/Plimski
5^ 25 (15.469) leto LM.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.	_________
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. C40/7796600_
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD-Ul. Ristori28-Tel.0432/731190
J500 LIR
POSTMNA PUČANA V GOTOVN SPB). IN ABB.POST.GR. 1/50%
Ščepec skepse je tokrat obvezen
Vojmir Tavčar
Se pred nekaj dnevi je kazalo, da so predčasne volitve neizbežne, sedaj pa je zelo verjetno, da bo sedanji parlament živel vsaj Se dve leti in se približal naravnemu izteku mandata. Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj po koncu tretjega kroga posvetovanj poveril mandat za sestavo nove vlade Antoniu Maccanicu. Temeljni problemi, s katerimi se bo moral spoprijeti, so reforma ustave, sanacija gospodarstva in krmarjenje evropskega polletja. Prav zato je Maccanico povedal, da teži k oblikovanju vlade s široko parlamentarno osnovo.
Neznank je Se veliko, vendar zelo verjetno je, da bo Maccanico lahko oblikoval vlado. Izjave strank namreč kažejo, da nobena od tistih sil, ki bi lahko preprečila rojstvo vlade in s tem povzročila predčasne volitve, si tega ne upa. Niti predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki je dogovoru med levo sredino in desnico postavljal najveCje zapreke. Rojstvu nove vlade in dogovoru o ustavnih reformah nasprotujejo samo sile kot Stranka komunistične prenove ali Zeleni, ki toka dogodkov ne morejo zajeziti.
Silvio Berlusconi in Massimo D’Alema, ki sta vztrajno in pogumno iskala možnost dogovora, sta dosegla prvi dlj. Zarisan je bil naCelni okvir možnega dogovora, saj naj bi se prenovljena Italija zgledovala po polpredsedniskem vzorcu francoske republike. Toda ta okvir, ki je omogočil poveritev mandata Antoniu Maccanicu, bo treba sedaj napolniti z vsebino. Prav ta vsebina - ustavne reforme, pa tudi vladni program, s katerim se Maccanico namerava lotiti gospodarskih težav in brezposelnosti - je najbolj problematična zaradi velikih političnih in programskih razlik med levico in desnico. Prav zaradi te razlike marsikdo sumi, da sta dogovoru bolj botrovala strah pred volitvami in želja po zakonu, ki naj bi zbrisal »dolgove« pokupninske afere, kot pa iskrena skrb za korist države.
Prihodnji dnevi bodo pokazali, ah je sad Berlusconijevega in D’Alemove-ga prizadevanja posten ah pa je samo nagnito skrpucalo. Nobenega dvoma pa ni, da je to dogovor, Id so ga želeh denarni in finančni krogi, kot sta dokazah okrepitev borze in lire. Dodati pa je treba - kajti SCepec skepse ni bil Se nikoh tako potreben kot v tem trenutku - da se interesi trgov ne prekrivajo vselej z interesi demokracije in ljudi.
RIM / 21 DNI PO ODSTOPU DINIJEVE VLADE SE JE SCALFARO ODLOČIL
Mandat Maccanicu
Osnova določitve mandatarja je sporazum med velikimi strankami o široki vladi, ki bo pripravila ustavne reforme - Nasprotovanje Severne lige, SKP in Zelenih
RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj, 21 dni po padcu Dinijeve vlade in po treh krogih posvetovanj poveril mandat za sestavo nove vlade Antoniu Maccanicu. Sestavil naj bi vlado, ki bo uživala Široko podporo v parlamentu in bo pripravila predloge za reforme, ki bodo - tako je dejal - po eni strani okrepile lokalne avtonomije v duhu federalizma, po drugi pa omogočile volilni sistem z neposredno izvolitvijo. Napovedi o sestavi vlade zaenkrat Se ni.
Komentarji o določitvi mandatarja so zelo živahni. Romano Prodi se je sprva zelo razburil, popoldne pa je pogladil spor z D'Alemo, Bertinotti nasprotuje sporazumu, prav tako Bossi in Ripa di Meana. Ostali pa so v glavnem zadovoljni; Se najbolj navdušen je videti berlu-sconi, ki je pouudaril, da gre za dober sporazmn. Po drugi strani pa D’Alema zanika, da bi sploh slo za sporazmn, Ceš da mora o vsem odločati parlament.
Finančni trgi so na imenovanje Maccanica reagirali pozitivno. Vrednost marke je padla na 1.061 lir, zveCer na nevvjorškem trgu pa celo na 1.057 lir. Lira je pridobila tudi v primerjavi z drugimi valutami, poskočili pa so tudi borzni indeksi.
Antonio Maccanico je star 72 let. Po poklicu je državni funkcionar; v poslanski zbornici se je zaposlil že leta 1947, trideset let kasneje pa se je povzpel na mesto ge-neralknega sekretarja. Bil je tudi generalni sekretar predsedstva republike za Časa predsednikov Pertinija in Cos-sige. V Andreottijevi vladi je bil minister za dežele, v Ciampijevi vladi pa podtajnik pri predsedstvu vlade.
Na 3. in 9. strani
Za Slovence je (negativen) pojem
TRST - Antonio Maccanico je slovenski manjšini v Italiji dobro poznan. Kot minister za dežele je bil namreč avtor in predlagatelj edinega osnutka zakona za zaščito slovenske manjšine, ki ga je kaka italijanska vlada predložila parlamentu v 50 letih.
Zakonski osnutek je izdelala in predložila Andreot-tijeva vlada. Nosil je naslov »Ukrepi v korist prebivalstev slovenskega jezika v tržaški in goriski pokrajini in prebivalstev slovanskega izvora v videmski pokrajini«, predložen pa je bil 26. januarja 1990. Poleg Andreottija in Maccanica ga je podpisalo Se devet ministov. med katerimi ni bilo zunanjega ministra, s Cimer je hotela vlada poudariti, da gre za notranjepolitično vprašanje. Med Slovenci v Itahji, pa tudi sicer je to besedilo kaj kmalu pridobilo vzdevek »Maccanicovzakon«.
Slovenska manjšina se je temu zakonskemu osnutku uprla. Ugovarjala je predvsem diskriminaciji na raCun Slovencev v Videmski pokrajini, ki je razvidna že iz naslova, pa tudi sicer ta osnutek Se zdaleč ni odražal potreb in zahtev manjšine. Osnutek je tako obtičal v parlamentu, leta 1993 pa je s koncem zakonodajne dobe tudi zapadel. Njegov duh pa je Se vedno živ v vladnih krogih, ki se v vsakem prhnem sklicujejo na to besedilo kot največ, kar bi bila Italija pripravljena dati slovenski manjšini.
SLOVENIJA / BLIŽAJO SE VOLITVE...
SDSS sedaj zbira podpise za odstavitev zunanjega ministra Zorana Thalerja
LJUBLJANA - Skupina enajstih poslancev s prvopodpisanim Ivom Hvalico (SDSS) je danes vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za zunanje zadeve Zorana Thalerja »zaradi osebne nesposobnosti, ki je povzročila zastoj v slovenskih pogajanjih s sosednjimi državami ter Evropsko unijo« in zaradi kršenja ustave in zakona o zunanjih zadevah. Razloge zanjo so navedli v petih točkah. Po njihovem mnenju minister Zoran Thaler v svojem enoletnem delu ni dokazal, da je sposoben voditi delo ministrstva za zunanje zadeve, minule dosežke slovenske di-
plomacije pa je izničil, menijo predlagatelji interpelacije, pod njegovim vodenjem naj bi slovenska zunanja politika izgubila vso svojo kredibilnost, tuji sogovorniki pa so se je zaceli izogibati in Slovenijo so na poti približevanja evropskim povezovalnim tokovom prehitele države, ki so bile v preteklosti v njeni senci.
Predvčerajšnjim pa je začela skupina poslencev iste stranke zbirati podpise za zamenjavo predsednika državnega zbora Jožefa Školča. Obe dejanji očitno kažeta na bližajočo se volilno kampanjo, ko stranke ne štedijo z nizkimi udarci.
TRST / PO SKLEPU ILLVJEVEGA ODBORA
Polemike zaradi finansiranja obeležja na fojbi Bršljanovici
TRST - Medtem ko se v tržaškem občinskem svetu bliža zaključek razprave o proračunu za tekoče leto, je precejšnje polemike izzval sklep Uljevega odbora, ki je osvojil predlog desnice in namenil sto milijonov lir za postavitev spomenika iredentistične organizacije ANVGD na fojbi Bršljanovici pri Opčinah. Slovenski svetovalci Dsl in SSk so se ogradili od tega sklepa odbora, ki ga ocenjujejo kot neprimernega, Čeprav v okviru političnega zavezništva še vedno podpirajo splošno Illyjevo usmeritev. Predstavnik Skp v
občinskem svetu pa vidi v finansiranju pobude iredentistične organizacije samo enega od znakov Illyjevega političnega približevanja desnici.
Usmeritev Illyjevega odbora napadajo tudi naravovarstveniki WWF v zvezi z onesnaženjem zraka. V odprtem pismu očitajo županu nezadostne posege za omejitev prometa v mestu, ki beleži najvišji odstotek vozil na prebivalca. Zlasti ni sprejemljivo, da ne bo napovedana preureditev prometa omejievala tudi kataliziranih vozil.
Na 5. strani
SIMPOZIJ
Nemčija za pristop Slovenije k EU
RIM - Nemški veleposlanik v Italiji Dieter Kastrup je med simpozijem o vlogi Nemčije v Evropi, ki ga je pripravil italijanski studijski center za mednarodno razumevanje, izjavil, da je Nemčija poleg ostalega dolžna prispevati tudi k utrjevanju demokracije in tržnega gospodarstva v srednji in vzhodni Evropi. »S sporazumi s srednje- in vzhodnoevropskimi državami je Evropska unija odprla perspektive za priključitev Poljske, Madžarske, Češke, Slovaške, Bolgarije, Romunije in v zadnjem Času tudi pribal-tiških držav. Isti status mora dobiti tudi Slovenija,« je še poudaril nemški veleposlanik v Itahji.
Atentat v Kolombu je terjal dvesto življenj
KOLOMBO - Po zadnjih podatkih šri-lanske policije je v predvčerajšnjem atentatu na Srilansko centralno banko v Kolombu življenje izgubilo najmanj 200 oseb. Vedno bolj pa se utrjuje domneva, da so skušali tamilski tigri z atentatom preprečiti napovedano ustavno reformo, ki bi Srilanko spremenila v zvezno državo. Prav zato se je predsednica Chandrika Kuma-ratunga vCeraj zavzela, naj z reformo odpravijo vzroke terorizma.
Na 11. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Politiki, sodniki in novinarji na udaru mobitelskih vohunov
Postaja jasno, da so neznanci klonirali na stotine mobitelov, da bi prisluškovali pogovorom, sodnikov, pohtikov, novinarjev in drugih.
Stran 2
SKGZ pri slovenskih demokratih
Delegacija SKGZ je včeraj v Ljubljani obiskala predstavnike Demokratske stranke: govor je bil predvsem o osnutku reoslucije o slovenskih manjšinah.
Stran 4
Avstrijo jezikovno in etnično raznoliko
Avstrijski socialdemokrati zahtevajo sprejem ustavnega določila o jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti Avstrije.
Stran 4
Proces proti Pahorju roma v Rim
O nadaljevanju procesa proti prof. Samu Pahorju bo že spet odločalo ustavno sodišče.
Stran 5
Gorica: Občina o šoli Trinko
Goriška občina bo septembra šolo Ivana Trinka spet preselila v Kapucinsko ulico, kjer naj bi ostala nekaj let, do izvedbe splošne prerazporeditve Sol v Gorici.
Stran 8
NOVICE
Tajne službe: kdo je »Achille«?
RIM - »Vedeti želimo, kdo je Achille«: tako poudarja progresisticna poslanka Sandra Bonsanti glede možnoti, ki so jo anticipirala sredstva javnega obveščanja, po kateri naj bi se za psevdonimom Achille skrivala oseba, moški ah pa ženska, ki je na vsak način vezana na sredstva javnega obveščanja. Po njejih besedah je zato nujna jasnost, saj v tem primeru niso možne tudi le generične sence. Poslanec Severne lige Erminio Boso pa je nasprotnega mnenja; po njegovem je Achille opravil le svoje delo informatorja, ker bi moral legitimnost novic preveriti Sisde, ah pa jih zavreči. Za Bosa ni vprašanje kdo je Achille, ampak kako Sisde upravlja to vprašanje.
Rai: Taradash zahteva poseg predsednikov zbornic
RIM - Predsednik komisije za nadzor nad Raiem Marco Taradash je ponovil, da je edina možna pot za stabilnost ustanove in za premostitev spora v vodstvu le v posegu predsednikov poslanske zbornice in senata. Po njegovem morata predsednika imenovah novi upravni svet, ali pa obnovih dosedanjega ter si prevzeh odgovomosh, ki jima nalaga zakon. Glede konflikta med upravnim svetom in generalnim direktorjem Minicuccijem pa je za Ta-radasha nenavadno, da tako močno javno podjetje pasivno sprejema sedanje stanje.
Pietro Pacciani ostaja v zaporu
FIRENCE - Pietro Pacciani ostaja v zaporu, sodniki pa poleg tega ne bodo niti delno ponovno odprli splošne obravnave: tako so sinoči sklenili sodniki po skoraj štirih urah razprave za zaprtimi vrati. Glede zahteve po izpustitvi iz zapora ali odreditvi hišnega pripora so sodniki ugotovili, da niso za to pristojni, ker je vprašanje kompatibilnosti pripora z zdravstvenim stanjem in starostjo obtoženca kasacijsko sodišče že postavilo sodnikom razsodišča svobode iz Firenc. Glede raznih zahtev po ponovnem odprtju splošne obravnave pa so bili sodniki mnenja, da moraj najprej celovito proučiti vse gradivo, šele za tem pa se bodo o zahteli lahko izrekli. Sklep o morebitnem ponovnem odprtju splošne obravnave je bil torej odložen; o njem bo ponovno govor po končani razpravi, ki se bo začela v ponedeljek dopoldne s prvimi posegi civilnih strank.
Pogrešanega mornarja še vedno iščejo
OLBIA (SASSARI) - Jugovzhodno od otoka Ta-volara se je včeraj nadaljevalo iskanje 36-letne-ga Haythama Almojavverja, drugega strojnega poročnika sirske tovorne ladje »Anis Rose«, ki se je potopila v torek ponoči med plovbo iz Drača v francosko pristanišče Sete. V brodolomu sta izgubila življenji 23-letni poročnik Osamah Nouni in 24-letni mornar Jihad Alhares, medtem ko so osem članov posadke rešili izvi dniški čoln kapitanije iz Olbie, trajekt Garibaldi in vojaški helikopter. Pri iskanju pogrešanega mornarja sodelujejo izvidniška čolna kapitanije iz Olbie in letalo obalne straže. Vremenske razmere so se sicer rahlo izboljšale, obstaja pa malo možnosti, da bi še našli živega mornarja, ki je skošil v morje pred potopom ladje.
r RIM / MED SINDIKATI IN CONFINDUSTRIO n
Slaba kri zaradi tarif
Potrošniki izrazili zadovoljstvo
RIM - Odločitev vlade, da zamrzne cene elektrike in vode, a tudi telefonske, železniške, letalske in avtocestne tarife, ki bi bile morale poskočiti včeraj, je izzvala polemike.
Ministrski svet jo je sprejel pod pritiskom sindikatov, ki zatrjujejo, da bi podražitev javnih storitev spet pognala navzgor inflacijo, to pa nikakor ni šlo v račun generalnemu direktorju Confindustrie. »Odlog naj bo čim krajši, kajti vladin ukrep pomeni hud udarec za podjetja, posebno še za tista, ki kotirajo na borzi,« je potožil novinarjem Innocenzo Cipolletta in nadaljeval: »Nekatere tarife, kakor na primer telefonske, bi čisto mirno lahko povišali, sicer pa bi morala izvršna oblast namesto zamrznitve rajši umestiti censki politiki ustrezajoče organizme - authorities.«
V isti sapi je drugi mož Confindustrie kritiziral predlog sindikatov, naj se uvede posebno telo za nadzorovanje cen, ki jih oblikujejo
podjetniki. »To ne bi bilo v skladu z dogovorom o dohodkovni politiki iz julija 1993,« je zatrdil, na kar pa je generalni podtajnik CGIL Guglielmo Epifani odgovoril: »Ci-pollettova opazka je popolnoma neumestna, saj je v kričečem nasprotju s prizadevanji sindikalnih organizacij za obrzdanje inflacije.«
S tezami sindikalistov seveda soglašajo združenja porabnikov. Liga potrošnikov iz sklopa ACLI je tako v tiskovnem sporočilu označila odločitev vlade kot veliko zmago in naravni sad ostre reakcije potrošnikov, ki jih je podprlo tudi sindikalno gibanje. Vendar tudi glasniki porabniških množic ugotavljajo potrebo po umestitvi kontrolnih organizmov, s pomočjo katerih bi se postavili po robu korpo-rativističnim težnjam, z druge strani pa zahtevajo dvoje: prvič, da se javna storitvena podjetja preo-snujejo, in drugič, da se tarife v prihodnje določajo sporazumno z organizacijami potrošnikov.
STAVKA / PROTEST V SREDIŠČU RIMA
Gasilci ohromili letališča
RIM - Stavka gasilcev je včeraj skoraj popolnoma ohromila letalski promet v Italiji, čeprav med potniki ni povzročila velikih težav, ker so bili skoraj vsi obveščeni in se torej niso podali na letališča ter so se raje odločili za druga prometna sredstva. Položaj se je normaliziral v poznih popoldanskih urah.
Gasilci so včeraj po dolgih letih spet protestirali na ulicah. V Rimu so se zbrali gasilci iz vseh italijanskih dežel, da bi zahtevali izboljšanje delovnih pogojev in da bi država končno skušala preventivno ukrepati, ne pa z muko odpravljati posledice naravnih in drugih katastrof. Med drugim, tožijo gasilci, je oprema, s katero razpolagamo vse prej kot sodobna, saj je stara že več kot 30 let kot pričajo tudi zastarele gasilske čelade.
Na sliki: potniki na letališčih so imeli težave.
BENETKE / LA PENICE
Iz preiskave izhaja skrajno nejasna in protislovna slika
Medtem se stopnjujejo pobude za zbiranje sredstev za obnovo
ob izhodu. Glede ključev bara se je izvedelo, da jih je hranila baristka, ki pa jih je puščala pri vratarju. Preiskovalci so do sedaj ugotovili samo, da je bil del električne napeljave zastarel. Precejšnja razhajanja pa vladajo glede sistema za ugotavljanje prisotnosti dima. Poveljnik gasilcev Alfio Pini trdi, da je slišal alarm, paznik in neki električar pa trdita, da so napravo že pred dnevi izklopili, ker se je prižigala in po nepotrebnem povzročala preplah. Ob vsem tem so preiskovalci zaprosili državno ustanovo za električno energijo Enel, naj jim posreduje krivuljo dnevne porabe energije v zadnjih dneh in na dan požara. Prav tako preiskovalci še niso sporočili, kdo je zadnji ob pol devetih, pol ure pred izbruhom požara, zapustil poslopje.
Medtem ko se preiskava nadaljuje, pa se v Italiji in v tujini nadaljujejo pobude za zbiranje stredstev za obnovo La Fenice. Operni ansambel, ki se trenutno mudi na turneji v Varšavi, naj bi nadaljeval s svojo letošnjo sezono pod nekim posebnim orjaškim šotorom, prihodnjo sezono pa naj bi se preselil v gledališče Malibran, v katerem so prav tako v teku obnovitvena dela. Posebnemu komisarju za obnovo La Fenice, naj bi poverili tudi skrb za dokončanje del v Mali-branu. Kakšno skrb so posvetili temu priča tudi vest, da bo jutri prispel v Benetke predsednik republike Scalfaro.
BENETKE - Slika, ki izhaja iz prvih preiskav o požaru v beneškem opernem gledališču La Fenice, je do skrajnosti nejasna in v marsičem tudi protislovna. Pozornost preiskovalcev se je osredotočila na neke še nepojasnjene okoliščine. Ob napravi za ekspresno kavo gledališkega bara, naj bi postavili lepenka-sto zaščito, ki naj bi preprečila, da bi kava umazala zid in zavese. Se vedno ni pojasnjeno, ali so napravo izključili, ko je uslužbenka gledališkega bara zapustila poslopje. Prav tako niso ugotovili, ali so izklopili glavno električno stikalo, ki je s tokom napajalo tudi napravo za kavo. Ostala ločena glavna električna stikala so bila namreč
BRESCIA / PO NEOBIČAJNO HITRI OSVOBODITVI UGRABLJENCA
TELEFONSKO PIRATSTVO
Camozzijeva ugrabitev ostaja prava skrivnost
Ugrabiteljem obljubil kasnejše izplačilo?
BRESCIA - Dan po neverjetni izpustitvi 25-letnega podjetnika Marca Camoz-zija, sina industrijca iz Brescie Attilia Ca-mozzija, se preiskovalci trudijo, da bi ugotovili, kdo so ugrabitelji in zakaj so mu po dvajsetih urah omogočili beg.
Namestnik državnega pravdnika iz Brescie Guglielmo Ascione, ki skupaj s kolegom Piantonijem, ki raziskuje ta primer, včeraj ni hotel dajati izjav. Prav tako je povedal, da nima večjega pomena definicija, da je šlo za neobičajno ugrabitev. Po dosedanjih ugotovitvah je na večer ugrabitve bil Marco Camozzi v nekem baru v Lumezzaneju. Ko ga je zapustil in se napotil k svojemu avtu, naj bi ga prestregla dva oborožena in zakrinkana ugrabitelja. Prisilila sta ga, da je odprl svoj avto in se nato z njim odpeljala, pred tem pa sta mu zavezala oči. Prva Camozzijeva ječa naj bi bila na neki samotni kmetiji, ki naj bi bila od Lumezzanija odaljena pol ure vožnje. Zakaj so ga ugrabitelji preme-stili in mu v bistvu omogočili beg, pa ni povsem jasno.
Preiskovalci so potrdili, da ne morejo lokalizirati kraja, iz katerega je ugrablje-
nec s svojim mobitelom obvestil družino, da so ga ugrabili in naj pripravi 900 milijonov lir odkupnine. Camozzijev mobitel je tako imenovanega GSM tipa, pri katerem je izredno težko ugotoviti njegovo pozicijo.
Vsekakor pa je karabinjerski stotnik Giuseppe Deriggi včeraj dalj časa zaslišal ugrabljenca in njegove. Varnostne sile pa so skrbno prečesale območje med krajema Barghe in Preseglie, kjer je Camozzi zbežal svojim ugrabiteljem.
Kot se je izvedelo, se je Camozzi v četrtek ob 19.04 pojavil v uradu Roberta Battistija, lastnika nekega obrata za izdelavo kljuk v Bargheju. Bil je v jopiču, s srajco in kravato, a bosonog. Medtem ko je telefoniral svojcem, mu je Battisti dal kozarec vode, časopis in cigareto ter obvestil karabinjerje. Camozzijev BMW, ki so se ga ugrabitelji poslužili v vseh fazah ugrabitve, so našli nedaleč od Bar-gheja.
Ob vsem tem se poraja sum, da so Camozzija izpustili, potem ko jim je baje zagotovil, da jim bo naknadno izplačal odkupnino.
Vse več pnmerov prisluškovanja mobitelov politikov, sodnikov in novinarjev
RIM - Med prvimi, ki so opažih, da nekaj ni v redu z mobitelom, je bil predstavnik gibanja Forza Italia Gianni Let-ta. Kaj kmalu pa so čudne prekinitve pogovorov opažih tdi drugi koristniki mobitelov, med njimi številni uslužbenci državnih ustanov, ministrstev, ustavnega sodišča, karabinjerjev, finančnih stražnikov, Fiata, Confindustrije, tiskovne agencije Ansa, tednika Espresso in dnevnika Repubblica. Nekdo je kloniral njihove mobitele, a ne da bi telefoniral na njihov račun, temveč da bi prisluškoval pogovorom. Po prvih ugotovitvah naj bi klonirali kakih 200 mobitelov osemdesetih ustanov in družb,
bržkone pa je podobna usoda doletela tudi druge za prisluškovalce zanimive mobitele. Prizadeti naj bi bili tudi politiki, sodniki in novinarji.
Rimsko sodstvo je zato sklenilo združiti vse dosedanje gradivo, tako da bi zatrlo to telefonsko piratstvo. Ob prisluškovanjih je namreč vedno več primerov kloniranja, pri katerem storilce ne zanima prisluškovanje, temveč zaslužek. Take primere pa lažje odkrijejo in onesposobijo, precej težje je s prisluškovanji. Klonaža, pri kateri v bistvu naredijo dvojnik nekega mobitela, je vse prej kot lahka zadeva, a se je v Italiji do skrajnosti razpasla.
Pozitivna reakcija na finančnih tržiščih
MILAN - Finančni trgi so pozitivno reagirali na podelitev mandata Antoniu Maccanico. Vrednost lire je poskočila in sinoči je nemška padla na 158 lir, padla pa je tudi vrednost dolarja. Zelo ugodno se je na imenovanje mandatarja odzvala tudi milanska borza. O reakciji na trgih obširneje poročamo na 9. strani.
RIM - Predsedniku Scalfaru je uspel podvig: preprečil je predčasne volitve in s podelitvijo mandata Antoniu maccanicu odprl pot reformam in predvsem novi vladi, ki bo osnovana na trdni parlamentarni večini. To je jedro mandata, ki ga je Maccanico prejel od predsednika republike na včerajšnje tričetrt ure trajajočem pogovoru na Kvirinalu. Maccanico je to povedal novinarjem takoj po podebtvi mandata. Dejal je, da bo morala vlada temeljiti na širokem parlamentarnem soglasju, ki je prišlo do izraza med posvetovanji predsednika republike. Ob tem je Maccanico dejal, da bo potrebna revizija drugega dela ustave z namenom, da bi prišlo do široke avtonomije dežel, ki bi jo navdihoval federalizem, seveda ob poudarku solidarnosti, poleg tega pa z znatno okrepitvijo izvršilne oblasti, »tudi preko neposrednih volitev vrha Države ob spoštovanju parlamentarnih tradicij republike.«
To je torej osnovni politični program. Maccanico je tudi napovedal dopolnitev sistema jamstev na področju informiranja, nato pa je prešel k gospodarskemu delu mandata, ki ga je prejel od Scalfara. Tu je novosti manj, saj je Maccanico govoril o nadaljevanju sanacije gospodarstva, o ukrepih za znižanje stopnje inflacije, o izvajanju dogovora o ceni dela, podpisanega julija 1993, o poživitvi razvoja in znižanju brezposelnosti predvsem na jugu in o čimprejšnjem povratku v Evropski denarni sistem. Poleg tega je Maccanico dejal, da mora Italija učinkovito voditi
predsedstvo EU, ozirajoč se predvsem na monetarno unijo in na medvladno konferenco o posodobitvi Maastrichtskega dogovora. Ob koncu je Maccanico izraz il prepričanje, da bo v parlamentu prejel zadostno podporo za uresničitev teh ciljev.
takoj po prejemu mandata je Maccanico obiskal Pivettijevo, Scognamiglia in Dinija; šlo pa je predv-
sem za protokolarne obiske, na katerih je Maccanico napovedal, da bo začel že danes posvetovanja za sestavo svoje prve vlade.
Ocene o določitvi mandatarja so deljene. Maccanicu nasprotujejo Severna liga, Stranka komunistične prenove in Zeleni, skeptične pa so tudi nekatere druge manjše stranke. Tajništvo DSL je pozitiv-
no ocenilo izbiro mandatarja, naravnost navdušen pa je Berlusconi, ki je vodil pogajanja med levim in desnim zavezništvom, ki so obrodila dogovor in torej preprečitev predčasnih volitev
Zadovoljen je tudi predsednik republike Scalfaro, ki je včeraj kratko spregovoril novinarjem in še zlasti poudaril, da je bilo potrebno veliko potrpljenja, da je prišlo do rešitve, o kateri je izrazil prepričanje, da ustreza sedanjemu političnemu trenutku v državi. To je že peti mandatar, ki ga je imenoval
Scalfaro, odkar je bil leta
1992	izvoljen za predsednika republike. 22. junija 1992 je Scalfaro poveril mandat Giulianu Amatu; njegova vlada je trajala 298 dni. 26. aprila
1993	je bil za mandatarja imenovan Carlo Azeglio Ciampi (njegova vlada je trajala 353 dni), takoj po volitvah 27. marca 1994 je Scalfaro imenoval Berlusconija (njegova vlada, 226 dni, je bila najkrajša v tem obdobju), 13. januarja lanskega leta pa je Scalfaro poveril mandat Lambertu Diniju, ki je bil predsednik vlade leto dni.
Na slikah:
pod naslovom Antonio Maccanico na Kvirinalu;
spodaj Maccanico z Gavo in Andreottijem ob umestitvi Andreottijeve vlade. (Telefoto AP)
»Končno« na pragu Palače Chigi
RIM - Ob branju seznama funkcij, ki jih je 71-letni Antonio Maccanico doslej opravljal, in prestižnih mest, ki jih je vse do včeraj opoldne zasedal, človeku ne preostane drugega, kot da izdahne »Končno!« Morda je besedico izrekel tudi sam novi mandatar, ko so mu sporočili, da mu je bila ponujena možnost za sestavo nove vlade. »Končno« bo lahko postal tudi predsednik vlade. V bogati politični karieri mu je Se manjkalo, da bi kot predsednik prestopil prag Palače Chigi.
Doslej je bil dvakrat minister: v Demitovi vladi za deželne zadeve in v Andreottijevem kabinetu za institucionalna vprašanja. Bil je glavni tajnik poslanske zbornice in tajnik predsedstva republike (na to mesto ga je poklical Sandro Per-tini, obdržal ga je tudi za časa predsednikovanja Francesca Cossige). Bil je predsednik vplivne Mediobance (to mesto je zapustil, ko ga je rojak iz Avellina De Mita poklical v njegovo vlado). V vladi Carla Azeglia Ciampija je bil podtajnik pri predsedstvu vlade. Leta 1992 je bil v Milanu izvoljen za senatorja na republikanski listi, v poslansko zbornico pa je vstopil že leta 1947, kot funkcionar, potem ko je zmagal ustrezni natečaj. Bil je italijanski predstavnik v odboru, ki je pripravil konvencijo o neposredni izvolitvi evropskega parlamenta; predsednik mednarodnega združenja pravnikov Italija-ZDA; predsednik Italijanskega združenja za parlamentarne Studije.
Antonio Maccanico je skratka Živeča potrditev znane trditve Ortege y Gasseta, da predstavlja politika brez strasti za institucije - čista vulgarnost. Jeseni 1994. leta je v dolgem Intervjuju o koncu prve republike med drugim zapisal, da je povsem iluzorno pričakovati, da bo večinski volilni sistem privedel do bipolarizma brez ustreznih institucionalnih reform.
Sedaj mu je dana možnost, da trditev dokaže. Z insitucionalnimi reformami, seveda.
ODMEVI / TRST
ODMEVI / POLITIČNE SILE IN STRANKE
Odklonilno stališče slovenske komisije SKP
Slovenska komisija SKP je v tiskovnem poročilu zapisala, da je »slovenske komuniste močno razdražila in vznemirila politična kupčija med D’Alemo, Finijem in Berlusconijem, ki uvaja predsedniško republiko v zameno za ba-lotaZni volilni sistem. Mandat Antoniu Maccanicu priča tudi o prostozidarskem posredovanju v tem delikatnem obdobju politične nestabilnosti.
Sklenitev zavezništva med zmerno levico in desnico je z enim samim zamahom posekalo "Oljko” Romana Prodija, ki je svoje somišljenike pozval k resnemu razmisleku o bodočnosti gibanja, iz katerega so izstopili Zeleni, medtem ko je Ljudska stranka zahtevala korenito preverjanje.
Druga republika, ki jo tako snujejo, ne kaže prijaznega obraza narodnim manjšinam. Poverjeni predsednik Mao canico se gotovo ni izkazal, ko je v zloglasnem predlogu zoževal naše manjšinske pravice na "etnične kletke” v oko-licah Trsta in Gorice in jih podrejal nekakšnim "mikrople-biscitom”.
Predlagani balotažni volilni sistem pa bo gotovo izbrisal naše nadaljnje parlamentarno zastopstvo. Govori se, končno, da bo nova vlada potrdila tudi italijanski veto na pridruževanje Slovenije k EU.
V teh pogojih si res ne moremo predstavljati, da bi Slovenci v Italiji podpirali tega nevarnega zasuka na desno. Slovenci, ki so v dobri veri pristopili k Prodijevim odborom in gibanju "Oljke” bi se o tem morali jasno izreci. Tudi zato, ker je podrejanje "Oljke” interesom ene same stranke že povzročilo vec razdora kot enotnosti, v Miljah, Nabrežini in gorski skupnosti.
Tudi si ne moremo predstavljati, da bi slovenski senator, izvoljen z glasovi vseh manjšinskih komponent, sodeloval v skupnem parlamentarnem zavezništvu s senatorjem Romolijem in poslanci Vasconovo, Niccolinijem in Menio. Zato pozivamo sen. Bratino, naj se jasno izreče proti zasuku, ki zaradi paktiranja z nasledniki fašistov vnaša nemir in zaskrbljenost med naše ljudi, slovenske tovariše DSL pa, naj se zamislijo ob pokončni kritiki tovarišev Tor-torelle, Chiaranteja in drugih voditeljev Hrasta,« je zapisano v t iskovnem poročilu slovenske komponente SKP.
Na desni evforični, leva sredina škripa SKP, zeleni in liga proti dogovoru
Prodi najprej zelo kritičen do DSL nato z D'Alemo »hvali« izbiro mandatarja
RIM - Desnica vzklika; leva-sredina se prereka; levica, zeleni in liga napoveduje ostro nasprotovanje. Tako je imenovanje Antonia Maccanica za mandatarja nove vlade učinkovalo na posamezne politične sile.
Berlusconi se je včeraj novinarjem spet prešerno nasmihal. Ponavljal je, da sta se z D'Alemo končno dogovorila o institucionalnih reformah. Dogovor je sicer krhek, a ambiciozen. Predvideva predsedniški sistem po francoskem zgledu, z vodjo, ki ga bodo izvolili Italijani in ki mu bo omogočeno vodenje, ter s parlamentom, ki bo močnejši od sedanjega in bo lahko nadzoroval, kar bo vodja počenja. O D’Alemi je povedal, da se mu zdi iskren in da je bil objektivno zelo zainteresiran, da bi do dogovora prišlo. O Maccanicu pa je dejal, da je izvedenec, ki mu ni para.
Predsednik Nacionalnega zavezništva Fini je zatrdil, da mu
imenovanje Maccanica prija, to pa iz dveh razlogov: ima velike izkušnje na področju reform in je bil vedno zelo nevtralen.
Za njunega partnerja Casinija (KDC) predstavlja imenovanje Maccanica (dobesedno) »visoko točko ravnovesja med poloma.«
Ce so bila mnenja o Maccanicu na desni kar se da enotna in skorajda evforična, pa to ni mogoče zapisati o tistem, kar se je dogajalo na levi sredini. »Vodja« Oljke Romano Prodi je po dopoldanskem srečanju z Occhettom in Segnijem najavil da bo preklical sklicanje programskih skupščin Oljke in obtožil liderja DSL in Forze Italia, da sta zaustavila načrt o bipolarnem političnem sistemu. »Zelja po legitimaciji vodstva DSL je prevladala nad zgodovinskim načrtom o ustanovitvi skupne koalicije, s katero naj bi resnično spremenili Italijo.« Vodja SKP Bertinotti je te besede oz-
načil za najtršo izjavo, ki jo je Prodi izrekel odkar je postal politični lider.
Težke besede na račun D’Ale-me in njegove stranke, torej, ki pa so se razblinile po popoldanskem srečanju z D’Alemo. »Izbira je pozitivna, saj je Maccanico politični in gospodarski izvedenec. To pa je prav tisto, kar je bilo v tem prenutku najbolj potrebno,« je dejal Prodi. Za D’Alemo pa je Maccanico »dobra izbira«. »Videli bomo, če mu bo uspelo. Sam po sebi še ni jamstvo za uspeh.«
Drugače so se o mandatarju izrekli komunisti, zeleni in liga. Bertinotti je izjavil, da gre za nasilno restavracijo, ki bo privedla do hegemonije desnice. Obregnil pa se je tudi ob levosredinsko koalicijo. Po njegovem mnenju (izrazil ga je po prvih Prodijevih besedah) je leva sredina v razsulu. Napovedal je, da bo sedaj njegova stranka poiska-
la skupne točke z drugimi silami (zelenimi, ligo in ljudsko stranko), ki so kritično ocenile Scalfarovo izbiro. Predsednik SKP Cossutta pa je izjavil, da smo že na poti razkroja italijanske ustave.
Glasnik zelenih Carlo Ripa di Meana je izjavil, da je dogovor med Berlusconijem, D’Alemo in Finijem nesprejemljiv, ker gre za predsedniški dogovor.
Tajnik Severne lige Bossi pa je bil tudi tokrat sočen. »Za izpeljavo reform bi potrebovali načrkovalca, dali pa so nam Maccanica, ki se (v italijanščini, op. ur.) z mehanikom. Bržda bo ta mehanik imel mnogo fantazije, a ostaja kljub vsemu mehanik...« Nato je napovedal sledeče: »Ce nam v poslanski zbornici ne bo onemogočeno izpeljati resničnih reform, jih bomo izvedli pa drugje.« Le nekaj sekund prej je omenil »Pada-nio«.
LJUBLJANA / DRŽAVNI ZBOR
LJUBLJANA / MANJŠINSKA VPRAŠANJA
CELOVEC
Razprava o popravkih resoluciji o manjšinah
LJUBLJANA - Delovna skupina za manjšine pri Odboru za mednarodne odnose državnega zbora je včeraj začela razpravo o pripombah na osnutek resolucije o odnosih med Republiko Slovenijo in slovenskimi manjšinami v sosednjih državah. Sejo je vodila predsednica Jadranka Sturm Kocjan (DSL), sodelovali pa so Borut Bahor (ZLSD), Ivo Hvalica (SDSS), Mihaela Logar (LS) in Zmago Jelinčič (SND).
Na včerajšnji seji so začeli z obravnavanjem popravkov in pripomb, ki so jih delovni skupini poslali predstavniki manjšin in nekateri posamezniki, vendar so se dogovorih, da bo o vseh
pripombah razpravljal odbor na plenarnem zasedanju. V besedilo so vnesli predvsem nekaj popdavkov, ki jih je v imenu Urada za Slovence po svetu predložil Rudi Merljak, po krajši razpravi, v kateri so preučili približno tretjino osnutka resolucije, pa so sejo prekinili in bodo z razpravo nadaljevali v torek popoldne. Ce bodo na torkovi seji z delom končali, bo Odbor za mednarodne odnose morda o resoluciji razpravljal že v sredo, 7. februarja. Vsekakor so tudi na včerajšnji seji potrdili namen, da resolucijo odobrijo čim-prej, seveda pred iztekom sedanje mandatne dobe.
Delegacija SKGZ obiskala DS
Govor je bil o resoluciji o manjšinah
Sodelovanje med arhivi v okviru AJ
Predstavili trojezični Glosar do-moznanslva v Celovcu
LJUBLJANA - Delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki zastopa osrednje slovenske organizacije in ustanove iz Furlanije-Julij-ske krajine, je pod vodstvom predsednika Klavdija Palčiča včeraj obiskala predstavnike Slovenskih demokratov. Te je vodil predsednik stranke Tone Peršak, v pogovoru pa so sodelovali še poslanka Danica Simčič in drugi. Obsežen in podroben pogovor se je nanašal zlasti na osnutek resolucije o slovenskih manjšinah, o katerem prav zdaj razpravlja delovna skupina državnega zbora.
Obe strani sta se strinjali z nekaterimi načelnimi izhodišči in poudarili, da mora med
manjšino in matično državo vladati celovit odnos. Iz tega izhaja, da mora manjšina določiti, kakšno bo njeno zastopstvo. Slovenska manjšina se je zavzela za manjšinski gremi, ki
naj bi vključeval tudi predstavnike manjšinskih organizacij ijr tako povezoval interese vseh treh manjšin, ki živijo v sosednjih državah. Spregovorili so tudi o konkretnih vprašanjih gospodarske zaščite in težavah	slovenske
manjšine v Italiji.
Predstavniki SKGZ so se nato sešli še z vršilcem dolžnosti predsednika zunanjepolitičnega odbora Borutom Pahorjem in predsednico delovne skupine za manjšinske probleme, poslanko Jadranko Sturm-Kocjan, s katerima so razpravljali o nekaterih težavah, s katerimi se srečujejo manjšine.
Bogo Samsa
Na sliki: Tone Peršak
CELOVEC - Direktor deželnega arhiva za Koroško Alfred Ogris je ob predstavitvi trijezičnega Glosarja zgodovinskega domoznanstva, ki ga je izdal Mednarodni inštitut arhivskih znanosti pri Pokrajiniskem arhivu Maribor v sodelovanju s štajerskim in koroškim deželnim arhivom ter arhivom mesta Trst, poudaril, da je uspešen zaključek tega projekta novi dokaz, da se je sodelovanje med arhivi oz. znanstveniki v tem prostoru znantno izboljšalo.
Univerzitetni docent Ogris je s tem v zvezi opozoril na prvi skupni projekt iz leta 1988, ko sta arhiva v Celovcu in Ljubljani izdala znanstveni priročnik o nekdanji notranji Avstriji.
Tesnejše sodelovanje arhivov in znanstvenikov v prostoru Alpe-Jadran je ob predstavitivi glosarja pozitivno ocenil tudi kulturni referent pri koroški deželni vladi in namestnik Michael Aus-serwinkler. Menil je, da gre za nadaljnji prispevek h premagovanju meja, hkrati pa tudi za pospeševanje komunikacije v tem prostoru. Glosar je nastal v treh letih, glavna pobudnika pa sta bila arhiva v Mariboru in Gradcu, kasneje pa sta bila vključena tudi arhiva v Celovcu in v Trstu. Sodelovalo je nad deset znanstvenikov iz Slovenije, Koroške, (avstrijske) Štajerske in Furlanije-Ju-lijske krajine, glosar pa je bil natisnen v tisoč izvodih. (i.l.)
DUNAJ / MANJŠINSKA ZAŠČITA____
Prvi koraki k novelacij zakona o manjšinah
Socialdemokrati za sprejem ustavnega določila o jezikovni raznolikosti Avstrije
DUNAJ - Medtem ko zahteva dunajski Center avstrijskih narodnostnih skupnosti temeljito nove-lacijo Zakona o narodnostnih skupinah iz leta 1976 v obliki novega Temeljnega zakona avstrijskih narodnostnih skupnosti, so socialdemokrati (SPO) v dunajskem parlamentu bolj za postopno no-velacijo tega nesporno restriktivnega zakona.
Kot prvi korak je zamišjena krepitev pristojnosti vseh obstoječih sosvetov pri Uradu zveznega kanclerja, pozitivno pa je stališče tudi glede predloga ustavnega določila, s katerim se republika Avstrija priznava k svoji zgodovinsko zrasli jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti. Slednje predlagajo DS slovenskih socialdemokratov na Koroškem, Zveza slovenskih organizacij in tudi Zeleni.
Delovna skupnost »Avstrijske narodnosti v SPO«, v kateri v okviru stranke sodelujejo člani-pri-padniki slovenske, hrvaške, madžarske, slovaške in češke manjšine v Avstriji ter Romi, so se na svojem sestanku v sredo v poslopju parlamentu pod predsedstvom koroškega državnega poslanca Dieterja Antonia jasno izrekli za krepitev sosvetov, kot sta to v obliki skupnega zakonskega osnutka že pred decembrskimi državnozborskimi volitvami predlagala Socialdemokratska stranka in Ljudska stranka (OVP).
Konkretno gre za ustanovitev Konference predsednikov in podpredsednikov vseh manjšinskih sosvetov (trenutno obstajajo sosveti za koroške in štajerske Slovence, gradiščanske Hrvate, madžarsko manjšino na Gradiščanskem, Cehe in Slovake na Dunaju ter za Rome in Sinti - op. ured.), ki naj bi imela nalogo, da koordinira stališča vseh avstrijskih narodnostnih skupnosti, »ker imajo avstrijske manjšine sicer veliko skupnega, toda tudi specifična gledanja na posamezna
vprašanja«. Konferenca bi bila takorekoč legitimiran organ vlade za usklajevanje želja in zahtev manjšin v Avstriji.
SPO in OVP nadalje predlagata, da bi vsak sklep, ki ga bi sosvet sprejel z dvotretjinsko večino, obvezal pristojno ministrstvo oz. pristojno zvezno instanco, da v roku dveh mesecev odgovori sosvetu in v primeru odklonilnega stališča to obrazloži napram sosvetu. Ureditev bi brez dvoma pomenila napredek, saj je doslej bila praksa, da je sosvet sprejel za manjšino pomembne sklepe, stranke in pristojne politične instance pa se zato niti niso brigali.
Člani DS socialdemokratičnih manjšinjcev so na svojem srečanju na Dunaju nadalje podprli predlog koroških članov na čelu s predsednico Ano Blatnik, naj se Avstrija z zakonom priznava k svoji jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti. Prav tako je bil deležen podpore vseh članov model zastopstva slovenske manjšine v koroškem deželnem zboru, kot ga predlaga namestnik deželnega glavarja Michael Aus-servvinkler. Gre za integracijski model, po katerem naj bi deželni zbor v manjšinskih zadevah lahko pritegnil dva zastopnika koroških Slovencev - predsednika in podpredsednika sosveta za koroške Slovence pri Uradu zvezenega kanclerja - oba pa bi imela pravico do sodelovanja v odborih in pododborih deželnega zbora, spregovorila pa bi lahko tudi v plenumu.
Ausservvinklerjev model, kot tudi predlog o ustanovitvi Konference predsednikov in podpredsednikov vseh sosvetov tako CAN kot tudi Narodni svet koroških Slovencev odklanjata, presednik sosveta za koroške Slovence Marjan Sturm pa je s tem v zvezi napovedal skupno sejo vseh predsednikov sosvetov meseca marca.
Ivan Lukan
BENEČIJA / PRISTOPILA TUDI OBČINSKA UPRAVA
Beneški Slovenci bodo Dan kulture proslavili v Špehu
Eno najpomembnejših kulturnih srečanj v Beneški Sloveniji
SPETER - Beneški Slovenci bodo Dan slovenske kulture počastili v soboto, 10. februarja v Spetru. Najpomembnejša novost letošnje pobude zadeva organizatorje večera. Studijskemu centru Nediža, ki je v vseh teh letih prirejal kulturno proslavo, se je tokrat prvič pridružila občinska uprava iz Spetra. Podatek ni malenkosten, saj kaže, kakšen je zdajšnji odnos krajevnih upraviteljev do slovenske kulturne stvarnosti.
Druga nič manj pomembna sprememba je v tem, da bo letošnja Prešernova proslava potekala v znamenju domačih ustvarjalcev in domače kulture. Na pobudo Studijskega centra Nediža se je 8. februar kot dan slovenske kulture, ki ga Slovenci poraznujejo po vsem svetu, uveljavil pred več kot desetimi leti tudi v Nadiških dolinah. Postal je eden najpomembnejših kulturnih srečanj in obenem priložnost, ko so se v Benečiji srečevali z vrhunskimi
slovenskimi ustvarjalci na področju likovne in glasbene umetnosti.
Namen prirediteljev je bil posredovati beneškemu človeku tudi »visoko« slovensko kulturo in ga s tem vključiti v skupen slovenski kulturni prostor, mu približati najrazličnejše zvrsti umetniškega ustvarjanja in obenem vplivati na domače ljubiteljsko kulturno snovanje.
Z letošnjim dnevom slovenske kulture, ko je poudarek na domačem ustvarjanju, Beneški Slovenci dejansko odpirajo novo poglavje v kulturnem delovanju, kar ne pomeni, da se odpovedujejo vrhunski kulturi, temveč, da želijo še bolj poudariti svojo zavest, se aktivno vključiti v vseslovensko praznovanje slovenske kulture z lastno ustvarjalnostjo. Kot je že tradicija, praznik se bo začel v Beneški galeriji, kjer bo ob 19. uri odprtje razstave Luise Tomasetig, mlade umetnice doma iz občine Dreka, učenke Alessandre D’Este in Stepana Za-
vrela. Tomasetigova bo tokrat predstavila najnovejše ilustracije iz slikanice »Ljuica in Arpit«. Uro kasneje bo v občinski dvorani predstavitev natečaja »Naš domači jezik«, ki ga je razpisala občina Spe'ter z namenom, da bi ovrednotila slovensko ustno tradicijo. Pobuda ni majhnega pomena, če upoštevamo, da je zaenkrat Spe-ter edina uprava, ki je v prvi osebi priredila kako pobudo v korist ohranjanja in valorizacije slovenskega jezika in kulture. Vsak udeleženec - prijavilo se jih je kakih 20 različnih starosti - bo predstavil svoj prispevek in prav gotovo bomo doživeli, podobno kot lani, res živahno in pisano predstavo.
Ker gre za natečaj, bo seveda na delu tudi posebna žirija, ki bo morala izbrati najboljše prispevke. Med delom žirije pa bo občinstvo sledilo nastopu priznanega harmonikarja Sebastiana Zorze.
Voščila SKGZ novemu veleposlaniku Petni Bekešu
TRST - Slovenska kulturno gospodarska zveza je novemu veleposlaniku Republike Slovenije v Italiji Petru Bekešu, ki je pravkar prevzel diplomatske posle v Rimu, poslala brzojavko s čestitkami in željami po uspešnem delu.
SKGZ v svojem sporočilu veleposlaniku še posebej podčrtuje potrebo, da se pospeši premostitev odprtih vprašanj med Italijo in Slovenijo, ki imata nesporen interes za dosego novih medsebojnih odnosov. Se zlasti ima od dogovora med državama interes obmejno območje, ki je od preteklih zastojev imelo še najbolj neposredno politično in gospodarsko škodo. SKGZ je veleposlanika v tem okviru opozorila na položaj manjšinskega vprašanja, la naj v okviru konstruktivnega dogovora med Italijo in Slovenijo najde ustrezno mesto.
KOPER / TELEVIZIJA
Nedeljske Stezice o Dnevu kulture
KOPER - Nedeljske Stezice bodo tokrat na sporedu nekaj dni pred praznovanjem Dneva slovenske kulture. Osrednji proslavi v Trstu in Goirici, ki ju skupno prirejajo Zveza slovenskih kulturnih društev (Trst-Gorica-Videm), Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosvetna zveza iz Trsta, bodo oblikovali mladi. Ob tej priložnosti je voditeljica oddaje Martina Kafol povabila v studio nekaj mladih, ki sodelujejo pri proslavi (Tomaža Sušica iz Trsta in Saro Hoban iz Gorice), pa še druge, ki so
skozi celo leto dejavni znotraj kulturah društev na Goriškem in na Tržaškem. Med gosti bodo še Mirjam Čermelj, predsednica Slovenskega kulturnega kluba, Katja Gaeta iz štandreškega kulturnega društva Oton Zupančič, odbornik Mladinskega odseka Kulturnega društva Pro-sek-Kontovel in Mara Černič, odbornica novo ustanovljenega Kluba goriške mladine. Oddaja bo v živo na TV Koper v nedeljo 4.2.1996 ob 18. uri, ponovitev pa v petek, 9.2.96, na TV Ljubljana 1 ob 16.20.
TRŽAŠKA OBČINA / PRED ZAKLJUČKOM PRORAČUNSKE RAZPRAVE
Polemike zaradi prispevka za spomenik na Bršljanovici
Kritike Dolenca (DSL) in Močnika (SSk) - Za Skp llly popušča desnici
O identiteti in vrednotah
Niti na sinočnjem občinskem svetu niso dokončno odobrili obračuna tržaške občine za tekoče leto. Za koordinacijo predlogov sprememb proračuna in torej za hitrejši postopek so se domenili na srečanju načelnikov svetovalskih skupin s predstavniki Illyjevega odbora in občinske finančne komisije, na Čelu katere sedi svetovalec Dsl Igor Dolenc. Med drugim so na tej komisiji odobrili ukinitev davka Tosap »na senco« in na parkirišča taksijev, ter preureditev previlnika in tarif smetarske službe. Tudi te spremembe bo treba vnesti v proračun pred dokončno odobritvijo, po kateri bodo na dnevnem redu drugi pereci problemi, v prvi vrsti privatizacija podjetja Acega in dokončna odobritev občinskega regulacijskega načrta.
Prejšnje dni je odbor sprejel ve C sprememb k proračunu, med katerimi naj omenimo predloge svetovalcev SSk Andreja Berdona in Petra Močnika, po katerih bodo namenili 200 milijonov lir za razširitev okoliških pokopališč, 100 milijonov lir za ureditev katinarskega pokopališča in anticipiranje od prihodnjega na letošnje leto obnovitve grezničnega omrežja na območju Grijana in Križa, seveda Ce bo deželna uprava namenila milijardo lir v ta namen. Sama odbornica za javna dela Viviana De Griso-gono pa je sporočila, da so že uredili postopek za popravilo strehe uči-
teljišča A. M. Slomška, tako da sta slovenska predstavnika lahko umaknila predlog za tozadevno finansiranje.
Nedvomno razburjenje pa je Illyjev odbor povzročil, ko je sprejel predlog desnice, po po katerem bodo namenili 100 milijonov lir za ureditev spomeniškega obeležja ob jami Bršljanovici med Opčinami in Re-pentabrom, in sicer po načrtu nacionalističnega združenja ANVGD. »Prispevek je celo žaljiv glede na dodeljeno vsoto,« meni svetovalec Skp Ja-copo Venier, »mar bodo s 100 milijoni lir postavili stolp?« Čeprav pripadajo večinski koaliciji, ki podpira Illyija, sta tudi Dolenc in MoCnik zelo kritični do sklepa
odbora. »To bo koristilo samo potvarjanju zgodovine,« trdi Openc Dolenc, »saj dobro vemo, da so bili v neposredni bližini naše vasi zadnji krvavi spopadi z Nemci in je ta fojba bilo grobišče za nemške vojake.« »Tako bodo samo podžgali stare in nepotrebne polemike in res še enkrat potvarjali zgodovinska dejstva,« je Močnikovo mnenje.
Zelo oster je Venier: »Predlagal sem 200 milijonov lir novih prispevkov za otroške vrtce, pa me je odbornik prepričeval, naj se omejim na 100 milijonov lir, ker ni zadostnih sredstev. Za spomenik na fojbi pa so sredstva našli,« ugotavlja svetovalec Skp, za katerega je sklep odbora
»samo ponoven dokaz popuščanja desnici. Pa kaj, ko v odboru sedi predstavnica Forze Italia (novoimenovana odbornica za urbanistiko Bar-duzzi, op. ur.). V vsem poročilu ob proračunu ni niti enkrat omenjena slovenska manjšina,« ugotavlja še Venier, »pri vsem tem pa so ostali predstavniki levice, ki podpirajo Illyja, očitno povsem nemočni.«
Med raznimi interpretacijami stomilijonskega finansiranja združenja ANVGD je naslednja: šlo naj bi za »protiutež«, da se Illyjev odbor vnaprej »oddolži« desnici zaradi skorajšnje ponovne postavitve spomenika av-stroogrske cesarice Elizabete na trgu pred železniško postajo.
Berdon: »Hudo vprašljiva pobuda«
Na seji dne 31.1.96 je tržaški občinski odbor osvojil proračunski amandma tržaške desnice, ki namenja 100 milijonov za postavitev obeležja ob fojbi Bršljanovci. Obeležje naj bi nastalo po osnutku, ki ga je izdelalo Nacionalno Združenje Julijska BeneCija-Dal-macija (Associazione Na-zonale Venezia Giulia -Dalmazia). O dogodku želim izjaviti sledeče. Sedanja uprava se je večkrat izkazala s pobudami, ki koristijo sožitju med Slovenci in Italijani. Za našo manjšino je storila veliko. Zupan pa se je večkrat zavzel za Čimprejšnji vstop Slovenije v E.Z. Spričo tega ostaja moje zaupanje do odbora in župana trdno. Vendar pa Čutim potrebo, da se ogradim od omenjene namembe denarja za obeležje Bršljanovce. Odbor je direktno osvojil amandma, ki ni Sel ne v diskusijo ne na glasovanje. Če pa bi prišlo do glasovanja, bi podpisani gladko volil ne. Sama pobuda je namreč hudo vprašljiva, naCrt pa je izdelek Združenja, ki zavzema iredentistična stališča in se s tem globoko razlikuje od linije samega občinskega odbora. Za proračun bom glasoval pozitivno, ograjujem pa se od tega dogodka. Politično odgovornost zanj naj si prevzame tisti, ki je prinesel to postavko v letošnji občinski proračun.
Andrej Berdon
Na pobudo deželnega instituta Gramsci so sinoči v knjigami Minerva predstavili zadnje delo profesorja kulturne antropologije s Tržaške univerze Carla Tullia-Altana »Ethnos in omika - etnične identitete in demokratične vrednote« (Foto KROMA), ki je izšlo pri založbi Feltrinelli. V prisotnosti avtorja sta delo predstavila univerzitetni profesor Giorgio Negrelli in predsednik instituta ter
literarni zgodovinar Giuseppe Petronio. Potem ko sta Altanovo delo analizirala z različnih zornih kotov, sta predavatelja soglasno podčrtala, da je prebiranje knjige zelo koristno za razumevanje sedanjega političnega položaja. Vsebuje namreč veliko grenkobe, ker se vrednote osebkov v sedanji družbi merijo na osnovi bogastva, kar je med posamezniki ustvarilo velike razlike.
r WWF / ODPRTO PISMO ZUPANU 1LLYJU
Drastično omejiti promet!
Napovedani omejevalni ukrepi so povsem nezadostni
»Življenje v mestu je nemogoče zaradi onesnaženja, ropota, smeti, nemogoče se je sprehajati, ker so vozila parkirana vsepovsod, tudi na pločnikih in na območjih rezerviranih za pešce,« ugotavljajo v odprtem pismu, M ga je združenje WWF naslovilo na župana Illyja. V kratkem - pristojni trdijo v drugi polovici februarja - bo stopila v veljavo preureditev prometa, ki jo pripravljajo na občini zato, da bi omejili onesnaženje zraka v središču. WWF pa ugotavlja, da je vprašanje dosti bolj dramatično, kot si ga zamišlja občinska uprava, in da so torej napovedani ukrepi povsem nezadostni. Gre predvsem za previsoko stopnjo bencena v zraku - tudi do 150 mg na kubični meter, ko pa je dovoljena stopnja samo 15 mg. Rakotvorni bencen izločajo katalizirana vozila, ki jih napovedana preureditev ne bo omejevala, in
se pridružuje drugim škodljivim izpušnim plinom tradicionalnih vozil.
Zgled neučinkovitosti - za katero sicer dolcijo v prvi vrsti »neodgovorne prejšnje občinske uprave« - je po mnenju WWF merilna centrala na Goldonijevem trgu. Okrog edine točke, kjer merijo kakovost zraka, so omejili promet in potem razglasili, da je zrak v mestu boljši: »Potemtakem bi lahko postavili centralo v Gropado...« Napovedana preureditev prometa ne bo omejevala kataliziranih vozil, mestni redarji so povsem nemočni, obstoječih določil in prepovedi ne spoštuje veC skoraj nihče: vse to se dogaja po mnenju naravovarstvene organizacije, ker je pohtike strah pred negativnimi reakcijami trgovcev, voznikov in drugih slojev in si zato ne upajo drastično omejiti prometa, kot bi bilo treba.
POGOVOR / INPS-SINDIKATI
Vračanje odvečnih vsot šele od 15. marca dalje
V teh dneh je bil sestanek med pokrajinskim vodstvom zavoda za socialno skrbstvo INPS ter pokrajinskimi predstavniki sindikalnih organizacij upokojencev SPI-CGIL, FNP-CISL in UILP-UIL. Na daljšem in poglobljenem srečanju so obravnavali pekoče vprašanje vračanja odvečnih pokojninskih zneskov.
Obe strani sta se trdno zavezali, da bosta vsaka na področju lastnih pristojnosti priskočili na pomoC prizadetim upokojencem, in sicer tako, da jim bosta postregli z najpodrobnejšimi pojasnili. Sindikalisti jim bodo seveda tudi svetovali, kaj in kako ukrepati v morebitnih spornih primerih. V ta namen so se delegacije domenile, da se postopek za izterjavo ne začne takoj, temveč šele po 15. marcu.
Sindikati vabijo upokojene osebe, da se lahko zaradi dodatnih informacij zglasijo na vseh njihovih sedežih.
Zadeva je v resnici zapletena. Ce so namreč eni vedeli, da jim INPS izplačuje veC, kot jim gre, pa so tudi taki, zlasti sinovi ali hčerke že umrlih oseb, ki naj bi poravnali račune, o katerih ničesar ne vedo.
HpROCES / USTAVNO SODlSCEh
Vse sodne poti profesorja Pahorja vodijo v Rim
Pahorjeva sodna zgodba se ponavlja: tudi včerajšnja obravnava na tržaškem kazenskem sodišCu se je končala kot prejšnji dve: s predajo aktov ustavnemu sodišCu, ki naj odloča, ah je zahteva prof. Sama Pahorja o premestitvi procesa v drugo mesto, ustavno utemeljena, ali ne. O tem bo moralo že spet, hetjic v Pahorjevem primeru, odločati ustavno sodišče v Rimu.
Včerajšnja sodna obravnava je trajala le nekaj minut. Samo Pahor se je moral zagovarjah zaradi dogodka, ki se je dogodil na volilnem sedežu pri Sv. Ivanu leta 1992. Takrat se je slovenski profesor predstavil osebju na volišCu v slovenščini, kar je izzvalo nekakšen protest osebja; Pahorju ni bilo omogočeno, da bi volil, medtem so volišče zaprh in Pahorja prisilno odstranili, pri čemer naj bi jo skupil policijski agent Cechelin, ki naj bi ga profesor med prerivanjem udaril. Vsaj takšna verzija je zabeležena v obtožnici.
Prof. Pahor in njegov odvetnik Maniacco sta včeraj zahtevala, naj proces premestijo v drugo mesto, ker smatrata, da bi lahko protislovenska klima v Trstu pogojevala sodnike.
Javni tožilec Frezza je iznesel drugo zahtevo. Predlagal je, naj vso zadevo prenesejo na ustavno sodišče, da bi enkrat za vselej odločilo, ali so te Pahorjeve zahteve po premestitvi v skladu z ustavnimi normami, ali ne.
Sodni zbor je razsodil salomonsko; tako, da je bilo konec koncev obema, obrambi in tožilstvu, zadoščeno. Odredilo je, da naj o premestitvi procesa v drugo mesto razsoja kasacijsko sodišCe, obenem pa je odločilo, da pošlje vse akte procesa na ustavno sodišče. Ustavni sodniki bodo morali tako razpravljati še o tretji sodni zadevi, v katero je vpleten profesor Samo Pahor.
Na voljo je sedem začasnih delovnih mest
Na sedežu tržaškega okrožnega Urada za delo v Ul. F. S e vero št. 46 bodo v ponedeljek, 5., in v torek, 6. februarja, sprejemali prošnje za udeležbo pri izboru kandidatov za sedem začasnih službenih mest, kakor sledi.
Občina Trst: en poko-pališcni delavec (90 dni) in en pogrebni delavec z vozniškim dovoljenjem B (90 dni).
Pokrajina Trst: en navaden uradnik z obvladanjem strojepisja (3 meseci part-time).
Občina Devin-Nabreži-na: dve klasični topkarici (6 mesecev) in ena računalniška tipkarica z znanjem slovenščine (6 mesecev).
Občina Zgonik: en smetar z znanjem slovenščine (3 meseci).
Kandidati ne smejo biti mlajši od 18 in starejši od 41 let. Seznam sprejetih bodo razobesili v petek, 9. februarja, od 10.30 do 11.30.
r V TOREK / NA POBUDO TZ
IACP / ZAKUP NOVIH DEL
V gosteh bomo imeli vojvodinsko delegacijo
Na povabilo Tržaške trgovinske zbornice oziroma Deželne zveze trgovinskih zbornic se bosta mudili prihodnji teden v Trstu in drugje po deželi gospodarski delegaciji iz Novega Sada ter Indonezije.
V vojvodinskem odposlanstvu, ki mu bo načeloval predsednik Novosadske gospodarske zbornice Jovan Avramov, bo okrog 15 podjetnikov in strokovnjakov. V torek, 6. februarja, ob 17. uri se bodo v veliki dvorani TZ v navzočnosti njenega predsednika Adalberta Donaggia se-šli s kolegi iz naših krajev in italijanske notranjščine, v sredo in četrtek pa bodo imeli še ločene sestanke in poslovne razgovore.
Tržaška zbornica pripravlja medtem za tukajšnje podjetnike poslovno potovanje v Beograd, Kragujevac in
Novi Sad. Na ta način bo praktično vrnila obisk, ki so ga tu opravili pred nedavnim gospodarski predstavniki z beograjskega in kra-gujevškega območja in zvabili v Trst veC kot sto podjetnikov iz vse severne Italije. Kdor želi kakšno pojasnilo veC, naj zavrti telefonsko	številko
040/6701205-6701249.
V Četrtek, 8. februarja, pa bo na sedežu deželne vlade v Trstu sprejem za novega indonezijskega ambasadorja v Rimu Vitjaksa-no Soegarda, ki se bo v spremstvu gospodarskega svetnika Hutaba-rata in načelnika gospodarske sekcije Ba-djurija potem sestal s podjetniki iz vseh štirih pokrajin ter si nato še ogledal luko in več industrijskih obratov. Indonezija izvaža skozi Trst predvsem rezan les in kavo.
17 milijard lir za ublažitev hude stanovanjske stiske
Zavod za ljudske hiše IACP je dal novembra in decembra lani v zakup gradbena dela v vrednosti veC kot 17 milijard lir in kupil za 200 milijonov lir elektronskih naprav.
S 17 milijardami, ki jih je pridobil iz deželne in državne blagajne, deloma pa iz lastnega sklada, bo zavod saniral oziroma preustrojil vrsto stanovanjskih poslopij in jih prilagodil evropskim normam o varnosti. Med podjetji, ki bodo speljala ta dela in ki so zbila izklicne cene tudi za 15%, jih je precej iz Trsta in iz drugih krajev dežele.
Najpomembnejša pre-ustrojitvena dela bodo opravili v ulicah Meuc-ci, Prato, Pendice Scogli-etto in Machlig. Na območju Androne Aldrage, ki zajema tudi ulice Ca-pitelli, Trionfo in An-drona San Silvestre, pa se bodo kmalu začele arheološke raziskave, potrebne za postavitev te-
meljev hišam, ki jih bodo obnovili.
Vodstvo IACP ob vsem tem opozarja, da ima zaradi nezadostnih finančnih sredstev še zmerom težave z rednim in izrednim vzdrževanjem stavb, zato poziva deželno vlado, naj z ustreznimi zakonskimi predpisi omogoči prodajo določenega števila nepremičnin zasebnikom. Z druge strani pa poudarja, da bi bilo treba ljudskim gradnjam na Tržaškem nameniti mnogo izdatnejša sredstva kot doslej, in to iz dveh razlogov: prvič, ker je treba sanirati še veliko poslopij, drugič pa zato, ker je stanovanj glede na povpraševanje premalo. Ob zadnjem natečaju za dodelitev stanovanj so našteli približno 1.800 prosi-teljev, dokončno prednostno lestvico bo pristojna komisija izdelala Cez nekaj mesecev, že zdaj pa je, žal, gotovo, da kar 80-90 odstotkom prošenj ne bo mogoče ugoditi.
NOVICE
TRŽAŠKA OBČINA / KABELSKO OMREŽJE
SV. IVAN / ZASEDANJE
V	Miljah javna debata SKP o varstvu okolja
V	miljskem kulturnem krožku »G. Milio« bo danes od 16. ure dalje javno srečanje pod naslovom Komunisti in okolje . tržaška pokrajina med možnimi katastrofami in znosnim razvojem. Zborovanje, ki ga prireja deželna svetovalska skupina Stranke kontunistične prenove, bo uvedel podtajnik SKP in tržašk občinski svetovalec Jacopo Ve-nier, za njim bodo spregovorili miljski občinski svetovalec Fulvio Zuppin (o bivši Aquili), devin-sko-nabrežinski občinski svetovalec Giuliano Go-ath (o plinskem terminalu v Tržiču) in strankin referent za varstvo okolja Piero Dapretto (o rizičnih tovarnah v Trstu), po debati pa bo zaključke povzela deželna svetovalka Elena Gobbi.
Vpisovanje v tržaške občinske vrtce
Tržaška občina sporoča, da se bo v ponedeljek, 5. februarja, začelo vpisovanje v prve letnike občinskih otroških vrtcev. Starši lahko vpišejo otroke, ki so se rodili v letu 1993, pa tudi tiste, ki so se rodili v prvem trimesečju leta 1994 (januar-ma-rec), če so doslej obiskovali občinske jasli. Ker so letos začele delovati tudi slovenske občinske jasli, imajo tudi slovenski starši priložnost, da izkoristijo to možnost.
Vpisovanje bo potekalo v vrtcih, v katerih delujejo didaktične ravnateljice. Starši slovenskih otrok, ki nameravajo vpisati svoje malčke v občinske otroške vrtce se lahko vsekakor obrnejo na posamezne vrtce, in sicer: vrtec na Greti (Ul. Giacinti 7), vrtec pri Sv. Ivanu (Ul. Cave 4) in vrtec v Dijaškem domu (Ul. Ginnastica 72).
Vpisovanja se bodo zaključila 17. februarja.
Srečanje občinske uprave in sindikatov v Dolini
V	sredo, 31. januarja 1996 so se sestali na županstvu v Dolini predstavniki občinske uprave in sindikatov.
Med drugim so prisotni razpravljali tudi o občinskem organiku, glede katerega so različna stališča, zaradi česar je prišlo do sindikalnega konflikta s stavko in z drugimi protestnimi akijami.
Prisotni so soglašali, da je potrebno vzpostaviti dialog in so določili koledar sestankov za obravnavo problema novega organika. Do izraza je prišla tudi potreba po konstruktivnem soočanju glede delovnega urnika, izvajanja čl. 60 OPR 268/87 in glede nagrade za storilnost.
Na osnovi obvez, ki jih je sprejela občinska uprava so sindikati prekinili svoj protest in med drugim preklicali odločitev, da osebje ne bo opravljalo nadurnega dela.
Dan slovenske kulture v Bregu
Se pred osrednjo proslavo dneva slovenske kulture, ki bo prihodnji četrtek v Kulturnem domu v Trstu, se bodo po vaseh zvrstile prireditve ob Prešernovem dnevu.
Po gojencih ricmanjske godbeniške šole, ki so tej priložnosti posvetili svoj nedavni javni nastop, je v Bregu prvo na vrsti KD Primorsko. Vabilo velja za nedeljo, 4. trn., ob 18. uri, ko bodo v dvorani mačkoljanske srenjske hiše gostovali člani dramske skupine KD Rdeča zvezda z veseloigro Gizele Budin Priprava na zlato poroko v režiji Antona Petjeja. Ze prej pa bo prireditev začel krajši koncert domačega zbora, ki poje pod vodstvom Antona Baloha.
Sporočilo »Legambiente«
Krožek Verde-azzurro (Legambiente) javlja vsem, ki so pristopili h kampanji Mal’Aria, da lahko prinesejo »rjuhe« na njegov sedež v Ul. Battisti 2 (H. nad.) vsak dan med 10. in 12. uro. Zaključna prireditev v v soboto, 10. t. m. zjutraj.
Delo tržaške sekcije WWF
V	ponedeljek, 5. februarja, ob 17.30 bo v dvorani »Baroncini« (Ul. Trento 8) letna skupščina članov tržaške sekcije svetovne naravovarstvene organizacije WWF. Na njej bodo podali obračun lanske dejavnosti v zvezi s tržaškim regulacijskim načrtom, kraškim parkom, barbarskim načinom lova na ptice idr., začrtali smernice za letošnje delo in imenovali novega odgovornega za sekcijo.
Sekcija vrhtega javlja, da bo tudi letos tečaj z naslovom Spoznavaj Kras, Začel se bo v četrtek, 15. februarja, odvijal se bo vsak četrtek od 19.30 dalje in bo brezplačen. Zal se ga lahko udeleži samo 30 oseb, zato naj se interesenti zglasijo na sedežu WWF, Ul. Romagna 4, tel. 360551, med 9. in 20. uro.
Program Paga
Združenje PAG (Progetto di Aggregazione Giova-nile) bo v ponedeljek predstavilo načrtovano dejavnost v letu 1996, predvsem pa fotografski natečaj na temo Mladi v Trstu, ki ga prireja v sodelovanju z Odborništvom za kulturo Tržaške Občine, in ex-tempore treh znanih italijanskih vinjeti-stov, kot so Osvaldo Cavandoli, Enzo Scarton in Roberto Totaro.
Načrt ”Tist 2000“ za boljše storitve
Eksperimentalna faza. do decembra letos Povezava tudi z drugimi ustanovami
Načrt Marienthal za rast in razvoj družbenih zadrug
Pri načrtu sodelujejo zadruge iz petih evropskih držav
Minilo je že več mesecev, odkar sta Tržaška občina in Telecom Italia podpisali protokol o soglasju za izdelavo načrta »Trst 2000«; namen načrta sta večje število in višja kakovost stroptev v korist tržaškega prebivalstva s promocijo, realizacijo in z začetkom izvajanja kabelskega omrežja. Predvideno je, da bo Tržaška občina z razvojem omrežnih infrastruktur, ki bodo Trst v celoti »pokrivale« pred iztekom leta 1998, nudila vrsto storitev informativnega, komunikativnega in operativnega značaja.
Sicer pa že obstaja vrsta uslug, kot je bilo včeraj poudarjeno na tiskovni konferenci (Foto KROMA), katerere so se poleg župana Riccarda Illyja udeležili tudi predstavniki družbe Telecom Italia, s katerimi je Občina že izboljšala nekatere storitve v korist prebivalstva. Glavni namen načrta pa je v tem, da se občanom v najkrajšem času nudijo storitve, ki jih potrebujejo. Občinska uprava je v ta namen že ustanovila urad za odnose z javnostjo, ki ga bo odprla na Trgu Unita; odprla ga bo predvsem z namenom, da bi preko njega vzpostavila dialog med Občino in prebivalstvom.
Odprla pa ga bo tudi z namenom, da bi povezala in nato nudila informacije raznih ustanov, ki sodelujejo pri načrtu: predvsem ACEGA in Konzorcialne-ga podjetja za prevoze ter drugih ustanov na teritoriju, ki bodo k pobudi pristopile.
Med eksperimentalno fazo načrta, ki se bo zaključila decembra letos, je tudi predvideno izvajanje integriranega načrta posegov na omrežnih infrastrukturah in na spremnih storitvah, da bi bila njihova kakovost boljša. Z novim integriranim načrtom bo občinska uprava predvsem nudila informacije javne koristi na krajevni, deželni in vsedržavni ravni ter informacije o administrativnih postopkih, ki jih upravlja občinska uprava; poleg tega pa bo nudila tudi operativne storitve(kot je na pr. izdajanje raznih potrdil). Celotni načrt kabliranja mesta predvideva investicijo preko 100 milijard lir v teku treh let.
Družba Insiel (ki je članica grupe In-siel) je že izdelala funkcionalno rešitev za proces avtomatizacije občinske uprave in raznih dejavnosti, ki jih upravlja urad za stike z javnostjo, trenutno pa se ga poslužuje oddelek za trgovino, obrt in turizem.
Na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu se je včeraj začelo mednarodno zasedanje o načrtu Marienthal, ki ga prireja konzorcij zadrug, ki delujejo na področju skrbstva iri vključevanja prizadetih ljudi v delovno okolje. Pri načrtu sodelujejo tudi zadruge iz Nemčije, Francije, Belgije in Španije.
Na včerajšnjem odprtju je med drugimi spregovoril tudi deželni odbornik za delo in sodelovanje Lodovico Sonego. Poudaril je, da dežela Furlanija-Julijska krajina pozorno sledi količinskemu, predvsem pa kvalitetnemu razvoju zadrug, ki delujejo na družbenem področju. To delovanje naj bi prispevalo k reformi socialne države, dodal pa
je, da bi tudi dežela morala poseči z ustreznimi zakonodajnimi posegi. Zagotovil je, da bo deželna uprava še letos izdala tako imenovano »belo knjigo« o zadružništvu na družbenem področju.
OGENJ / OB ŽELEZNICI
Včeraj popoldne kar trije požari na devinskem Krasu
Na devinskem Krasu je včeraj popoldne kar trikrat gorelo. Ognjeni zublji so se v vseh treh primerih razplamteli v bližini železniške proge: nad devinsko železniško postajo, na območju v bližini vodovodnega zbiralnika in v bližini železniškega predora pri Medji vasi v smeri proti Gorici.
Na vsakem pogorišču so posegli openski gasilci in gozdni stražarji, pri gašenju požara pri vodovodnem zbiralniku pa je sodeloval tudi helikopter. Zanimivo pa je, da se je eden od požarov razplamtel prav malo za-
tem, ko so se gasilci vrnili na Opčine. Na vrat na nos so morali spet na teren. Ognjena fronta ni bila obsežna (v vsakem primeru naj bi zajela površino kakega hektarja), gašenje pa je bilo težko zaradi zahrbtnih sunkov burje, ki so podžigali ogenj. Gasilci so predvsem skrbeli, da se požari ne bi razširili do borovega gozdiča. Ko bi se to dogodilo, bi bilo gašenje mnogo težje in zamudno. Do tega ni prišlo. Gasilci so tako končali svoje delo v petih urah: ob 17. uri so se lahko dokončno vrnili v kasarno.
DOLINA / VEČER ŠD BREG
OPČINE / KONCERT
Zaključna predstavitev Lakovičeve knjige o košarki
Andrej Pegan in Aldo Žerjal drevi v openski cerkvi
Ob dnevu slovenske kuHure skupna prireditev Opčin in Banov
S predstavitvijo knjige 30 let naše košarke v prostorih društva Breg je Branko Lakovič zaključil obiske pri košarkarskih ekipah v tržaški pokrajini. Prihodnji teden bo niz predstavitev knjige na Goriškem.
Po prvi uradni predstavitvi na stadionu 1. maj je bil Lakovič gost vseh košarkarskih ekip. Kot med ostalimi obiski je tudi srečanje v Dolini potekalo v zelo prijateljskem vzdušju: Lakoviča namreč poznajo vsi, ki jim je košarka pri srcu, saj je najprej sam igral, nato treniral, sedaj pa o košarki proča in je še pripravljen pomagati pri vseh košarkarskih pobudah.
O knjigi ne bi spregovorili, saj je bila že predstavljena, poleg tega pa vsakdo, ki jo samo prelista, lahko razume, koliko truda je bilo vloženega v to 400 strani dolgo zgodovino zamejske košarke.
Na predstavitvi v Dolini je sprva spregovoril predsednik športnega društva Breg Boris Žerjal, ki je dejal, da je bil prav Lakovič prvi pobudnik košarke v Bregu. Nato je v imenu ZSSDI (Združenje je pripomoglo pri izdaji knjige) Mario Šušteršič zagotovil, dejal, da bo Združenje priskočilo na pomoč tudi drugim avtorjem knjig o športu, saj so športniki že dokazali, da so sposobni pisati privlačne knjige.
Igor Canciani je obudil spomin na leta, v katerih je Lakovič še treniral, ob koncu pa je prevzel besedo tudi avtor, ki se je zahvalil vsem zaradi pohvalnih besed, ki so mu jih namenili. Povedal je, kako je knjiga nastala in se pri tem zahvalil Mariu Magajni in drugim fotografom za slikovno gradivo.
Večer se je nadaljeval v prijateljskem pogovoru ob kozarcu vina. (EB)
Župnija Sv. Jerneja na Opčinah prireja tudi letos niz glasbenih srečanj z namenom, da ovrednoti prenovljene orgle v vaški župnijski cerkvi. Letos so se organizatorji odločili, da pričnejo s koncertom božičnih pesmi na dan Gospodovega razglašenja, tj. v soboto 6. januarja. Koncert je ob vezni besedi Jana Leopolija oblikoval Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba, ki ga vodi Hi-larij Lavrenčič. Danes, tj. na dan Jezusovega darovanja, pa bo openska župnija ponudila koncert, na katerem bosta nastopala Andrej Pegan in basist Aldo Zerial.Oba glasbenika se že vrsto let uspešno udejstvujeta v zamejskem glasbenem življenju. Andrej Pegan je doštudiral orgle in orgelsko kompozicijo na tržaškem konservatoriju »Tartini«, kjer je diplomiral 1. 1984. Udeležil se je nato številnih mednarodnih natečajev in koncertiral doma in v inozemstvu. Leta 1987 in 1993 je poučeval na glasbenem inštitutu »L. Boccherini« v Lucci. Basist Aldo Žerjal je, kot sicer Andrej Pegan, doma iz Trsta; tu je večkrat nastopal na važnih koncertih v različnih komornih in orkestrskih skupinah. Že dolgo sodeluje tudi v zborovskih ansamblih, kot npr. pri srbsko-pravoslavnem zboru. Izpopolnjeval se je s prof. Laskovškom v Portorožu in dve leti pri prof. Ognjanoviču na Soli Glasbene matice v Trstu. Spored openskega večera bo zaobjemal skladbe za orgle solo in kompozicije za glas ob orgelski spremljavi. Tako bomo lahko poslušali dela Buxtehudeja, Couperina, Francka, Schuberta itd. Ob teh skladbah, ki sodijo v veliki mednarodni repertoar, pa bodo izvajalci podali še številne priredbe ljudskih motivov iz cerkvenega izročila.
Koncert v cerkvi Sv. Jernega na Opčinah bo pričel ob 19.30.
Luisa Antoni
V nedeljo, ob 17. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah proslava, posvečena dnevu slovenske kulture. Organizira jo SKD Tabor, tokrat s sodelovanjem in udeležbo SKD Grad - Bani ter MPeZ »Višava« od Ferlugov.
Program z naslovom »Zedinil rod slovenščne cele« bo izvajalo 13 mladih recitatorjev z Opčin in Banov, ki jih je pripravila in celotno prireditev tudi zrežirala Olga Lupine. V sklopu recitacij bodo tudi glasbeniki in pevski vložki, med njimi nastop violinista, izvajalca na rog in flavto ter nastop pevskega dua. Recitatorji bodo oblečeni v oblačila, napravljena po modelih z Prešernovega časa. (N.L)
Priznanja za uspeh Carsiane
ObraCun delovanja botaničnega vrta Carsiana je iz leta v leto pozitivnejši: lani so zabeležili 7.236 obiskovalcev (predlanskim 5.989), povečalo pa se je predvsem število posameznih in torej neorganiziranih obiskovalcev. Na pobudo pokrajinske uprave so pripravili vrsto novih pripomočkov za šole, še ta mesec pa bodo ponatisnili slovenski prevod knjižice o kraški naravi. Včeraj popoldne je podkomisar tržaške pokrajine Giovanni Volpe podelil uradno priznanje lastniku botaničnega vrta Carsiane dr. Gianfrancu Gioittiju in znanstvenemu odboru, ki vodi naravoslovno središče pri Zgoniku. V veliki dvorani liceja Galilei se je zatem zaCel tečaj za šolnike o didaktičnemu pristopu do ekologije skozi kraško okolje.
RAI 3 / PRVO OD 7 NADALJEVANJ
Televizijska oddaja po Trstu z županom lllyjem
Včerajšnja prva od sedmih oddaj Raieve tretje mreže posvečenih Trstu je bila zelo kratka in ne preveč zanimiva. V nizu »Potovanja po Italiji« v okviru jutranjega izobraževalnega sporeda Videosapere so včeraj v približno desetih minutah predstavili Trst s pomočjo nenavadnega vodnika: župana Riccarda Illyja, ki je gledalce z njemu lastnim uglajenim tonom pospremil po nekaterih značilnih in pomembnih tržaških krajih.
Začelo se je v reprezentančni dvorani tržaške občine, kjer je z balkona razkazal Trg Unita, »enega
od največjih trgov odprtih proti morju, kar jih je na svetu: v Evropi premorejo večjega samo v Lizboni,« je pojasnil župan. Zatem je kamera pokazala Borzni trg, rimski amfiteater, razne cerkve («Trst je multi-etnično in večjezično mesto, pa tudi večversko središče,« je pojasnil župan), kanal pri Rusem mostu, kavarno S. Marco (ki jo je rimski novinar večkrat imenoval kar bar!) in končno še pomol Audace.
Prihodnji oddaji bosta na sporedu predvidoma prihodnji torek, 6. in petek, 9. februarja približno ob 11.30.
EzioGreggio jutri gost na Pomorski postaji
Italijanski komik Ezio Greggio, ki je še zlasti znan kot voditelj oddaje »Striscia la notizia«. bo jutri popoldne gost dobrodelne pobude, ki se bo odvijala na tržaški pomorski postaji. Ob 15.30 bo predstavil svojo zadnjo knjigo, »Presto, che e tardi«, izkupiček katere gre v celoti za nakup specializiranih rešilnih avtomobilov za nedonošenčke. Vstop bo prost.
Na včerajšnji predstavitvi pobude je predsednik združenja Orizzonti Daniele Damele, ki pri-jeja sobotno manifestacijo, napovedal, da bo Greggio v Trstu prvič predstavil javnosti film, ki ga bo v kratkem posnel v Zda, in zaradi katerega bo konec februarja zapustil oddajo »Striscia la notizia«.
Bencinski boni do 23. februarja
Trgovinska zbornica sporoča, da se z današnjim dnem redno nadaljuje razdeljevanje bencinskih bonov za tekoče leto. Bone bodo delili do 23. januarja in sicer na sedežih rajonskih svetov po običajnem urniku. Poleg tega bodo od danes spet delili bone tudi na Montebellu in sicer v prostorih dirkališča. Okenca bodo odprta vsak dan od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure in od 15. 30 do 19.30, zaprta pa bodo ob sredah.
Danes, PETEK,
2.	februarja 1996
SVEČNICA
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.12 - Dolžina dneva 9.46 - Luna vzide ob 15.31 in zatone ob 5.38.
Jutri, SOBOTA,
3.	februarja 1996
BLAŽ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 2,3 stopinje, zračni tlak 1028 mb raste, veter 27 km na uro vzhodnik, vlaga 43-od-stotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Luca Cassano, Davide Pausa, Matteo Ganeva, Dean Vat-tovaz, Eugenio Pin, Chiara Quargnali.
VCERAJ-DANES
UMRLI SO: 78-letni Giuseppe Schiraldi, 85-let-na Alda Renni, 93-letna Giuseppina Dudine, 72-let-ni Fermccio Dichiara, 90-letna Maria Gumar, 74-let-ni Albino Cotterle, 61-letni Sergio Galati, 85-letni Lu-ciano Bearzi.
□ LEKARNE
Od PONEDELJKA, 29. januarja, do NEDELJE, 3. februarja 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. dell’Orologio 6 - v začetku Ul. Diaz (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
UL dell’Orologio 6 -začetek Ul. Diaz, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. Septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Drevored XX. Septembra 6 (tel. 371377).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012.
ŽUPNIJA BAZOVICA IN SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
vabila na ogled TV dokumentarnega filma
MAŠA ZA LOJZETA BRATUŽA
po scenarjiu DORICE MAKUC
danes, ob 20. uri
ŽUPNIJSKA DVORANA - BAZOVICA
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012,
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.30,
18.25, 20.20, 22.15 »La dea dell’amore«, r.-i. Woody Allen, i. Mira Sorvino. EKCELSIOR - 15.30,
18.30,	21.30 »Heat - La sfi-da«, i. Al Pacino, Robert De Niro.
EKCELSIOR AZZURRA
- 17.40, 19.50, 22.00 »L’us-saro sul tetto«, r. Jean-Paul Rappeneau, i. Juliette Bi-noche, Claudio Amendola. AMBASCIATORI
17.30,	19.50, 22.10 »007 Goldeneye« i. P. Brosnan.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Babe -un maialino coraggioso« NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Wai-ting to Exhale - Donne«, i. Whitney Houston, Angela Bassett.
NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.00 »Seven«, i. Brad Pitt, Morgan Free-man.
NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 23.15, 22.15 »High-lander ID«, i. C.Lambert.
MIGNON - 16.00- 22.00 »Oroscopiamo«, porn., prepovedan mladini pod
18.	letom.
CAPITOL - 17.00, 19.40,
22.00	»La lettera scarlat-ta«, i. Demi Moore, Robert Duvall.
ALCIONE - 18.30, 21.30 »Underground«, r.. Emir Kusturica.
LUMIERE -	18.00,
20.00,	22.15 »I soliti so-spetti«, r. Bryan Singer, i. Stephen Baldvvin.
Sl PRIREDITVE
KD PRIMORSKO vabi na proslavo dneva slovenske kulture v nedeljo, 4. februarja, ob 18. uri v srenj-sko hišo v Mačkoljah. Sodelovala bosta MePZ Primorsko pod vodstvom A. Baloha m dramska skupina KD RdeCa zvezda z veseloigro "Priprava na zlato Poroko”.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. - Opčine prireja NA JEZUSOVO DAROVANJE -SVEČNICO danes, ob
19.30	v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT, ki ga bosta oblikovala Andrej Pegan- orgle in Aldo Žerjal - bas. Prisrčno dobrodošli.
SKD GRAD-Bani, SKD TABOR - Opčine in MePZ VIŠAVA - Ferlugi priredijo v nedeljo, 4. februarja, ob 17. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah praznik slovenske kulture na igrano besedilo: ZEDINIL ROD SLO-VENSCNE CELE. Nastopajo recitatorji od Banov in z OpCin, MePZ s Ferlugov, mladi glasbeniki in MPZ Tabor. Postavitev Olga Lupine.
KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 4. februarja, ob
18.30,	v Kulturni dom na Colu na prireditev, na kateri se nam bodo predstavili pevski zbor osnovne šole iz Komna, otroški pevski zbor Zvonček - Repentabor ter otroška dramska skupina KD Kraški dom z igrico "Skopa Neža”.
SKK, Ul. Donizetti 3 vabi jutri, ob 18.30, na srečanje z zgodovinarjema Nado Magajno in Alešem Brecljem avtorjema raziskave o polotičnem delovanju Slovencev v Italiji med leti 1945 - 1952.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja, 8. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul.sv. Frančiška 20 proslavo kulturnega dneva ob obletnici pesnika Franceta Prešerna. Slavnostni nagovor bo imel prof. Janko Jež, recitiral bo igralec Stane Raztresen. Glasbene točke bosta prispevala kitarista Anja Stoka in Paulo Bembi, oba gojenca Glasbene matice.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu priredi v ponedeljek, 5. t.m., srečanje s predsednikom Slovenske ljudske stranke Marjanom Podobnikom. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
□ OBVESTILA
SKUPNOST BORCEV
19.	SNOUB-S. Kosovel, 18. SNOUB-Bazoviška in 17. BRIGADA-GregorCiceva
vabi vse borce, borke in aktiviste, ob obletnici pohoda Cez SoCo, na srečanje v Kanal, ki bo jutri, ob 11. uri.
SKD VIGRED vabi tiste, ki jih zanima društveno delovanje ali, ki si želijo včlaniti v društvo, da se javijo v ponedeljek, 5. t.m., od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Sempolaju.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -krožek Kras vabi elane in simpatizerje na praznik včlanjevanja danes, v Trebčah - Ljudski dom, v ponedeljek, 5. februarja v BubniCevem domu - Repen in v torek, 6. februarja v Prosvetni dom - Opčine. Družabnost bo od 20. ure dalje.
KD I. GRUDEN in SD SOKOL vabita vse Člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v petek, 9. t.m., ob 20. ob prvem sklicanju in ob 20.30. v drugem sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini.
SEKCIJA PDS-DSL Z. Kralj - TrebCe, PadriCe, Gropada, Bazovica vabi na kongres, ki bo danes, ob
20.	uri v prostorih Ljud-sekega doma v Trebčah. Prisoten bo tajnik tržaške federacije Stelio Spadaro.
!3 ŠOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNA-TELJSTO V DOLINI vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce in v prve razrede osnovnih Sol dolinskega didaktičnega področja, na informativna srečanja, ki se bodo vršila po sledečem razporedu. Otroški vrtci: v Ricmanjih danes, ob 16. uri; v Dolini 9. t.m., ob 15.30; v Boljun-cu danes, ob 16. uri. Osnovna šola: C.o.š. F. Venturini v Boljuncu, 12. t.m., ob 16. uri; O.š. v Borštu 7. t.m., ob 16. uri.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča, da se vršijo vpisovanja v prvi razred osnovne šole in v prvi letnik vrtca na sedežu didaktičnega ravnateljstva pri sv. Ivanu vsak dan od 8. do 14. ure. Istočasno vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik vrtca, na informativni srečanji, ki bosta v vrtcu v Lonjerju, v ponedeljek, 5.t.m., ob 15.45 in v vrtcu v Barkovljah, v Četrtek, 8.t.m., ob 16. uri.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da se vpisovanje v prvi razred osnovne šole in v otroške vrtce vrši na sedežu ravnateljstva vsak dan, od 8. do 14. ure ter vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce nabrežinskega
na informativno srečanje in sicer: otroški vrtec v Nabrežini, v torek, 6. t.m., ob 16. uri in otroški vrtec v Devinu, v Četrtek, 8.t.m., ob 16. uri.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI
vljudno vabi na predavanje dr. Viljema Scuke na temo "Motnje osebnostnega razvoja šolarja”, ki bo v torek, 6. t.m., ob 18. uri v prostorih nabrežinske osnovne šole.
H ČESTITKE
Drže NINO Cajbo zaprto ti, da pr’ 60.h u škuodo te ne zbeži. Štajerci.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN
se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-UI. Valdiiivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
BLIZA SE PUST - lepo, enkrat nošeno pustno obleko brazilca za fantka 2/3 leta prodam. Tel. 228609
IŠČEMO delavca, italijanskega državljana z vozniškim dovoljenjem ”C”, za razvažanje blaga. Telefon št. 383993
V NAJEM dajem opremljeno stanovanje na Proseku, 75 mkv za dobo 1-2 let. Tel. 225122 ob večernih urah.
KUPIM zazidljivo zemljišče po možnosti z delno obdelovalno površino. Tel. 040/228835 v večernih urah.
PRODAM hišo z dvoriščem, garažo in 1000 m zemljišča v okolici MaCkolj. Tel. 228390.
FIAT 127 v dobrem stanju prodam za 1 miljon lir. Telefon 910148.
OSMICO ima v Zgoniku št. 71 Mario Milic.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira v Trnovci 14. Ob sredah in Četrtkih zaprto.
OSMICO ima v Ricmanjih Berto Pregare. Toci belo in Crno vino.
OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku.
OSMICO je odprla Marija GombaC, Lonjer 291/1. ToCi belo vino.
TRGOVINA ČEVLJEV MORIS v Nabrežini ima sezonsko razprodajo. Izkoristite priložnost!
OSMICO v Dolini sta odprla Boris in Pepi Sancin (Sarmek). ToCita belo in Črno vino.
PRISPEVKI
V	spomin na Ivana Kre-sevica darujeta nečak Miloš in Nadja 100.000 lir za SK Kras.
V	spomin na Ivana Kre-sevica darujeta Vera in Emil Škabar 30.000 lir za SK Kras.
V	spomin na Ivana Kre-sevica darujeta Stanko in Kristina Žigon 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	počastitev spomina MarjuCe Felcaro CaC darujeta Vili in Martina
100.000	lir za SZ Sloga in
100.000	lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Marico Obad darujejo Nevine kolegice Lidija F., Lidija S., Lucija, Ida, Mara, Milka, Neva in Sandra 160.000 lir za GOS Salež-Zgonik.
V	spomin na dragega moža in oCeta Franca Bizjaka daruje družina
300.000	lir za Slovenski dijaški dom S. Kosovel v Trstu.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
Namesto cvetja na grob Ivana Kreseviča daruje družina Cante (Repnic 34)
20.000	lir za SD Kras in
20.000	lir za MPZ RdeCa zvezda.
V	počastitev spomina pokojne Marije Remic ved. Fon daruje Franko Volk
50.000	lir za KD Ivan Grbec iz Skednja.
V	spominn na Ivana KreseviCa daruje Marica Budin 20.000 lir za KD RdeCa zvezda in 20.000 lir za SK Kras.
V	spomin na Silva Antona MoCnika darujeta Matilda in Francko 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na MarjuCo CaC darujeta Milka in Kar-leto 40.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 40.000 lir za Center za rakasta obolenja.
t
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Josip (Pepi) Cibic
Pogreb bo jutri, 3. t.m., ob 10.40 iz mrtvašnice v ul. Costalunga v cerkev v Trebče.
Žalostno vest sporočajo žena Alma, sin Alfredo z Nevo in Tanjo, sin Gnido, svakinja Savica z nečakinjo Eriko ter ostalo sordstvo
Trebče, 2. februarja 1996
Ob prerani izgubi bivšega predsednika in dolgoletnega člana godbe Jožefa Cibica izreka ženi Almi sinovoma Alfredu in Guidu ter ostalim sorodnikom globoko sožalje Godbeno društvo V. Parma iz Trebč
Ob boleči izgubi dragega očeta Josipa Cibic izrekamo iskreno sožalje sinu Frediju in svojcem
direkcija in delovni kolegi CGR - Trst
Ob izgubi bivšega člana Josipa Cibica izreka iskreno sožalje prizadeti družini
Godbeno društvo Prosek
Ob izgubi dragega očeta izrekajo Damiani občuteno sožalje prijatelji
Nataša, Henrik, Arianna, Bruno, Sandra in Peter
Ob prerani izgubi dragega Danilota izrekata družini iskreno sožalje
Ervin in Karlo z družino
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040-768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
ŠOLA TRINKO / PO ZAGOTOVILIH OBČINE
Septembra spet v Kapucinski ulici
Tudi ta rešitev še ne bo dokončna
ZDRAVSTVO / BOLNIŠNICE KJE IN KAKO
Odbornik Fasola poziva k treznosti
Predstavnik dežele odprt do vseh predlogov, zavrača pa politično zainteresirano demagogijo
Slovenska srednja Sola Ivana Trinka se bo s prihodnjim šolskim, letom vrnila v poslopje v Kapucinski ulici. Občinska uprava bo namreč dotlej popravila ogrevanje (zamenjati morajo kotel), kar je lansko poletje bil glavni razlog, da se je šola morala na vrat na nos preseliti v neprimerne prostore na Kapeli. Za popravilo ogrevanja na poslopju v Kapucinski ulici je občinska uprava vključila v letošnji proračun 100 milijonov lir. To je sicer znano že nekaj tednov, te dni pa sta predstavnika občinske uprave tudi uradno obvestila šolsko skrbništvo o namenu, da se šola Trinko septembra vrne v Kapucinsko ulico.
Priložnost se je ponu-
dila na srečanju, ki so se ga udeležili občinska odbornika za šolstvo Mari-lena Francioso in za javna dela Mauro Bordin ter šolski skrbnik Ugo Man-nini ter njegov namestnik dr. De Vito. Občinska predstavnika sta povedala, da bo postopek za popravilo stekel, Cim bo občinski svet odobril pro-račun (v ta namen je svet sklican na seje 13., 14. in 15. februarja). Vsekakor naj bi selitev izvedli do septembra.
Ta rešitev za slovensko šolo še ne bo dokončna, nam je včeraj v telefonskem pogovoru povedala odbornica Francioso, ki realistično predvideva, da bo šola tam ostala dve ali tri šolska leta. Potem bodo najbrž prišle na vrsto druge rešitve, o kate-
rih so se zaceli pogovarjati s šolskim skrbnikom prav na omenjenem sestanku. Gre za racionalizacijo šolskega omrežja, pri kateri bodo upoštevali troje sklopov podatkov: določila šolskega ministrstva, ki naj bi letos vsebovala še strožja določila, potrebe vsake posamezne šole po prostorih za redne uCilnice in dodatne dejavnosti (te podatke bo občini predložil skrbnik) in demografske trende, po katerih občina pričakuje še dodaten osip vpisov v srednje šole. V tem sklopu, pravi odbornica, bodo poiskali tudi najprimernejšo dokončno rešitev za šolo Trinko, ki pa bo dotlej lahko delovala v nekoliko primernejših pogojih, kot jih ima danes.
»Nisem zlodej, kot me hočejo prikazovati nekateri in mi naprtiti vse krivde za probleme zdravstva in mi očitajo, da privilegiram Tržič v škodo Gorice.«Tako je povedal deželni dobomik za zdravstvo Fasola na srečanju z novinarji, ki ga je sklical vCeraj z namenom, da ovrže očitke, ki letijo nanj s strani go-riških občinskih uprav-no-politiCnih sredin in da pojasni nekatere kljucne probleme zdravstva.
Fasola je dal razumeti, da problem ohranitve bolnišnice Janeza od Boga ni rešljiv, in to ne zaradi njegove slabe volje ali zaradi najnovejših kle-stenj v zdravstvu, temveč zato, ker tako zasnovana bolnišnica za rehabilitacijo že vsaj 15 let ni ime-
la smisla in predstavlja nevzdržno breme. Po drugi strani je pokazal določeno odprtost in pri-pravljensot prisluhniti vsakemu resnemu predlogu glede drugačne namembnosti poslopja. Glede tega, je dal razumeti, bi celo lahko nekoliko popravili stroge količnike števila postelj glede na prebivalce in bi Gorici priznali nekaj veC ležišč, takorekoC v zameno za visoko specialistične storitve, ki jih tukaj ni in za katere morajo bolniki v klinična centra v Videm in Trst.
Po drugi strani pa je Fasola dal razumeti, da ni realistično sanjati o nemogočih projektih, kot to dela marsikdo v Gorici. Sam je še vedno za to, da bi splošno bolnišnico
prenesli v poslopje usmiljenih bratov, ker je ta rešitev vsaj 20 milijard cenejša, hitreje izvedljiva in stvarnejša kot dograditev kompleksa v Ul. Vit-torio Veneto. V nasprotnem primeru, je posvaril, Gorica tvega, da sploh ne bo dobila denarja za dograditev splošne bolnišnice, ker denarja iz državnih skladov pac ni. V tem primeru je res nevarno, da bo mesto ostalo brez bolnišnice, za to pa ne bo kriv odbornik Fasola, ki da danes skuša rešiti največ od tega, kar se rešiti da, temveč tisti, ki zaradi strankarskih interesov ali nesposobnosti upravljanja in načrtovanja bodočnosti mesta zganjajo demagogijo okrog zdravstva.
PODGORA
SKP obsoja ponovno skrunitev spomenika
Politični boj naj bo korekten
Odbor goriškega krožka Stranke komunistične prenove je s posebnim letakom obsodil že tretjo zaporedno skrunitev partizanskega spomenika v Podgori. SKP povezuje te dogodke z nedavnim napadom na temnopoltega priseljenca, z “ligaškimi” napisi po mestnih zidovih, z razbijanjem stencasov strank in krožkov. Vse to, ocenjujejo, pomeni pobar-barjenje političnega boja, ki je lahko tudi idejno oster, ne sme pa odstopati od načel strpnosti in lojalne politične konfrontacije. SKP zaključuje, da je to dogajanje posledica odstopanja od naCel ustave in poziva javnost k demokratični budnosti proti ponavljanju podobnih izpadov.
NOVICE
Zbor članov Kmečke banke
Nocoj ob 20. uri bo v Kulturnem domu v Gorici zbor elanov Kmečke banke. Odbor elanov, ki ga sklicuje, vabi k polnoštevilni udeležbi, saj bo priložnost za izčrpno informiranje Članov o možnostih in postopkih glede skorajšnjega izteka komisarske uprave. Člani bo namreč poklicani, da na obenem zboru 11 t.m. odobrijo vrsto pomembnih sprememb glede pravne in finančne strukture banke.
Koncert vitiunske pianistke
Koncertna sezone Lipizer se nocoj ob 20.30 nadaljuje v Fogarjevi dvorani na Verdijevem komi s koncertom georgijanske pianistke Mzie Simonišvi-11 Izvajalka se ponaša s prvo nagrado “Busoni” 1. 1994 in prvo nagrado na mednarodnem natečaju Mendelssohn v Hamburgu, na katerem lahko sodelujejo izključno dobitniki prvih nagrad na mednarodnih natečajih. Na koncertu v Gorici bo izvajala skladbe Beethovna, Chopina in Liszta.
Razstava o kooperaciji k razvoju
Center prostovoljcev za kooperacijo k razvoju CVCS odpira danes v veži goriškega županstva fotografsko in dokumentarno razstavo o 15-letni dejavnosti v pomoč nerazitvim in za pravičnejše odnose med bogatim severom in revnim jugom svet. Razstav bo na ogled do 16. t.m.
Večer o raziskavah na Antartiki
Krožek Euromit 2000 prireja nocoj ob 20.30 v prostorih UGG v Ul. Rismondo 2 predstavitev raziskav Tržaškega observatorija za eksperimentalno geofiziko na Antartiki. Raziskovalca dr. Giuhano Bran-colini in dr. Franco Coren bosta tudi z diapozitivi predstavila raziskave kampanje 1993/94.
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV KOMISIJA ZA KULTURO PRI SKGZ
vabita na predstavitev beležnice
“ZAZNiWE IN ODTENKI”
ki jo je “zapolnil" Aldo Rupel
Srečanje z avtorjem bo danes, 2. februarja, ob 18. uri v avli Glasbene matice v Gorici, Križna ulica 3.
V galeriji Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici bo razstavljala svoja dela akademska slikarka
Mira Ličen Krmpotič
Odprtje razstave bo danes, 2. februarja, ob 18. uri.
Govorila bosta Silvester GaberšCek in Joško Vetrih.
Vljudno vabljeni!
Zmanjšanje davka ICI samo za najrevnejše občane
Goriška občina ne bo zmanjšala količnika davka na nepremičnine ICI, ki znaša v Gorici 6%o, največ kar dopušča zakon. Po drugi strani zakon dopušča znižanje davka toda le pod pogojem, da se skupni znesek občinskih dohodkov iz tega vira ne zmanjša. Z drugimi besedami: uprava lahko zmanjša količnik le toliko, kolikor se povečajo prihodki od novih zgradb. V prvem trenutku se je občinski odbor odločil za tako rešitev, ki pa bi za občane prinesla le neznaten prihranek, saj bi davek zmanjšali na 5, 95%o. Prihrnaili bi torej nekaj tisočakov vendar za ceno težavnejšega izračunavanja davka zaradi decimalk.
Predsinoci pa je odbornik za finance Noselli predložil v odobritev občinskemu svetu drugačen pred-
log. DavCni količnik naj bi ostal nespremenjen, povečali pa naj bi odbitek za nekatere manj premožne občane. Zakon, ki določa odbitek v znesku 180 tisoC lir za lastnike prve hiše, dopušCa poveCanej tega odbitka na 300 tisoC lir. Goriška občina bo višji odbitek priznala samo najrevnejšim: družinam, katerih skupni dohodek ne presega vrenosti minimalne pokojnine INPS in osebam, ki že koristijo pomoč socialnih služb občine. Vprašanje je, koliko od teh ljudi, ki živi resnično v revščini, je tuzdi lastnikov hiš. Odbornik se je na zahtevo opozicije obvezal, da do julija preveri točno število koristnikov, nakar naj bi vzeli v poštev možnost priznanja odbitka še nekaterim manj premožnim občanom.
MLADINSKA PUBLICISTIKA
Pastirčkovih 50 let
Tri knjižne izdaje in množično srečanje
V tem šolskem letu praznuje 50-letnico izhajanja in delovanja otroška revija “Pastirček”, ki je vsa ta leta spremljala rast številnih generacij, pritegnila ogromno sodelavcev, med katerimi so tudi danes ugledni ustvarjalci. Uredništvo je sklenilo, da bo po svojih močeh obeležilo ta dogodek in tako že ves C as tega šolskega leta “Pastirček” opozarja na svoj jubilej, prinaša pričevanja številnih osebnosti ter se obrača na najmlajše s predlogi za sodelovanje.
“Pastirček”, ki ga izdaja zadruga Goriška Mohorjeva, bo pripravil še nekaj dodatnih spremnih dogodkov, med temi tri posebne knjižne izdaje in prireditev ob koncu šolskega leta. Tako bo izšel ponatis ‘Tvčka Nagajivčka” nekdanjega urednika Srečka Gregorca z ilustracijami Jožefa Vrtovca, dalje pravljica Ma-rize Perat “Kraljična z le-
denim srcem”, za katero bo ilustracije oskrbela Danila Komjanc, ter brošura ob 50-letnici s pregledom delovanja, podatki, utrinki in navedbo najpomembnejših sodelavcev.
Zaključna prireditev bo 12. maja pri Katoliškem domu v Gorici in bo zajela bližnjo telovadnico, vse prostore v bližini in seveda sam Katoliški dom, ki bo do tedaj že v dobršni meri prenovljen. Ves dan se bodo odvijale dejavnosti od obiska maše na Pla-cuti do pripovedovanja zgodbic, risanja, ogleda Katoliškega doma in športnih tekmovanj, pri Čemer pričakujejo veliko udeležbo otrok, staršev, učiteljev in predstavnikov šol. V zgodnjih popoldanskih urah bo osrednja prireditev. Vsi sodelujoči bodo že prej pripravili skupno zaključno pesem, ki jo je na besedilo Janeza Povše-ta zložil Ivo Bolčina.
Zborovski koncert v Sovodnjah
Nocoj ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Sovodnjah na povabilo domačega kulturnega društva gostoval mešani pevski zbor Primdrec-T abor, ki ga vodi Matjaž Scek. Zbor, ki je lani praznoval 10-letnico delovanja, je za to priložnost pripravil celovečerni koncert slovenskih ljudskih pesmi v priredbi štirih znanih slovenskih skladateljev kot so: Samo Vremšak, Lojze LebiC, Pavle Merku in Aldo Kumar. Za jubilejni nastop so k zboru ponovno pristopili tudi bivši pevci, kar je dogodku dalo poseben pecat. MePZ Primo-rec-Tabor se ponaša z lepim številom nagrad in priznanj kar je dodaten razlog, da koncerta nikakor ne gre zamuditi.
_____________KINO
GORICA
VTITORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del. CORSO 17.15- 19.40-
22.00	»Seven«. I. B. Piti in M. Freeman.
TRZlC
COMUNALE 18.00-
21.00	»Lo sguardo di Ulis-se«. Rež. Theo Angelo-poulos. I. Harvay Keitel.
\M PRIREDITVE
SKD KREMENJAK vabi na Prešernovo proslavo, ki bo nocoj ob 20. uri v domačiji Maria Pahorja v Jamljah (Zupančičeva 8). Sodeluje dramska skupina KD Kraški dom s predstavo Zgodba o dr. Faustu.
SKPD F. B. SEDEJ vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 4. februarja, ob 16. uri prhedili v Sedejevem domu v Steverjanu. Nastopil bo zbor Musiča viva iz Kranja, ki ga vodi Nada Kos. Napovedoval bo Janez Dolinar. Spored bo uvedel domači zbor F. B. Sedej.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za
Goriško bo 18. februarja priredilo veselo pustovanje v Gallianu pri Čedadu. Zaželena je udeležba v maskah. Prijave do 7. februarja na društvenem sedežu (ob sredah med 10. in 11. uro) ter pri poverjenikih.
SD SOVODNJE bo 17.
februarja priredilo veselo pustovanje. Prijave pri Lucijanu Fajtu, Davorinu Peliconu in Gianniju Marso-nu.
a SPISKE VESTI
SDZPI sprejema prijave za strokovni tečaj za natakarje. TeCaj bo trajal skupno 400 ur (od tega 150 ur prakse). Prijave na sedežu zavoda SDZPI v Gorici, Ul. Croce 3, tel. 81826, ali na sedežu Gospodarskega združenja v Rimski ulici 20. SDZPI nadalje obvešča, da je še nekaj prostih mest za tečaj “vvindovvs office”.
□ OBVESTILA
KLUB GORIŠKE MLADENE prireja v torek, 6. februarja, obisk slovenskega parlamenta v Ljubljani. Program predvideva ogled prostorov in sestanek s poslanci, zveCer pa udeležbo na koncertu Davida Bovvieja v hali Tivoli. Prijave pri elanih KGM do jutri, 3. t.m.
GCIKLUB obvešCa, da bo prihodnje srečanje v ponedeljek, 5. februarja, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
OBČINSKA UPRAVA V SOVODNJAH obvešCa, da je v teku postopek za spremembo regulacijskega načrta. Občani naj vloge predložijo najkasneje do 10. februarja.
M_______________IZLETI
SPD GORICA - Smučarski odsek priredi v nedeljo, 11. februarja, smučarski izlet v Sappado. Prijave na sedežu.
SKD HRAST - Športni odsek Doberdob organizira smučarski izlet v Bad Kleinkirchheim (cena avtobusa 16 tisoC lir) v nedeljo, 11. februarja. Za informacije: tel. št. 78130, 78262 ah 419957.
I; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701
LEKARNA V SOVODNJAH
dr. M. Rojec, Ul. I. Maja 76, tel. 882578
POGREBI
Danes: 11.00, Giorgina Simonsig, vd. Maniacco iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; 11.30, Carla Baldassi iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonnini in v Cervinjan.
RIM / POZIV C1POLLETTE (CONFINDUSTRIA)
DUNAJ / ZMANJŠALI SO PREDVSEM STROŠKE POSLOVANJA
Banka Italije naj se zgleduje po Ameriki
Obrestno mero so znižali tudi v Franciji
Dobiček avstrijske naftne družbe OMV se je lani več kot podvojil
OMV bo v bližnji bodočnosti še okrepila sodelovanje s sosednjima Slovenijo in Italijo, v Avstriji pa hoče ohraniti sedanji delež na tržišču
RIM - Se bo denar res pocenil tudi v Italiji? Za Agnellijem, ki je to nujo poudaril v sredo, je svoje povedal še generalni direktor Confindustrie In-nocenzo Cipolletta. »Zdaj so dani že vsi pogoji za to, da Banka Italije zniža obrestne mere,« je zatrdil vCeraj in nadaljeval: »Za takšen korak ni treba Čakati na konec politične krize in na sestavo nove vlade, ker gre za Cisto loCeni zadevi.« Emisijskemu zavodu je priznal, da je bila doslej njegova previdnost zaradi visoke inflacije na mestu, pripomnil pa, da zdaj inflacija upada in da so obresti pretirane, zato jih gre v najkrajšem potlačiti.
Pritisk v tej smeri, ki prihaja zlasti iz podjetniških, a tudi iz sindikalnih krogov, se je nenadoma zaostril ob predsi-noCnji odločitvi ameriške centralne banke, da uradno obrestno mero zniža s 5,25% na 5%, kratkoročno pa s 5,50% na 5,25%. Washington je toliko pričakovano pocenitev pozdravil z najboljšim viskijem, Nemci pa tega niso mogli, ker se Bundesbanka še zmerom ni odločila za enak korak. No, ta in oni je vseeno nazdravil s Čislanim bavarskim pivom, kajti iz Bonna je vendarle prišlo spodbudno znamenje. Kakor smo poročali že vCeraj, je kratkoročna obrestna stopnja predvčerajšnjim zdrknila
s 3,55% na 3,40%, to pa še ni vse: v kratkem bo upadla na 3,30% in se torej približala zgodovinskemu spodnjemu pragu 3,25% iz novembra 1987, ko sta uradna obrestna mera in Lombard znašala 25% oziroma 4, 5%, medtem ko se suCeta zdaj pri 3% in 5%.Sredin ukrep je šel v italijanskem tisku skozi skoraj neopazno, v resnici pa je važen. Zakaj? Zaradi tega, ker terminska obrestna mera, s katero Bundesbanka kratkoročno podpira trg, po mnenju številnih strokovnjakov predstavlja osrednji vzvod za usmerjanje državne monetarne politike. Skratka, vse kaže, da bo guverner kmalu napravil še zadnji korak. Nova pocenitev denarja bi bila v skladu z upočasnitvijo konjunkture,- a tudi z relativno znosno inflacijo in razsežnostjo denarne mase, ki pomenita centralni banki glavni merili, ko gre za obravnavo obrestnih mer.
Ce Nemci še niso zadovoljni, pa si tako kot Američani manejo roke Francozi. Včeraj je pariški emisijski zavod znižal osrednjo obrestno mero za 0,15% na 4,05%, hkrati pa terminsko (5-10 dni) pustil nespremenjeno pri 5,60%. Podjetniki so tembolj zadovoljni, ker ukrepa, za katerega so se sicer dolgo zavzemali, niso pričako-
LIRA
PET	PON	TOR	SRE ČET
1605 1605,5 159872 1599,8 1581“
79,6	1076,8	1075,2	1073 1063,6



vali tako kmalu. Ne samo to. Ministrski predsednik Alain Juppe jim je zagotovil, da bo mogoče v kratkem še dodatno poceniti denar, in dodal: »Francozi in Nemci smo si zadali skupen cilj, da najpozneje do konca junija prevesimo krivuljo brezposelnosti.« Premier je odkrito pozval podjetnike, naj se temu prilagodijo, in jih opozoril, da ne bodo deležni nobene olajšave več glede socialnih prispevkov. Zatrdil je tudi, da bo vlada v prihodnjih dveh letih ublažila davčni vijak.
Francoskemu zgledu sta vCeraj sledili Nizozemska in (drugič v dveh dneh) Belgija.
Lira se je okrepila za 2,7% nasproti nemški marki, popravila pa se je tudi borza.
DUNAJ - Po zadnjih podatkih se je lani dobiček avstrijske naftne družbe OMV pred plačilom davka - glede na rezultate iz predhodnega leta - veC kot podvojil: leta 1994 je znašal 840 milijonov, lani pa 2 milijardi šilingov. Dobiček se je poveCal na račun velikega znižanja stroškov poslovanja in višjih cen nekaterih plastičnih snovi. Družba OMV je imela še leta 1992 in tudi 1993 velike izgube v svojih kemičnih obratih. Zaradi uspešnega poslovanja v preteklem letu bo zvišala svoje dividende z 10 na 20 šilingov za delnico. Podatki sicer kažejo, da se je dobiček družbe nekoliko zmanjšal v zadnjem četrtletju lanskega leta, predvsem zaradi stroškov, povezanih s prodajo njenega podjetja Chemie Linz. Predsednik upravnega odbora OMV-ja Richard Schenz je za letošnje leto napovedal nekoliko manjši dobiček, Čeprav bodo »poslovni rezultati še vedno solidni«. Poudaril je, da se je OMV
izkopala iz najhujše krize predvsem z velikim zmanjšanjem števila zaposlenih in tudi nižjimi naložbenimi izdatki. Zmanjšala je proračunska sredstva za plače in za raziskovalne načrte, zato so se znižale izgube razvojnega in raziskovalnega sektorja.
»Brez racionalizacije bi imeli lani izgubo v višini 3, 8 milijarde šilingov,« je povedal Schenz. Z nadaljnjim zniževanjem stroškov bi po njegovem mnenju lahko zvišali vrednost dividend na 30 šilingov. Družba OMV naj bi tržišču kmalu ponudila 4 milijone metričnih ton nafte in plina (zdaj 3 milijone), ker bo v raziskave v prihodnjih treh letih vložila 6 milijard šilingov. Se vedno pa sta šibki točki njenega bilančnega stanja kemična industrija in industrija plastičnih mas. Cene umetnih gnojil in mas so bile lani ustaljene, zaradi znižanja cen poliolefinov v zadnjem četrtletju lanskega leta pa se je dobiček v tem delu druž-
be znižal. Pred dvema tednoma sta OMV in španski Repsol zaradi »nespravljivih razlik« odstopila od skupne investicije obrata za izdelavo poliolefinov, vendar naj bi sodelovala pri drugih načrtih. Schenz je na tiskovni konferenci poudaril, da bo družba najbolj povečala sodelovanje s sosednjimi državami - Češko, Slovaško, Madžarsko, Slovenijo in Italijo. Načrtuje tudi več skupnih naložb in nakup sredstev za pridelavo plina, prizadeva si tudi za večjo prisotnost na domačem trgu, zato ho posodobila svojo rafinerijo v Schvvechatu blizu Dunaja. OMV že sodeluje pri izgradnji naftovodov na Madžarskem, v Sloveniji in Italiji, načrtuje tudi izgradnjo novih naprav za skladiščenje plina v srednji Evropi. V Avstriji si bo prizadevala za ohranitev sedanjega tržnega deleža na svojem področju, ki znaša 23 odstotkov, čeprav bo v prihodnjih petih letih zaprla petino svojih bencinskih Črpalk.
H NEMČIJA / IZGUBARJI TUDI V DR2AVI-SIMBOLU GOSPODARSKEGA RAZVOJA
Znižanje cen in močna maika med vzroki velikih izgub Grundiga
Lani so utrpeli izgubo 50 milijonov mark, leto prej pa 127 milijonov mark
FRANKFURT - Zaradi znižanja maloprodajnih cen, močne marke, prestrukturiranja družbe in nepravilnih poslovnih odločitev, znaša lanskoletna izguba Grundiga, nemškega proizvajalca električnih aparatov za široko potrošnjo, skoraj 50 milijonov mark. Vodstvo Grundiga beleži izgube že veC let, leta 1994 je znašala celo 127 milijonov mark. Zato naj bi bil nizozemski Philips, Grundi-govo matično podjetje, prisiljen zapreti še veC delovnih mest, oziroma znova prestrukturirati proizvodnjo, lahko pa se zgodi, da bo prodal svoje nemško hčerinsko podjetje. Leta 1979 je bilo pri Grundigu zaposlenih 40 tisoC
delavcev, ob koncu lanskega leta pa le še 12 tisoč. Nedavno je vodstvo družbe potrdilo napovedi, po katerih se bo njen nadzorni odbor sestal 5. februarja in napovedal sprejete »ukrepe«. Položaj Grundiga bo hkrati nov preizkus v že zdaj napetih nemško-nizo-zemskih odnosih: Daimler-Benz je namreč sprejel odločitev o prehenaju financiranja svoje hčerinske nizozemske družbe Fokker, ki izdeluje letala, zato se je morala za zaščito obrniti na upnike.
O izgubi Grundiga je prva poročala nemška tiskovna agencija VWD, sprecializirana za gospodarska vprašanja. Agencija je poleg pripomb Peitra van der Wala, ki bo fe-
bruarja prevzel položaj predsednika upravnega odbora Grundiga, objavila tudi izjave dveh direktorjev v nadzornem svetu. Predstavniki Grundiga so poudarili, da so bile njihove izjave zaupne, in objave niso »odobrili«, vendar vsebine agencijskega besedila niso zanikali. Čeprav je Van der Wal med drugim izjavil, da »prodaja Grundiga ni njegova naloga«, je vseeno priznal, da so pri Grundigu opazili »določeno stopnjo nestrpnosti« in »pritiska« s strani Philipsa.
Agencija povzema tudi izjavo Hansa Burkharda, elana Grundigovega upravnega odbora, odgovornega za prodajo na evropskem tržišču, ki
je izjavil, da so »investicijskim napakam« botrovale »preveč optimistične tržne analize«. Kot piše v letnem poročilu družbe, je Grundig v prvem Četrtletju uresničil načrtovano prodajo, prihodki pa so se začeli zmanjševati po maju: do konca leta je imel Grundig za 500 milijonov mark izgub: 300 milijonov mark znašajo izgube iz poslovanja, 200 milijonov pa zaradi stroškov za prestrukturiranje. Zaradi menjalniške vrednosti marke so se cene izdelkov znižale od 5 do 10 odstotkov, za lanskoletno izgubo pa je kriva tudi večja konkurenca električnih izdelkov za široko porabo na tržišču.
		1. FEBRUAR 1996	v LIRAH	
	52 1	valuta	nakupni	prodajni
		ameriški dolar	1557,00	1605,00
		nemška marka	1050,00	1081,00
	s	francoski frank	305,00	314,00
	gl	holandski gulden	933,00	962,00
	1 s	belgijski frank	50,60	52,70
	II	funt šterling	2354,00	2416,00
		irski šterling	2437,00	2511,00
	fi	danska krona	270,00	276,00
	51	grška drahma	6,30	6,70
		kanadski dolar	1131,00	1166,00
	1?	japonski jen	14,50	15,10
		Švicarski frank	1283,00	1322,00
	?.l	avstrijski šiling	148,60	153,10
	535 S It	norveška krona švedska krona	239.00 225.00	246.00 232.00
	$ s),	portugalski escudo	10,00	10,40
	:=	španska pezeta	12,40	13,00
		avstralski dolar	1169,00	1194,00
	9	madžarski florint	11,00	14,00
	?	slovenski tolar	11,50	12,10
	s	hrvaška kuna	265,00	290,00
		
1. FEBRUAR 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1555,00	1600,00
nemška marka	1053,00	1078,00
francoski frank	304,00	314,00
holandski gulden	931,00	956,00
belgijski frank	50,80	52,60
funt šterling	2348,00	2428,00
irski šterling	2432,00	2527,00
danska krona	270,00	280,00
grška drahma	6,20	6,80
kanadski dolar	1129,00	1164,00
švicarski frank	1287,00	1315,00
avstrijski šiling	148,30	152,80
slovenski tolar	11,50	12,00
			
1. FEBRUAR 1996	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1580,980	—
ECU	—	1953,300	—
nemška marka	—	1063,560	—
francoski frank	—	309,720	—
funt šterling	—	2396,290	—
holandski gulden	—	949,650	—
belgijski frank	—	51,734	—
španska pezeta	—	12,618	—
danska krona	—	274,880	—
irski funt	—	2478,980	—
grška drahma	—	6,446	—
portugalski escudo	—	10,259	—
kanadski dolar	—	1149,300	—
japonski jen	—	14,785	—
švicarski frank	—	1305,190	—
avstrijski šiling	—	151,260	—
norveška krona	—	243,300	—
švedska krona	—	227,870	—
finska marka	—	347,700	—
avstralski dolar		1177,510	
			
26. JANUAR 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4835	1.4675	1.4915
funt šterling	2.2339	2.2409	22470
irski funt	2.3165	2.3235	2.3305
kanadski dolar	1.0750	1.0790	1.0830
nizozemski gulden	89.177	89.287	89.397
švicarski frank	123.75	123.85	123,95
belgijski frank	4.8542	4,8642	4.8742
francoski frank	29.033	29.093	29.153
danska krona	25.797	25.857	25.917
norveška krona	22,766	22.826	22.886
švedska krona	21.370	21.430	21.490
italijanska lira	0.9231	0.9271	0.9311
avstrijski šiling	14.201	14.221	14.241
španska peseta	1.1753	1.1793	1.1833
portugalski escudo	0.9580	0.9610	0.9640
japonski jen	13953	1.3963	1.3983
finska marka	32,364	32.444	32.524
REVIJA / ZA MLADINO
V novi številki Galeba o pesniku Prešernu
Nadaljevanke za bralno značko

galeb


ml
jjHat}
K,
N,,

fl
'SSml
5
42. LETNIK 1995*1996
Med Šolske klopi je te dni spet poletela mladinska revija Galeb. Njena peta Številka se spominja največjega slovenskega pesnika, katerega praznik bomo proslavili 8. februarja, na dan njegove smrti. Prešeren se je »bil pri Ribiču v Vrbi 3. decembra 1800 ob treh popoldan rodil«, piše v članku, ki ga je o svojem bratu pred tolikimi leti napisala njegova sestra Lenka Prešeren. V spisu bodo učenci in dijaki izvedeli še mnogo zanimivih novic o Prešernu, lahko pa si bodo prebrah tudi dve njegovi poeziji, in sicer pesem o lisici in znano pesem Pod oknom, tisto, ki pravi, da »Luna sije, kladvo bije trudne, pozne ure že«, ki jo opremlja križanka Maruše Tavčar.
Galeb nadaljuje objavljanje pripovedi za bralno značko, in sicer Ko ima Luna Sčip Bine Štampe inpeto nadaljevanje pripovedi Marka Kravosa Zlati Rog. Med domačimi avtorji se oglašajo Andrej Rustja, ki piše o Vrdeli pri Sv. Ivanu, kraljestvu njegovih otroških iger, Živa Pahor in Andrej Furlan, ki bosta na galebovih krilih popeljali otroke v goriska Brda, Peter Rustja, ki piše o prvem dnevu šole skupine gobic. V rubriki Solarji pišejo so učenci osnovne šole Primoža Trubarja v Bazovici pisali o božičnih običajih nekoč, tudi tokratna številka Galeba pa prinaša še mnogo zanimivih pesmi in zgodb, ki jih opremljajo barvne risbe.
RAZSTAVA TRŽAŠKE UMETNICE
V obnovljeni galeriji Rettori Trib-bio 2 bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo tržaške slikarke Leonor Fini. Razstavljena bodo njena grafična dela, razstava pa bo odprta do 16. februarja.
Leonor Fini je bila sicer Tržačanke,
živela pa je do svoje smrti v Parizu, kjer je tudi ustvarjala. Tržaški novinarji so jo pred leti počastili s podelitvijo prestižnega priznanja Zlati sv. Just in tista je bila najbrž zadnja priložnost, ko je slavna slikarka prišla v
rodni Trst in prejela odličje iz rok takratnega župana Spaccinija.
Razstava bo odprta vsak dan razen-ponedeljka od 10. do 12.30 in od 17. do 19.30. Ob nedeljah in praznikih od 11. do 13.
PREPLETANJE FURLANSKIH IN SLOVENSKIH ZNAČILNOSTI
Muzej furianske kmečke kultuie
Pred poltretjim letom, v jeseni 1993, so v Fari odprli muzej furlanske kmečke kulture. Ne gre za novost na tem področju, saj je muzejev kmečke kulture kar precej v vsem alpskem loku. V njih so zbrani predmeti, ki so jih kmetje uporabljali neglede ali so govorili furlanski, slovenski, nemški ali italijanski jezik ali kakšna narečja. Pobuda o muzeju v Fari je bila zanimiva, ker so njeni pobudniki želeli v tem kraju zbrati in razstaviti tisto kmečko orodje in druge pripomočke, ki so jih njihovi predniki uporabljali v takoi-menovani avstrijski ali vzhodni Furlaniji v trikotniku med Kr-minom, Gradiščem in Ločnikom.
Pobudnik je bil danes že pokojni profesor Marino Medeot. Ker je bil tudi občinski odbornik v Fari mu je uspelo župana in svoje kolege -občinske može - prepričati, da so njegovo pobudo podprli. Fara pa je majhna vas. Sama ne bi bila zmogla visokega izdatka, ki je bil potreben za taksno uresničitev. Denar je občina dobila od deželne uprave. Pot za uresničitev te zamisli je bila dolga, trajala je več let. Prva faza je bila, kot že povedano, v letu 1993, potrebne pa so Se nadaljnje za dokončno uresničitev celotne zamisli.
Župan Fabbro nam je povedal, da bodo v prihodnjih letih skušali dobiti še nekaj sto milijonov lir. Do leta 1993 so uresničili prvo zamisel. Za muzejske potrebe so odkupili Borgo Grotta, t.j. skupino kmečko gospodarskih poslopij, le dvesto metrov od glavne ceste Gorica -Fara - Gradišče. V večjem podolgovatem poslopju so uredili bogato muzejsko zbirko. Tako v pritličju kot v 1. nadstropju je več sob. Vsaka od njih je tematsko urejena. V prvem nadstropju so senik spremenili tako, da so v njem uredili konferenčno dvorano. V njej so že priredili nekaj posvetov in predavanj.
Tak posvet je bil zadnjo soboto v letošnjem januarju. Na njem je bil govor o kmečkih naselbinah v Furlaniji, na Koroškem in v Sloveniji. Preučevali so razmere v krajih, ki so nekoč sodili v isto
državo, pa čeprav je čisto razumljivo šlo za različne pokrajine, od tistih goratih v Alpah pa do tistih ob Jadranskem morju. Vmes so še nekatere doline in gričevnata področja. Predavali so predvsem furlanski strokovnjaki, od arhitektov do urbanistov. Napovedan je bil tudi prof. Peter Fister iz Ljubljane, a žal, zaradi bolezni ni prišel v Faro. Poslal pa je izvleček iz poročila, ki ga je nameraval prebrati. Udeleženci so bili seznanjeni z njegovimi izvajanji. Govora je bilo tudi o sedanji italijanski zakonodaji seveda s posebnim ozirom na tisto v naši deželi.
Kar pa je zanimivo je to, da se v naših krajih, krajevne značilnosti izpopolnjujejo, tudi v tej ljudski arhitekturi. V preteklosti je večkrat

prišlo do preseljevanja. Se zlasti slovenski ljudje so se iz bolj revnih goratih ali gričevnatih predelov selili v bolj rodovitno furlansko ravnino. Marsikdaj, ko listamo po telefonskih imenikih ali seznamih volivcev v marsikateri furlanski vasi, najdemo čisto slovenski priimek, ki je sicer v furlanskem okolju že udomačen sto in tudi več let.
Kaj se je v teh ozirih dogajalo, seveda ne vsakič, marveč le
nekajkrat. Ko se je izseljenec iz slovenskih Brd, Vipavske doline, Krasa ali gora naselil v furlanski nižini, je, čeprav v novem okolju in razmerah, kjer se je le dalo, ohranil stare navade. Ko je imel možnost je to svojo staro navado ohranil tudi takrat, ko si je dal zgraditi hišo. Zaradi tega marsikje v furlanski nižini, tisti v takoimenovani avstrijski Furlaniji, tu pa tam najdemo kmečko stavbo, ki nas spominja na tiste v Brdih, na Krasu, v Vipavski dolini, v gorak. Na te arhitektonske značilnosti so nas domači poročevalci spomnili na že omenjenem posvetu v Fari. Gre sicer le za nekatere izjeme, značilno pa je, da obstojajo, in da jih mladi furlanski raziskovalci tudi upoštevajo. Oznanjajo pa nam tu-
di, da je marsikateri nas prednik imel toliko kulturnega okusa, da je v svojem novem bivalnem kraju z izgradnjo hiše hotel ohraniti spomin na kraj, iz katerega je prihajal. Preprost kmečki človek je najbrž bil kulturno bolj na visini od današnjih bolj izobraženih ljudi, ki so prav v tem oziru docela skazili pokrajino, saj pri novih hišah ne zasledimo skoro nobene krajevne značilnosti.
Marko VValtritsch
SRILANKA / ATENTAT NAJ BI PREPREČIL NASTANEK ZVEZNE UREDITVE DR2AVE
NOVICE
Nasilje ne sme zaustaviti politične rešitve spopada
V bombnem atentatu umrlo 200 oseb, ranjencev pa je 1.500
KOLOMBO - Po zadnjih podatkih srilanske policije je v predvčerajšnjem atentatu na šri-lanško centralno banko življenje izgubilo najmanj 200 oseb, ranjencev pa je že 1.500, med njimi so številni v kritičnem stanju. Preiskovalci so medtem ugotovili istovetnost obeh po bombnem atentatu aretiranih Tamilcev in ugotovili, kdo je samomorilsko upravljal kombi, v katerem je bilo več kot 200 kilogramov trotila. Po prvotnih ocenah, da so tamilski tigri poskušali z atentatom prizadeti predvsem šri-lanško gospodarstvo, saj je bil poškodovan tudi ugledni hotel Interconti-nental, pa se utrjuje domneva, da so skušali predvsem zaustaviti napovedano ustavno reformo.
Srilanška predsednica Chandrika Kumaratunga se je prav zato včeraj ponovno zavzela za »politično rešitev« državljanske vojne med večinskimi Singalci in manjšinskimi Tamilci. »Ob tragičnem dogodku se ne smemo zavzeti samo za odločen boj proti terorizmu, odpraviti moramo prevsem vzroke, ki s sprožili ta pojav,« je predsednica poudarila v svojem včerajšnjem televizijskem posegu. Chandrika Kumaratunga predlaga spremembo ustave, tako da bi Sri-lanka postala zvezna država, posamezne federalne enote pa bi imele široko avtonomijo. S to reformo, naj bi Tamilcem na severu in vzhodu zagotovili pravo avtonomijo, kar so zaman zahtevali ob proglasitvi neodvisnosti leta 1948. Taka politična rešitev pa bi pomenila konec
za organizacijo tamilskih tigrov (LTTE). Prav zato je z atentatom diktatorski voditelj tamilskih tigrov Vil-lupilai Prabhakaran nameraval izzvati podobno reakcijo singalske večine kot leta 1983, ko so singal-ski pogromi prisilili Ta-milce, da so se strnili ob tamilskih tigrih, ki so so se lako uspešno postavih po robu šrilanški vojski, ki jo sestaljajo samo Singalci. Novi pogromi in etnično nasilje bi bržkone zaustavili ustavno reformo. Tak zaplet mora sedaj Kumaratunga preprečiti. Večina singalskih in tamilskih strank je njeno reformo podprla, nasprotujejo ji le singalski budistični inte-gralisti in tamilski tigri, medtem ko se glavna opozicijska stranka UNP še ni izjasnila.
Našli še zadnji trupli
JOHANNESBURG - Reševalne ekipe so v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah našle zadnji dve trupli pogrešanih rudarjev, ki jih je v torek zasulo v nekem rudniku zlata jugozahodno od Johannesburga. Do nesreče je prišlo zaradi lažjega potresnega sunka (2, 3 stopnje po Richterjevi lestvici). Od sedemnajstih rudarjev, ki so bili v prizadetem rovu v globini 1.880 metrov, jih je pet izgubilo življenje, trije so bili težje ranjeni, sedem lažje, dva pa sta ostala nepoškodovana. Nesreče v južnoafriških rudnikih so nekaj povsem običajnega, od lanskega januarja do novembra je v Južni Afriki življenje izgubilo 467 rudarjev, od teh jih je bilo kar 357 na delu v rudnikih zlata.
Na smetišču srečneža našla 400 tisoč avstralskih dolarjev
SYDNEY - Avstralski Melbourne je priča pravemu lovu na zaklad, potem ko sta dva srečneža našla na smetišču vsak po 200 tisoč avstralskih dolarjev. Do prvega odkritja je prišlo prejšnji petek, ko je neki moški iskal med smetmi pri železniški postaji Balaclava in okril zakopano plastično posodo, v kateri je našel denar. Vsoto je izročil policiji, ki je odkritje prikrivala, ker je mislila, da so denar skrili kaki prekupčevalci z mamili. Ko se na smetišču ni pojayil nihče in ker je bil denar nestrokovno skrit, je policija vest sporočila javnosti, ker je bila prepričana, da denar ni zločinskega izvora. Ko pa je po objavi te vesti neki drugi srečnež našel na smetišču torbo, v kateri je bilo prav tako 200 tisoC avstralskih dolarjev, so smetišče zaCele oblegati trume ljudi. Oba srečneža sedaj upata, da bo po treh mesecih denar njun.
REAKTORJI / ZARADI NEPAZLJIVOSTI IN ZASTARELOSTI n
Jedrski nesreči v nekdanji SZ
Le v Dimitrovgradu je prišlo do ekološkega onesnaženja
MOSKVA - V povolškem Dimitrovgradu je v sredo iz krajevnega inštituta za jedrske raziskave končala v ozračju ena tona radioaktivne pare. Kot je sporočilo rusko ministrstvo za nesreče, okvara ni povzročila škode, ekoloških zapletov pa še niso kvantificirali. Pomirjevalni je bil tudi direktor inštituta Valentin Ivanov, ki je tiskovni agenciji Itar-Tass sporočil, da je uhajanje trajalo »samo dve uri« in da so se včeraj zaposleni normalno vrnili na delo. Valentin Ivanov je tudi povedal, da so se v pari nahajali manganovi radionukleidi. Do okvare je prišlo, ker je neki nevešč upravitelj z vihcarjem zadel v komandno ploščo varnostnih sistemov tega poskusnega reaktorja.
Pomirjujoče izjave direktorja inštituta in vesti, da so že včeraj končali z dekontaminacijo, pa ni pomirila ljudi
in naravovarstvenikov. Območje pokriva namreč debela snežna odeja, tako da bodo nevarni radionukleidi vse do odjuge prisotni v snegu.
To pa ni bila edina nesreča, ki je v sredo prizadela zastarele jedrske obrate v nekdanji Sovjetski zvezi. V južnouk-rajinskem Zaporožju so namreč zaradi okvare na turbinskem generatorju morali izklopiti tretji reaktor krajevne jedrske elektrarne. V tem primeru naj ne bi prišlo do uhajanja radioaktivnih snovi, okvaro pa so popravili v treh urah. Obe nesreči sta dodaten dokaz o nevarnosti mirnodobskih jedrskih obratov v državah nekdanje SZ, ki so zastareli, v njih pa je precej nestrokovnega osebja. Se hujši pa je položaj v deponijah vojaških in mirnodobskih jedrskih odpadkov, za katere pravijo, da so prave ekološke tempirane bombe.
ZDA / TOKRAT SO SE UŠTELI
Zima ne popušča
• * ^ s ' II ■
& , ■
Kljub snegu in mrazu
Za debelim steklom je kolibri kljub strupenemu mrazu in snegu v Philadelphii nadaljeval z obiranjem sadežev (AP)
RAČUNALNIŠTVO
V Internetu se nahajajo teroristična navodila in pornografske slike
Pri domači izdelavi peklenskega stroja sta bila ranjena dva ameriška najstnika
VVASHINGTON, TOKIO - Svetovna mreža računalniških omrežij Internet posreduje tudi informacije in slike, ki ne bi spadale v to telematsko avtocesto. Tako sta jo skupila dva ameriška najstnika iz Philadelphie, ki sta po navodilih iz Interneta poskušala v domači kleti sestaviti peklenski stroj. Naprava jima je eksplodirala, tako da je bil 17-letni Ri-ch VVhitekettle lažje ranjen, njegov 15-letni prijatelj Dan Niggemenn pa težje. Policija je prepričana, da nista imela zločinskih namenov, tako da še ni povsem jasno, Ce jih bodo obtožili terorizma. Navodila o pripravi peklenskih strojev pošiljajo v Internet razne ameriške desničarske organizacije.
Japonska policija pa je vCeraj aretirala nekega poslovneža, ki je širil pornografske posnetke po Internetu. To je prvi tovrstni primer na Japonskem. Tokijskega poslovneža, 28-letnega Hirošija Ka-mekuro, so obtožili, da je decembra poslal v omrežje 67 spotakljivih posnetkov s pomočjo neke družbe, ki ima 37 tisoC naročnikov. Policija je pregledala prostore te družbe in prijavila sodstvu nekega 16-letnika, ki je prav tako poslal v Internet osem pornografskih posnetkov. Po mnenju izvedencev bo take primere izredno težko preprečiti, vsekakor pa še najtežje taka sporočila in navodila, pri katerih pošiljatelji ne išCejo denarnih temveč druge koristi.
<*“8
VVASHINGTON - Medtem ko je mar- sneženju pritisnil strupen mraz, tako da sikateri American že verjel svojim nara- se ljudje v Moscovvi trudijo z zameteni-vovarstvenim klimatologom, ki so trdili, mi avtomobili (zgornja slika). Na da bo na našem planetu zaradi pojava spodnji sliki iz nebraške Omahe pa tople grede iz leta v leto bolj vroče, pa meščan meče kovanec v parkirno uro ob jim je letošnja zima pošteno zagodla, svojem zasneženem avtomobilu, s kate-tako da se bodo morali pošteno potrudi- rim se bržkone ne bo podal na pot, ker ti pri iskanju opravičila. V ameriški je večina cest težko prehodnih, a se zvezni državi Idaho je po desetdnevnem vseeno boji mestnih redarjev. (AP)
MIROVNA OPERACIJA V BOSNI IN HERCEGOVINI
Ifor ne bo dovolil, da bi incidenti ogrozili misijo
V srbskem predmestju llidža so ostrostrelci vse bolj dejavni
SARAJEVO (Reuter, STA) - Ostrostrelski napadi na vojake mirovnih sil v Sarajevu se nadaljujejo. Iforjev tiskovni predstavnik je včeraj povedal, da so ostrostrelci predvčerajšnjim zvečer v naselju llidža, ki je pod srbskim nadzorom, streljali na dve vojaški vozili.
»Napadi se morajo končati, sicer bo kdo od tistih, ki streljajo, ali pa tistih, ki ogenj vračajo, kmalu umrl,« je vCeraj dejal predstavnik Nata, podpolkovnik Mark Rayner. Dejal je Se, da sta se vozili znašli v sovražnem ognju na cesti med Ilidžo in Sarajevom. Dan prej so neznanci streljali na vozili pripadnikov britanskih enot Iforja, pri čemer je bil eden od voznikov lažje ranjen. »Ifor
bo še bolj navzoč na tem območju, brezumnega vedenja pa ne bo prenašal,« je dodal Rayner.
Serija strelskih incidentov na Ilidži se je začela prejšnjo nedeljo, ko je ostrostrelčeva krogla ranila pripadnika ameriške vojaške obveščevalne službe, ki je na Ilidži prečkal območje v bližini oporišča Nata. Predstavniki mirovnih sil so se o napadih pogovarjali z županom Ilidže, ki jim je
zagotovil, da bo ljudi prek lokalne radijske postaje pozval, naj prenehajo streljati.
Pripadniki španskih enot Iforja so včeraj na pomoč poklicali ameriška vojaška letala, ki naj bi jim pomagala pri razorožitvi skupine vladnih vojakov. Ti so v predmestju Mostarja vkorakali na razmejitveno območje. Vojake vladne vojske - šlo je za približno 30 mož v vozilih - so španski vojaki ustavili v sredo zvečer, in sicer deset kilometrov južno od Mostarja, ki po daytonskem sporazumu sodi na demilitarizirano območje. Natov predstavnik je povedal, da voja-
ki niso hoteh zapustiti območja, zaradi Cesar so španski pripadniki Iforja prosili za pomoč letala, ki naj bi pokazala Natovo moC in odločnost - vladni vojaki so po eni uri privoh-li v razorožitev in zapustili sporno območje.
Pešci lahko odslej iz muslimanskega v srbski del Sarajeva nemoteno pridejo prek mostu Bratstva in enotnosti, vendar morajo pokazati osebno izkaznico. Most, ki prestolnico BiH povezuje z Grbavico, Četrtjo, ki je pod srbskim nadzorom, je bil med vojno prizorišče najhujših spopadov.
Most Bratstva in enotnosti, ki ločuje vladni in srbski del Sarajeva, je znova zaživel (Reuter)
NOVICE
Z USTANOVNIM ZASEDANJEM VZPOREDNEGA SRBSKEGA PARLAMENTA NI BILO NIČ
Muslimanke iz Srebrenice obtožujejo vlado
TUZLA (Reuter) - VeC tisoC jeznih Muslimank iz Srebrenice se je vCeraj zbralo pred vhodom v občinsko poslopje v Tuzli in vlado obtoževalo izdaje. Ogorčene ženske so od predstavnikov vlade zahtevale, naj jim razkrijejo usodo izginulih mož in sinov, j ki so pogrešani od julija lani, ko je Srebrenica padla v srbske roke. Jezne Muslimanke so gnev izlile tudi nad predstavništvo Mednarodnega rdečega križa. Poslopje, kjer ima to prostore v Tuzli, so obmetavale s kamenjem, uničile pa so tudi notranjost urada rdečega križa. Predstavniki rdečega križa so povedali, da so za ureditev prostorov porabili 24 ur, zdaj pa njihovo delo nemoteno poteka naprej.
Hrvaška bo morda le izročila vojne zločince
ZAGREB (Reuter) - Hrvaška bo pod pritiskom mednarodne skupnosti spremenila zakon, ki ne dovoljuje izročitve hrvaških državljanov mednarodnemu sodišču v Haagu. »Hrvaška ustava ne dovoljuje izročanja državljanov ustanovam v tujini,« je izjavil minister za pravosodje Miroslav Separovič in dodal, da bodo oblasti v Zagrebu sprejele poseben zakon, ki bo opredelil odnose s haaškhn sodiščem. Hrvaška vlada naj bi o tem predlogu razpravljala že naslednji teden, kar po mnenju zahodnih diplomatov kaže na to, da bo Zagreb vendarle sodeloval s sodiščem, ki je za zlo- j Cine proti človeštvu obtožil sedem bosanskih Hrvatov. Hrvaška Haagu do zdaj ni izročila nobenega obtoženca, uradni Zagreb pa je enega od njih celo imenoval na visok položaj v redni hrvaški vojski.
Mudrinič prevzema krmilo HRT
ZAGREB - Hrvaški sabor je včeraj imenoval za novega direktorja Hrvaške radio-televizije Ivico MudriniCa, dosedanjega ministra za promet in zveze. Njegovemu predhodniku Ivanu ParaCu je predsednik Tuđman že pred Časom namenil položaj v zunanjem ministrstvu, kjer se bo pripravljal za morebiten prevzem funkcije hrvaškega veleposlanika v Beogradu. Postopek razrešitve in imenovanja je trajal skoraj dva dni, saj je na parlamentarnem zasedanju opozicija enotno zavrnila najnovejšo kadrovsko potezo vladajoče HDZ, in sicer z utemeljitvijo, da je treba najprej izpeljati uradno revizijo poslovanja HRT. ParaCevo poročilo o delu za leto 1995, ki kaže na sumljive poslovne poteze in nepojasnjene izdatke, je namreč sprožilo negodovanje opozicije, na zaprti seji poslanskega kluba pa celo tako hud spor med predstavniki HDZ, da ga je moral dosedanji šef HRT umakniti. (G. G.)
Primakov za čimprejšnjo ratifikacijo START 2
KIJEV (Reuter) - Ruski zunanji minister Jevgenij Primakov je včeraj izjavil, da se bo zavzel, da bi moskovski parlament kmalu ratificiral sporazum o zmanjšanju strateške oborožitve START 2, vendar ni hotel pojasniti, ali bo do ratifikacije prišlo že aprila, kakor si želi Kremelj. Boris Jelcin bi namreč rad, da bi sporazum ratificirali še pred 19. aprilom, ko se bo v Moskvi zaCel vrh o vprašanjih jedrske energije, ki se ga bodo udeležili vsi voditelji sedmih najrazvitejših držav. Primakov, ki je vCeraj zaključil tridnevni obisk v Belorusiji in Ukrajini, je dejal, da ratifikacija sporazuma START 2 ne sme biti povezana z Natovimi načrti za širitev proti vzhodu, čemur Rusija ostro nasprotuje. »Menim, da je treba sporazum ratificirati cim hitreje,« je dejal.
Združeni opoziciji so zaprli vrata pred nosom
Predstavniki petih nevladnih strank so zagrozili, da bodo napovedano sejo pripravili kar na ulici pred skupščino
BEOGRAD - Predstavniki petih srbskih opozicijskih strank, ki so se odločili, da združijo moči in ustanovijo vzporedni parlament (»pravega« namreč povsem obvladuje vladajoča socialistična stranka), so vCeraj nameravali pripraviti in izpeljati prvo zasedanje »demokratične skupščine v senci«. Na seji naj bi sprejeli poslovnik o delu svojega parlamenta in dva, za demokratično srbsko javnost zelo pomembna dokumenta -resolucijo o kršenju človekovih pravic in deklaracijo o demokratizaciji Srbije.
Toda poslancem Srbske radikalne stranke (-SPS), Srbskega gibanja obnove (SPO), Demokratske stranke (DS), Demokratske stranke Srbije (-DSS) in Demokratične skupnosti vojvodinskih Madžarov (DZVM) zaradi »odločne akcije« srbskih oblasti ni uspelo uresničiti cilja, ki so si ga zadali. Ne le, da predstavnikom
opozicije niso dovolili, da se srečajo na skupnem zasedanju poslanskih klubov v poslopju srbskega parlamenta; preprečili so jim celo, da bi v tiskovnem središCu spregovorili množici domačih in tujih novinarjev, ki je pred poslopjem ves dan Čakala na novice. Sele popoldne so predstavniki medijev od presenečenih
in ogorčenih opozicijskih predstavnikov izvedeli, da bo do zasedanja vzporednega parlamenta za vsako ceno prišlo »konec naslednjega tedna ali kak dan kasneje«.
V novinarskih krogih so vedenje srbske opozicije označili kot »neodločno in neorganizirano«, komentator nemškega radia pa je brez pomisleka uporabil izraz »sramota brez primere«. Poslanci parlamenta v senci so se res obnašali skrajno zmedeno, o Čemer najbolje priCa dejstvo, da so se šele po veC kot dveh urah brezglavega tekanja po skupščinskih hodnikih spomnili poskrbeti za novinarje, ki jih varnostniki do takrat
niso spustili v poslopje, češ da se tam nic ne dogaja. Očitno je opozicija res verjela, da ji bodo vsemogočne srbske oblasti (beri: MiloševiCevi socialisti) dovolile uporabiti skupščinske prostore v tako »heretične« namene, kot je oblikovanje nekakšne vzporedne zakonodajne oblasti, zato so jo zaklenjena vrata presenetila in zmedla. Oblasti so odločitev o prepovedi opozicijskega zasedanja utemeljile s formalnimi razlogi oziroma s pojasnilom, da »veljavni poslovnik ne predvideva skupne seje poslanskih klubov«.
Nazadnje so se opozicijski predstavniki sešli z novinarji kar na ulici,
pred vhodom v parlament. »Ge nam ne dovolijo, da bi se
sestajali v zgradbi skupščine, se bomo pa pred njo,« je izjavil Vuk DraškoviC, šef SPO, in dodal, da v tem primeru pod milim nebom ne bodo »sejali« le poslanci, marveč tudi vsi člani in simpatizerji opozicije. Voditelji drugih strank so mu vsi po vrsti pritrdili in napovedovali vojno »diktatorskim« socialistom. Sodec po dosedanjem odnosu srbskih oblasti bo morala opozicija svoje grožnje tudi uresničiti in, kot je napovedala, naslednji teden pripraviti »odprto« sejo.
Maja MaršiCeviC
KLJUB ŽELJAM IN OPTIMISTIČNIM NAPOVEDIM
Hrvaški gospodarstveniki pričakujejo težavno leto
ZAGREB - Hrvaški gospodarstveniki pričakujejo, da bo leto 1996 težavno kljub optimizmu, da so bili najtežji dnevi mimo ob povratku miru v državo.
Medtem ko državni predstavniki pretiravajo z željami o skorajšnji ozdravitvi gospodarstva, zlasti turizma, ki naj bi sledila mirovnemu sporazumu z nekdanjo Jugoslavijo, so komentarji, ki jih je objavilo 58 bančnikov in direktorjev družb, manj obetavni.
Ti menijo, da obstajajo velikanske ovire za doseganje 8- ah vecod-stotne gospodarske rasti, in pričakujejo od vlade, da jih bo odpravila.
Vsi se strinjajo, da je cena kapitala zadušila razvojne načrte mnogih podjetij in zato zahtevajo znižanje obrestnih mer za posojila in usmerjanje sredstev v proizvodnjo.
Banke zaračunavajo 25-odstotne obresti za dolgoročne kredite in so zelo selektivne pri dodelitvi sredstev. Finančni analitiki izjavljajo, da dosegajo obrestne mere na neuradnem »sivem« trgu 50 odstotkov letno. »Visoke obrestne mere
kažejo na to, da denarna sredstva obstajajo, vendar pa ni jasno, kam gredo, gotovo ne v proizvodnjo,« je rekel Zvonimir Majdak, direktor prehrambene industrije Podravka v komentarju, ki ga je objavil finančni tednik Privredni Vjesnik.
Bančniki opozarjajo, da se utegnejo vse aktivnosti ustaviti, če ne bodo uvedeni ustrezni pravni ukrepi, ki bi zavarovali upnike in učinkovito rehabilitirali največje dolžnike. »Med ukrepi za izboljšavo bi morala vlada v prvi vrsti urediti lastne dolgove in izpeljati gospodarsko prestrukturiranje,« je povedal generalni direktor Zagrebške banke - vodilne komercialne banke - Franjo LukoviC.
Kmetje so zaskrbljeni zaradi pro-zomejše politike kmetijskega razvoja in upajo, da bo oblast s pomočjo Svetovne banke pričela reševati njihove dolgotrajne finančne probleme. Predlogi finančnikov v izvozno usmerjenih podjetjih vključujejo znižanje davkov in različne vrste pomoči proizvodnji hrvaških blagovnih znamk in storitev, ki bodo konkurenčne tako v tujini kot doma. Nekateri zahtevajo
višje davke na uvozne artikle, s Cimer bi preprečili zasičenost trga z njimi.
Menijo tudi, da bo nižja vrednost domače valute podprla njihove rezultate. Vendar pa vlada zavrača devalvacijo kune zaradi splošne gospodarske stabilnosti in nizke inflacije.
Lanska letna rast cen na drobno je bila 3.7-odstotna. Medtem ko se vsi strinjajo, da je konec štiriletnih etničnih konfliktov na Hrvaškem in v sosednji Bosni že dober začetek, hotelirji še ne vidijo rožnatih dni.Izredno visoke cene hrane, pijace, energije in davki in pretirane cene storitev zunaj hotelov lahko odvrnejo turiste, zato turistični delavci dvomijo, da bodo njihova prizadevanja letos privabila večje število tujcev.
»1996 je prvo leto oživitve turističnega gospodarstva, vendar še ne moremo pričakovati spektakularnih rezultatov,« je rekel Ivica So-riC, direktor Jadranturista iz Rovinja. Na hiter povratek dobička lahko računajo le v gradbenih podjetjih, ki pričakujejo izdatno finančno pomoč države in tujo po-
moč pri vlaganju v rekonstrukcijo v vojni poškodovane infrastrukture.
Nekatere družbe se bojijo, da bodo spremljali rekonstrukcijo visoki davki, ki bodo bremenili investicije. Vlada je predlagala znižanje davkov na maloprodajne cene, ki pa ne vplivajo neposredno na davke, ki jih plačujejo podjetja.
Ne nazadnje se vodilni gospodarstveniki strinjajo, da je treba pospešiti privatizacijo državnih podjetij, zlasti doslej nedotaknjenega javnega sektorja, s čimer hi izboljšali gospodarsko učinkovitost.
Gospodarski minister Davor Stem je v nedavnem intervjuju za Reuter, sicer malce zadržano, za letos napovedal večjo gospodarsko konsolidacijo.
To bodo dosegli z izboljšavo položaja državnih podjetij in bank in s ponovnim zagonom industrijske proizvodnje pomembnejših sektorjev ob pomoči tujega kapitala.
»Letos še ne moremo pričakovati, da se bosta cedila mleko in med, bo pa to nedvomno zaznamovalo povratek utemeljenega optimizma in polne konsolidacije,« je še dodal.
KONEC VLADNE KRIZE NA POLJSKEM
Nov premier s starim programom
Večjih sprememb v kabinetu ne bo
VARŠAVA (Reuter) - Poljski predsednik Aleksander KvvaSnievvski je včeraj VVlodzimierza Cimo-szevvicza imenoval na položaj novega ministrskega predsednika. »To je politik visokega kova. Lahko bo poskrbel za oblikovanje vlade, ki bo zagotovila gospodarsko rast,« je dejal Kwašniewski in izrazil upanje, da bo nova vlada kmalu začela delovati.
Cimoszevvicza sta včeraj po Štirinajstdnevnih pogovorih o preoblikovanju vlade predlagali dve vladajoči koa-
licijski stranki - njegova Zveza demokratične levice (SLD) in manjša Poljska kmečka stranka. Kmečka
PORTRET
Uglajeni levičar, ki noče trobiti v isti rog s kolegi
VARŠAVA (Reuter) -Novoizvoljeni poljski premier VVlodzimierz Ci-moszevvicz slovi kot »volk samotar«, ki večkrat deluje v nasprotju s temeljnim prepričanjem, ki ga imajo njegovi strankarski kolegi. Leta 1990 se je kot najbolj verodostojen bivši komunist že potegoval za mesto poljskega predsednika, vendar je imel proti zelo priljubljenemu »junaku« Sobdarnosti Lec-hu VValensi zelo malo možnosti.
Kljub porazu na predsedniških volitvah pa je bil na lestvicah priljubljenosti vedno na zelo visokem mestu, kar je njegovo Zvezo demokratične levice (SLD) navdalo z upanjem na politično okrevanje, kar jim je v veliki meri že uspelo. Kot ministrski predsednik bo moral Cimo-szevvicz svojo verodostojnost prenesti na celotno vlado, ki je sedaj pod vodstvom nekdanjih komunistov, ki jih je afera z 01eksyjevim vohunstvom precej prizadela. Opozicija meni, da mu to ne bo uspelo. »Nobenemu premieru iz vrst nekdanjih komunistov ne bo uspelo vzpostaviti verodostojne vlade,« je dejal Andrzej Potočki, predstavnik sredinske Zveze za svobodo.
Cimoszevvicz, ki je bil v nasprotju s Kwasniew-skim in 01eksyjem ob propadu komunističnega sistema le nižji partijski funkcionar, je prišel v ospredje po parlamentarnih volitvah leta 1993, ko je SLD dosegla minimalno zmago. Kot dobro podkovan in uglajen politik - podobno kot poljski predsednik Kwa-šnievvski - je ogromno
pripomogel k prepričevanju Poljakov, da je SLD sposobna izpeljati tržne reforme in ublažiti bolečine, ki so povezane z reformami. Z zagovarjanjem ločitve Cerkve od države in prizadevanjem za pravice žensk si je ustvaril podobo zmernega socialdemokrata evropskega tipa. Tako kot večina njegovih strankarskih kolegov se tudi on zavzema za vstop Poljske v EU in Nato.
V prvi koalicijski vladi SLD in Poljske kmečke stranke, ki je bila ustanovljena oktobra 1993, je bil Cimoszevvicz pravosodni minister in namestnik ministrskega predsednika. Po preoblikovanju vlade, do katerega je prišlo marca 1995, je ministrski položaj izgubil in se je preselil na položaj namestnika predsednika spodnjega doma poljskega parlamenta. Lansko leto so ga izvolili tudi na mesto parlamentarne ustavne komisije, ki bo pripravila novo poljsko ustavo. Poljski časopisi Cimoszevvicza opisujejo kot najbolj neodvisnega nekdaj komunističnega politika, ki ne pripada nobeni neformalni loži znotraj SLD. Njegovi že tako ne preveč vzorni odnosi s strankarskimi kolegi so se še poslabšali, ko se je pred lanskoletnimi volitvami zavzemal za predlaganje skupnega kandidata, ki bi predstavljal tako leve kot sredinske stranke.
Cimoszevvicz je na varšavski univerzi doktoriral iz prava, v letih 1980-1981 je bil Fulbrig-htov štipendist na Columbia University, od leta 1985 do leta 1989 pa je bil kmet v vzhodnem delu Poljske.
stranka je zahtevala, naj bo premier njihov član, vendar je v zameno za spremembo gospodarske politike na koncu podprla Cimoszevvicza. Njegovo imenovanje so podprle tudi nekatere opozicijske stranke, ki nasprotujejo levi koaliciji.
Obe koalicijski stranki trdita, da do večjih sprememb ne bo prišlo. »Cimoszevvicz bo zdaj začel intenzivne pogovore,« je dejal Leszek Miller, ki je bil do zdaj na položaju ministra za delo. Dejal je, da je bila politika premiera 01eksyja dobra, zaradi česar ne bo prišlo do večje spremembe programov ah osebja. Kmečka stranka si je prizadevala doseči zamenjavo ministra za privatizacijo Wieslawa Kaczmareka, na njenem seznamu za zamenjave pa se je znašel tudi minister za pravosodje Jerzy Jaskierni. Kaczmareka, ki je simbol privatizacijskih reform, obtožujejo, da je tujcem omogočil, da so na lahek način prišli do poljske zemlje. Kmetje kritizirajo tudi finančnega ministra Grzegor-za Kolodka, ki namerava z zmanjšanjem davkov znižati inflacijo in proračunski primanjkljaj, kar naj bi po mnenju kmečke stranke ogrozilo socialne programe. Kolodko trdi, da morajo biti njegovi programi - če se Poljska namerava pridružiti Evropski uniji -izpeljani do leta 2000. Cimoszevvicz bo Kolodka bržkone podprl. Ker ni ekonomist, bo zanj gotovo še bolj pomembno, kakšne sodelavce si bo izbral.
»Cimoszevvicz je politik visokega kova,« je predsednik Kwašniewski pojasnil novinarjem
ANALIZA
Sedenje na katapultnem sedežu
VARŠAVA - VVlodzimierza Cimoszevvicza gotovo vznemirja usoda njegovih predhodnikov na položaju poljskega predsednika vlade. V šestih letih po demokratičnem preobratu na Poljskem se je namreč v kabinetu zvrstilo že šest premierov - nihče od njih na tem položaju ni ostal dlje kot osemnajst mesecev.
Od leta 1989 sicer ni bil vsak odhod poljskega premiera tako odmeven kot odstop Jožefa 01eksyja. Ta je pred enim tednom odstopil s položaja zaradi suma, da je vohunil za Sovjetsko zvezo in nato za Rusijo. Toda tudi Cimoszevviczevi predhodniki so izkusili, da je sedež predsednika poljske vlade po svoji naravi zelo podoben katapultnemu sedežu v kakšnem bojnem letalu.
Opazovalci VVlodzimierzu Ci-mosevviczu kljub temu pripisujejo velike možnosti, da se bo na položaju obdržal do naslednjih parla-metamih volitev, ki so napovedane za jesen leta 1997. Nekdanji minister za pravosodje in namestnik premiera tudi pri političnih tekme-
cih uživa velik ugled. Velja namreč za moža, ki se dosledno zavzema za spravo. Eden njegovih glavnih ciljev je sprava med vladajočimi nekdanjimi komunisti in nekdanjimi člani poljske opozicije. Cimoszevvicz je napovedal, da bodo v njegovi vladi poleg članov koalicijskih strank - Demokratična levica (SLD) in Kmečka stranka (PSL) -gotovo sodelovali tudi predstavniki opozicije. Predvsem pa mora novi ministrski predsednik upoštevati zahteve manjše koalicijske partnerice, torej PSL, ki se je po dolgotrajnih pogajanjih odpovedala zahtevi po mestu predsednika poljske vlade. Kmečka stranka bo za svoje popuščanje v pogajanjih gotovo zahtevala več kot le nekaj ministrskih stolčkov, hkrati pa bo še bolj odločno kot doslej zagovarjala interese kmečkega prebivalstva, ki predstavlja kar tretjino poljskega prebivalstva.
Pristop k Evropski uniji, za katerega se zavzema Poljska, Kmečka stranka sprejema z mešanimi občutki. V sporih s PSL, ki so že vnaprej
programirani, bo Cimoszevvicz potreboval podporo Demokratične levice. Toda podpora Demokratične levice ni vnaprej zagotovljena, saj je Cimoszevvicz le nestrankarski član parlamentarne frakcije SLD. Tako mu manjka podpora celotne stranke. Sicer pa ni skoraj nobenega dvoma, da bo zbral absolutno večino pri glasovanju za novo poljsko vlado. Kljub temu bodo vsi z zanimanjem spremljali, koliko članov vladne koalicije bo glasovalo proti Cimoszevviczevi vladi.
Ah bo Cimoszevviczu uspelo poskrbeti tudi za stabilnost na Poljskem ter tako državi priskrbeti ugled verodostojne partnerice evropske petnajsterice in severnoatlantske zveze, se bo pokazalo Sele v naslednjih mesecih. Nekaj pa je nedvomno jasno že zdaj: v ozadju bo imel vse niti v rokah Cimoszevviczev predhodnik Jožefa 01eksy. Samo tri dni po odstopu so ga namreč poljski socialdemokrati - ki vodijo Demokratično levico (SLD) - izvolili za svojega predsednika.
Daniel Brossler / dpa
LITOVSKA BANČNA KRIZA TERJA TEMELJITO KADROVSKO ČISTKO
Slezevičius se noče posloviti
■ E*
■ ■ ti# ■	.
John Stevvart, Wall Street Journal
Vrsta pohticnih zamenjav naj bi pripeljala do razpleta enomesečne bančne krize v Litvi. Toda ena ključnih oseb te krize trdovratno zavrača pozive, da naj odstopi. Predsednik centralne banke Kazys RatkeviCius je odstopil januarja, notranji minister Roma-sis Vaitekunas je svoj odstop ponudil konec prejšnjega tedna, litovski premier Adolfas Slezevici-us pa se nikakor noCe posloviti, saj je prejšnji teden zavrnil predsednikovo prošnjo, da poda odstopno izjavo.
Predsednik Algirdas Brazau-skas je zato že izdal dekret, s katerim odstavlja svojega kontroverznega predsednika vlade.
Za takšno dejanje potrebuje predsednik potrditev parlamenta, ki bo o dekretu odločal 8. februarja. Ne glede na izid glasovanja se bodo morali Litovci spopasti z osnovnim vzrokom pohticnih težav - propadom največje banke v državi. Litva pri izvajanju gospodarskih reform že dolgo zaostaja za svojima baltiškima sestričnama. Sedanja kriza je samo še eno znamenje, ki kaže, da v Litvi, medtem ko se nekdaj komunistična vlada na vsa usta hvali s tržnimi reformami, še ve-
dno obstajajo stare navade političnega odločanja.
Litovsko gospodarstvo je kljub vsemu v dobrem stanju. Inflacijo so lansko leto omejih (čeprav se njena rast še vedno meri z dvomestnimi številkami), denarno enoto so vezali na ameriški dolar, tiskalni primanjkljaj pa se giblje v razumljivih mejah. Se veliko boljši obeti za letošnje leto pa so zaradi bančne krize splahneti. Zadrege v bančništvu so skupne vsem vzhodnoevropskim državam v prehodu. Latvija in Estonija sta že imeli težave zaradi prevelike velikodu-. šnosti pri izdajanju hcenc (obe državi sta prenasičeni z bankami) zaradi neizkušenosti in zaradi neustreznega nadzora. Lanskega decembra so se iste težave pojavile tudi v Vilniusu. Centralna banka je namreč dvema največjima bankama v državi začasno prepovedala opravljati posle. Banki Innovati-on in Litimpeks sta imeti namreč kar 23 odstotkov vseh pologov v državi. Nenavadno hiter odziv centralne banke na nevarnost, da bi banki postati plačilno nesposobni, je vse presenetil. Očitno pa ni presenetil ministrskega predsednika, ki je le dva dni pred zaprtjem banke Innovation s svojega zase-
bnega računa dvignil 30 tisoč dolarjev, ki jih je zaslužil z obrestmi, ki so bile dvakrat višje od tistih za navadne varčevalce. Slezevičius trdi, da je denar potreboval, ker je ženi kupil nov avto. Mnogi pa niso imeti takšnih privilegijev, saj je 60 tisoč zasebnih varčevalcev izgubilo vse svoje prihranke. Vil-nius pa sta zaradi njene hitre reakcije pohvalila tako Mednarodni denarni sklad kot Svetovna banka. Hitro zaprtje obeh bank je namreč preprečilo nevarnost, da bi delničarji pobrali še tiste denarne zaloge, H so ostale.
Vilnius si zdaj prizadeva, da bi ob pomoči Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke banki ponovno postavila na lastne noge. Varčevalci bodo zaradi izgube denarja prejeli 250 dolarjev, ne glede na to, kolikšno vsoto so izgubili.
Zgrešena posojila obeh bank, ki znašajo okrog 350 milijonov dolarjev, bo prevzel državni trust »Združena banka«, ki bo povezoval obe propadh banki in še neko banko, ki je tudi vse bolj problematična. Novo institucijo naj bi odprti julija in bo v državni lasti, vendar naj bi jo že konec leta 1997 vrnili zasebnim lastnikom.
Medtem ko je Estonija svojo bančno krizo prebrodila pred dvema letoma, se je Latvija v podobnem položaju znašla lanskega maja, ko je bankrotirala Banka Baltija. To je bila največja banka v državi, ki je s svojim propadom za sabo potegnila kar 40 odstotkov latvijskega bančnega sektorja. Riga pa je na taksno dogajanje reagirala prepočasi in delničarji so lahko iz banke pobrati še preostalo premoženje. Kljub vsemu pa je imel propad Banke Baltije nekakšen katarzičen učinek, saj se je latvijski bančni sektor stabiliziral, Banka Baltija pa je že začela izvajati omejene operacije.
Problemi - nezadosten nadzor, napačno vodenje, majhno premoženje in sleparstvo - so bili enaki v vseh treh baltiških državah, le da so se pojavljati v različnem času. Vilnius ima to prednost, da se je od sosedov nekaj naučil, vendar je v primerjavi s sosedama na slabšem, ker se je njegova bančna kriza pojavila, ko so bile gospodarske reforme že v polnem teku. Litva se je prav tako kot vse druge države v prehodu naučila naslednje: čim dlje vodiš neko slabo politiko, tem težje jo pozneje popraviš.
Z
IM
O
OČ
O
O
>
<
V)
</)
Na nemirnem področju zdravstva znova kipi
Po Pdesu zavre/o tudi v sindikatu zdravstva in socialnega varstva
LJUBLJANA - Pismo o dobrih namerah, ki ga lwsta podpisala vlada in sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, naj bi bilo kmalu pripravljeno, včeraj pa je stavko napovedal republiški odbor sindikata zdravstva in socialnega varstva. Pravzaprav se ne gre za konkretno napoved stavke, paC pa so svoj izvršilni odbor preimenovah v stavkovnega, so njegovi predstavniki pojasnili včeraj. Odbor bo takoj začel aktivnosti za pripravo in izpeljavo splošne stavke za podpis panožne kolektivne pogodbe in za nadaljevanje prekinjenih pogajanj o poklicni kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike.
Za ustanovitev stavkovnega odbora oziroma za pripravo stavke so se, kot je vCeraj povedal predsednik sindikata dr. Igor Kodrič, odločili zato, da bi v pogajanjih sodelovali kot partner »pod pritiskom in težo stavkovnega odbora«. Ce bodo do dogovorjenega roka, to je 16. februar, z nasprotno stranjo našli skupni jezik, stavke seveda ne bo. Kajti Ce bodo dobili zagotovila za spremembe panožne kolektivne pogodbe, bodo lažje uresničljive tudi druge zahteve. Stavko-
vni odbor naj bi se prvič sešel predvidoma prihodnjo sredo in takrat oblikoval stavkovne zahteve. V sindikatu namreč ugotavljajo, da po enoletnih pogajanjih še vedno ni prišlo do podpisa sprememb pogodbe, Čeprav je bilo na sklepnih pogajanjih decembra lani usklajeno besedilo, ki ga je sindikat v dogovorjenem roku poslal delodajalcem. Ti pa na pisne zahteve vse do zdaj niso pisno odgovorih. Dr. Igor Kodrič dodaja, da »se minister za zdravstvo, s katerim so se se-
stajali, skriva za ustnimi dogovori, ki jih prav tako ne uresničuje«. Zdaj imajo nekaj dni staro obljubo, da bo v enem tednu posredoval svoje pisno mnenje glede usklajenega predloga sprememb kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter predloga rešitev poklicne kolektivne pogodbe.
Poleg sprememb panožne kolektivne pogodbe zahteva sindikat zdravstva in socialnega varstva še dosledno spoštovanje pravic, ki izhajajo iz nje. Mednje sodijo uveljavitev dodatkov za otežene pogoje dela v bolnišnicah in posameznih zdravstvenih zavodih, izplačilo nadurnega dela in zaostala izplačila za leto 1995 - teh se je nabralo menda kar 150 do dvesto tisoč - najkasneje do konca marca, izplačilo solidarnostnih pomoči in obresti za manj izplačane plače za obdo-
bje od junija leta 1992 do januarja leta 1993, sprejem kadrovskih normativov in standardov in sprememba pravilnika o napredovanju delavcev na področju zdravstva in socialnega varstva. Imajo pa tudi enako zahtevo, kot jo je imel sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides lani: dejavnost zdravstva in socialnega varstva naj se izvzame iz zakona o razmerjih plač, plačilni sistem teh dveh dejavnosti pa naj se ureja s kolektivno pogodbo. Sindikat izrecno poudarja, da bo, ker gre v določenih točkah za kršitev veljavne kolektivne pogodbe, za stavkajoče zahteval dosledno plačilo stavke, kar bo slo v breme delodajalca.
Kakšen bo izid, je v tem trenutku težko napovedati. Ali stavka bo, in Ce bo, kdaj, je odvisno od ukrepov ministrstva za zdravstvo in ministrstva za delo, družino in social-
ne zadeve, ki sta podpisnika kolektivne pogodbe. Dejstvo pa je, kot je dejal tudi dr. Igor Kodrič, da so se za grožnjo s tem nepriljubljenim korakom odločili zato, ker je ljudem preprosto prekipelo. V zdravstvu in socialnem varstvu je približno štirideset tisoC zaposlenih, v sindikat pa jih je včlanjenih več kot šestdeset odstotkov, med njimi tudi 1600 zdravnikov. Prav tako ne gre pozabiti, da so se kot reprezentativni sindikat za področje zdravstva in socialnega varstva odločili za nadstrankarsko delovanje, a bodo za doseganje svojih ciljev brez dvoma uporabili vse stranke in lobiranje. Tokratna priprava stavke ni prva - pred petimi leti je ta sindikat prvi v negospodarstvu organiziral devetdnevno stavko, ki je »odnesla« takratno ministrico za zdravstvo.
Katarina Novak
ZELENA ALTERNATIVA
Oddelek za invalidno mladino v Stari Gori ne sme »pasti«!
LJUBLJANA - Z geslom Zdrav človek v prijaznem okolju stranka Zelena alternativa v svoj program vključuje tudi skrb za človekovo zdravje in dobro počutje. Prednostna naloga delovanja je skrb za mlade in starostnike, torej najbolj ogroženi skupini prebivalstva. Prav mladim sta namenjena dva projekta, in sicer obvladovanje šolskega stresa in ohranitev oddelka za invalidno mladino v Stari Gori.
Oddelek za najhuje prizadete otroke do petnajstega leta starosh, ki za zdaj še sodi k Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Novi Gorici, naj bi se zaradi »racionalizacije« dela preselil v Šempeter oziroma na tri različne lokacije. Najpomembnejše je to, kot je na včerajšnji tiskovni konferenci dejala dr. Marjana Salehar, da je oddelek, ki je hkrati tudi razvojna ambulanta za gorisko regijo, na izredno lepi in mirni lokaciji, kar je za tako hudo prizadete otroke še posebno pomembno. Edini pogoj, da oddelek ostane v Stari Gori, je, da se na istem mestu ustanovi se oddelek za delovno usposabljanje invalidne mladine. Priprave za to menda že potekajo, tudi delovna skupina ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je stvar pred enim mesecem podprla, od takrat naprej pa je vse tiho in usoda približno 120 otrok je precej negotova. Dejstvo je tudi, da nekateri otroci premestitve zaradi telesne šibkosti sploh ne bi prenesli, nekaj otrok pa naj bi premestili celo v domove za starejše občane, Id jim ne morejo nuditi ustrezne oskrbe in nege. Ce bo treba, bo Zelena alternativa organizirala tudi širšo družbeno akcijo za ohranitev ustanove v Stari Gori.
Med približno tridesetimi projekti, ki so že v teku, ima posebno mesto projekt obvladovanja šolskega stresa, ki ga bodo zaceli uvajati v slovenske osnovne Sole po letošnjih zimskih počitnicah. Zanj so se po besedah dr. Saleharjeve odločili na osnovi rezultatov raziskave, opravljene junija lani, ki je pokazala, da 85 odstotkov slovenskih šolarjev, ki obiskujejo tretji in peti razred, kaže znake Čustvenega stresa. (KaN)
OKROGLA MIZA / PRAVNA DRŽAVA IN SVOBODA TISKA
Novi mediji ogrožajo profesionalno novinarstvo
Včeraj je prevladovalo mnenje, da je kolektivna pogodba minimum dostojanstva neke stroke
LJUBLJANA - »Sit novinar, dober novinar,« je na včerajšnji okrogli mizi na temo pravna država in svoboda tiska, ki sta jo pripravila Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije, dejal Stane Trbovc. Na okrogli mizi, ki jo finančno podpira tudi Evropska unija v okviru programov Phare in Tacis, so največ pozornosti namenili vprašanju izpolnjevanja kolektivne pogodbe in vprašanju novinarske profesionalnosti.
Predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Venceslav Japelj je dejal, da mora imeti novinar, ki naj bi svoje delo opravljal v skladu z novinarsko doktrino, za to tudi možnosti, torej zagotovljenost eksistenčnih potreb in socialne varnosti kot tudi možnost strokovnega izobraževanja. Ce novinar ne more dobro de-
lati, je tudi novinarstvo na izgubi, kar pomeni, da en segment naše družbe ne deluje, je menil Japelj in opozoril, da kolektivna pogodba v Sloveniji velja že štiri leta, pa v vseh svojih pravilih še ni zaživela.
Stane Trbovc je povedal, da je kolektivna pogodba eden od temeljev, ki naj bi pravno ščitili novinarsko
delo, to pa je povezano tudi z moralnostjo, saj slabo plačan novinar lažje podleže podkupovanju. Funkcija kolektivne pogodbe ni le zagotavljanje življenjskega standarda novinarjev, ampak tudi utrjevanje hrbtenice novinarjev, da bodo odporni proti različnim pritiskom, je dejal predsednik Društva novinarjev Slovenije Marjan Sedmak.
Trbovc je poudaril problem velikega števila novih medijev in dodali da se veča tudi število novinarjev, s tem pa pada kakovost dela. Sedmak je dejal, da je razkol med dobrim in slabim novinarstvom Čedalje večji,
da pa se še vedno borijo za profesionalno novinarstvo. Kot primer je navedel RTV Slovenijo, ki ima danes konkurenco v zasebnih televizijskih hišah, ki pokrivajo zahteve osemdesetih odstotkov prebivalstva, medtem ko mora nacionalna televizija vzdrževati profesionalno raven in zadovoljevati interese vseh družbenih skupin. Po Sedmakovem mnenju bi morala biti država tista, ki bi s svojo medijsko politiko omogočala rešitev takšnih kritičnih toCk, saj je korektno novinarstvo pogoj za demokracijo.
Maja Grgič
Stane Trbovc meni, da je le sit novinar, dober novinar (Foto: Barbara Reya)
Novinarji RTVS zahtevajo višje izhodiščne plače
LJUBLJANA - Svet RTV se je na svoji 18. redni seji seznanil z informacijo vodstva zavoda o predvideni stavki novinarjev. Stavkovni odbor sindikata novinarjev očita vodstvu zavoda nespoštovanje kolektivne pogodbe za poklicne novinarje ter zahteva takojšnje zvišanje izhodiščne osnove za obračun plac na 53.723 tolarjev bruto.
Vodstvo zavoda v svoji obrambi zatrjuje, da ne zmore ugoditi zahtevi stavkovnega odbora. Vodstvo zavoda bo šele na osnovi verjetnega dogovora o politiki plaC v letu 1996 lahko zacrtalo politiko plaC za celoten zavod. Pri tem bo vodstvo omejeno s sredstvi, ki jih bo zavod lahko namenil za plaCe.
Generalni direktor RTV Žarko Petan trdi, da so notranji honorarji novinarjev pomemben vir nesoglasij med novinarji in vodstvom zavoda. Predlaga prepoved izplačevanja notranjih honorarjev, saj bi tako zagotovili sredstva za zahtevano povišanje izhodiščne plaCe.
Svet RTV poziva strani v sporu, da nadaljujeta s pogajanji, in tako preprečita začetek stavke 6. februarja tega leta.
Člani sveta so sprejeli sklep o potrditvi finančnega načrta in načrta naložb za leto 1996, pa tudi sklep o pripravi strategije razvoja RTV do leta 2000. Oblikovanje ustrezne strategije naj bi zagotovilo uresničevanje razvojnih komponent zavoda številnim aktualnim problemom navkljub.
Svet RTV pa je imenoval Jaroslava Skru-šnega za odgovornega urednika kulturnih in umetniških programov v programski enoti TV Slovenija.	Bojan Šuštar
SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN ZNANOSTI / NASLEDNJI TEDEN BO DOBIL NOVO VODSTVO
Predlogi sindikata naj bi šolnikom izboljšali gmotni in statusni položaj
Menijo, da bi tudi učitelji in vzgojitelji lahko vsaka tri leta napredovali v višji plačilni razred
LJUBLJANA - Naslednji teden se bodo na izredni skupščini sešb predstavniki najbolj množičnega šolniške-ga sindikata - Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ). Sindikat, ki ima več kot 30 tisoč elanov, bo dobil novo vodstvo - za mesto glavnega tajnika se potegujeta dosedanji vršilec dolžnosti tajnika Branimir Štrukelj in Nada Milošič.
Razpravljali bodo tudi o predlogih za izboljšanje materialnega položaja učiteljev, kar bi po njihovem mnenju najlaže dosegli z uvedbo napredovanja učiteljev v plačilne razrede. Kot drugo možnost predlagajo spremembo količnikov za izobrazbo. Obe pa je mogoče uresničiti le s spremembami zakona o razmerjih plaC v javnih zavodih.
Po vladnih podatkih imajo zaposleni z visoko izobrazbo v osnovnem in srednjem
šolstvu najnižji povprečni količnik za izračun plaC -3.67. V zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ta znaša 5.75, v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 5.08, v zdravstvu 4.19, v upravnih organih in
vladni službi pa 4.32. V SVIZ menijo, da so šolniki v neenakopravnem položaju z drugimi zaposlenimi v javnem sektorju, zaradi Cesar preučujejo tudi možnost, da bi sprožili ustavni spor. Drugi namreč napredujejo na za-
htevnejša delovna mesta, obenem pa napredujejo tudi vodoravno - v plačilne razrede, kar je odvisno predvsem od let službe zaposlenega. Učitelji smejo napredovati le v nazive (mentor, svetovalec in svetnik), kar je po njiho-
vem občutno bolj zahtevno. Ti nazivi namreč zaposlene ločijo med seboj po stopnji dodatne strokovne usposobljenosti, ne merijo pa vsakodnevnega dela v vrtcu, razredu, zavodu ah dijaškem domu. V SVIZ zato menijo, da bi tudi učitelji in vzgojitelji -Ce svoje delo dobro opravljajo - lahko na tri leta napredovati v višji plačilni razred.
SVIZ je poslance državnega zbora pozval, naj spremenijo 110. člen predloga zakona o organizaciji in finacira-nju vzgoje in izobraževanja, ki doloCa, da učitelj z nazivom »mentor« lahko prvič opravlja mentorstvo šele tri leta po imenovanju v ta strokovni naziv. Po besedah ministra Gabra bi ta zahteva pomenila dodatnih 900 milijonov proračunskih tolarjev, zato so jo poslanci po obravnavi na včerajšnji seji parlamenta zavrniti.
Mateja Bertoncelj
Opozarjajo tudi na neenakopraven položaj šolnikov (Foto: Uroš Potočnik)
NAPOVEDI PRIREDITEV
Petek, 2. februarja 1996
	
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA '	
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
V Četrtek, 8. februarja, ob 20. uri (red A) premierska predstava: Carl Orff »Carmina Burana«.
Ponovitve: petek, 9.2., 20.00 (red B); sobota,
10.2.,	17.00 (red S); nedelja, 11.2., 16.00 (red D); torek, 13.2., 20.00 (red E); sreda,
14.2.,	20.00 (red F); Četrtek, 15.2., 20.00 (red H); petek, 16.2., 20.00 (red C); sobota,
17.2.,	20.00 (red L); nedelja, 18.2., 16.00 (red G).
Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Gledališče Rossetti
Jutri, 3. februarja, ob 16. in ob 20.30 (red prost) gostovanje gledališke skupine del Carretto z delom »Le troiane«. Režija M.G. Cipriani. Predstava v abonmaju: odrezek 19-bel.
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstave »Ma non e una cosa seria« (odrezek 13-moder) in »Un an-
no nella vita di Giovanni Pascoli« (odrezek 7-rumen).
Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli« s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 2. februarja, ob 20.30 ponovitev F. Veberjevega dela - prevedel v ital. Sergio Jacquer - »La cena dei cretini«. Režija F. Crivelli. V glavnih vlogah G. Pambieri, E. Beruschi.
Ponovitvi jutri, 3. t.m., ob 20.30 ter v nedeljo, 4. t.m., ob 16.30 zadnja predstava. Avditorij Muzeja Revoltella
V	petek, 9. in v soboto, 10. februarja, ob
20.30	nastop gojencev Zavoda združenega sveta s predstavama »Parole suoni e colori di una serata futurista« in »L’amore fa fare questo e altro«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 5. in v torek, 6.2., ob 20.30: J. P. Poquelin in L. de Berardin »II ritorno di Scaramouche«.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče:
Danes, 2.2., ob 10.30 C. Collodi »Ostržek« in ob 19.30 - Mozart »La finta giardiniera«.
O RF Teater, Sponheimer Strasse 13:
v sredo, 7.2., ob 19. uri Prešernova proslava. Slavnostni govornik Jani Oswald. Glasbeni spored Giinter Lenart, Janez Gregorič in Andreja VVuzella-MoCilnik.
BELJAK
(Studijski oder):
danes, 2. t. m., ob 20. uri Helga David: Lani Riefenstahl - Spomini (Branje). Ponovitev 3, februarja ob 20. uri.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+K center -
Slovensko planinsko društvo: na ogled je razstava fotografij »Planine v sliki«.
VOGRCE
Pri Florjanu:
jutri, 3.2., ob 20. uri kmečki ples s srečelovom.
KOTMARA VAS
Farna dvorana:
v nedeljo, 4.2., ob 14.30 mladinska igra »Vi-linCek z lune«.
SVEČE
11. uri spominska svečanost za padle borce.
Na pokopališču:
v nedeljo, 4.2., ob
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
GLEDALIŠČA
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana
Danes, 2. februarja, ob 16.30, za red PETEK in IZVEN.
Sreda, 7. februarja, ob 19.30, za red SREDA, IZVEN in KONTO. Sobota, 10. februarja, ob 19.30. RAZPRODANO.
Sobota, 3. februarja, ob 19.30:
G. Verdi: NABUCCO, za IZVEN in KONTO.
Sreda, 14. februarja, ob 19.30:
J. Strauss ml: NETOPIR.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14
E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE.
Danes, 2. februarja, ob 19.30, za abonma RED V in IZVEN.
Jutri, 3. februarja, ob 19.30: Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO.
Mala scena
TO NY DUNHAM
Ljubezen & seks & terapija
Torek, 6. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
L. VVilson: ZAŽGI!
Sreda, 7. februarja, ob 22.30, za IZVEN in KONTO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov tra 2
¥
Veliki oder
Jutri, 3. februarja, ob 11. in 17. uri:
E. Umek: CAPEK IN KLARA. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni Ira 6
Harold Pinter: PREVARA Danes, 2. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Četrtek, 8. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI in IZVEN.
Zijah Sokolović: CABAres, CABArei Sobota, 10. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO.
Sobota, 17. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO.
R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Sreda, 14. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica
Antoine de Saint-Exupery:
MALI PRINC. ZA SOLO.
Danes, 2. februarja, ob 9.30.
Jutri, 3. februarja, ob 10.30 in 14. uri.
Sreda, 7. februarja, ob 10. uri.
Petek, 9. februarja, ob 10.30.
Petek, 9. februarja, ob 20. uri:
Miro Gavran:
PACIENT DOKTORJA FREUDA,
za abonma PETEK in IZVEN.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana
Jutri, 3. februarja, ob 19.30:
F.	Sehović: KURBE, za IZVEN.
SLOVENSKO
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov tra 5
Oderpododrom
Ponedeljek, 5. februarja, ob 20.30:
S. Shepard: NEVIDNA ROKA, za abonma ODERPODODROM 15. Torek, 6. februarja, ob 20.30, za abonma ODERPODODROM 16 in IZVEN.
DNEVI KOMEDIJE 96 Petek, 9. februarja, ob 19.30:
G.	Tabori: MEIN KAMPE.
Gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta.
Sobota, 10. februarja, ob 19.30:
Z. Hočevar: SMEJCI, v izvedbi SLG iz Celja
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Lubliana
I f"1 ATTnl 1'
ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI
Danes, 2. februarja, ob 10. uri, za OS Dol pri Ljubljani.
Danes, 2. februarja, ob 12. uri, za OS Log-Dragomer.
Petek, 9. februarja, ob 16.30, za IZVEN in KONTO.
Torek, 13. februarja, ob 19.30: Gostovanje svetovno znane zagrebške gibalne skupine MONTAZSTROJ s predstavo EVERYBODY GOES TO DISCO FROM MOSCOVV TO SAN FRANCISCO.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Nedelja, 4. februarja, ob 20. uri: Ljubljanska premiera najnovejSe predstave znanega zagrebškega KUGLA Glumišta:
VRATA/THE DOOR.
Avtorja predstave sta
TRST
Kulturni dom
V Četrtek, 8. februarja »Dan slovenske kulture«. Režija Edita Frančeškin, izbor besedil Marko Kravos. Priložnostno besedo bo podala Matejka Grgič. Nastopajo MePZ F.B. Sedej iz Steverjana in Mladinski pevski
zbor Vesela pomlad z Opčin, skupina Jazz in mi Glasbene matice. Besedila bodo podajali Sara Balde, Sara Hoban, Jan Leopoli in Tomaž Susic.
Proslava bo v petek, 9. februarja tudi v Kulturnem domu v Gorici, kjer bo priložnostno besedo podajala Erika Jazbar.
GLASBA
TRST
Kulturni dom
Koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 95/96
V	torek, 13.2., ob 20.30: zbor Jacobus Gallus. Vodi Janko Ban.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 5. februarja, ob 20.30 nastopa Trio di Milano. Na programu Beethov-
nove skladbe.
V	Četrtek, 15. februarja, ob 21.00 - Koncert Francesca GUCCINIJA. Izven abonmaja.
Gledališče Miela
XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
V	Četrtek, 8.2. - Nastopila bosta Ennio Guerrato (kitara) in Aleksander Rojc (klavir). Na sporedu VVeber, Carulli in Diabell.
RAZSTAVE
TRST
Muzej Revoltella
Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva.
Galerija Rettori Tribbio 2
do 2.2. razstavlja Gianni Brumatti. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13 (zaprto ob ponedeljkih).
Galerija Turistične ustanove (UL S. Ni-colo 20)
Do 13. februarja je na ogled razstava slikarjev F. Berninija, C. Fichsa, N. Pereza in M. Terbon.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala
je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
ŠPETER
Beneška galerija
Na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA
CELOVEC
Dežena Galerija
Do 30. marca 1996so na ogled najnovejsa dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Galerija Ars temporis razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross.
Kunstforum
Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda Hebenstreita BV Galerie razstavlja Andreass Strasser.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli.
TINJE
Galerija Tinje
stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center
na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Lju-belj-sever»; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev.
RADIŠE
Kulturni dom
Na ogled je razstava del Marianne Bechan.
BOROVLJE
Posojilnica-Bank
na ogled je razstava fotografij Hanzija Sasla.
CANKARJEV DOM ■ RAZSTAVE
Gledališče
GLEDALIŠKI ABONMA CD - izbirna predstava:
U. Cetinski in P. Vetrih:
ALMA.
Danes, 2. februarja, ob 20. uri ter v nedeljo,
25. februarja, ob 19. uri. Petek, 9. februarja, ob 20. uri: B. Slade:
OB LETU OSOREJ.
Po londonski premieri v septembru 1995 in gostovanju v Rimu, Dublinu, Melbournu in New Yorku, skupina CHEEK BY JOWL na odru Cankarjevega doma.
John VVebster: VOJVODINJA
MALFIJSKA.
Režija:
Declan Donnellan. Glasba
Sobota, 10. februarja, ob 21. uri: Legenda kubanske glasbe: ELIO REVE’Y SU CHARAGON: FIESTA GUBANA, SALSA, ME-RENGUE, MAMBO. Ponedeljek, 12. februarja, ob 19.30: SREBRNI ABONMA. Vadim Repin, violina; Aleksander Mel-nikov, klavir.
Razstave
SILVIA DE SVVAAN: Return. Razstava bo na-ogled do 11. februarja.
Danes, 2. februarja, ob 20. uri v Linhartovi dvorani CD: ELDORADO. Režija Charles Binarne, Kanada 1995.
GLASBA
KUD FRANCE PREŠEREN Karunova 14. Liubliana
Jutri, 3. februarja, ob 20. uri: GIANLUIGI TROVESI TRIO. Zasedba: Gianluigi Trovesi, klarinet, saksofon; Giovanni Maier, kontrabas; Zlatko Kavčič, bobni.
KLUB K4
Kersnikova 4. Liubliana
RAVELAND Sreda, 7. februarja:
MARIO DE BELLIS and KIKI.
CAFE TEATAR Miklošičevo I. Liubliana
Jutri, 3. februarja, ob 22. uri:
MOONLIGHT CATS.
DISKOTEKA PC 3 DAKOTA BTC, dvorana E. Ljubljana
Ponedeljek, 5. februarja, ob 20. uri: FOETUS. Kot predskupina bodo nastopili MORNING GLORIES.
KINOTEKA Miklošičeva 28. Ljubljana
Nedelja, 4. februarja, ob 21. uri: Sainkho Namchylak & Ned Rothenberg.
HALA TIVOLI Celovška 25. Liubliana
Torek, 6. februarja, ob 20.-uri: DAVID BOVVIE.
SLOVENSKI STRIP
STRIPBURGER - PERSPEKTIVA NULA
Otvoritev razstave se bo začela danes, 2. februarja, ob 19. uri v Galeriji sodobne umetnosti Celje in nadaljevala ob 20.30 v Pop-Teatru Celje.
MODERNA-GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana
Margaret VVatkins Retrospektivna razstava fotografij.
NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Liubliana
V	galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, štukatura 17. stoletja
v Sloveniji.
NARODNI MUZEJ Muzejska 1. Liubliana
SOL INVICTVS - SOL IV-STITIAE, Zgodnje krščanstvo na celinskem Hrvaškem. Razstava bo na ogled do 18. marca.
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ. Muzejska 1. Ljubljana
V	muzeju je do 3. marca na ogled razstava Paška čipka. Razstavo je pripravil Etnografski muzej iz Zagreba. GALERIJA ŠOU KAPELICA Kersnikova 4. Liubliana
V	galeriji je do 7. februarja na ogled razstava japonskega umetnika Rjoičija Hajašija z naslovom ZGODBA BREZ OBJEKTA.
MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana
V	galeriji je do 18. februarja na ogled instalacija Du-
šana Kirbiša z naslovom Časovni stroj.
UMETNOSTNA GALERIJA Strossmaverieva 6. Maribor
V	galeriji je do 11. februarja na ogled razstava slik Marka Jakšeta.
GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3. Ljubljana
BIGGIBILLA, avstralski Aborigin: SANJE: GUMMAROI. Razstava bo na ogled do 20. februarja. OSNOVNA SOLA
V	HORJULU
Danes, 2. februarja, ob 18. uri: odprtje razstave slikarja Krištofa Zupeta.
^ Ti___________
Na fotografiji
Jaka Pucihar (portret).
Olje na platnu, 1995.
NOVICE
Danes moški smuk in ženski superveleslalom
GARMISCH-PARTENKIRCHEN, VAL D’ISERE - V Garmischu bo danes in jutri na sporedu moški smuk za svetovni pokal. Na obeh treningih je bil najhitrejši Francoz Luc Alphand, ki je tudi eden od glavnih favoritov za zmago. Kristian Ghedina, ki je na prvem treningu dosegel drugi čas, je bil v čeraj tretji, hitrejši od njega je bil ob Alphandu tudi Avstrijec Mader.
Danes ob 10.30 pa je v Val D’Isera na programu ženski superveleslalom, v soboto ob 9.15 in 11.15 sta za dekleta na programu smuka, v nedeljo ob 10.30 pa še en superveleslalom. Včerajšnji trening smuka so odpovedah zaradi premočnega vetra.
Evropska komisija vztraja
BRUSELJ - Člana komisije evropske unije Karel Van Miet in Padraig Flynn sta na srečanju s predstavniki Fife in Uefe potrdila, da ni nobenih možnosti za spremembo določil o prostem pretoku poklicnih nogometašev, državljanov EU in ukinitvi odškodnin za prestope iz enega v drugi klub. Evropska komisija se je kvečjemu pripravljena pogovarjati o uvedbi »solidarnostnega dogovora« med velikimi in malimi klubi za zaščito mladinskih sektorjev. Evropska komisija je opozorila Fifo in Uefo, da imata le še šest tednov časa, da se prilagodita sklepom EU in dani mogoče dovoliti izjem za tekočo sezono v evropskih pokalih, kot je zahtevala Uefa.
Evropski košarkarski pokal: znani polfinalisti
LJUBLJANA - V sredo sta bili odigrani zadnji tekmi zadnjega, 10. kroga predtekmovanj evropskega pokala v košarki. Ekipa Smelt Olimpije je v Ljubljani premagala zagrebški Zrinjavec z 72:67 (46:31), kljub zmagi pa se je Olimpija od letošnjega tekmovanja poslovila na zadnjem mestu v skupini B. Iz te skupine sta se v polfinale uvrstila PAOK iz Soluna in Dinamo iz Moskve.
Veliko bolj zanimiv dvoboj je bil v Španiji, kjer je Taugres Vitoria proti Partizanu iz Beograda potrebovala zmago za uvrstitev v polfinale. Spanci so zmagah z 99:88 in so se povzpeli na prvo mesto. Prej vodilni Zalgiris iz Kaunasa je v torek tretjič izgubil. Na domačem igrišču ga je ugnal izraelski Bnei Hertzeha s 93:89. Belgijski Sunair Ostende je s točko razlike premagal Limoges Geant s 76:75, poraz pa je bil usoden za Francoze, ki so tako zasedb tretje mesto in končali tekmovanje. Polfinalne tekme bodo 6., 13. in morebitna tretja tekma 15. februarja. Klubi bodo igrah na dve zmagi.
IZIDI
Skupina B: Dinamo Moskva - Kalev Talin 86:90, Nobiles Wloclawek - PAOK Solun 57:112, Smelt Olimpija - Zrinjevac Zagreb 72:67 Končni vrstni red: Paok Solun 16, Dinamo Moskva 14, Zrinjevac Zagreb 10, Kalev Talin 8, Nobiles Wloclawek in Smel Olimpija 6.
Skupina A: Sunair Ostende - Limoges Geant 76:75, Bnei Hertzeha - Zalgiris Kaunas 93:89, Taugres Vitoria - Partizan Beograd 99:88 Končni vrstni red: Taugres Vitoria 14, zalgiris Kaunas 14, Limoges Geant 12, Partizan Beograd 8, Bnei Hertzeha in Sunair Ostende 6.
Polfinalna para: Dinamo Moskva - Taugres Vitoria, Zalgiris Kaunasa - PAOK Solim.
Ali je v ozadju primera Asprilla kokain?
LONDON - Potem ko so bile končane vse formalnosti v zvezi s prestopom se je angleški prvoligaš Nevvcastle odpovedal nogometašu Parme Faustinu Asprilli. Uradna verzija govori, da naj bi angleški klub tako odločitev sprejel zato, ker naj bi imel Kolumbijec poškodovano koleno.
Toda pojavljajo se celo domneve, da naj bi bila poškodba, ki so jo odkrili na zdravniškem pregledu, le izgovor za prekinitev pogodbe. Tudi britanski uradniki za priseljevanje so izrazih zaskrbljenost, ker je bil 26-letni Asprilla v Kolumbiji obtožen zaradi oboroženega napada. Angleški časopis Daily Mirror pa odkrito govori, da naj bi pogodbo med Nevvcastlom in Asprillo razdrli zato, ker naj bi na zdravniškem pregledu v petek pri Faustinu Aspril-li odkrih sledove kokama.
Jutri »Dan slovenske košarice«
LJUBLJANA - Ljubljanska športna dvorana Tivoli bo v soboto znova gostila »Dan slovenske košarke«. Dvorana bo ves dan namenjena košarkarskim srečanjem različnih selekcij, krona vsega pa bo srečanje med slovenskimi in tujimi košarkarji, ki igrajo v slovenski košarkarski ligi A, z začetkom ob 16. uri. Bralci slovenskih dnevnikov so izbrah tudi že prvi peterki. Za domače bodo v začetni postavi zaigrah Boris Gorenc, Dušan Hauptman, Radoslav Nesterovič, Marko Milič in Matjaž Tovornik, za tujce pa Anthony Reed, Ariel McDonald, Predrag Radan, Teo Cizmič in Veljko Petranovič. Ob tem prireditelji obljubljajo tudi nastop različnih plesnih skupin, akrobatske skupine Žabe, izbor miss slovenske košarke in light show.
Spored prireditve: 9.00 - tekme otroških košarkarskih šol; 10.45 - tekma kadetske reprezentance Sever - Jug; 12.30 - ženske: Ježica - Selekcija prve lige; 14.00 - Pohtiki - Medijske zvezde; 16.00 - Ali Starš: Domači - Tuji.
KOŠARKA / EVROPSKO KLUBSKO PRVENSTVO
Po zmagi v Tel Avivu lahko BucMer spet upa
Odličen nastop Bolonjčanov v drugem polčasu Benetton je po slabi igri zasluženo izgubil v Moskvi
CSKA Moskva - Benetton 84:70 (40:37)
CSKA: Kissouirin 18, Kudelin 19, Panoiv 16, Nwosu 15, Karašov 11, Kurašov 5.
BENERTTON: Bonora 15, Rebrača 18, Pittis 4, Gracis 4, VVilliams 18, Ambrassa 3, Pessina 8, Vianini, Chiacig.
Benettonu ni uspel naskok na prvo mesto v skupini in bo moral v naslednjih kolih paziti, da mu ne uide tudi končno drugo mesto, ki v četrtfinalu omogoča morebitno igranje tretje tekme na domačih tleh.
Včerajšnjo tekmo v Moskvi je označevalo veliko število napak na obeh straneh. Benetton je v prvem polčasu držal korak z bolje organiziranimi Rusi, zlasti po zaslugi VVilliamsa (18
točk, tri trojke), ki pa v drugem polčasu ni dosegel niti točke. Benetton je zelo slabo branil. Pittis ni nikoli ustavil Kissourina, Rebrača pa je dovohl Nigerijcu Nvvosuju, da je štirikrat zabil žogo v koš. Razpoloženi Bonora (tri trojke, 13 točk v tem delu) je nekaj časa dajal upanje v preobrat (69:64), ko pa še njemu ni šlo več od rok, je bilo tekme konec.
Maccabi - Buckler 83:86 (45:36)
MACCABI: Henefeld 8, Chambers 21, Katash 19, Jamshi 6, Curčič 9, Leef 15, Daniel 5.
BUCKLER: Komazec 26, Coldebella 11, Wool-ridge 19, Moretti 15, Care-ra 2, Abbio 9, Binelli 4.
Pomembna in lepa zmaga Bolonjčanov v Tel Avivu. Igralci Bucklerja so
odlično pričeli tekmo in povedli z 18:12. Nato so izgubili glavo in Maccabi je z protinapadi in skoki dosegel delni izid 23:4 (35:22). BolonjCanom je uspelo zajeziti reakcijo gostiteljev, ki so jih s tribun spodbujali sfanatizirani navijači in ustaliti zaostanek. V drugem polčasu sta se razigrala Komazec in VVoolridge. Buckler je prvič povedel v 30. minuti (56:57) in do konca ohranil minimalno prednost, odločilno trojko pa je v zadnji minuti dosegel Abbio.
IZIDI 12. KOLA
Skupina A: 01ympiakos - Antibes 98:83, Malaga -Iraklis 89:52, Ulker - Bayer 82:66, CSKA - Benetton 84:70
Vrstni red: CSKA 18, Benetton in 01ympiakos
16, Ulker 12, Antibes in Malaga 10, Bayer 8, haklis 6.
Prihodnje kolo (8. 2.):
Iraklis Solun - 01ym-piakos Pirej, Bayer (7. 2.), Bayer Leverkusen - Antibes, Benetton Treviso -Unicaja Malaga, CSKA Moskva - Ulker Istanbul.
Skupina B: Maccabi -Buckler 83:86, Barcelona -Gibona 76:66, Benfica -Panthinaikos 96:87, Real -Orthez 76:64.
Vrstni red: Barcelona 18, Panathinaikos in Real Madrid 14, Gibona, Pau Orthez in Buckler 12, Maccabi 10, Benfica 4.
Prihodnje kolo (8. 2.): Gibona Zagreb - Maccabi Tel Aviv, Panathinaikos Atene - Buckler Bologna, Pau Orthez - Barcelona (7. 2.), Real Madrid - Benfica Lizbona.
ROKOMET
Principe
brez
težav
zmagal
Tržačani v vodstvu
TRST - V vnaprej odigrani tekmi 4. kola v povratnem delu ita-hjanskega rokometnega prvenstva so rokometaši državnega prvaka Principa brez večjih težav premagali Conversano s 23:18. Po razmeroma izenačenem prvem delu so si Tržačani odločilno prednost nabrali sredi drugega polčasa, ko so povedli z 21:15. Pri tem je bil v tržaških vrstah najbolj učinkovit Romun Flo-rin Saftescu, ki ga obra, a gostov nikakor ni znala ustaviti.
S tekmo več je Principe z 22 točkami trdno na prvem mestu, medtem ko ima včerajšnji nasprotnik 11 točk.
KOŠARKA / V 16. KOLU C2 LIGE
IZBOR ŠPORTNIH NOVINARJEV
J. Krečič: Čaka nas še trdo delo
Jutri (ob 20.30) se bo Bor Radenska doma pomerila s Pagnaccom
Domači poraz proti goriškemu Arteju v zadnjem kolu prvega dela C2 lige je borovce potisnil v nevarne vode. V dosedanjih 15 tekmah so zbrah 5 zmag in 10 porazov ter si z Barcolano delijo 13. mesto. Za obema sta le Arte in Virtus, izpadejo pa zadnje tri ekipe. Nedvomno so bila pričakovanja Bora Radenske večja od dosedanjega izkupička. Trenerja Jureta Krečiča smo pred jutrišnjo domačo tekmo s Pagnaccom (-20 v gosteh) zaprosih za kratek pogovor.
Zate je to prva izkušnja v vlogi glavnega trenerja članske ekipe. Kakšni so tvoji občutki ob koncu prvega dela prvenstva?
Z dosedanjimi rezultati nisem zadovoljen, ker bi lahko pričeli povratni del mnogo višje na lestvici. Razlogov za neuspeh je sicer veliko, ostaja pa dejstvo, da moramo še več delati in odigrati vse tekme z maksimalno močjo.
Kaj je pravzaprav šlo, kaj pa ne?
Zadovoljen sem z doprinosom starejših in z vključitvijo mladih. V zameno igramo sla-
bo v obrambi, poškodbe pa se vrstijo kot na tekočem traku. Marsikdo je odigral nekaj super tekem, zatem pa tudi katastrofalno slabo. Izboljšati moramo ekipni učinek. Po lanskem četrtem mestu pa so nekateri tudi mislili, da bo letos za uspeh dovbolj le minimalen napor. Toda nivo lige je letos višji kot lani, zato se tak pristop maščuje.
Pred sabo imate še 15 tekem. Kakšen je tvoj bojni načrt?
Enostavno moramo zmagati Cimveč tekem. Pot je se dolga in tudi tisti, ki imajo 14 ali 16 točk lahko nenadoma padejo zelo nizko. Mi moramo igrati tako kot proti Udi-neseju in Staranzanu.
Za prestop kaže, da je Martignacco brez tekmecev, kdo pa bo po tvojem izpadel?
Računam, da mi ne bomo med njimi.
Napovedi ostalih tekem 16. kola: Gradišča - Staranzano +12, Pom - Intermuggia +9, Udinese - Sgt -8, Manzano - Ardita +7, Martignacco - Virtus +26, Spilimbeigo - Arte +13, Porcia - Barcolana +10. (VJ)
»Juventussi« letos De Sfabilu in Grambassijevi
TRST - Šestnajstletna Tržačanka Margherita Grambassi in 21-letni T+žičan Giuliano De Stabile bosta 5. februarja v Devinu prejela nagrado »Juventussi«, ki jo podeljujejo športni novinarji Furlanije Julijske krajine. Grambas-sijeva je priznanje dobila za srebrno kolajno na mladinskem svetovnem prvenstvu in državni naslov v sabljanju, De Stabile pa je svetovni prvak v dvojcu s krmarjem. Oba bosta prejela tudi hranilno knjižico Crt s po 1, 5 milijona lir. V spomin na novinarja Marca Lucchetto je Crt podelil tudi štipendijo v višini 2 milijona lir goriškemu dijaku Diegu.Bres-sanu, ki se je izkazal pri košarki in v šoli.
V Devinu pa bodo nagrajeni še 18-letna Patrizia Mauri (svetovna viceprvakinja v smučanju na travi), 17-letni Alessandro Ga-lassi (italijanski prvak med naraščajniki v ciklokrosu) in 18-letni Massimiliano Corra-dini (mladinski državni prvak v dviganju uteži).
KOŠARKA / V 15. KOLU D LIGE
Bo Cicibana našla orožje tudi za »udar« Goriziane?
Računalnik košarkarske D lige je slučajno izžrebal tekmo Cicibo-na - Goriziana prav za zadnje kolo. Toda pred začetkom prvenstva je malo kdo pričakoval, da bosta prav ti dve ekipi na prvih dveh mestih na lestvici z velikim naskokom pred ostalimi. Za nameček pa Cicibona prihaja na jutrišnji dvoboj (ob 18.15 na Stadionu 1. maj) celo nepremagana, Goriziana pa je dvakrat izgubila, čeprav naj bi imela daleč najboljšo peterko v prvenstvu.
Ob tem ”big matchu” 15. kola je sicer Se nekaj zanimivih tekem. V prvi vrsti to velja za tekmo Cus -Dom, kjer imajo belordeči res zadnjo priložnost, da vsaj od daleč Se sledijo dogodkom pri vrhu (tekma je na sporedu že nocoj ob 21.15 v telovadnici Monte Cen-gio). Nič pa ne more več pomagati Kontovelu, ki je po novem porazu v prejšnjem kolu že brez možnosti za vidnejšo uvrstitev. Plavobeli bodo odslej igrali le za prestiž, nedeljski dvoboj s Scogliettom pa bi moral vsekakor potekati enosmerno v korist Starčevega moštva.
CICIBONA - Rekordnih 14
zmag v 14 tekmah priča o uspešnosti moštva, ki ga ni nihče uvrščal med absolutne protagoniste. Forma sicer ni bila konstantna in večkrat so se morali plavobeli pošteno potruditi, preden so strli odpor nasprotnikov, je pa tudi res, da so se cicibonasi lotili vseh tekem z veliko vnemo in željo po zmagi. Jutri bodo Furlanovi fantje pred doslej najtežjo nalogo, saj so gostje odločno višji in imajo nekaj posameznikov, ki so dolgo igrali v višjih kategorijah. Lahko pa zagotovimo, da bodo Tomšič, Zuppin, Filipčič in ostali zaigrali maksimalno angažirano do zadnje sekunde. Vsi dobro trenirali, z izjemo Persija (na smučanju), Pierija (poškodovan) in Possege (bolan), sinoči pa je Helvetius odigral prijateljsko tekmo v Tržiču proti Vatovčevemu Pomu.
GORIZIANA - Goriško društvo, ki je lani pristalo na sredini lestvice, se je letos okrepilo z dvema najboljšima igralcema Arteja (To-soratti in d’Amelio), ki sta se pridružila odlični trojici Caterini, Rosa, Godeas, tako da ima Goriziana "super” začetno peterko, kjer sta
zlasti krilo D’Amelio in center To-soratti izredno nevarna v napadu. Trenerja Goriziane Roberta Rossa napoveduje boj za zmago: »Jutri bomo igrali odločno na zmago, saj bi se Cicibona z novo zmago lahko že dokončno oddaljila. Cicibona me je doslej zelo presenetila, iz tedna v teden sem čakal, da bodo klonili, a se to ni zgodilo, kar pomeni, da si vrh res zaslužijo. Mi smo zelo motivirani, na razpolago imam vse igralce, z nami pa bo tudi precej navijačev. Osebno mislim, da imamo nekaj več od Cici-bone. Mnogo bolj smo učinkoviti v napadu - skoraj 100 točk poprečno
-	in le delno slabši v obrambi. Cicibona pa je v psihološki prednosti, ker tudi s porazom ohranja prednost na lestvici. Pripravili smo nekaj taktičnih sprememb, ker nas je trener Furlan že videl na delu. Želim si, da bi bili priča lepitekmi, zmaga pa naj boljši.«
Napovedi ostalih tekem 15. kola: Građo - Momo Gib +13, Adi TS
-	Largo Isonzo -5, Acli Ronchi - In-ter 1904 +2, Senatore - Libertas -4, Santos - Lega Nazionale +16.
(VJ)
KOŠARKA
VI. diviziji Dinamo letos začel z zmago in porazom
Tudi košarkarji Dinama, kjer nastopa več bivših igralcev Bora, Cici-bone in Brega, so pričeti nastope v prvenstvu 1. divizije. Dinamoje lani osvojil končno drugo mesto in si s tem prislužil napredovanje v promocijsko ligo (zatem so se dinamovci odrekli prestopu), letos pa ni pričel najbolje, saj je v prvih dveh tekmah osvojil polovični izkupiček možnih točk. V Miljah so Jankovič, Volk in ostati popustiti proti koncu srečanja, doma, na Stadionu 1. maj pa so brez napora premagati skrorhni Planet Ba-sket. V 3. kolu bo v nedeljo popoldne (tel. Ervatti ob 17.00) na spordu zanimiv serbi s Sokolom.
Golden B asket - Dinamo 81:71 (34:37)
DINAMO: Miani 6, Dilissano 16, Crastich 5, Braiuca 2, Ruzzier 5, Sbroiavacca, Volk 13, Almonti 6, Jankovič 7, Di Marco 11.
Dinamo - Planet Basket 68:50 (29:23)
DINAMO: Miani 14, Dilissano 17, Crastich, Sbroiavacca 3, Almonti 4, Jankovič 3, Di Marco 9, Canciani, Barbiero, Manin 18. (VJ)
ODBOJKA / 1. DIV. NA GORIŠKEM
Po težki zmagi Naš prapor spet sam na 2. mestu
Olympio se je z Mosso trudilo 1. ŽD: neroden poroz volovk
Nas prapor - Turriaco 3:2 (15:5, 12:15, 14:16, 15:12, 15:12)
NAS PRAPOR: Cavdek; Devetak, Boskin, Kovic, Černič, Paulin, Sfiligoj, Bevcar, JuretiC, Legiša, Mikluž.
Poje Nas prapor strl odpor gostov, ki so v setih že zmagovali z 2:1. Prav poraz v tretjem setu, ki so mu botrovale tudi sodniške odločitve in se je končal z izključitvijo Mitje Cavdeka, je predramil naSe igralce, ki so v Četrtem setu lepo reagirali. Začetek tie break ni bil spodbuden. Turriaco je vodil s 6:2, ko je na servis prišel Kovic in Nas pa-por je tedaj dosegel Sest zaporednih točk, kar mu je odprlo pot do zmage.
Mossa - 01ympia 0:3 (15:17,10:15,13:15)
OLVMPIA: M. Vogrič 3+10, A, Vogrič 1+6, E. Lutman 8+5, Poletto 1+2, J. Hlede 1+4, Makuc 1+4, M. Komjanc 6+10, Frandob 1+0.
01ympia je pričakovala, da bo prišla lažje do zmage, a Mossa jo je presenetila z nepričakovano solidno igro in močnim odporom. Goričani so v prvem setu že izgubljali s 14:9, ko pa je na igriSCe stopil Martin Komjanc, ki je zaradi delovnih obveznosti prišel na tekmo z zamudo, je vse moštvo zaigralo bolj samozavestno in nadoknadilo ves zaostanek, izničilo tri zaključne žoge Mosse in set osvojilo. Potem ko je 01ym-pia prepričljivo dobila drugi set, se je tekma spet razživela v tretjem setu, ki je bil zelo izenačen in po krivdi slabega
sojenja tudi živčen, na koncu pa so vendarle prevladah gostje.
Ostab izidi 7. kola: Acii -Fossalon 1:3, Tomana - Cor-ridoni 0:3, Cormons - Intrepi-da n.p. Vrstni red: Corridoni 14, Nas prapor 12, Cormons 10, 01ympia in Turriaco 8, Tomana in Intrepida 6, Fossalon 4, Mossa in Ronchi 0. (Cormons in Intrepida s tekmo manj)
1. ZENSKA DIVIZIJA
Villesse - Val 3:0 (15:12, 15:12,15:1)
VAL: Tomšič 2+2, Kovic 1+6, KocjanCiC 1+1, UrSiC 7+10, Brisco 0+0, Humar 1+1, Branca 0+0, Terpin 0+0, Ambrosi 4+3, Daniehs 1+0.
Servis (točke/napake): 7/7.
Valovke so tokrat odigrale eno doslej slabših tekem in gladko izgubile proti ekipi s spodnje polovice lestvice. Poznala se je odsotnost Mozetičeve, v nenavadni telovadnici v Vilešu pa so se bolj izkušene gostiteljice bolje znašle. Valovke so bile v obeh prvih setih v vodstvu (v prvem celo z 12:6), nezadovoljni trener Jerončič pa je v tretjem setu poslal na igriSCe mlajše menjave, ki pa niso mogle spremeniti poteka tekme.
Ostali izidi 7. kola: Tomana - Cormons 0:3, Azzurra -Staranzano 0:3, Intrepida -Mondo Computer 2:3, Pioeris - Ronchi 1:3. Vrstni red: Staranzano in Mondo Computer 12, Cormons 10, Pieris in Azzurra 8, Villesse in Val 6, Ronchi in Intrepida 4, Tomana 0.
ODBOJKA / MLADINCI IN MLADINKE NA GORIŠKEM r ROKOMET / ODBIT PRIZIV n
Kljub prvim izgubljenim setom se zmagovita pot Espega in valovk nadaljuje
Volovke oddole Grodu dvo seto - Best točk zo noroščojnice Volo Dom, eno zo mole sočonke
MLADINCI
01ympia bo tekmo 7. kola igrala danes ob 18.30 na domačih tleh proti Gradu.
Tomana - Espego 1:3 (10:15,14:16,15:11,9:15)
ESPEGO: Brisco, Plesničar, Mania, Brisco, Mucci, Lutman, Lukež, Devetak, Cemic.
Prvič letos je združena ekipa izgubila set, vendar je važno samo to, da je osvojila novi točki in se Se približala svojemu cilj. Tomana je Espegu nudila soliden odpr, vendar pa zmaga gostov ni bila vprašljiva.
Vrstni red: Espego 14, 01ympia 10, Tomana 8, Grado 2, Staranzano 0.
MLADINKE
Staranzano Val 0:3 (8:15, 10:15,3:15)
VAL: KocjanCiC 7+1, B. UrSiC 17+6, Humar 4+6, Daniehs 3+5, Kovic 3+6, Zuccarino 3+6.
Val se je v Starancanu predstavil v bistvu z ekipo »deklic« in še ta je bila nepopolna. Kljub odsotnosti več ključnih igralk in podajacic (dobro se je v tej vlogi odrezala Jasmin KocjanCiC) so valovke postregle s prepričljivim nastopom in suvereno premagale nasprotnice. Valovke so zelo forsirale servis. Pri tem so naredile 24 napak, a so hkrati dosegle 20 direktnih točk, od teh enajst Barbara UrSiC, Ekipo, ki jo je tokrat s klopi vodila MaSa Braini, velja za nastop v celoti pohvahti.
Val - Grado 3:2 (15:9,13:15, 5:15,15:9,15:13)
VAL: Tomšič 2+2, B. Uršič 4+5, Zuccarino 2+2, Danielis 2+2, Zavadlal 15+7, Humar 2+1, KocjanCiC 8+1, Blasizza 0+0.
Mladinci Olympie (Foto Studio Reportage)
Po tekmi v Starancanu so valovke v tem tednu gostile še Grado. Prvič letos se je zgodilo, da niso zmagale s 3:0. Grado jih je tokrat presenetil, posebej še z ostrimi servisi. Kljub temu, da so nastopile v moCno okrnjeni postavi, so Katja Zavadlal (prvič kot kapetan) in ostale v Četrtem setu lepo reagirale in se z novo zmago še za korak približale naslovu.
Ostala izida 6. kola: Azzurra - Tomana 2:3, Grado - Mercato di Selz 1:3. Vrstni red Val 14, Mercato di Selz 8, Azzurra 6, Tomana 4, Grado 2, Staranzano 0.
DEKLICE
Skupina A
Oba naša predstavnika bosta tekmo 8. kola odigrali danes. Val bo gost Farre (ob 18.00), 01ympia Adria Auto pa Cormonsa (19.30).
Vrstni red Val 14, Farra 12, Cahe Mor. in Lih Go 8, Adria Auto 01ympia 2, Cormons 0.
Skupina B
Vrstni red Mercato di Selz in Tomana 14, Fincaniteri 10, Pieris 8, Villesse 6, Adi Ronchi in Etsi 2.
NARASCAJNICE
Skupina A
Val Dom - Intrepida Maria-no 3fl (15:4,15:5,15:5)
Lih Capriva - Val Dom 0:3 (0:15,1:15,10:15)
VAL DOM: Ambrosi, Bre-sciani, Bressan, Brisco, Gej, Cu-min, Klanjšček, Marvin, Simdc, Sošol, Visintin, Figelj.
NaraSCajnice Vala Dom so spet prišle do dveh lahkih zmag in obdržale prvo mesto na skupni lestvid. Intrepida je bila v vodstvu na samem začetku (1:4), nato pa je bila tekma monolog slovenskih odbojkaric, Čeprav je treba priznati, da je Intrepida, ki jo vodi izkušena roka trenerja Jožeta Geja, pokazala napredek v primerjavi s prvo tekmo. Za dober nastop je treba pri Valu Dom še posebej pohvahti Chiaro Gej in Martino Cumin.
Se lažje je Val Dom obračunal z Libertasom Capriva. Prva dva seta sta bila povsem enosmerna z brezhibnim serviranjem se je na koncu prvega izkazala mlada Giada Simčič, letnik 1984), v tretjem pa so naše igralke preveč podcenje- ■ vale nasprotnice in jim dovoh-le, da so dosegle deset točk
SoCa - Pro Romans 1:2 (0:15,15:8,8:15)
SoCa - Villesse 0:3 (8:15, 10:15,8:15)
SOCA: Černič, Devetak, Kuštrin, Legiša, Tuniz, Visintin, Toros, Del Fabbro, Ple-
sničar.
SoCanke so v preteklem tednu opravile dva nastopa. Pro Romansu so iztrgale set, v tretjem pa so si žal zapravile vodstvo s 6:0. Dobro so se upirale tudi VUlessam, ki pa je bil vendarle fizično in tehnično premočen. Trener Battisti pozitivno ocenjuje nastope svojih mladih varovank, Čeprav meni, da bi s kančkom vec zagrizenosti lahko v prvenstvu iztržile še kak set vec. Ne smemo namreč pozabiti, da je SoCa daleč najmlajša ekipa v ligi, zato pa od nje bolje rezultate pričakujejo na tekmah za pokal Corag.
Ostati izid: Lib. Gorizia -Villesse 1:2. Vrstni red: Val Dom 34, Farra 32, Vihesse 23, Pro Romans 15, Lih Go A 15, Capriva 11, Intrepida 8, SoCa 6.
Skupina B
Vrstni red: Staranzano 32, Grado 26, Tomana 22, Acli Ronchi 16, Pieris 12, Lib. Go B 9, Volley club Tržič 8, Fincan-tieri 1.
Kras Trimac čaka jutri lahka tekma proti Teamu
Jutri se bo za Krasove rokometaše z mestnim derbijem zaključil prvi del prvenstva. Po visoki zmagi proti ANSPI iz Trevisa Caka Krasovo sedmerico zopet lahek nasprotnik, saj ekipa Team iz Trsta zaseda zadnje mesto in do danes še ni osvojila niti ene točke. Tekma bo ob 16.00 na zunanjem igrišču v Zgoniku, v primeru slabega vremena pa ob 18.00 v telovadnici pri Sv. Alojziju.
V sredo se je rokometna zveza dokončno izrekla o prizivu Krasa o tekmi proti Paeseju, ko se je zaradi neplačane takse tekma končala brez boja v korist nasprotnika. Priziv Krasa so v Rimu zavrnili in kot je bilo pričakovati, krasovcem odvzeli še dve toda. Po tej odločitvi se Krastrenutno naj aha z 8 točkami na 3. mestu, s 6 točkami zaostanka za vodilnim Sanfio-resejem. (Iztok)
Koimpex - Sloga v D ligi že danes
Tekmo v ženski odbojkarski D ligi med Koimpexom in Slogo bo že danes na Opdnah ob 20.30
Obvestila
PRIMOTOR KLUB
vabi elane in danice na občni zbor, ki bo v sredo 7. februarja 1996 ob 20.30 v gostilni Petaros v Borštu.
NOGOMET / PRVENSTVO CSI ZA NAJMLAJŠE CICIBANE
Breg Grmada jutri za 1. mesto
Nasprotnik v finalu bo San Luigi - Tekma bo ob 15.30 v Trstu
Jutri ob 15.30 bo na malem nogometnem igrišču v ulici Pascoli v Trstu finalno srečanje za 1. mesto prvenstva najmlajših cicibanov (Anni Verdi) v organizaciji CSI. Tekmo bosta igrali ekipi San Luigija in Brega Grmada. Prvi del prvenstva, na katerem lahko sodelujejo igralci rojeni v letih 1987, 1988 in 1989, je bil na sporedu lani od oktobra don decembra. Brežani so v
svoji skupini zasedli prvo mesto.
Na začetku januarja sta bili tako na vrsti Četrtfinale in polfinale. Brežani (na sliki Foto Balbi/ Kroma) so sprva odpravili Opicino s 7:3, nato pa so v polfinalu premagali Muggio z 2:0. Kot v vsakem finalu je vsaka napoved tvegana, zato upajmo le, da bomo prisostvovali zanimivemu srečanju. Na koncu pa naj zmaga najboljši. (E.B.)
H SMUČANJE / PIONIRJI h
Kljub problemom dober nastop naših smučarjev
V	nedeljo je bil na Piancavallu veleslalom za pionirske kategorije na progi Tremul 2, M jo naši tekmovala ne poznajo dobro. Poleg tega pa so bili Se brez trenerja, ki zaradi okvare na avtu ni mogel spremljati selekcije ZSSDI. Vse to je seveda vplivalo na vzdušje v ekipi, kljub temu pa so naši tekmovalci z dobrimi Časi povsem upravičiti nastop na tej zahtevni deželni tekmi.
Omenili bi 16. mesto Martine Bogateč (Mladina) v kategoriji deklic med 26 tekmovalkami. Kot vedno je zelo dobro smučal Matej Križmančic, ki je med 63 smučarji v kategoriji dečkov zasedel 11. mesto s časom 1:05.55. Solidno je smučal Erik Piccini (Brdina), ki je dosegel Cas 1:08.44. Tudi Patrik Kocijančič je s Časom 1:09.68 dobro opravil smuk. Med naraščajniki je solidno dvajseto mesto zasedel smučar Devina Tomaž Sirca s časom 1:08.91, takoj za njim pa se je uvrstil član Mladine Borut Bogateč s časom 1:10.75.
V	nedeljo Caka mlajše kategorije »ghicana« v Pian-
cavallu. To je nov tip tekmovanja, ki je med našimi ljubitelji smučanja se neznanka.	EM
piše: Giorgio Plettersech
Konjske dirke
V Trstu ima Orbar najboljši štartni položaj Record je v Firencah glavni favorit
1.	dirka (Firence): možnost baze z Recordom (X), ki je nesporen favorit. Opozarjamo Se na Crovvning Classica (1), ki je v izvrstni formi, in Trustworthyja (2);
2.	dirka (Rim): Pippo Gius (X) bo skušal ponoviti nedavno zmago, vendar pa mu bosta to poskušala preprečiti Oreon (1) in Roger Tab (2);
3.	dirka (Bologna): Oriali (2) v nižji kategoriji ne bi smel imeti problemov, čeprav nista povsem brez možnosti niti Racilia (1) in Olemar (X);
4.	dirka (Turin): Ovvens Cr (2) je najmočnejši na Startu in lahko zdrži do konca. Med favoriti je tudi Paloma Speed (X), vse pa
lahko preseneti Rich di Je-solo (1);
5.	dirka (Trst): Orbar (1) ima najboljšo številko, v formi je Ruggero (X), pozornost pa zasluži tudi Poldo Val (2);
6.	dirka (Piša): na tem galopu ima največ možnosti Sopran Roi (2), opozarjamo pa še na Roberta Rufa (1) in Mazado (X), ki jo nekateri postavljajo za prvega favorita.
Dirka tris
(Aversa, ob 17.45)
NASI FAVORITI: 13. Povver Cik, 19. Baltic Achiever, 17. 01ympia L.
DODATEK ZA SISTE-MISTE: 9. Oblik, 4. Poker D’Amelia, 10. Oro Pičeno.
Totip
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
12
X
12
2
IX
21
X
12
X
X
21
Danes igra za vas Totocalcio
Repi
Starc
Cagliari - Fiorentina	X2
Cremonese - Udinese	12
Lazio - Bari	1
Milan - Roma	1
Napoli - Atalanta	1
Parma - Sampdoria	1
Piacenza - Inter	X
Torino - Padova	IX
Vicenza - Juventus	1X2
Palermo - Pescara	IX
Venezia - Cesena	1
Carrarese - Empoli	1X2
Nocerina - Lecce	1
Pepi Starc »Avstrija« (letnik 1921) se je začel ukvarjati z nogometom pred vojno na Kontovelu. Od leta 1946 do 1949 je igral pri Primorju Prosek Kontovel (prvenstvo UceD, potem pa še s Konto-velom na raznih prijateljskih tekmah in turnirjih. Pri 45 letih je bil v Kontovelovi ekipi, ki je v finalu Slovenskih športnih iger izgubila nd »Grezarju« proti Bregu.
Prejšnji teden je Maksimiljan Grgič pravilno napovedal pet izidov.
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
18
Petek, 2. februarja 1996
( N,
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21. 3.- 20.4.: Pogumno boste povedali svoje tihe želje, brez bojazni pred odtM. Grizlo vas bo le vprašanje, ali bi bilo pomembneje doseči cilj ali se bojevniško oaeli po preganjalcu,
BIK 21. 4. - 20. 5.: V hipnem preblisku boste zagledali podobo nekoga, ki ste ga radostno srečali včeraj. Odkrivanje Časa in prostora srečanja vas bo privedlo k spoznanju, da sta trčila v sanjah. Se sanjajte.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Ob klepetavem sogovorniku se boste odločili za izdelovanje in prodajo ušesnih zamaškov. Ampak povsem dovolj bo, če stopite v drogerijo, kupite par zase in se izolirate pred klopotci.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Ce vas doslej se ni obiskal virus, ali pa ste že pomorili kup pripadnikov njegove vrste, potem se danes že vnaprej pripravite: zjutraj limonin sok, opoldne limonin sok, zvečer limonin sok
LEV 23.7. - 23.8.: Na trenutke se vam bo dozdevalo, da življenje dobiva smisel. Nekaj je, kar vam ne le-pSa le redkih trenutkov, ampak se vriva v vaSe bitje in vam prinaša mod za pot nove volje.
DEVICA 24.8. - 22,9.: Resda boste izpolnili vedno postavljenih načrtov, vendar to Se ne pomeni, da morate zato, da bi opravičili nameravano dejanje, tudi tarnati. Mimo lezite in dovolite telesu duhovno obnovo.
TEHTNICA 23. 9. - 22. TO.: S partnerjem se bosta želela spreti, vendar brez uspeha. Pa ne zato, ker bi bila oba gluha, niti zato, ker hi bil vsaj eden od vaju nem, ampak zato, ker se bosta tokrat pogovarjala z očmi.
ŠKORPIJON 23. TO. - 22. U.: O svojih težavah boste spregovorili prijatelju, ki vam bo potem, ko vas bo nekaj Časa poslušal, pričel zaprtih od prikimavati. Vprašanje vam bo postavilo Sele njegovo smrčanje.
STRELEC 23. T1. -2T. 12.: Geprav vam denar diši, se boste vendarle raja ođtotiS za zdravo zmernost, h glej čudo: skromni boste prihramli z mošnjičem veliko vec kot bi zavrgli tistega, kar bi si nakupili s kosem.
KOZOROG 22. T 2. - 20. T.: Nekomu boste pozorno prisluhniti. Ne zato, ker bi vas pocukal za radovednost, ampak zaradi odsotnosti vaSe notranje nevihte. Besede drugega bodo plesale s pomeni, M ste vi.
VODNAR 21. T. -19. 2.: Nic hudega, ce vam bo znova nekoliko zaškripalo. Tisti, M sliši škripanje, tudi naglo maže, medtem ko tisti, ki ne stisi niti mnijenja, maže Sele tedaj, ko je komaj kaj prijeti
RIBI 20.2.-20.3.: Odrekli se boste neumni ideji in se odločili za drugo, Se nemnnejso. Ampak tokrat se kaže neumna samo neumnim, kajti vanjo ste položili sol, ki ji sicer pravimo modrost zrelosti.
____ZNAMENJA ZODIAKA / VODNAR_
Domiseln duh in izvirne ideje
Nadvse cenijo svobodo in neodvisnost
Enajsto znamenje zodiakalnega neba je Vodnar. Sodi v skupino fiksnih znamenj negativnega, moškega principa, njegov element je zrak. Vodnarji potrebujejo zrak tako v dobesednem kot prenesenem pomenu besede. Imajo močno izraženo potrebo po neodvisnosti in svobodi, ki ju nikakor ne smemo zanemariti. Vodnarji so ljudje izvirnih idej, domiselnega, nepredvidljivega duha, ki ga lahko krotijo le z njim tako težko razumljivo disciplino. Želijo biti drugačni, s svojim nekonvencionalnim vedenjem pa namesto na potrditev ali odobravanje naletijo na odpor okolice.
Spremeniti svet, na bolje seveda, je njihov moto, ob tem pa radi pozabijo na običajne norme in že ustaljene navade drugih ljudi. Takšno razmišljanje jih v nadaljevanju lahko privede v stanje neusmiljene, trmaste in povsem nerazumljive kjubovalnosti ter nestrpnosti do vseh mogočih oblik tradicije. No, sledijo pač svojim principom, ki jih v najboljšem primeru razumejo celo oni sami. Paziti morajo, da ne postanejo sami svoj največji sovražnik in se na ta način izobčijo. Čeprav je res, da so veliki individualisti in jim prija tudi samotarsko življenje, jim je družabno življenje Se kako pomembno in potrebno. Prijateljske odnose visoko cenijo, komuniciranje in sodelovanje z ljudmi sta jim v veliko spodbudo. Čeprav so nagnjeni h gojenju bežnih in površnih prijateljstev, so svojim bližnjim zvesti in zanesljivi prijatelji. Prav presenetljiv je njihov načm, kako lahko človeku v težavah pomagajo z zelo hladnim in enostavnim nasvetom in mu brez odvečnega čustvovanja pričarajo pot iz stiske.
Delo
Vodnarji so sovražniki rutine, zato mora biti njiho-
vo delo razgibano. Podrejajo se le z muko in trpljenjem, ne prenašajo nikogar, ki bi jih moril z nasveti ali jim narekoval pravila za postopke. So zagovorniki svobodnejših in samostojnejših poklicev.
Ustreza jim delo skupinskega tipa, pri katerem lahko svojo originalnost izrazijo na ustvarjalnem ali znanstvenem področju. Velikokrat jih njihova skrb za pravičnost in človekoljubje zaneseta v poklic socialnega delavca ali v delovanje v kateri od humanitarnih organizacij. Ustrezajo jim nekateri tehnični poklici, predvsem delo v računalništvu in komunikacijskih službah, pogosto jih najdemo med izumitelji. Zaradi značilnega globalnega načina razmišljanja in usmerjenosti v prihodnost, jih zanimajo filozofija, politika in mediji. Denar vodnarjem ni vodilo, niso obsedeni z njegovim kopičenjem, imajo ga za nekaj koristnega, na žalost pa so njihovi izdatki in Zelje večkrat večji od njihovega zaslužka.
Ljubezen
Kaj želijo, ljubezen ali prijateljstvo? Vodnarji včasih ne ločijo prijateljstva od ljubezni. Slovijo sicer po
svoji odkritosti, vendar je. način, kako izražajo svoja čustva, nejasen. Na partnerjeva vprašanja odgovarjajo precej nedorečeno, da je prvi velikokrat ljubosumen na njegove prijatelje. Problem leži v (ne) sposobnosti navezovanja intimnih stikov. Vodnar, čeprav je vedno prijazen in prijateljsko razpoložen, ne dovoli prav vsakomur vstopa v njegov svet intime. Zaveda se namreč, da globoka čustvena navezanost pomeni določena odstopanja od življenjskega sloga, ki si ga je izbral sam. Prav ta beg pred odgovornostjo in potreba po lastni neodvisnosti ga pogosto silita k odlašanju toliko časa, da ostane samski. Najbolj primeren partner zanj je človek, s katerim se lahko pogovori o vsem, partner, ki mu je v prvi vrsti najboljši prijatelj in šele nato ljubimec in soprog. Videli boste, kako romantično vzdušje vam zna pričarati na tak način potešeni vodnar...
Dom
Starši vodnarji se do otrok trudijo vzpostaviti karseda prijateljski odnos. Ce jih želijo vzgajati in učiti, bo njihova vzgoja zelo živahna. Svoj naraščaj bodo najverjetneje zasuli in navdušili s prene-katero domiselno idejo ali koristnim zanimanjem. Pač pa morajo biti previdni, da otrokom ne vsiljujejo lastnih pogledov na življenje, naj bodo še tako globoko prepričani vanje. Otrok morda potrebuje konvecionalnejšo vzgojo, varnost in bližino, zato si vodnarji ne smejo domi-
šljati, da vedno in popolnoma razumejo potrebe svojih otrok.
Otroci vodnarji že zelo zgodaj pokažejo staršem, kako naporna bo njihova vzgoja. Neredko je to čudežni otrok, ki jim z nenavadnim ritmom spanja, izbirčnostjo pri hrani, neposlušnostjo in neukrotljivostjo povzroča resnične težave. V šoli se njihove ocene spreminjajo kot aprilsko vreme, pri nekaterih predmetih blestijo, pri drugih pa se komaj dokopljejo do dvojke.
Starši morajo imeti z njimi veliko potrpljenja. Posebno v puberteti jih nima smisla siliti in prepričevati v nekaj, česar sami nočejo ali ne marajo. Njihova neprilagodljivost se bo spremenila v uporništvo, prisiljeni pa bodo delo opravljali površno in slabo. Ce starši zanj nimajo časa, jih bo vodnar krivil za vse drame svoje mladosti, od prve ljubezni do izbire poklica.
Zdravje
Vodnar vlada krvnemu obtoku, njegov planet Uran astrologi povezujejo s češa-riko, skrivnostnim tretjim očesom. Pred odkritjem Urana leta 1781 je znamenju vladal Saturn; pod njegovim vplivom postanejo pripadniki tega znamenja depresivni in trmasti.
Najobčutljivejši del telesa vodnarjev so gležnji, zato morajo biti posebno po-
zorni pri izbiri obutve. Lahko imajo slabo cirkulacijo, občutjiv Živčni sistem, nagnjeni so k nevrotičnosti, psihozam, kožnim boleznim in poškodbam. Priporoča se jim redna telesna vadba, ki naj bo karseda raznolika in ustvarjalna.
Kamni in kristali
Peridot različnih zelenih odtenkov se uporablja za krepitev kardiovaskularnega sistema, pospešuje spreminjanje krvnega sladkorja v energijo in izboljšuje funkcije mišic. Z njim si lahko blažimo fiziološke posledice učinkov alkohola. Največkrat ga uporabljajo pri povečanju kisline v želodcu, drugih motnjah s prebavili in presežku kalcija v telesu.
Akvamarin nekateri poznavalci uporabljajo za ocenitev splošnega zdravstvenega stanja. Ta kamen nebeško modre barve blaži očesna vnetja, izboljšuje vid, kot masažni pripomoček pomaga oteklim gležnjem, pomirja živčne in emocionalno prenapete ljudi ter izboljšuje sposobnost intuitivnega zaznavanja.
Vodnarjeva talismana sta aventurin in oniks. Aventurin je kamen roza, rumenih ali zelenih odtenkov, ki ugodno vpliva na centralni živčni sistem. Cr-nosivi oniks pa krepi in stabilizira nosilčeve duhovne sposobnosti.
d L.)
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
/	OBSEŽNA MASA ZRAKA	PISEC LEPOSLOVNIH DEL	UHUtiO NAJVECJE MESTO V SIRIJI	NAJVtCJA REKA V NOTRANJI AZIJI	PREBIVALEC ATIKE	KRAJNA HRVAŠKEM PRI VIROVICI	SVINJSKO MESO	MESTO V CRNI GORI	VARNOSTNI SVET	ŽITNE LUSKINE	AVTOR: MARKO DRESCEK	STARO MESTO V DALMACIJI	GRŠKI OTOK V EGEJSKEM MORJU	GRŠKI KOMEDIO- GRAF	DUHOVNO ŽIVLJENJE	PAVEL SIVIC	BOGINJA MATI V SUMERSKI MITOLOGIJI	SLOVENSKI MECEN ZOIS	JAVOR (LAT.)	SLOVENSKI NABOŽNI PISATELJ (Giiinni
3BLIK0VANJE ŽLAHTNIH KOVIN											DEREZA									
KDOR MISLI, DA SO VSE RESNICE RELATIVNE											BOLNICA ZA DUSEV. BOL. BREZALKO. PIJACA									
PIJAČA, KI SE PIJE PRED JEDJO									GRŠKI RIS. (EMMANUIL) GOSTA JED IZ ZDROBA							GL. MESTO FR. DEPART. LOT-ET-GARDONNE				
ORODJE ZA BARVANJE IZ DAUSIH DLAK						LASTNOST NAPORNEGA ZOBATI KIT, ENOROZEC										DEL STOPALA REKA V MAKEDONIJI				
NACE SIMONČIČ			POKRAJINA V SRED. KANADI AMER. IGRAL. (KEVIN)									MAGNEZIJEV SILIKAT VRH V JUL ALPAH						OBRI	ŠVICARSKO ZIMSKO- ŠPORTNO SREDISCE	SLOV. ELEKTRO- TEHNIK (MARIO)
VELIKA NJORKA				REKA NA TAJSKEM PODZEMNI DEL RISE				NAPR. ZA PRENOS SIGNALOV AM. KOMEDIJA R. ALTMANA					DESNI PRITOK VOLGE V RUSKI REPUBLIKI				SLOVENSKI PEVEC DARIAN			
NASA TV VODITELJICA (MIŠA)					SPOJ ROK STRUPOM VZDEV. HINKA BRATUŽA					RAZLIČNI ČRKI TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR			DUHOVNIK (SLABŠALNO) ZVOK Z DOLO CENO VISINO				MANJŠE NASELJE BOG SONCA V EGIPTU			
RUSKI SLIKAR (MIHAIL)							ZVEZA, SPORAZUM MED DRŽAVAMI								NAŠA REKA S SESTIMIHE, PRITOK DONAVE					
STOISKI FILOZOF, PESNIK							PROSTOR ZA ŠPORTNA TEKMOVANJA								AMER. SKLADATEU COPLAND					
RADIKAL OCETNE KISLINE							NEMŠKI FILOZOF RELIGIJE (JOHAN G.)							/	ZENA NEKO. RUSKEGA POLITIKA GORBAČOVA					
vsrvti
‘NNVNVH
'TLL33V
‘Noaw
‘NOIOVIS
‘vmes
VAVtia
‘V1NV1NV
'AOHAV
‘SVA
‘trvj
‘VZ
'amn
‘)noPN
‘oov
‘VNO
‘xNn
'NVN
‘nv
‘VAI1S
‘vaoiiNvjAi
‘SN
THVN
TSONHOJVN
'OMOO
‘N30V
‘sicncra
‘ALLVtDMV
‘VDINSMON
‘JSIALLVTHH
‘HvzMmrci
'OAJ.SWJ.VTZ
:ouABiopoy\
:A3US3tt
a RAI 3 mik slovenski program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
© RAI 1
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik. 7.35 gospodarstvo Film: Professione avven-turieri (kom., Fr. ’73) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja • Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, Style, 14.00 Tgl gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi Aktualna odd. o gorah: Linea bianca - Bela črta Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik, informacije Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in sport Variete: Luna Park Aktualne teme: 11 fatto Dok. oddaja: SuperKvark - Potovanja v naravo, znanost in tehnologijo Dnevnik
Aktualna odd.: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, Zapisnik, Pogovori, vreme
Aktualno. Kultura News
I) Potihoma
I Variete: Tanto piacere
I Aktualno: Sottovoce B Nad.: Puccini (’73,1.) j Nad.: I miserahili (6.)
RAI 2
7.00
9.30
9.40
9.45
11.30
12.00
13.00
14.00
14.15
14.40
16.00
16.05
17.15
18.05
18.15
18.45 19.35
19.50
20.30
20.50
23.00
23.45 0.10 0.20 0.35
Oddaja za najmlajše, vmes risanke in nan. Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Oddaja o izletih in potovanjih Sereno Variabile TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Rubrika o branju knjig Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik
Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in šport Giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Aktualna odd.: Zvečer, na trgu Italija TG2 Dosje Dnevnik, vreme Danes v Parlamentu Ponoči, na trgu Italija Film: Delitto in F1
dk, RAI 3
6.00
8.30
10.40
12.00
12.15
14.00 14.45
15.00
15.25
17.00
17.55
18.25
19.00
20.00
20.30
22.05
22.30
22.55
0.30
1.00
Dnevnik
Videosapere: Sola, Robinson in Petek, Zdravje, Kinematografija, Filozofija,'Potovanje po Italiji SP v smučanju Dnevnik
Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, moja ItaUja, 13.30 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Nan.: Vita da strega Sport: sm. tek, vaterpolo Aktualne teme ob 17. uri Dok. oddaja: Geo Aktualno: La testata Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Soup. Blob Film: Morte apparente (dram., ZDA ’94) Viaggiatori delle tenebre Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3, 23.50 Amore & Sesso Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura in vreme Fuori orario
2.10
3.30
Sodobna zgodovina Glasbena razglednica
® RETE 4
ITALIA 1
IT SLOVENIJA 1 Ig Koper
Nad.: Valeria in Massimi-liano, 8.40 Un volto, due donne, 9.30 Zingara,
10.15	Renzo in Lucia,
11.15	La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Chicago Hope Dnevnik
Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Una mamma per i miei ragazzi (i. G. Glose) Aktualno: Perdonami Aktualne teme Giorno per giorno - Dan za dnem Dnevnik Tg4, vreme Scene da un matrimonio TV film: Vendetta per amore (dram., ZDA ’94, i. N. P. Harris, J. Galeck) Film: II presagio 4 (srh., ZDA '91, i. F. Grant, M. Lerner), vmes (23.30) dnevnik TG 4 Pregled tiska Rubrika o lepoti
CANALE 5
6.00
8.45 11.30
13.00 13.25 13.40 14.15
14.45
16.00 18.00
Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Televizijsko sodišče: Forum
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroška oddaja TG 5 Flash - Kratke vesti
18.05
20.00
20.40
22.45
23.15
1.30
1.45
Kviza: Ok, il prezzo 6 giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Variete: La febbre del ve-nerdi sera (vodi Fiorello) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik Tg5 Sgarbi quotidiani Striscia la notizia
6.30
9.30
11.25
11.30
12.25 12.50
13.00
14.30
16.00 16.15
18.30 18.45 19.05
20.30
22.30
0.30
0.45
1.50
3.00
Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Nan.: TJ. Hooker Odprti studio Šport studio Otroški variete Varieteja: Mai dire ban-zai, 15.00 Generazione X Aktualno: Village Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.15 Družina Ad-dams, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme Sport studio
Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: Furia esplosiva (dram., ZDA ’94, i. N. Kinski, T. Jan Griffith) Nan.: Cobra investigazio-ni, 23.30 Streetjustice Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport L’ ombra della notte Supercar
# TELE 4
Videostrani Otroški program Snežaki, češki film Otroci širnega sveta,
17.	del ameriške dokumentarne nanizanke Posvečeno Elli Fitzgerald, francoski glasbeni dokumentarec Arabeska,
ameriški film Poročila
Kolo sreče, pon. tv igrice Svet narave, pon. 4. dela francoske dok. serije Slovenska klavirska glasba, 5. del
Zvoki godal, 5. del Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper-Capodi-stria
TV dnevnik 1 Otroški program:
Zlati prah, 3. del Heathcliff, 20. del risane nanizanke
V najboljših družinah,
18.	del norveške serije Hugo, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Grace na udaru,
22. del am. nanizanke Podarim dobim Poglej in zadeni TV dnevnik 3, vreme Rašomon, japonski film Poročila
13.30
20.30 22.05 22.45
19.30, 22.20, 0.25 Dogodki in odmevi Film: I fuggitivi (pust.) Gospodarstvo Nan.: The Tvvilight Zone
(•) MONTECARLO
13.00
14.00 20.30 22.45
1.20
1.40
18.45, 20.35, 22.30. 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: La grande pioggia Film: Baby Boom (kom.) Film: La stangata 2 (kom., ZDA ’83)
Nan.: Ellery Queen CNN Nevvs
fr* SLOVENIJA 2
9.00
11.45
12.15
12.45 13.05
13.55
14.50 16.30
16.55
17.55
18.00
18.45
19.25 20.20 20.35
21.25
22.25
22.50
23.15
Euronevvs
Svetovni poslovni utrip V žarišču
Znanost od blizu, 1. del Slikarska galerija v Berlinu, angl. dok. oddaja Edvvard Albee, angl. dokumentarna oddaja Brata ins sestri, film Grace na udaru, 21. del Znanje za znanje Včeraj, danes, jutri Po Sloveniji Spin
Pasje mesto, 6. del serije Forum
In morje bo povedalo, 1. del ameriške serije . Studio City
Novice iz sveta razvedrila
Nor na reklame, 5. del Euronevvs
6.00
16.30
17.30
18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.30 22.00
22.15
23.15
Euronevvs
Meridiani - aktualna tema Peter Pan Club, otroška oddaja Slovenski program Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik Peter Pan Club, otroška oddaja Euronevvs
Smrt Jugoslavije, 3. del dokumentarne oddaje Sredozemlje Vsedanes - TV dnevnik NBA - košarka USA, tekma tedna
Ko pride sodnik, tv serija
OtO HRVAŠKA 1
7.25
7.30
8.15
10.00
10.05
10.05
11.00
11.30
11.45 12.00 12.20
12.45 14.35
15.05
15.10 15.40
16.30
16.45
17.45
18.15 18.50
19.30
20.10
20.45
21.45
22.15 22.35
23.05 23.55
TV koledar Poročila
Santa Barbara, 1185. del Dobro jutro Poročila
Izobraževalni program: Ves svet je oder,
7. del angleške dokumentarne serije Nemščina Otroški program Ali ste vedeli?
Dnevnik
Ljubezen, 172. del Rodeo, pon. am.filma Otroški program:
Nora družina,
10., zadnji del serije Poročila
Kako gledati sliko?
Risanke
Ciribiribu
Hrvaška danes
Kristalno cesarstvo, 49.
del am. nadaljevanke
Kolo sreče
Pol ure kulture
Poročila
Javna stvar, dok. oddaja Zabavna oddaja Sto let hrvaške kinematografije, dok. oddaja Dnevnik Slika na sliko Terra X, dok. oddaja Poročila
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled;
8.00	Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme;
12.00	Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz na 2. pr.
Slovenija 3
cija; 14.05 izobraževalni program; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Divji maček; 19.30 Simfonični koncert; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8,30,9.30,10.30,13.30,14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7,45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.00 Power play; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18,00 Muzak; 19.30 Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z M. Vuksanovičem.
Radio Koper
(italijanski program)
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo;
\^13.05 Vokalna glasba; 13.40 Glasb, tradi-
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6,45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska;
10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti;
12.00	Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 16.00 Modri val; 18.45 Folk studio; 20.00 Prenos RMI.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica ; 8.10 Kulturne diagonale; Dvignjena zavesa; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 35. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 RZCPZ:molitvena skuppina Shalom; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: kitarist E. Guerrato.pianist A. Rojc v studiu; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Evergreen; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni).
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dimnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. pošmi predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 UT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT PrednaroCnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
J _ _	SRED
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6
66
666
"\XX C
VREMENSKA SLIKA
1020
1010
Območje visokega zračnega pritiska nad Evropo slabi, nad zahodnim Sredozemljem pa nastaja ciklonsko območje in se počasi pomika proti severnem Sredozemlju. Z zmernimi jugozahodnimi vetrovi bo dotekal k nam toplejši in tudi bolj vlažen zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.

1000 HELSINKI -*l '
1000
1010
o-j.051? STOCKHOLM o -6/-S o
'dih)
1020
a ^
AMSTERDAM-e/2 —LONDONo ^	o
—---------- oBRUSELJ
oPARIZ -*12 -1/4
ŽENEVAO/1
° MILANO 0 1/4	'
BERLIN -7/-2
VARŠAVA*11^"1
O
MOSKVA
v-a o
■
1020
o KIJEV -13/-6
LIZBONA
1020 -°
' izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
DUNAJ "/-S	u
LJUBLJANA S12I'2	A
o	BEOGRAD -7/0	/
p E-	o	loio
■M SPLIT O/-rim ''Skopje o
OSOFIJA -/-
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 7.24 in zašlo ob 17.08. Dan bo dole 9 ur in 44 minut. Luna oo vzšla ob 15.26 in zašla ob 5.36.
Ljubljana Bežigrad Trbovlje Zagorje Topolšica Celje
1.2
povprečna 6.00-7.00
60 69 121 19 88
&
31.1
24-uma maks. uma
DANES
GRADEC
-16/-3
TRBIŽ
m
CELOVEC
o -16/-7
M
M. SOBOTA O -18/-6
O
KRANJSKA GORA ^
-16/-2 O
TRŽIČ -17/-3
O
S. GRADEC -16/-5
MARIBOR O -15/-3
M
CEUE O -15/-3
OVIDEM
-2/9
—*N. GORICA GORICA o "4/8 O °
.^

o
KRANJ
UUBUANA
-12/-2
TRST
-1/8
POSTOJNA
o 12/-3
N. MESTO O
ZAGREB
-14/-3
O
s
KOČEVJE
PORTOROŽ
UMAG
v------------
V O	OPATIJA
PbREC PAZ,N	O,
CRNOMEU
O

REKA
-2/8
Slovenija: Sprva bo pretežno jasno in mrzlo. Cez dan se bo začelo od zahoda oblačiti. Najnizje jutranje temperature bodo od -14 do -9, najvisje dnevne od -5 do -2, na Prunorskem do 9 stopinj C.
Sosednje pokrajine: Sprva bo Se preče ji jasno, Cez dan se bo od zahoda postopno pooblači-
Mejna imisijska vrednost: kritična imisijska vred—
SNEŽNE RAZMERE
Mariborsko Pohorje Rogla Kope Vogel Krvavec Kranjska Gora Kanin
sijska vret^flgfc
77 68 70 17 52
350 mikrogramov/m3 700 mikrogramov/m3
127
111
131
40
89
BI0PR0GN0ZA
Obremenilni vpliv vremena se bo postopoma krepil, zato bo počutje in razpoloženje vremensko zelo oocutlji-vih ljudi slabše, moteno pa bo tudi njihovo spanje.
cm
90
90
50
100
45
10-20
280
Povsod, razen na Veliki planini in Lokvah, naprave obratujejo. NoCna smuka: Mariborsko Pohorje do 21. ure: smučišče Rimski vrelec in Straža na Bledu do 20. ure: Liboje pri Žalcu do 18.30. Sankališča: Kranjska Gora, Krvavec, Liboje pri Žalcu in Katic. Tekaške proge: Mariborsko in Ribniško Pohorje. Sori-
) Vogel. Smučarski avto-vus: Mariborsko Pohorje, Kranjska Gora.
TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
-4
2
1
-1
-2
-4
50 cm 100 cm
180-270 cm
Tveganje pred snežnimi plazovi je v Julijskih Alpah 2. stopnje, drugod kjer je manj snega pa 1. Največ možnosti je, da se sproži plaz suhega, kložastega snega ob dodatni obremenitvi. Nevama so pobočja z napihanim snegom. Se vedno je velika možnost zdrsov na poledeneli in
M. SOBOTA O -5/-2
MARIBOR O -5/-2
PTUJ
§vš
ZAGREB -5/.1
UMAG ^
OPATIJA
POREČ PAZ,N	O
V Sloveniji: Oblačno bo, občasno bodo rahle padavine. Po nižinah v glavnem kot rahel dež, zato se bo pojavila poledica.
Obeti: V nedeljo bo Se oblačno, v večjem delu Slovenije bo rahlo snežilo, na Primorskem pa rahlo deževalo.
V	V V	V	i		J
riMMI			l~l
Madonna in Maradona blažila Argenticem skrbi in hude tegobe
BUENOS AIRES -Dvojni »Ma«, Madonna in Maradona, sta te dni povsem prevzela Argentince: v vrtincu polemik (grozijo ji celo s smrtjo) Madonna snema v Buenos Airesu film Evita, Maradona pa se preprira s svojim predsednikom in grozi, da bo zapustil nogo-
metno ekipo BocaJu-niors.
Argentinci tako vsaj za kakšno uro pozabijo na napetosti, ki jih povzroča huda gospodarska kriza. Buenosaireški Časopisi sicer na prvih straneh sicer ugotavljajo, da je industrijska proizvodnja lani nazadovala za 5%, vendar večji del
prostora namenjajo grožnjam, s katerimi so se najbolj nepopustljivi peronistiCni krogi spravili na Madonno in argentinske igralce, ki sodelujejo pri filmu. Na zidovih glavnega mesta je vse veC napisov, ki ne prinašajo nič dobrega (Madonna, odidi; film je gnusen). Za nekatere pe-ronistične kroge je namreč Eva Peron pravi mit, morda še večji od pokojnega predsednika Juana Dominga Perona. Kaže, da se je »pop-star« tega že naveličala in namerava pospraviti kovčke, medtem ko se je policija odločila, da bo poostrila varnost (film bodo začeli snemati 10. t.m.).
Pri Maradoni pa gre za nekaj povsem drugega. Ljudje si še niso opomogli od njegovih izjav, da je jemal in dejansko še jemlje mamila, ko si je »el pibe de oro« dovolil »napad« na predsednika kluba Boca Juniors (podjetnika italijanskega porekla Mauricia Ma-crija). Zabrusil mu je, naj vendar neha z obtožbami in mu še »pojasnil«, da je »neizkušen«. Macri ga je namreč opozoril, da si dovoli preveč svobode in da bi moral iz spoštovanja do navijačev povedati, ko ne more na igrišče. Maradona je podpisal milijardno pogodbo, vendar se je drži le z veliko težavo: verjetno je res pred dokončnim zatonom.
I
m/i
m
milji:
LlidL
Strastni kadilec
BUKAREŠTA - Ime 29-letnega Stefana Sigmonda je bilo te dni zapisano na naslovnicah vseh romunskih časnikov: v šestih minutah je s posebno napravo, podobno kolesu, pokadil kar 800 cigaret in tako potolkel lastni rekord iz leta 1995, ko je v enakem časovnem obdobju pokadil »le« 750 cigaret. »Nekoliko sem omotičen, imam glavobol, neznosen okus v ustih, vendar pa sem prepričan, da bodo nevšečnosti kmalu minile,« je novinarjem izjavil Sigmond. Ker živi v državi, kjer ljudje na leto pokadijo 30 milijard cigaret, njegov rekord v domovini ni zbudil pretirane pozornosti. Lani je Sigmond postavil še en neobičajni rekord: v štirih minutah je pojedel 29 trdo kuhanih jajc, vendar pa si s tem ni zagotovil mesta v Guinnessovi knjigi rekordov, ker ni več naklonjena takoime-novanim »rekordom požrešnosti«. Morda bo ime Stefana Sigmoda v njej vendarle omenjeno - lani je namreč skočil v jezero iz 41 metrov visoke ploščadi.
Asaharino sekto bodo razpustili
TOKIO - Japonsko sekto Aum, katere voditelj Soko Asahara in nekateri drugi vodilni člani so obtoženi različnih zločinov od ugrabitve do umorov, bodo razpustili. Japonsko vrhovno sodišče je namreč danes dokončno zavrnilo pritožbo omenjene sekte na dosedanje razsodbe. Po razsodbi japonskega vrhovnega sodišča se »sekta vrhovne resnice« ne more več pritožiti glede odločitve o prepovedi njenega delovanja.
Umrla po ločitvi od sestre
VVASHHNGTON - V otroški bolnišnici v San Diegu je zaradi srčnega napada umrla Sahari, ena od siamskih dvojčic. Deklica je doživela napad uro in pol po operaciji, med katero so jo ločih od sestre Sarah. Sestri sta bili zraščeni s prsmi in trebuhom. Zdravniki so ugoto-vili, da je bila Sahari od sestre odvisna zaradi arterij in ven, ugotovili pa so tudi slabo delovanje srca.
Leteča miška
LONDON - Nemški znanstveniki menijo, da so našli fosil majhne miši, ki je bila spospobna leteti tako kot zdaj leteča veverica. Miš, ki je izumrla pred približno pet milijoni let, je živela v Rheinlandu, verjetno je utonila v tedanjem jezeru. Gerard Storch in njegovi sodelavci iz frankfurtskega inštituta Forschungs Senckenberg so ugotovili, da sodi fosil v izumrlo družino gledalcev; zanimivo je, da je nenavadno dobro ohranjen, saj so vsi pri fosilih glodalcev doslej odkrili le nekaj ohranjenih zob, na fosilu miši pa so vidne celo sledi dlak. Fosil je ležal z iztegnjenimi okončinami, zato so lahko znanstveniki določili obliko mišjega trupa, prepričani so, da je imela žival na okončinah tudi membrane in sodi v skupino glodalcev, ki so nekoč lahko leteli.