino ter
Jurković Mate
ima dobro domačo kuhinjo.
Krojači.
A y I	» i	krojač v ulici Bacchi St.
ocuKa Anton 5111 nadstr izdeu,je
obleke po poAteni ceni. Tudi proti plačilu v meHeČnih obrokih.
Obuvala.
„pri Pepetu Kraševcu" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko Solo, ima veliko zalogo obuval. Bprejema tudi naročbe.
ulica Riborgo St. 2ft. Velika zaloga in dclavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Stantič Josip
Rehar Peter
Br. 276.
Razpis natječaja.
^a temelju zaključka sjednice občinskog zastupstva od 5. jenara t. g. razpisuje so natječaj na mjesto:
1.	obc'inskog blagajnika sa godišnjom plaćom od forinti 500, koje će imenovani dobivati iz občinske blagajne u poste-cipatnih obročih;
2.	na mjesto jednog redara za poreznu ob-ćinti Opatija sa mjesečnom postecipat-nom plaćom od forinti 40 i pravom na redarsku uniformu.
Na mjesto obćinskog poslužitika sa po-stecipatnom mjesečnim plaćom od for.
3.
25.—
i
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Rieliterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo
dobiva se po 40 uvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v originalnih steklenicah z varstveno z namko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame
previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek.
Ric&terjeTa lekarna pri zlatem levu v Pragi.
14-leten mladenič,
ki govori srbski, slovenski in nemški iu jt' dovršil drugi gimnazijski razred želi vstopiti v trgovino jestvin kakor vajenec. — Po* drobne je pri slu^i »I)el. pod p. družtvac-
Hiša na prodaj!
V bližini mesta je na prodaj prostorna hifia ob lopi cesti, ki jo pripravna za vsako obrt in letoviško. Vog h<> izvo v tiskarni lista »Edinosti«.
Na novo se Je otvorila gostilna
ALL' OPER A JO
pri sv. Jakobu it. 3
filijalka krčme „Citta di Spalato"
ulica Mudu veccbla st. 1.
Točijo se pristna dalmatinska vina iz splitskega okraja in sioer :
Srno . . . . po 36 nč. liter o p o 11 o . . . »40 « belo.,., <44 « Za domačo rabo bo cono znižajo po dogovoru ; konkurenca nemožna.
Tudi kuhinja je vedno dobro preskrbljena z vsakovrstnimi jedili.
Za obilen obisk bo priporoča udani
lastnik.
Kašelj, hripavost in prsni katar
ublažuje in zdravi
pravi planinski kašelj olajftajoči sok
» „Deželne lekarne pri Mariji Pomagaj" 51. Len steku v Ljubljani.
Cena 1 ste klenice 50 novfi. RazpoSilja se z obratno poSo najmanj 2 steklenici.
Gostilna na prodaj!
Na prodaj je dobro obiskovana slovenska gostilni! na primernem kr;ijn mesta. Gostilna domina do 10 gld. dobička na dan. Pojasnila daje JoŽP V(MloplviM' v kavarni »(1ommercio», bodisi ustmeno ali pismeno.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Uafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zalnira pohištvu za jedilnice, spalnice iu spre-jcmnicc, žiinnic in peresni«, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
Nova centralna čevljarnica
v Trstu.
Via Malcanton stv, 2.
Bogat izbor čevljev
za gospode, gospe in otroke.
Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah.
Spiritua ainapli oompotnsla
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Ai dne Mori) ta granđe TRST
Paziti na ponarejanja.
„Hotel Nazionale"
▼ Trat«
v ulici Vienna St. i
te nahaja v bližini kolodvora južne Ža-leznice, priataniM, poitnega in brao-
Javnega urada ter a popolnoma pre* novljen. Sobe m oddajajo po 80 kr. in naprej. l£ Postrežba najto&iaja. Govori ae alovenski in hrvataki. Laatnik je dalmatinaU Hrvat. Za obilni obiak ae priporoča ndani	Joatp lardarovM.
Molitelji imaju dokazati, da su viesti hrvatskom kao uredovnom, i po mogućnosti niemaČkom i talijanskom jeziku, i pod-nesti molbo podpisanomu glavarstvu najdalje do 15. febrara t. g. Imenovani blagajnik ima položiti u obćinsku blagajnu kauciju od forinti 500.— u gotovom ili u vrednostnih pa piri li.
Glavarstvo obćine
Volosko, 27. jenara 18<J9.
Dr. Stanger, načelnik.
Igralci na citre
dobivajo brezplačno atiri komade za citre in I katalog pri I. Neukirchner, Gorkau, Češko.
Varstvena znamka: SIDRO.
Svetovna kolesa
amerikanski originali
TRIBUNE IN ARENA
odlikovana v vseh državah na kontinentu radi elegance, točnosti in vstrajanja, prodaja se Izključno Le pri glavnem zastopniku
ANTONU SKERL V TRSTU.
Via, 0. Laizaro ««▼. 0, naaprott palača Salam.
NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritikline po želji kupea.
Mehanična delavnica za vsakovrstno popravo koles in šivalnih strojev.
CENE ZMERNE.	---CENE ZMERNE.
„THE GRE S HAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 31. decembra 1897...........Kron 15'
Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra L8i>7..... »
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (184K.) . . > 34.;
V letu 18i>7. izdanih 74U8 polio za glavnico od....... » fl'
Prospekti, ceniki iu v obče vse druge informacije dopošljejo sc vsakemu vprašanje oil niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
m^ Glavno zastopstvo v Trstu.
Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potova
1.997,579-— i.888,375«— 1.860,067'— f .381,351*91
na pismeno
1 c i.
toooooooooraom^