Ljubljana je prestolnica Evrope, Izola pa glavno mesto Brkinov Podpisani je dan ali dva pred Silvestrovim v prepihani Ajdovščini v ogrevanem šotoru nastopal pred več kot tisoč petsto obiskovalci prednovoletne prireditve in ob tem razmišljal, kdo bi moral nastopiti v Izoli, da bi zbral toliko ljudi. In se ni spomnil nikogar, kar preprosto pomeni, da v vseh teh letih še nismo vzgojili izolskega občinstva. (Mef) Če prav pomnim se je zadnja zares množična prireditev zgodila pred nekaj leti, ko so na Manziolijevem trgu pripravili nekakšen Brkinski večer in so se na trg podajale množice ljudi najrazličnejših generacij nekdanjih Brkincev, zdaj v glavnem zavednih Izolanov. Potem pa je bilo množičnost moč videti le še na takoimenovanih javnih prireditvah, kjer pravzaprav ni važno kaj se tam dogaja ampak je to pač nekakšna maša h kateri je treba. Na prvem mestu je seveda Ribiški praznik, takoj za njim je Praznik olja, vina in rib. Tukaj pa se odzivnost Izolanov v glavnem konča. Na športnih tekmovanjih nas je komaj za vzorec, z izjemo Ribarov na malonogometnih srečanjih, pa še tam je potrebna zelo dobra mobilizacija. V Kinu nekateri niso bili že več desetletij, na koncerte hodijo le takrat, ko so brezplačni ah ob kakšnem državnem prazniku, pa še takrat smo vsi vzhičeni, če zberemo 150 ljudi. Če je ob nastopu 3 Big Banda v parku skoraj več ljudi na odru kot pod njim, seveda to ni pohvalno za nas in če je podobno ob nastopu mladih skupin je še toliko slabše. Kje pa so vsi ti mladi, ki tako pogrešajo dogajanje v svojem kraju, se včasih lahko vprašamo. V Gavioliju Izolanov skoraj ni, na koncertih v Shotu jih je za pest, Karmo so zaprli... Lahko le ugotovimo, da v vseh teh letih nismo vzgojili občinstva, tistega radovednega sloja ljudi, ki radi nekaj novega vidijo ah slišijo, ki radi doživijo dotik kulture. Ko na televiziji opazujem množico ljudi, ki v premraženi Ljubljani obišče številne prireditve na prostem, od otroških delavnic do koncerta Gibonija, ne morem dojeti, da smo v obmorski Izoli, zaradi "hudega mraza”, celo Dedka mraza napotili v kulturni dom. Samo da je. Zajadrali so v novo leto Jadralci ne poznajo več počitka in tudi za novoletne praznike so tekmovali za kriterijske točke za sestavo državnih reprezentanc na Hvaru, trije mladi laseristi 4,7 pa super uspešno nastopajo na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki. Na Hvaru se je med zmagovalce vrnil Vasilij Žbogar, uspešni pa so bili tudi drugi izolski jadralci v vseh treh razredih Laser in v razredu Optimist. Vetra je bilo sicer malo, razburljivih bojev pa vseeno ni manjkalo. K Banka Koper Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba komunala izo/a - isola PONEDELJEK-PETEK: 8.00-17.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 Pogrebna služba (24 ur) tel.: 041/ 650 375 MANDIKAiC tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 3.JANUAR 2008 / ŠTEVILKA 739, LETO XVI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1 EUR 739 Reifica Kristanov trg 1 - tržnica Izdelki za zdravo življenje urnik ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 -15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 AVTO SOLA BISER Drevored 1.Maja 4, Izola www.biser-as.si tel.: 05/ 641 74 48 Mob. 041 685 277 Si.mobil - Vodafone v Izoli. Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 POOBLAŠČENI _^nobil PRODAJALEC - Dogajalnik — Prvorojenca še ni bilo, zadnja pa je v Izoli prijokala Lija Kot je že v navadi so se tudi letos v izolski bolnišnici oziroma v njenem porodniškem oddelku pripravljali na tradicionalno slovesnost v čast tistim novorojenčkom, ki privekajo na svet najbližje mejniku med starim in novim letom. Toda tokrat so bile dobre vile naklonjene zdravnikom in sestram v izolski porodnišnici, saj so imeli te dni malo dela. Novorojenca so morda dočakali danes, zadnjerojena pa je stara že 5 dni. Kot so nam povedali v izolski porodnišnici so zadnji porod opravili v nedeljo 30. decembra, ko je mati iz Parecaga povila hčerko Lijo. To pa je bil tudi zadnji porod, ki so ga opravili v teh silvestrskih dneh, saj naslednjega planirajo šele za danes, petek, 4. januarja. Seveda nam niso izdali za koga gre, zato pa so povedali, da bodo kmalu po porodu organizirali tudi tradicionalno obdaritev, ki jo pripravijo v treh obalnih županstvih. Kdo od županov se bo letos udeležil tega dogodka sicer ni čisto jasno, saj je znano, da župani radi kombinirajo tako, da se ne srečajo med seboj, zato bodo še najverjetneje tam podžupani treh obalnih občin. Lanskoletna obdaritev je izolskim novorojencem prinesla tudi posebno darilo, saj so takrat novinarji opazili, da prav izolska občina namenja novorojencem najmanj denarja, zato je občinski svet sprejel sklep s katerim vsakemu novorojencu namenijo 500 Burov občinske pomoči, pred kratkim pa so ta odlok dopolnili še z določilom, da so do pomoči upravičeni tudi tuji državljani s stalnim prebivališčem, oziroma njihovi otroci, ki se rodijo v izolski bolnišnici. Sicer pa so v izolski bolnišnici tudi za Silvestrovo imeli kar precej dela, k sreči ne zaradi novoletnega pokanja petard ampak zaradi prometne nesreče ter nekaj drugih poškodb. Seveda pa tudi rednega dela ni zmanjkalo, vključno s skrbjo za tiste, ki so pre- Najmanj 31.-tega. največ l.-ga Strokovnjaki iz Zavoda za statistiko RS so izračunali, da je na prvi dan novega leta je v letu 2007 v Sloveniji slavilo svoj rojstni dan največ prebivalcev: 7.811. Med skupaj 2.019.406 osebami, ki so sredi leta 2007, natančneje 30. 6., sestavljali prebivalstvo Slovenije, jih je svoj rojstni dan praznovalo največ prav 1. januarja: 7.811. Hkrati pa so bili med njimi najmanj številni tisti, ki so svoj rojstni dan slavili dan prej, tj. 31. decembra 2006: 4.533 prebivalcev. Med 1. januarjem, ko ima rojstni dan največ, in 31. decembrom, ko ima rojstni dan najmanj prebivalcev, je za leta v daljni preteklosti znana vzročna povezava. Med prvimi desetimi datumi rojstva, na katere se je rodilo največ otrok, se pojavlja ravno 1. januar, in sicer to velja za obdobje med leti 1947 in 1964. Med prvimi 50 dnevi z največjim številom rojstev, se 1. januar pojavi še 8-krat. Ti prebivalci so bili rojeni med 1940. in 1965. letom. Na osnovi primerjave števil rojstev v zadnjem in števil rojstev v prvem dnevu leta, lahko domnevamo, da so nekateri starši, ki so prijavljali rojstvo otroka, ki je bil dejansko rojen v zadnjih dneh decembra, svojega otroka enostavno prijavili, kot da je bil rojen 1. januarja. To je bilo seveda možno dotlej, dokler je večina žensk rodila doma in dokler prijave rojstva ni opravila uradna ustanova (porodnišnica). V začetku petdesetih let se je začel uresničevati eden od ciljev zdravstvenih ukrepov, in sicer ta, da bi ženske sčasoma začele rojevati v porodnišnicah. Še nekaj let po drugi svetovni vojni, leta 1952, je bilo v domačem okolju rojenih § 54 % otrok. Ker je zdravljenje postalo | brezplačno, je v petnajstih letih delež 5 otrok, rojenih doma, upadel na 10 %, g leta 1975 pa na 1 % in to velja tudi za | danes. J Januarja rojeni - pozneje vpoklicani | k vojakom 1 S tem ko so starši otroka prijavili, kot da P se je rodil na 1. januar, so ga »za eno leto pomladili« - otrok je šel pozneje v šolo, predvsem moški pa so šli leto pozneje služit vojaški rok. Zaradi premika datuma rojstva v januar je bila nataliteta v decembru npr. leta 1950 v Sloveniji mnogo nižja kot v januarju ali novembru leto prej. Predvsem je bilo to značilno za dečke, in sicer zaradi želje staršev, da bi se prestavilo obvezno služenje vojaščine. Razmerje med novorojenimi dečki in deklicami je bilo sicer stabilno, saj se je na 100 deklic v povprečju rodilo po drugi vojni 107 dečkov. Od sedemdesetih let dalje manj rojstev ob koncih tednov Do konca šestdesetih let je bilo število rojstev bolj ali manj enakomerno razporejeno med dneve v tednu. Za rojstva v letu 2006 in 2007 pa velja, da se je ob koncih tednov rodilo v povprečju 11 % otrok, na druge dneve v tednu pa v povprečju 15,5 % otrok. Najštevilnejši med vsemi prebivalci so tisti, ki so bili rojeni v četrtek ali petek, bilo jih je 14,6 %, najmanj številni pa tisti, ki so se rodili v nedeljo; teh je bilo 13,7 %. Včasih so imena otrok izbirali po svetnikih Po stari ljudski navadi so v preteklosti otroku najraje dali ime tistega koledarskega svetnika, na čigar dan je bil otrok rojen. Tako opažamo, da so v prazničnem času med božičem in novim letom pogosteje kot v drugih delih leta dodeljeni imeni Silvester, Silvestra in izpeljanke iz teh imen. Vendar pa se Silvestri in Silvestre in skrajšane oblike teh imen ter s spremenjenimi vzorci podeljevanja imen otrokom od srede sedemdesetih letih pojavijo le še izjemoma. Petina vseh moških z imenom Silvester in izpeljankami iz tega imena (Silvo, Silvan, Silvano, Silvij, Silvin, Silvio ...) je rojenih v zadnjih dneh leta. Ime Silvester je med osebami, rojenimi v prednovoletnem obdobju, na šestem mestu. Deklicam, rojenim na zadnji dan v letu ali nekaj dni prej, pa starši pogosteje dodelijo skrajšano obliko tega imena, Silva. Po priljubljenosti je ime Silva pri tistih, ki so rojeni v zadnjih dneh leta, na drugem mestu, takoj za Marijo. Vir: Zavod za statistiko RS MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Drago Mislej Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1 EURO. Polletna naročnina: 25,45 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 Prelom: Graffit Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Ob novem letu smo za prihodnost poskrbeli z donacijo slovenskim porodnišnicam. Srečno! Cit UniCredit Bank Banka za dojenčke Novoletni čas je pač namenjen različnim dejanjem, ki jih povezujemo z obdarovanjem in to je tudi čas, ko tudi ustanove, ki denar obravnavajo drugače kot večina občanov, začutijo potrebo po obdarovanju tistih, ki darila potrebujejo. V mislih imamo seveda banke in tudi UniCredit bank, ki ima svojo poslovalnico v Kopru, je izpeljala že tradicionalno dobrodelno akcija, ki jo namenjajo vsem otrokom, ki se bodo rodili v Sloveniji. Tako-le so zapisali: Odločili smo se, da ob novem letu namenimo donacijo slovenskim porodnišnicam. Dobrodelne akcije bo deležnih pet regionalnih porodnišnic, in sicer v Postojni, Novem mestu, Kranju, Novi Gorici in Celju. Vsaka bo prejela 5.000 evrov za nakup opreme za porodnišnice. Skupna vsota donacije bo tako 25.000 evrov. Mednarodna finančna skupina UniCredit Group, katere del je tudi UniCredit Bank, upravlja z daleč največjo bančno mrežo v Srednji in Vzhodni Evropi, čeprav je sedež naše materinske družbe blizu, a vendar v Milanu v Italiji, smo sponzorsko in dobrodelno v domovini zelo prisotni. Del sredstev, ki jih ustvarimo v našem okolju vložimo nazaj v okolje, s tem pa pomagamo posameznikom ali organizacijam dosegati njihove in naše skupne cilje. Prepričani smo, da je družba povezana celota, ki se lahko uspešno razvija le, če pomagamo drug drugemu. Zato želimo biti zgled družbeno odgovornega podjetja, kar vpliva na pozitivno mišljenje širše javnosti o naši svetovno priznani blagovni znamki. UniCredit Bank se v družbo ne vključuje le prek svoje osnovne bančniške dejavnosti, temveč želimo prispevati k razvoju družbe nekaj več. Sredstva namenjamo tako kulturi, socialnim kot tudi humanitarnim dejavnostim. Trudimo se ustvariti zaupanje, predvsem pa ga s svojimi dejanji tudi opravičujemo. Poklanjamo 25.000 evrov petim slovenskim porodnišnicam in jim želimo uspešno delo: • Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna, Splošna bolnišnica Novo mesto, Porodnišnica Novo mesto, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Splošna bolnišnica “Dr. Franca Derganca”, porodnišnica Nova Gorica, Javni zavod Splošna bolnišnica Celje, Porodnišnica Celje p.r. ^-------------------------------------Kam gre Izola? Zupan je $ svojim delom zadovoljen, veseli pa se novega leta in investicij Kratek prednovoletni obisk pri izolskem županu dr. Klokočovniku je pokazal, da seje že malo privadil županovanju, čeprav ne more čisto iz svoje zdravniške obleke. Morda tudi zato, ker je pred kratkim postal tudi profesor na univerzi in je tako svojemu doktorskemu dodal še profesorski naziv. Ali pa zato, ker delo vse bolj zaupa občinskim uslužbencem. V neformalnem prednovoletnem pogovoru je župan dr. Klokočovnik povedal, da so po slabem letu vodenja občine že malo bolj zadovoljni kot na začetku in da se že bolj optimistično lotevajo novih projektov. Zato je tudi poln pričakovanj kako se bo razpletla javna obravnava predloga proračunov za letošnje in naslednje leto saj upa, da bodo poslanske skupine, in Izo-lani nasploh podprli njegove investicijske predloge. V prvi vrsti gre za gradnjo garažne hiše za pošto, kjer naj bi, poleg trgovskega središča dobili parkirna mesta za lepo število vozil in tako vsaj delno razbremenili pritisk na parkirna mesta v starih mestnih ulicah. Z nestrpnostjo pričakuje tudi začetek priprave idejnih osnutkov za bodoči športno kulturni center, oziroma večnamensko dvorano, ki naj bi jo gradili v južnem delu parkirišča pri gostinski šoli. Veseli se tudi bodočega družinskega hotela na Velikem trgu in še česa. Ob tem je zadovoljen tudi z najnovejšimi kadrovskimi rešitvami v občinski upravi in verjame, da bodo vodje posameznih oddelkov prevzeli več odgovornost za reševanje problemov z njihovega po- dročja. Svetovalka za področje občinske uprave in verjetna bodoča direktorica uprave, Monika Sečnik je že dobro zavihala rokave, zdaj čakajo še na prihod svetovalke za področje kulture in prireditev. Poleg omenjenih je še nekaj novosti v občinski upravi: predstojnik urada za gospodarske javne službe, turizem in promet je postal Igor Skok, predstojnik občinskega Inšpektorata Almin Hure- movič, predstojnica oddelka za nepremičnine Karmen Pavlič, vodja oddelka za urbanizem Jana Purger, predstojnica urada za splošne zadeve pa Vesna Rebec. Novo proračunsko leto bo, po besedah župana, prvo zares njegovo župansko leto, saj je tudi predlog proračuna prvič nastajal v celoti pod njihovo občinsko upravo. D. M. Ali bo Hrvaška posredno razrezala eno od dveh slovenskih ribiških ladij? Hrvaška ekološko ribolovna cona očitno velja, čeprav so bili po nedavnem sestanku z evropskim komisarjem za ribištvo in pomorsko politiko Joejem Borgom ter ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztokom Jarcem slovenski ribiči nekoliko pomirjeni. Komisar jim je namreč obljubil pomoč, če bo Hrvaška z novim letom dejansko uveljavila ekološko-ribolovno cono. Dosedanji hrvaški premier Sanader je sicer v torek napovedal pogovore s Slovenijo in Italijo, vendar zakon o razglasitvi cone velja, čeprav je res, da ni jasno kdo in s kakšnimi sredstvi bo sploh lahko nadzoroval njegovo izvajanje. Hrvaška vojska namreč nima niti navodil niti ustreznih ladij, obalna straža nima niti poveljnika, pomorska kapitanija pa tudi nima navodil v zvezi z nadzorom izvajanja tega zakona. Izolska Riba bo z uvedbo ERC zagotovo najbolj prizadeta, ne le med slovenskimi ampak tudi med vsemi ostalimi ribiči, ki lovijo na tem ob- močju, saj več kot polovico njihovega ulova, ki znaša okoli 600 ton rib na leto, nalovi v mednarodnih vodah. To posebej velja za te dni, ko se riba umika v globje vode in gredo ribiči pač za njo v mednarodne vode. Tako je na nek način ogroženih približno 25 zaposlenih v tem izolskem podjetju, ki bo v kratkem v celoti postalo zasebna last direktorja podjetja, Loredana Glaviča, o čemer je pred dnevi sklepala skupščina podjetja. Poleg zaposlenih pa je od Ribe odvisnih še cela vrsta ljudi, od lastnikov ribarnic do gostincev, marikulturnikov in še kdo. Da bi podkrepil resnost svojih navedb je Glavič sicer omenjal tudi razrez vsaj ene od dveh ribiških bark za kar bi sicer dobil “nagrado” evropske skupnosti a tudi spravil ob delo eno celo posadko takšne ribiške barke. Za razliko od drugih proizvodnih delavcev z močnimi sindikati so ribiči dokaj neorganizirani, zato tudi ni slišati posebnih pripomb ob vsem, kar se z njimi in njihovim podjetjem dogaja v zadnjem času. Vprašanje pa je, kako bo v primeru, če bo lastnik podjektja uresničil svojo obljubo ali grožnjo, kot napoved o razrezu pač kdo razume. Statistični porast v oktobru Zanimiv pa je tudi statistični podatek, da so oktobra 2007 slovenski ribiči v slovenskih pristaniščih iztovorili okoli 61 ton ribiških proizvodov, kar je za 7 % več kot septembra 2007 in za 8 % več kot oktobra 2006. Skupna masa iztovorjenih ribiških proizvodov pa je vendarle za 14 % manjša kot v enakem desetmesečnem obdobju lanskega leta Vrednost v oktobru iztovorjenih ribiških proizvodov znaša okoli 169.000 evrov. Skupna masa v prvih desetih mesecih 2007 iztovorjenih ribiških proizvodov je bila okoli 712 ton, od tega svežih rib okoli 601 tona, to je za 22,7 % manj kot v enakem obdobju leta 2006. Vseh drugih iztovorjenih ribiških proizvodov je bilo okoli 111 ton. Masa teh proizvodov je bila v primerjavi z istim obdobjem leta 2006 več kot dvakrat večja. Poročilo o proračunu Dopolnitev vprašanja, ki je bilo posredovano na 10. redni seji OS Skladno s prvim odstavkom 63. člena Zakona o javnih financah (Ur. 1. RS, št. 79/99, 124/00,79/01 in 30/02) in določili Odloka o proračunu Občine Izola je župan dolžan poročati občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za prvo polletje koledarskega leta. Župan bi naj poročal na prvi naslednji seji občinskega sveta po polletju, torej ko so znani finančni kazalniki realizacije proračuna za prvo polletje leta 2007. V našem primeru bi se to moralo izvršiti najkasneje septembra. Vemo, da se ni. Glede na to, da poročila o izvrševanju proračuna kljub mojem vprašanju na 10. seji pred mesecem dni še nismo dobili in na dejstvo, da celo predlog proračuna 2008/9 ne vsebuje podatkov o izvrševanju proračuna 2007, sem že resno zaskrbljen. Ne samo pravica, tudi in predvsem DOLŽNOST vseh 23 svetnikov je, da smo seznanjeni z izvrševanjem proračuna, ki smo ga sprejeli. Naša neinformiranost oziroma pasivnost pri pridobivanju informacij ni in ne more biti izgovor v smislu »nismo vedeli«. Zahtevam, da se na prvo naslednjo sejo OS, ne glede na to ali bo redna ali izredna, uvrsti točka dnevnega reda s poročilom o izvrševanju proračuna Občine IZOLA za leto 2007. Gradivo - poročilo naj se svetnikom dostavi najkasneje do 28. 12.2007, vključno s pojasnili odgovornih zakaj doslej poročilo ni bilo posredovano in z ukrepi, ki bodo v bodoče preprečili take malomarnosti. Aleksander Krebelj, IJN Loredano Glavič, direktor izolske Ribe V četrtek, prvi delovni dan po novoletnih praznikih in po uveljavitvi Hrvaške ekološko ribolovne cone je bil za večino novinarjev nedosegljiv. Seveda je to moč razumeti, saj tudi sam ni imel nobenih posebnih informacij iz katerih bi lahko lažje odločiul, kaj jim je storiti. Sami smo lahko opazili, da sta bili ladji privezani ob izolski pomol, kar pa je morda tudi posledica burje, ,ki je še vedno bila v zalivu. V popoldanskem času, potem ko smo že izvedeli za “incident” z italijansko ribiško ladjo, ki so jo zaplenili Hrvati med ribolovom pa je Loredano Glavič povedal, da kljub napotilu zunanjega ministratva, naj gredo na morje in jih o morebitnih zapletih obvestijo, ne bodo izpluli vse dokler ne dobijo zagotovila, da bodo dobili povrnjeno morebitno škodo ob intervenciji Hrvatov. NA HRIBU SE DOGAJA Športno kulturno društvo, ki so ga “ustanovile" Šaredinske štrace Pet let delovanja društva še ni zgoovinsko pomembno obdobje, vendar pa je Športno kulturno društvo Šared vse prej kot skupina ljudi, ki se združuje zaradi nekih svojih parcialnih ciljev ali idej. Je nekakšen podeželski Center za kulturo, šport in prireditve in Društvo prijateljev mladine hkrati. In če dodamo še povezovalno vlogo, ki jo opravlja v tradicionalno nepovezanem polmestnem naselju na hribu, je petletnica že priložnost za krajši pogovor o delovanju društva. Sogovornica je Suzana Černeka, ki je v ŠKD Šared zadolžena za področji kulture in običajev. - Na nek način je to društvo kar zasidrano v vaši družini. - Trenutno se res zdi tako, saj je mož predsednik društva. Po štirih letih je namreč prvemu predsedniku Franku Roti potekel mandat in takrat so člani predlagali in izvolili novega predsednika. - Kaj se je zgodilo z društvom v teh petih letih. - Za nas je to kar dolga doba in v tem času se je zgodilo že marsikaj pomembnega ali vsaj veselega. Začeli smo iz preproste ugotovitve, da na podeželju sicer delujejo nekatera tradicionalna društva, kot so napri-mer gasilci ali kulturna društva, le na Šaredu nismo imeli nič takega. In tako smo se mladi in skoraj še mladi zbrali skupaj in za začetek pripravili pustovanje. Potem je sledil skupinski izlet na Planico pa prvomajsko kresovanje in tako naprej. Vendar je bilo to na začetku še precej neorganizirano. Naslednje leto je mož, ki pozna običaje našega kraja, že začel pripravljati prve Šaredske štrace. Treba je bilo izdelati kostume, opremiti traktorje in tako naprej, nato pa smo se spet podali na »turnejo« po mestu in podeželju izolske občine. Tako je zdaj že vsako leto. V soboto se odpravimo od hiše do hiše in naberemo veliko dobrot, ki jih potem v sredo, na Pepelnico, ko tudi pokopljemo pusta, ponudimo vsem prisotnim. - Društvo je nastalo predvsem zaradi mladih? - Niti ne. Mladi so bili vzpodbuda za nastanek društva, ustanovili pa smo ga zato, da se ljudje na Šaredu začnemo družiti. V tem našem kraju smo namreč v glavnem priseljeni prebivalci. Tu so ljudje, ki so prej delali v Delamarisu, Mehanotehniki in drugih podjetjih. Takrat so kupili parcelo in začeli graditi hiše, medsebojnih odnosov pa niso uspeli graditi skupaj s hišo in tako se marsikdaj niti poznali niso, razen da so se pozdravili na poti v službo ali ob povratku domov. Tudi zato smo začeli prav s pustovanjem, saj gremo kot Štrace od hiše do hiše in tako nekako povezujemo ljudi tega našega kraja. Zdaj se bolj ali manj vsi poznamo, se dogovarjamo in se tudi dogovorimo, če je potrebno. Tudi odločni znamo biti Šaredini, kar se je pokazalo tudi ob sprejemanju zazidalnega načrta za naš kraj. - Slišati je, da razmišljate o lastni krajevni skupnosti. - Zaenkrat imamo svojega predstavnika, Marka Marancina v Krajevni skupnosti Korte, kjer se zavzema za naše skupne interese in zdi se nam, da je kar uspešen. Med drugim smo pred novim letom dobili tudi javno razsvetljavo, ki je doslej nismo imeli. Glede razmišljanj o ustanovitvi lastne krajevne skupnosti pa moram povedati, da še zbiramo podpise, saj se polovica Šaredinov še ni odločila oziroma še niso imeli te možnosti. Verjamemo, da bomo v tem letu dokončali to preverjanje in morda pripravili predlog za razpravo na občinskem svetu. - Vaški dom že imate. - Kontejnerju ob igrišču pravimo baraka, saj kaj več od tega tudi ni. Vendar pa nam služi za srečanja, razen tega pa imamo tam tudi svoj sedež in društvo tudi upravlja s tem kontejnerjem, tako kot tudi s športnim igriščem. Sicer smo, v pomanjkanju pravega doma, prosili za še en kontejner, saj se nam je nabralo že veliko materiala za skladiščenje, vendar zaenkrat ni še nič iz tega. - Je morda to povezano z bodočimi gradnjami na Šaredu? Tam, kjer je zdaj igrišče in naš sedež v kontejnerju je zemljišče v občinski lasti in kar strah nas je, kaj bodo naredili s tem območjem po sprejetju zazidalnega načrta. Slišati je namreč, da bi nekateri to radi premaknili na rob naselja, na parcelo vzhodno od svetega Jakoba, kar bi zagotovo bil hud udarec za društvo in za Šared. Mi vemo, da je tam naj lepši razgled s Šareda in da bi se tista parcela lahko dobro prodala, vendar vemo tudi, da mora biti pri urejanju naselij na prvem mestu javni interes in javni prostori. Vsako mesto ima glavni trg in mi ga tudi imamo, zato ne bi bilo prav, da ga enostavno pozidajo. Šaredini smo se navadili na to naše zbirališče in ne bi bilo prav, da nam ga vzamejo. - Kako ste silvestrovali? - Do desetih zvečer smo bili po domovih, potem smo se dobili na igrišču in skupaj pričakali novo leto. D.M. Silvestrovanje na prostem Novost: Kuhano vino, ki ni vino Hvale vredna je bila ta skrb, da se vsi novoletnega rajanja željni Izo-lani na Lonki, ne bi preveč opili s kuhanim vinom. Nevedni človek bi morda celo pomisli, da idejo vodi sla po dobičku. Je že res, da je bila letos zgodnja trgatev, toda ali ne pravijo, da vino, starejše kot je, boljše je? V lončku kuhanega vina, ki si ga dobil na Lonki, pa ni bilo sledu ne vinu ne o alkoholu. Diagnoza:Pregreta voda z vzorcem črnega vina. Cimet? Se je prekuhal...Kakorkoli, za to mešanico je bilo potrebno odšteti 2 . Ja, 2 brez vštete naslednje konzumacije. Je tudi kuhano vino doživela inflacija ali pa je bila to spet ena izmed potegavščin zdravega življenja? Nalepke »bio« na kozarcu ni bilo. Podpiram idejo zdravega življenja, vendar ne pod pretvezo prodaje kuhanega vina. Suma sumarum slednje napeljuje k dobičkonosnosti; čim manj vina skuhat, čim več ga prodat. To je bilo v starem letu, kaj bo pa v novem? Katera ideja bo podprta drugo leto; tista o brezalkoholnem vinu ali tista, ki prinaša dobiček? Vera Smeti ob vodi Na praznični 25. december sem si z družino privoščila sprehod po božični Izoli. Pot nas je zanesla tudi mimo Mehana ,kjer smo ob tabli,ki opozarja na zaščito vodnih virov naleteli na nelegalno odložene odpadke. O navedenem sem po e-mailu obvestila tudi Vodjo občinske inšpekcije, kateri sem poslala tudi fotografije iz katerih je lahko jasno, kdo bi lahko bil povzročitelj te sramote. Če želite prejeti fotografije tudi vi, mi prosim sporočite, pošljem vam jih z veseljem. Menim,da je potrebno Izolane osveščati tudi o ohranjanje narave na lokalnem nivoju. Lep dan ter srečno in čistejše 2008! Mojca Naše malo mediteransko mesto Italijanska manjšina je ena sama, vendar razdeljena na dve društvi Za razumevanje naslednjega zapisa najprej pojasnimo organiziranost italijanske skupnosti v naši občini. Osrednja organizacija je Samoupravna skupnost pripadnikov italijanske narodnosti, ki ji predseduje Silvano Sau. Pripadniki narodnosti pa so organizirani tudi v dve društvi in sicer Comunità d’Italiani Pasquale Besenghi degli Ughi, ki ga vodi Astrid Brenko in Comunità d’italiani Dante Alighieri, ki ga vodi Amina Dudine. Prav to društvo je pred novim letom praznovalo desetletnico delovanja in to je bila priložnost za pogovor s predsednico o njihovem delu in o odnosih med društvi in temeljno manjšinsko organizacijo v občini. - Zakaj je pred desetimi leti sploh nastalo vaše društvo. Saj je že obstajalo društvo Pasquale Besenghi degli Ughi, ki ima podoben program? - Še preden je nastalo naše društvo so mnogi pripadniki italijanske narodnosti, zaradi najrazličnejših motivov zapustili društvo v katerem so bili dotlej. O vzrokih za takšne odločitve raje ne bi govorila, ker mislim, da moramo vendarle graditi na prihodnosti in ne nenehno brskati po preteklosti. Vendar pa je kapljo čez rob prelilo ravnanje ob sprejemu zakona o društvih po katerem so dolžna tudi društva narodnosti včlaniti vse državljane Slovenije, neglede na njihovo narodnostno pripadnost oziroma materin jezik. Društva narodnosti v Kopru, Piranu in Ankaranu so nasprotovala temu določilu, saj bi to pomenilo, da manjšinskih društev enostavno ne bi bilo več, izolsko društvo pa je to določilo sprejelo in zato so v tej smeri tudi spremenili svoj statut. Takrat je podpredsednik društva Pasquale Besenghi degli Ughi, skupaj s še devetimi ustanovitelji, sklenil, da ne morejo več delovati v takšnem društvu in so se odločili za ustanovitev novega društva z imenom Dante Alighieri. Takrat so mnogi mislili, da gre zgolj za muho enodnevnico, vendar se je kasneje pokazalo, da temu ni tako in mi smo še danes tukaj in imamo kaj pokazati v teh desetih letih delovanja. - Kako je na ustanovitev društva gledala Občina Izola? - Tudi oni niso verjeli, da bomo uresničili to odločitev, ko pa smo po letu dni uredili vse dokumente za ustanovitev društva in v letu 1998 imeli ustanovno skupščino so uvideli, da mislimo resno in kasneje so nam tudi pomagali pri pridobivanju začasnih prostorov društva v ulici Giordana Bruna. Še pred uradnim začetkom delovanja društva pa je že od leta 1997 delovala naša športna sekcija, ki je prav tako praznovala desetletnico uspešnega nastopanja. - Od zunaj je bilo včasih videti, kot da gre za idejne oziroma ideološke razlike med dvemi društvi narodnosti. - To ni res, saj nas ne vodi nobena ideologija. Res pa je, da so nam nekateri dah predznak desničarskega društva, kar seveda ni res. Mi nismo niti levi niti desni. Za nas je društvo organizacija pripadnikov Italijanske narodnosti, ki želijo delovati v takšni skupnosti, ki je hkrati odprta tudi za vse tiste, ki niso pripadniki narodnosti. Pomembno je delovanje društva, politika pa je pred vrati. Šlo je za dejanje s katerim smo spet zbrali tiste, ki niso mogli ali niso želeli delovati v prejšnjem društvu. Za primer dam mojo družino, ki je bila izven društva že od konca osemdesetih let in podobno je bilo še z nekaterimi pripadniki narodnosti. Nekateri so bili sicer včlanjeni v društvo a niso bili aktivni. Ni nas bilo veliko, zdaj nas je približno 230 aktivnih članov, ki smo pripadniki narodnosti oziroma italijanske kulture, poleg tega imamo približno 40 simpatizerjev, ki so pripadniki drugih narodov ah narodnosti in še 50 mladoletnih oseb. To so naši kadri s katerimi izvajamo naš program. - Sodelovanja med dvema društvoma ni prav veliko. - Problem je predvsem na ravni vodstev, medtem ko v sodelovanju članov enega ah drugega društva ni nobenih težav. Preveč težkih besed je bilo izrečenih v preteklosti, ki jih ni mogoče kar tako pozabiti. Lahko jih odmislimo a povsem pozabiti jih ne moremo, še posebej ko gre za osnovne vrednote človeške kulture. - Tudi pogoji delovanja so dokaj različni. - Mi smo formalno ustanovljeni leta 1998, naslednje leto nismo dobili niti tolarja za svoje delo in smo se financirali sami. Leta 2000 smo dobili prvo finančno pomoč in v nadaljevanju smo bili deležni sofinanciranja, ki pa se je spet zmanjševalo in leta 2006 je bilo nazaj na ravni iz leta 2002. Vedno smo bili obravnavani kot tisti »novi«, kot tisti, ki počnejo manj pomembne stvari in temu primerno smo bili sofinancirani. K sreči nas je finančno podprla Unija Italijanov, ki naš program ocenjuje drugače. Iz sredstev, ki jih prispeva država preko občine pa seveda dobimo manjši del, medtem ko drugo društvo prejme več denarja, še več pa ga gre za delovanje Samoupravne skupnosti. - Povedati moramo, kaj se dogaja v vašem društvu. - Predvsem smo aktivni na področju kulture in tukaj imamo šest umetniš- kih skupin. Poleg gledališke skupine, etnogledališča, pevcev in minipevcev imamo še pesniško skupino, skupino za ročna dela in fotografsko skupino. Poleg povsem lastne ustvarjalnosti, vključno s pisanjem gledaliških tekstov v izolanskem narečju in organiziranja predstavitev tega dela, organiziramo tudi različna gostovanja skupin iz Italije in Hrvaške, seveda tistih, ki jih ni treba plačati, saj tega denarja nimamo. Tudi zato je včasih morda preveč nastopov pevskih zborov, vendar drugače ne gre, saj jim lahko ponudimo le zamenjavo z našim nastopom pri njih. Mi si ne moremo privoščiti plačevanja nastopov, zato pa veliko delamo z našimi ljudmi in se zavzemamo predvsem za kulturno rast naših članov in pripadnikov narodnosti v izolski občini. Zato smo začeli tudi s tečaji dialekta, tečaji založništva, že vsa leta izdajamo svojo revijo La colomba, ki jo, z izjemo te slavnostne številke, financiramo sami oziroma s pomočjo sponzorjev. Revija je iskana in to nam daje voljo do dela. La Colomba Periodico della Comunità degù Italiani “Dante Aughieri" di Isola > EDIZIONE SPECIALE < Compitò degli Jtolìcm D=„f. AligHìeel' di J.olo 1997 - 2007 INSIEME - Začelo pa se je s športom. Športna aktivnost članov društva je zelo bogata in raznovrstna. Lani je eden naših članov postal tudi evropski prvak v športnem ribolovu, naša športna sekcija pa je bila lani tudi zmagovalka srečanja vseh športnih društev italijanske narodnosti z območja Istre in Reke. Omeniti pa moram tudi družabni del našega delovanja, saj organiziramo posebne večere, prireditve za otroke in 5. februarja ob 16. uri bomo spet imeli Befano, ki je ena od tradicionalnih izolskih prireditev. - Zdaj imate sedež v Manziolijevi palači. - Sedež imamo v tretjem nadstropju, zdaj pa smo dobili v najem še en prostor v stari italijanski šoli, ki smo ga iskali že vsa ta leta in smo ga zdaj vendarle dobili, tako da bomo lahko še bolje delali. - Kako boste dosegli večjo pozornost Samoupravne skupnosti kot krovne organizacije? - Ne vem. Morda tako, da bi večkrat prišli pogledati, kaj zares delamo in bi tako videli, da naši programi imajo določeno vrednost. Žal smo tudi pri predstavnikih v svetu skupnosti v veliki manjšini - Morda bo to v novem letu. - Upam, da bo letoš še več ljudi videlo, kaj počnemo in kaj znamo, seveda pa vsem voščimo uspešno leto 2008. D. M. Izokartica še vedno nagrajuje Seveda nam ni lahko v boju z velikimi, vendar se tudi mah ne damo. Zato boste vsi, ki boste v decembru in januarju mesecu ob plačilu z Izokartico v trgovini, salonu ah pri obrtniku izpolnili nagradni kupon, prišli v poštev za žrebanje ene od treh zares lepih nagrad, ki so jih za vas pripravili: Občina Izola, Mandrač in sponzorji akcije. Še do 20. januarja boste pri vseh sodelujočih trgovcih in obrtnikih dobili nagradni kupon in se seznanili z nagradami, ki vas čakajo kot darilo za zvestobo našemu mestu. Predvsem pa Vam, v imenu vseh sodelujočih trgovcev in obrtnikov voščimo dobro in poslovno uspešno Novo leto 2008. Novo v KOPRU CHEVROLET Z odbojkaricami v novo leto AVTOCENTER Sermin 7c, Koper Tel: 05/66-31-0Ó0 GSM: 031/667-792 www.bajc.si Priznanja za športne dosežke v letu 2007 Center za kulturo, šport in prireditve občine Izola poziva vse športne klube in društva, da jim dostavijo predloge za podelitev priznanj športnicam in športnikom njihovega kluba za dosežke v letu 2007 oziroma v tekmovalnem letu 2006/2007. Priznanja športnikom in športnim delavcem se podeljujejo ob koncu leta za dosežene uspehe: -uvrstitve do 3.mesta na državnih prvenstvih, -uvrstitve do 5.mesta na SI, OI, EP in SP, -uvrstitve v reprezentančne vrste na uradnih tekmovanjih, -uvrstitve na Olimpiade. Predlogi naj vsebujejo: ime in priimek tekmovalca/ke, letnico rojstva, kategorijo, v kateri je tekmoval/a, doseženi rezultat, datum oz. obdobje in mesto tekmovanja, ter kratek opis tekmovanja, na katerem je bil dosežen rezultat. PREDLOGE DOSTAVITE DO 15. 01. 2008. Na tradicionalni Novoletni regati na Hvaru, zadnji regati v sezonskem koledarju evropskega pokala v razredu laser (na Hvaru jadrajo tudi v razredih laser radiai, laser 4.7 in optimist), je slovensko zastopstvo že po običaju številno, z jadranjem na sicer le 3-kategorni hvarski regati pa je po skoraj celomesečnih pripravah na olimpijsko sezono v Capetownu v JAR letošnjo tekmovalno sezono sklenil naš najboljši^ jadralec v laserju Vasilij Žbogar. Žbogar, ki je na letošnjih EP in SP opravil precej slabše od pričakovanj in je sezono 2007 sklenil kot 9. na svetovni rang lestvici olimpijskega enoseda laser (na 9. mestu je na svetovni lestvici težko-kategornega olimpijskega enoseda finn tudi najboljši slovenski jadralec Gašper Vinčec, ki 2. januarja že odleti v Avstralijo, kjer ga v drugi polovici ja na u rja čaka jadranje na svetovnem prvenstvu v finnu) in z zmago na Hvaru. Vasilij je bil po 4 regatah (najslabša uvrstitev seje brisala) na regatnem polju pred mestom Hvar s 7 točkami (1., 2. 4. in 13. mesto je osvajal) prvi, Hrvat Milan Vujasino-vič (9 točk) drugi, Portorožan Dany Stanišič, ki od začetka sezone 2007 jadra za Srbijo, pa po uvrstitvah na 8., 1. 8. in 1. mesto z 10 točkami skupno tretji med 46 jadralci. Med 130 naraščajniki enosed optimist smo imeli Slovenci v absolutni razvrstitvi na zmagovalnem odru kar dva fanta; Žan Luka Zelko iz Štajerskega JK je končal na 2., Maks Vr-ščaj iz WSC Črnomelj pa na 3. mestu. Kirn Pletikos, ki jadra za JK Burja Izola, pa je med optimisti na Hvaru zmagala med deklicami. POGLED S STRANI L ^Cx piše: S- J t Žarko Kovačič Dragi moji, pa smo zopet na začetku. Morda začetek ni bil za vse prijeten, glasen ali celo preglasen pa je vsekakor bil. Čas je primeren, da se ozremo po minulem letu. Omejil se bom na naš šport, nekako najbolj domač mi je. Po mojih občutkih in tudi po besedah poznavalcev, žal izgubljamo stik s slovenskim športom. Ne govorim samo o rokometu, tudi v drugih panogah capljamo. Pohvaliti se ne moremo niti z enim stabilnim prvoligašem. Pohvalimo se lahko s svetovnimi in evropskimi naslovi, res pa samo v posamičnih kategorijah. Rokomet ob častitljivih petdesetih letih kaže in doživlja težke čase. Veliko težje je na ženski strani. Rokometni par Čuk - Čuk izgublja stik s slovenskim vrhom, predvsem v mlajših selekcijah. Sigurno nista onadva krivca, drugi pač vlagajo več v stroko in organizacijo. Zal, se v izolski ženski rokomet že nekaj časa sploh ne vlaga nobenih sredstev. Vsak novi predsednik je Ženski odbojkarski klub Izola je konec leta, od 28. do 30. decembra, organiziral že 13. Festival odbojke, ki velja za največji mednarodni mladinski odbojkarski turnir v Sloveniji. Letos se ga je udeležilo rekordno število prijavljenih ekip, saj jih je kar 34 prišlo iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne Gore, Avstrije in ZDA. Otvoritev festivala je bila v petek, 28. decembra v izolski rokometni dvorani, igrali pa so še v telovadnicah OŠ Livade in OŠ Vojke Šmuc. moral najprej poravnati stare grehe, za nove izzive pa ne ostane nič. Poleg tega pa nam je v nekaj letih popihalo toliko igralk,bilo bi jih za celo reprezentanco. Še preostanek igralk članske ekipe klub ni sposoben nagraditi za vložen trud. Kako se počutijo po končanih tekmah, ko poslušajo komentarje nasprotnic, si lahko samo mislimo. Od obljub se ne da živeti niti v običajnem življenju, kaj šele v športu. Veliko podobnosti je tudi na moški strani. Morda za odtenek boljše, saj imajo pokrovitelja. Vendar pa si tudi oni ne morejo privoščiti nadomestil , kaj šele, da bi kdo od igralcev živel od rokometa. Morda bo kdo dejal, da profesionalcev ne rabimo. Bo držalo. Vendar pa se moramo tega zavedati, predvsem pa ne zahtevati nemogoče. Publika je lačna predvsem zmag in vsak poraz sproži val negodovanj. Res je tudi, da bi morali ob vzgoji športnikov poskrbeti tudi za vzgojo publike. Že dolgo nazaj sem zapisal, da je obisk tekme »kulturni dogodek in temu primerno se je treba obnašati, predvsem pa zabavati. Morda bi tako tudi lažje prepričali koga, da vlaga v izolski šport. Z mladinskega SP v jadralskem enosed u laser 4.7 v Hermanusu v Južnoafriški republiki, kjer med 91 jadralci in 24. jadralkami iz 24 držav jadrajo tudi trije najboljši slovenski mladinci, prihajajo za slovensko jadranje že od prvega tekmovalnega dneva imenitne novice! Vsi trije naši jadralci, Andraž Gulič, Jakob Božič in Matej Valič, so namreč v ospredju in med najboljšo svetovno deseterico, Koprčan Gulič, ki je prvenstvo začel z dvema zmagama v svoji kvalifikacijski floti z 58 jadralci, odlično nadaljeval v preostalih 5 kvalifikacijskih regat (3-krat 5., enkrat 4. in 18., kar se mu kot najslabša uvrstitev odšteva) in je pred 6 finalnimi regatami v zlati floti na čelu najboljše svetovne mladinske konkurence v prehodnem tekmovalnem enosedu laser 4.7. Za Guličem, kijev 7 plovih zbral 21točk, sta na 2. in 3. mestu Aleksander Zi-mmerman iz Peruja in Italijan Boris Bognoli (oba po 34 točk), preostala slovenska jadralca, Jakob Božič (45 točk) in Matej Valič (53 točk), pa bosta v zlati floti 58 finalistov štartala s 5. in 7. mesta! V Jadranje Odbojka TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 v medaljah, pokalih, številkah in besedah Leto 2007 je bilo za Izolske športnike, kjub velikim finančnim težavam s katerimi se srečujejo nekateri športni kolektivi, polno uspehov. Pa kaj. Na to smo itak že navajeni. Smo pač občina, ki meji na Istro, oziroma je del nje, in nekaj pregovorne istrske trme smo podedovali. In tako, kljub temu, da je proračunskega denarja za šport vedno premalo, da se športni delavci zgražajo nad delovnimi pogoji, da naša društva obstajajo še izključno zaradi nekakšne inercije in seveda ne le, da ni pokroviteljev, temveč še potencialnih pokroviteljev ni niti za vzorec, se izolski športniki ne dajo in pridno nizajo uspehe na vseh možnih panogah. Dejstvo pa je, da so ekipni športi tisti, na katere najbolj vpliva pomanjkanje sredstev. Posamezniki se še vedno lahko nekako znajdejo, pa čeprav za to hudo trpijo starši. Dobro leto za borce Kakorkoli, letos so mnogokrat veselili člani izolskega kickboxing društva KBV Kit, ki so večkrat posegli po raznih odličjih, med drugim je Raniš Smajlovič osvojil bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v Beogradu v kategoriji light contact do 94 kg in malo kasneje še bron v full contactu na prvenstvu na Portugalskem. Dušan Lamut, Mirzed Vukalič in Jaka Šoba pa so pridno tlačili v žep medalje na različnih državnih prvenstvih in ostalih tekmovanjih. Posebej smo lahko ponosni na hegemonijo, ki jo izolani držimo med mladinci do 63 kg, kjer je finale »rezervirano" za naša borca Tomija Pečarja in Andreja Šker-gata, velik uspeh pa je dosegel Jaka Hudales, ki je postal evropski prvak med mlajšimi dečki do 47 kg. Namizni tenis držijo mladi Letos smo tudi prvič osvojili kakšen članski državni naslov v namiznem tenisu. Za to sta poskrbeli Kristin Fatorič In Kristina Rahotin v ženskih dvojicah, zelo uspešno pa sta letos nastopala tudi Gregor Vučko in Simon Frank. Individualisti so bili uspešni Kljub temu, da v naši občini nimamo plavalnega društva, je letos nekaj odličji z državnega prvenstva domov prinesel Tjaš Stihovič, zelo perspektivno pa v Judu nastopa mladi Dean Maslo, ki je na državnem prvenstvu v Oplotnici kar pometel s konkurenco mlajših dečkov. Kako bi lahko pozabili na rally posadko Andrej Jereb-Miran Kacin, ki je letos trikrat nastopala na rallyjih za svetovno prvenstvo, na Švedskem, v Grčiji in v Novi Zelandiji in vsakič lepo opozorila nase. Za vidnejši rezultat in kakšno točko v svetovnem prvenstvu je manjkalo le izkušenj in nekaj sreče (oziroma, da le ne bi bilo nesreče). Jadralci držijo doseženo Vasilij Žbogar je postal že stalnica pri uspehih našega jadranja, njegove »prave" rezultate pa lahko pričakujemo naslednje leto, ko se bo svet ustavil za nekaj tednov na račun kitajske olimpijade. Zato pa smo lahko toliko bolj veseli zelo uspešnega comebacka posadke vrazredu 470 Vesna Dekleva - Klara Maučec. Vesna se je za leto in pol odmaknila z regatnih polj in aktivno prispevala k demografski rasti naše dežele, a kaj hitro ujela tekmovalni ritem. Veselijo pa tudi dosežki mladih v razredu Laser radiai in Laser 4,7. Veslači se ne dajo Tudi veslači so imeli kar dobro sezono, vsaj na državni ravni, kjer se je pokazalo, da so pravzaprav v samem vrhu med slovenskimi klubi, povsem enakovredni Bledu in Mariboru, ki jih ohranjajo predvsem starejši veslači, medtem ko pri naših prednjačijo mlajši: Božič, Pišlar, Krek, Jermanova in še nekateri. Težave ekipnih športov Manj uspeha je bilo tako le pri naših ekipnih športih. Rokometašice so ostale v prvi ligi le zahvaljujoč čudežu in ogromni meri požrtvovalnosti ter sreči, da sta se združila dva prvoligaša. Toda, to ni prineslo razcveta ženskega rokometa, ki ga čaka nov hud boj za obstanek. Tudi pri fantih ne cvetijo rože, več o tem pa je v komentarju našega sodelavca. Enako velja za nogometaše Kort, ki so v medsebojnem boju za obstanek izgubili proti »mestnim" tekmecem, a se nekako obdržali v tretjeligaški konkurenci. Malonogometni klub je sicer napredoval v prvo ligo, a ravno tako po borbah na papirju. Zato pa je nekaj posameznikov uspešnih. Tonči Žlogar pridno nastopa na Cipru in za reprezentanco, Anej Lovrečič je podpisal pogodbo z italijanskim drugoligašem Lecce-jem, Odbojkarice se nekako prebijajo skozi drugoligaško prvenstvo a tudi njim manjka denarja in verjetno še česa, predvsem pa ambicij po napredovanju, ki pa bi bilo, prejkone nevarna avantura. Košarkarji so uspešni, vendar v njihovem rangu tekmovanja še ni tistih pravih prvenstvenih težav, vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo, če bi morali zaigrati ligo višje. Tudi drugi so Poleg naštetih je še cela vrsta športnih kolektivov z bolj ali manj istimi težavami. Balinarji Jadrana so izpadli iz superlige, kegljači in keglja-čice se mučijo v drugi ligi, strelci stagnirajo, skratka.... Še sreča, da nas iz anonimnosti vlečejo naši olimpijci in nekateri posamezniki, med katerimi je treba posebej omeniti še državnega odbojkarskega reprezentanta Gasparinija in rokometašici Argentijevo in Hr-njičevo. Tudi športni ribiči so letos ohranili stik z evropskim vrhom. Marsikoga smo verjetno pozabili, žal pa so tudi športniki pozabili na Športno zvezo. Brez nje bodo pri oblasti bolj malo dosegli. NOVO LETO JE TUKAJ Kakšno leto napovedujejo Izoli tisti, ki radi gledajo v prihodnost V občini Izola, nas v letu 2008 čaka kar precej novosti, ki pa nam ne bodo prinašale najlepšega veselja (vsaj v prvih 2 do 3 mesecih). Če vzamemo v “roke” najprej župana, potem vse kaže, da bo odločno vztrajal pri svojih odločitvah za spremembo in dosego svojih zastavljenih ciljev. Čeprav bo zaradi tega velikokrat v negotovosti, ga to ne bo zapeljalo v težave. V prvih ter mesecih bomo doživeli nekaj zapletov, ki se jih takorekoč nihče ne bo želel lotiti in razreševati. Pričakovati je možno tudi kakšno malo “aferico” in veliko nezaupanja, ki bo posledica samoprevare ali slabih osebnih načrtov. Zaradi nepremišljenega ravnanja ali neprevidnosti, se bo pojavila poslovna izguba, ki bo pustila za sabo veliko razmišljanja. Potreben bo temeljit razmislek, previdnost in trdna odločenost. Veliko časa bomo v občini porabili za razmisleke in iskanje strokovnih mnenj ali pomoči, ter iskanju nasvetov. Nekje v polovici leta nas čaka prelomno in pomembno obdobje, po katerem se bodo nekatere stvari zaključevale in nekatere začele popolnoma na novo. Pomembni posli bodo potrjevali pravilne odločitve, hkrati pa bomo opažali kratkotrajne blokade pri začetnih poslih in novih načrtih. Občina Izola bo dosegala trdnost, skladnost in uresničila nekatera realna pričakovanja, (največ na področju turizma). Kljub temu da se bodo nekatere stvari lepo odvijale si upam napovedati da “gospodje svetniki” nikakor ne bodo morali sprejeti nekaterih pomembnih planov in možen je celo odstop nekaterih pomembnih mož ali zamenjava položajev. V Izoli se bomo letos lotili tveganega oziroma zelo težkega projekta, ki bo v zelo kratkem času povzročil veliko nesporazumov in nestrinjanj. To bo povzročilo prekinitev nekaterih poslovnih odnosov, ki pa bodo čez čas ponovno obnovljeni (ta posel naj bi zacvetel v obdobju 3 do 5 let). Ze v prvi polovici leta lahko pričakujemo del realizacije nekaterih novih planov, projektov ali idej, ki nam prinašajo nove možnosti za razvoj. Ob tem pa ne smemo biti preveč nekritični, saj bi lahko prišlo do nesoglasij, ki bi povzročila veliko časovno in materialno škodo. Naj omenim da se bodo v Izolski občini pogovarjali celo o prodaji ali oddaji nekega prostora ali zemljišča, ki bo zelo privlačno za mnoge kupce. Kljub napovedani stabilnosti ter velikim zmožnostim za uspeh bodo nekatere presoje ali ocenitve sprejete z težavo. Najbolj ključna vprašanja pri tem bodo “spomini oziroma razmišljanje o privlačnosti tistega kar je bilo v preteklem obdobju na tem mestu”! Čeprav je projekt, plan ali načrt (proračun) za občino viden v izredno močni pozitivi bodo nekateri temu izredno nasprotovali, ter iskali obnovitve nekaterih postopkov, dopolnitve in odkritost podatkov v celoti. Šele nato bo prevladovalo popolno ravnovesje, ki bo prineslo razumevanje in soglasje za odločilni preobrat, ki ne sme vsebovati nikakršnega popuščanja in zavlačevanja. Ta del napovedi se lahko zavleče tudi v kasnejši čas, saj je projekt izredno velik) ! !. V Izolski občini je na vidiku kar nekaj projektov, ki nam bodo pri-§ nasali ugled in dobre rezultate. 3 Pričakujemo pa lahko tudi kakšno £ slabo informacijo z gospodarskega področja, posebej ribištva, ki pa nas ne bo kaj preveč presenetila. Začeli se bodo tudi pogovori o novi proizvodnji, ki bo nekoliko drugačna od sedanje. Zelo dobro bi bilo narediti pomembne spremembe na urbanističnem področju, sicer ne bomo dosegli zaželjenih ciljev, kar pomeni, da bi bilo dobro poiskati tudi pomoč drugih oseb. Najbolje bi bilo da se nekaterih projektov lotevamo mirneje, če začenjamo projekte na novo ali nov projekt, ga je potrebno preveriti, saj nekatera prevelika pričakovanja nimajo podlage. Aleks Gajser Valter Vlakec z voznim redom V soboto bo prvič zapeljal izolski mes- so povezave z izolskim zaledjem neuromi vlakec tudi po novi trasi in ponudil goče in da je posledično težav s parkira-brezplačno vožnjo Izolankam in Izola- njem ogromno, nom tudi do trgovskih centrov na robu Brezplačne sobotne vožnje z mestnim mesta in do Upravne enote v Livadah, ki vlakcem bodo pomagale tistim, ki mo-bo v soboto poslovala. rajo do Upravne enote v Livade ali pa do Dejstvo je namreč, da mestnega javnega katerega od trgovskih centrov. Upamo, prevoza nimamo (z izjemo taksijev), da da je to le začetek. VOZNI RED MESTNEGA VLAKCA - VELJA LE ZA SOBOTO POSTAJALIŠČA Trs ob vratih 8:00 8:45 9:30 10:15 11:00 11:45 13:00 13:45 14:30 15:15 16:00 16:45 17:30 Tomažičeva (hotel Delfin) 8:05 8:50 9:35 10:20 11:05 11:50 13:05 13:50 14:35 15:20 16:05 16:50 17:35 Južna cesta (Spar) 8:09 8:54 9:39 10:24 11:09 11:54 13:09 13:54 14:39 15:24 16:09 16:54 17:39 Južna cesta (UE boia) 8:13 8:58 9:43 10:28 11:13 11:58 13:13 13:58 14:43 15:28 16:13 16:58 17:43 Hofer 8:17 9:02 9:47 10:32 11:17 12:02 13:17 14:02 14:47 15:32 16:17 17:02 17:47 Merkur (Euro Spin) 8:25 9:10 9:55 10:40 11:25 12:10 13:25 14:10 14:55 15:40 16:25 17:10 17:55 Pokopališče 8:30 9:15 10:00 10:45 11:30 12:15 13:30 14:15 15:00 15:45 16:30 17:15 18:00 Avtobusna postaja 8:32 9:17 10:02 10:47 11:32 12:17 13:32 14:17 15:02 15:47 16:32 17:17 18:02 Gasilci so silvestrovali Izolski in kortežanski gasilci so si privoščili skupno silvestrovanje, vendar ne povsem običajno. Tridesetega decembra so namreč bili na sankanju in nočnem smučanju v Kranjski gori, na Silvestrovo, 31. decembra pa so silvestrovali, vendar tokrat kot varnostniki na občinskem silvestrovanju na Lonki (Kampi) v Izoli. Kulturniški smerokazi Petek, 4. januar 2008 Kino Odeon Ob 18.30 Kraljestvo - The Kingdom Režija: Peter Bera Igrajo: Jamie Foxx. Jannifer Garner, Ashraf Barhourn, Jason Bateman / Usodni teroristični napad v Savdski Arabiji, v katerem umre veliko Američanov, povzroči diplomatski spor. Agenta FBI-ja Ronalda bolj kot birokracija skrbi prijetje krivcev in s pomočjo vztrajnosti mu Savdske oblasti vendarle dopustijo, da se v preiskavo vključi njegova ekipa strokovnjakov. S skupnimi močmi se spustijo v nevarno odkrivanje resnice, ki se sprevrže v divjo bitko na življenje in smrt, črno-bele predstave o dobri in slabi strani pa so vse bolj zabrisane. Ob 20.30 JAGENJČKI IN LEVI - Lions for Lambs Režija: Robert Redford Igrajo: Robert Redford, Mervl Street), Tom Cruise. Derek Luke ... / Mladeniča Arien in Ernest želita slediti idejam idealističnega profesorja Malleya, zato se pridružita vojakom v Afganistanu, a tam doživita nesrečo. Njuna usoda je v rokah odločnega senatorja Irvinga, ki skuša prepričati izkušeno novinarko Roth, da bi objavila odmevno zgodba, a ona ni prepričana v senatorjevo resnicoljubnost. Oskarjevec Robert Redford preko različnih, a med seboj povezanih zgodb, podaja svoje videnje posledic ameriš- kega posredovanja v Afganistanu.______________________________________________ Sobota, 5. januar 2008 Kino Odeon Ob 18.30 JAGENJČKI IN LEVI - Lions for Lambs Režija: Robert Redford Ob 20.30 KRALJESTVO - The Kingdom Režija: Peter Bera Nedelja, 6. januar 2008 Kino Odeon Ob 18.30 KRALJESTVO - The Kingdom Režija: Peter Berg Ob 20.30 V ISKANJU SREČE - Režija: Gabriele Muccino Igrajo: Will Smith. Jaden Smith. Thandie Newton, Brian Howe V čustveni drami spoznamo trgovskega potnika Chrisa Gardnerja, ki ga utrujena in razočarana žena zapusti, tako da mora sam skrbeti za petletnega sina. V želji po boljšem življenju se Chris vpiše v tečaj za borzne posrednike, toda zaradi pomanjkanja denarja s sinom kmalu pristaneta na cesti. Chris se kljub vsem težavam in ponižanjem odloči vztrajati, ob tem pa skuša na domiselne načine sina obvarovati pred neprizanesljivo krutostjo vsakdana. _______ Ponedeljek, 7. januar 2008 Kino Odeon Ob 18.30 KRALJESTVO - The Kingdom Režija: Peter Bera Ob 20.30 V ISKANJU SREČE - Režija: Gabriele Muccino Torek, 8. januar 2008 Kino Odeon Ob 18.30 KRALJESTVO - The Kingdom Režija: Peter Berg Ob 20.30 V ISKANJU SREČE - Režija: Gabriele Mucchio Sreda, 9. januar 2008 Kino Odeon Ob 18.00 V ISKANJU SREČE - Režija: Gabriele Muccino Ob 20.30 SMO IMELI REVOLUCIJO ALI NE? - Režija: Corneliu Porumboiu Igrajo: Mircea Andreescu, Teodor Corban, Ion Sapdaru, Daniel Badale / Izvrstna politična satira, v kateri režiser na inteligenten in duhovit način oriše stanje v sodobni Romuniji, družbi na poti v turbo kapitalizem, a še vedno - vsaj za posameznike -obremenjeni s polpreteklo zgodovino, konkretno z revolucijo leta 1989, ki je z oblasti sklatila Ceaucescuja in ljudstvu prinesla »demokracijo«. Ključno vprašanje, ki si ga zastavlja junak, televizijski voditelj in lastnik lokalne televizijske postaje, se glasi »ali se je v našem mestecu leta 1989 zgodila revolucija ali ne?« Odgovor je navidez preprost: če so ljudje prišli na osrednji mestni trg protestirat pred 12:08 popoldan, ko je diktator uradno zapustil vladno palačo in pobegnil, se je revolucija zgodila, sicer ne! Mnenja so seveda različna, zato se televizijska debata sprevrže v burlesko absurdnih razsežnosti Četrtek, 10. januar 2008 Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 »Zanimivimi Izolani« V četrtek, 10. januarja 2008, ob 19. uri se nam bo v pogovoru z Natašo Benčič kot 27. gost predstavil srčni kirurg in izolski župan, prof. dr.Tomislav Klokočovnik Vljudno vabljeni! Kino Odeon OB 18.00 3:10 ZA YUMO - 3:10 to Yuma Režija: James Manaold Igrajo: Russell Crowe. Christian Bale. Peter Fonda, Logan Lerman Danu Evansu je nestanovitni divji zahod obrnil hrbet, saj mu zaradi dolgotrajne suše grozi zaplemba kmetije. Ko po spletu okoliščin sodeluje pri prijetju zloglasnega roparja Bena, se odloči pridružiti šerifovim možem, ki želijo kriminalca pripeljati pred sodišče v Yumo. Na poti morajo prečkati nemirno indijansko ozemlje, na sledi pa so jim tudi Benovi možje, toda največjo nevarnost predstavlja prav premeteni zločinec, ki je v psiholoških igricah z nasprotniki prav tako spreten, kot s pištolo. Ob 20.30 SmO IMELI REVOLUCIJO ALI NE? - Režija: Corneliu Porumboiu Palača Manzioli “ Prva skupinska fotografska razstava “ fotografskega kluba “PASQUALE BESENGHI DEGLI UGHI" iz Izole Razstavljajo: Mitja Božič, Claudio Chicco, Rok Dolničar, Remigio Grižonič, Maria Tea Morello, Igor Opassi, Dragan Sinožič, Miro Vanič. Foto klub Besenghi deluje kot sekcija pod okriljem skupnosti Italijanov Pasquale Besen-ghi degli Ughi Izola. Ustanovljeno je bilo v letošnjem letu - 2007. Člani kluba so fotografi iz Slovenije in Italije, profesionalci, ki fotografirajo za svetovne in domače agencije ter ljubitelji fotografije, ki ustvarjajo že vrsto let in razstavljajo svoja dela na skupinskih in samostojnih razstavah. Razstavljena dela bodo na ogled do 5. januarja 2008. Vabljeni vsi ljubitelji fotografije. galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 JONI ZAKONJŠEK ZVEZDE PADAJO , V BISTRINO v -. • -, - ■ r&dlte- Razstava bo na ogled do 5. januarja 2008 Galerija Krajcar/Kr«* ISTRA V SRCU razstava slik KT1 Teodor Tavzelj Rajski vrtoui razstava slik Galerija Salsa Verde in Studio Zelenko Gramscpa 4-vhod iz velikega trga 1, izoia Nina in Karel Zelenko ■ grafike / Martin Zelenko • fotografije Leonida Bernetič Zelenko ■ keramika / Rok Zelenko • slike urnik: torek, sreda in četrtek od 10.00 do 13.00 / ponedeljek, torek, sreda, petek in sobota od 17.00 do 19.00 Mestna galerijia Piran Triptihi ANDRAŽ ŠALAMUN Trajanje razstave do 4. 2.2008 PONOVOLETNI MAČEK Pes. ki ni maral Mačka Pisalo se je leto 1950, Matija Maček je bil tedaj notranji minister SRS, stanoval je v Ljubljani v zelo lepi vili, ki je bila zastražena 24 ur na dan. A to ni bilo dovolj, čutil je potrebo, da ga čuva še hud pes. Bil je 1. maj, takrat veliki in zelo cenjen praznik. Okrog poldneva je zazvonil telefon v šoli za vzgojo službenih psov v Šiški. Halo, halo, kdo je tam? Tukaj je šola za vzgojo službenih psov. Tukaj pa je Maček! Tovariš, ali se zajebavaš, tukaj nimamo opravka z mački, ampak z vzgojo službenih psov. Na drugi strani je vzrojil človek, kot bi pobesnel. Tukaj je minister Maček! Šele tedaj se je dežurni zavedel s kom ima opraviti. Na drugi strani se je slišal ukazaj-oči glas. Hočem, da mi takoj privedete v mojo vilo enega zelo hudega psa! Takoj je bilo jasno, da glas na drugi strani ne zveni kot prošnja, ampak kot strogi ukaz, ki ne dovoljuje oklevanja ali kakšnih dvomov o njegovi izvršitvi. V šoli smo imeli več učenih psov, ki so s svojo inteligenco prekašali človeški razum. A kaj, ko je bil ukaz nedvoumen: “Hočem zelo hudega psa!” Malo smo razmišljali, kateri pes bi bil najbolj primeren za gospoda ministra. Po krajšem razmišljanju smo prišli do zaključka, da najbolj usterza ministrovi zahtevi pes Ringo. To ni bil samo hud pes, bil je prava zverina. Ringo ni spadal med tiste razumne pse, ki bi se kaj pametnega ali koristnega naučili. Znal je samo klati. Ni pomenil strahu samo za kriminalce, tatove, ampak tudi za vse vodiče v šoli. Edini, ki se mu je lahko približal je bil njegov vodič Janez, vsi ostali pa smo trepetali pred njim. V tistem času pa se nismo bali samo psa Ringa, tudi minister Maček je vzbujal strahospoštovanje. Ni bilo človeka, ki bi si drznil ugovarjati ukazu tovariša ministra. Že isti dan je vodič Janezo dhitel z Ringom v vilo Ministra Mačka. Pes je ves čas imel nagobčnik in bil pod strogim nadzorom svojega vodiča. Minister je ukazal, da naj ga zapre na verando vile. Vodič mu je snel nagobčnik, zaprl vrat od verande in odšel. Zvečer ga je hotel minister sam nahraniti, misleč, da se bo s hrano prikupil svojemu novemu čuvaju. Delno je odprl vrata verande in previdno ponudil hrano v aluminijasti posodi. Ringo pa se ni zmenil za hrano. Prijel je ministra za rokav in ga pošteno razdrapal. Srečo je imel, da je uspel zapreti vrata, kajti sicer bi Maček spustil svojo dušo že davnega leta 1950. Težko si človek predstavlja s kakšno ihto se je Maček drl v telefon, ko je ponovno poklical šolo: “Kakšega psa ste mi poslali, da me je skoraj zaklal. Kako si drznete nekaj takšnega. Takoj pridite po njega!" Gosp..tovariš minister, saj ste hoteli zelo hudega! “Hudega, hudega, pa ne takega, da me zakolje!” Ukaz je bil jasen, takoj pridite po psa. Maček je odložil telefon. Dežurni mu ni uspel pojasniti, da je v šoli sam on in stražar, ki straži pse čuvaje. Ni mu smel povedati, da po Ringa lahko pride le njegov vodič Janez. Ta pa je bil nekje v Šentvidu, v Tramvajski re-mizi, tam se je vrtel s svojo Urško - konduk-terko tramvaja. Dežurnemu ni preostalo drugega, kot da sam prevzame stražarsko mesto in stražarja pošlje v remizo, da obvesti vodiča Janeza. Janez je takoj skočil na ulico. Ustavil je prvega kolesarja, mu vzel kolo in naročil, da naj počaka tam, da mu bo vrnil kolo, ko opravi nujno nalogo. Težko bi človek danes opisal, kako je Maček sprejel vodiča Janeza, kateremu je na licu mesta izrekel sedem dni strogega zapora. Sedem dni strogega zapora je dobil tudi dežurni, jaz kot stražar in stražar, ki bi moral mene zamenjati, pa je spal z ljubico “Mauzerko”. Kako je potekala ta čudna straža, ko smo mi čuvali pse čuvaje. Kot sem že omenil, smo tisti večer proslavljali 1. maj. Večina nas je bila v tamkajšnji remizi in vrteli smo se s tramvajkami kot bi bile prave Urške. Jaz sem bil tega dne določen za stražo od 23. ure do ene ure naslednjega dne. Pravočasno sem prišel v šolo in opravil svojo dolžnost kot dobri vojak Švejk. Problem je nastopil ob enih, ko bi me moral zamenjati drugi stražar, pa ni bilo nobenega na spregled, mlajši dežurni je nekje utonil v alkoholnih hlapih. Grem v sobo, kjer je spal stražar, ki bi me moral zamenjati in tudi ta se ga je pošteno nasrkal in tako trdno spal, kot bi bil v komi. Nisem ga mogel prebuditi, zato sem se odločil, da ga lepo pokrijem, a pod odejo sem mu dal ljubico, edino puško, ki smo si jo podajali ob zamenjavi straže. Sam sem odhitel nazaj v remizo, kjer so me čakali prijatelji. Vse bi bilo lepo in prav, če proti jutru ne bi pišel v kontrolo upravnik šole. Iskal je mlajšega dežurnega, iskal je stražarje, a jih ni našel. Straža je bila mrtva. Praktično je moral upravnik prevzeti dežurstvo in stražo do jutra, dokler se nismo mi vrnili. Poklical nas je v svojo pisarno. Hotel je vedeti, kako je sploh prišlo do tega, a nihče ni hotel razkriti svoje krivde. Dejali smo, da je vsega kriv Maček. Ker ni uspel zvedeti podrobnosti o nočnih dogodkih nam je izrekel vsem po sedem dni strogega zapora. Jaz sem to sprejel z olajšanjem, kajti če bi upravnik zvedel ressnico, kako sem jaz dal ljubico stražarju v posteljo, bi sledila mnogo hujša kazen. Tisti zapor pa ni bil Mačkov kašelj. Bil je mnogo več. Vsaki drugi dan smo dobili normalno hrano, če je bilo takrat sploh kaj normalno. Vsaki drugi dan pa smo dobili le suhi kruh in vodo, spali smo na golih deskah, bili smo pravi “restanti”. Nedvomno je, da tisti zapor ni bil mačji kašelj, a ko je Maček takrat zakašljal ali kihnil, se je zatresel ves pragozd v kočevskem Rogu. Mnogokrat sem razmišljal o tem dogodku, vedno pa me je obšla groza ob misli, kaj bi se zgodilo, če bi pes Ringo ministru Mački iztrgal dušo davnega leta 1950. Drugi dan bi pisalo v kroniki:”Krvoločni pes je zaklal miroljubnega Mačka.” Morda pa je res, da od tistega časa psi ne marajo več Mačkov? Cah NI PROBLEMA “Včasih je luštno b’lo ...” pravi ljudska pesem in prav marsikdo med nami se prav rad na trenutke spomni dobrih starih časov; če ne zaradi drugega, ker je naša zunanjost z EMŠO-m vred bila videti bolje. V tistih časih, pred parimi desetletji, se je vse, kar je bilo vrednejšega od flaškona vina, plačevalo v markah, zaradi inflacije, kajpak. Ker so bile takrat kartice se eksotika, je naše samoupravljalno ljudstvo z veseljem pisalo in zastavljalo - ČEKE! Razpoloženje ob prejetju bančnega izpiska na dom je bilo seveda rahlo drugačno in marsikdo se je pred konstruktivno kritiko doma, raje strateško umaknil na preverjene borbene položaje ob šanku, kjer je naletel na sočustvovanje in razumevanje sotrpinov, porabljeno gorivo pa plačal, jasno, s čekom (če mu čekovne knjižice že prej iz (ne) znanih razlogov ni zaplenila boljša polovica). V tistih časih niso bili redki prizori, ko si lahko, ob določenih dnevih v mesecu srečal več prijateljev in znancev na Banki Koper, kot pa na ulici. Tako sem se tudi sam znašel v tisti vrsti, na okencu je visel napis „Te-koči računi občanov”, pred menoj pa nmožica grešnikov z enakimi ali podobnimi cilji. Tik preden sem bil na vrsti, me je nekdo potrepljal po rami, in ko sem se obrnil sem zagledal znanca iz Luke. „Suad, kaj pa ti tukaj?” ga vpraša, on pa mi namesto odgovora pokaže kuverto - od banke, jasno. „Počak me, greva na pivo!”je rekel Suad, ko sem jaz opravil to žalostno nalogo. „OK, saj imamo čas”, sem mu odvrnil, on pa je pristopil k okencu. Sicer pa je Suad moral biti ponosni imetnik čekov le zelo kratek čas, zagotovo! Namreč, ko mu je uslužbenka rekla, da je njegovo stanje na računu v minusu, ter da ga mora pokriti, se je Suad ..izprsil”: ,Ni problema, gospa, samo vi reč’te kolk oje, vam bom takoj napisao ček!” FESTIVAL HUMORJA 5. nagrada v kategoriji pisni prispevki Avtorica: MATEJA GOLOB 000 , :y N*«tt Saj ni res -pa je! Potem ko so v Ljubljani tisoči in de-settisoči praznovali zadnje dni decembra pri minus pet stopinjah celzija in ko je bilo podobno tudi po drugih slovenskih in evropskih krajih, je nas Izolane strašno zeblo in smo se iz zimskih razmer umaknili v toplo zavetje kulturnega doma. Če za gledališčnike in plesalce še nekako razumemo, da jih je pri temperaturi nad 0 stopinj Celzija zeblo, pa nikakor ne moremo dojeti, da je zeblo tudi dedka mraza, ki, kot je nam znano živi v krajih, kjer je zima doma. Morda pa so se organizatorji zbali za otroke, ki naj bi prišli pozdraviti mrzlega dedka. Ampak tako pač je: pozimi mora biti mraz. Predzadnja Mobilni telefon v izrednih razmerah Morda se sliši nemogoče, vendar vaš mobilni telefon zmore več, kot si lahko predstavljate. Pomaga vam lahko pri reševanju na videz nerešljivih situacij - tudi ko gre za vaše življenje. Natisnite in shranite si to sporočilo, nikoli se ne ve... KAKO KJERKOLI NA SVETU POKLICATI REŠEVALCE, POLICIJO, GASILCE,... Vsem znano številko 112, lahko pokličete kjerkoli na svetu. Tudi če je vaš telefon izven dosega izbranega omrežja, bo številka delovala, saj bo telefon sam poiskal operaterja. Takoj po vzpostavitvi klica se vam bodo na displeju prikazale številke intervencijskih služb za področje v katerem se nahajate. Zanimivo, telefon vam bo omogočil vtipkati številko 112, tudi če je zakljenjen. KLJUČI ZA DALJINSKO ODPIRANJE AVTOMOBILA SO OSTALI ZAKLENJENI V VAŠEM AVTOMOBILU Ta trik boste morda nekoč potrebovali. Če se vam je zgodilo, da je ključ za daljinsko odpiranje avtomobila ostal zaklenjen v avtomobilu, rezervnega pa imate doma ali pa jih ima vaš partner, morate storiti sledeče: s pomočjo mobilnega telefona pokličite osebo, ki ima dostop do vašega rezervnega ključa. Vaš mobilni telefon držite v oddaljenosti 30cm od vrat vašega avtomobila in ga prosite, naj čim bližje mobilnemu telefonu pritisne gumb za daljinsko odpiranje. Vaš avtomobil se bo zagotovo odklenil. Ker gre za prenos kode preko telefona, razdalja sploh ni pomembna - torej lahko to storite tudi če ste v tujini. SKRIVNA REZERVA V BATERIJI VAŠEGA MOBILNEGA TELEFONA Predstavljajte si, da je baterija vašega mobilnega telefona pri koncu, vi pa morate opraviti nujni klic. Nokia mobilni telefoni imajo možnost vklopa rezervne moči baterije. Aktivirate jo tako, da vtipkate * 3 3 70# in vašemu mobilnemu telefonu se bo moč povečala na 50%. Telefon bo rezervo dopolnil pri naslednjem polnjenju baterije. KAKO PREPREČITI UPORABO VAŠEGA MOBILNEGA TELEFONA, ČE VAM GA UKRADEJO Pri tem je pomembno, da poznate serijsko številko vašega mobilnega telefona. Če je ne poznate, vtipkajte *#06# in na displeju se vam bo pokazala 15-mestna številka. To je edinstvena številka, ki jo ima samo vaš mobilni telefon. Prepišite jo in jo hranite na varnem mestu. Če vam ga ukradejo, pokličite svojega mobilnega operaterja in mu poveste številko. Operater bo nato poskrbel za blokado vašega mobilnega telefona. Čeprav morda svojega telefona ne boste več videli, boste vsaj vedeli, da ga ne more nihče drug uporabljati - tudi če bo zamenjal SIM kartico. Če bomo vsi ravnali tako, kraja mobilnih telefonov ne bo več smiselna. KRIMINALNE Zaradi nenapovedanega tiskanja te ponovoletne številke Mandrača od uslužbencev izolske policijske postaje nismo prejeli tradicionalnega poročila, zato tokrat le nekaj iz poročila Obveščevalno komunikacijskega centra Koper. Srečno novo leto Neznanec je ponoči vlomil v poslovni prostor v Izoli in odnesel nekaj denarja, hrane in pijače. V Izoli so ga našli Nekaj minut po 20 uri smo bili obveščeni, da se tepejo na Železniški postaji v Kopru. Na kraj je odhitelo več policistov, tam pa je bil le še pretepeni 18-letni mladenič iz Ilirske Bistrice z svojo druščino. Policisti so na kraju ugotovili, da je bil ob fizičnem obračunu izvršen tudi rop, ukraden pa je bil GSM aparat. Storilec se je z družbo s kraja odpeljal s taksijem, pa ne za dolgo. Kmalu so ga izsledili in prijeli v Izoli. 17-letni ljubljančan je bistričana po par kratkih besedah na vlaku najprej z glavo dvakrat udaril ob vrata. Po sestopu z vlaka pa ga je na peronu še s steklenico po glavi, na tleh pa še obrcal, mu vzel telefon in s prijatelji odšel s kraja. Policisti so pogumnega 17-letnika zaradi storjenega kazensko ovadili. Statistika Na silvestrski večer in še pozno v noč so imeli policisti na Obali kar nekaj dela. Sprejeli smo kar nekaj klicev zaradi ljudi, ki so po slavju pijani obnemogli in bili potrebni pomoči, ljudi, ki jih je motil hrup, ga-lama in pokanje petard. Počivali pa niso niti gasilci, saj so bili napoteni na približno ducat manjših požarov. Zagorelo pa je nekaj kontejnerjev, trava, palma in smreka. Za vse je Petarde so končale tudi v vodnjaku MALI OGLASI Nepremičnine - MLAD PAR s 3-letnim otrokom NUJNO POTREBUJE STANOVANJE (eno ali dvosobno) za nedoločen čas. Najemnina do 350 EUR. tel 040 245 684 dosegljivo dopoldan ali 031 287 844 dosegljivo ves dan. - Mlad par išče enoinpol ali dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 051 80 44 80 - Oddam sobo študentu, nekadilcu 051 672 160 - V Izoli oddamo enosobno stanovanje v starem delu mesta eni, ali dvema dekletoma, tel 041 743 891 - Mlad in urejen par (brez otrok) NUJNO išče primerno veliko stanovanje na mirni lokaciji. 041 717 489 (popoldan) ali 041 760 964 - Resni osebi nudim brezplačno bivanje in hrano, ki je pripravljena skrbeti za starejšega v Kopru tel 040 626 986 po 16. uri - V Izoli ali okolici kupim ali zamenjam (Ljubljana) garsonjero ali manjše stanovanje z teraso ali balkonom. tel 041 759 947 - Starejši par išče stanovanje v Izoli ali okolici za daljše obdobje. Tel.: 041 254 886 - Iščem dvosobno stanovanje za najem v bloku ali hiši. tel 041 275 217 • V Izoli ali okolici najamem garsonjero za daljše obdobje, tel 040 701 108 • Zamenjam enosobno stanovanje (40 m2) Ljubljana - Vič, za enako ali garsonjero v Izoli. Tel.: 051 341 727 • Kupim garažo v Izoli. Tel. 041 488 346 • Uslužbenka srednjih let išče v Izoli ali njeni okolici skromno garsonjero ali enosobno stanovanje za daljši čas. Tel.: 031/598 633 Vozila - Prodam Opel kadet 1.4 Club karavan, 1.90, dobro ohranjen, tel 031 611 568 - Prodam Audi A6 avant/karavan/195., 2.0, 16V, črne barve, dobro ohranjen, ABS, airbag, avtoalarem, daljinsko zaklep., reg do 6.2008, cena 3.300 EUR Marko 041 935 890 ali 041 544 428 • Prodam OA Fiat Tempra 1.6 SX. Registrirana do 2.7.2008 Inf.: 040 523 010 • Motor “chopper” Kimko 125, prevoženih 15.000 km, zelo dobro ohranjen, nove pnevmatike, črne barve, prodam za 1.000 Eur. Ogled je možen v Izoli po dogovoru. Informacije: 041 584 056 Delo - Izkušena medicinska sestra nudi nego in pomoč na domu. tel 031 241 845 - Nudim 24 urno pomoč starejšim in bolnim pri osebni negi in gospodinjskih opravilih. 031 631 188 - Nudim varstvo otrok v Izoli, tel 040 354 048 - Iščemo delavko za čiščenje poslovnih prostorov (ob ponedeljkih) tel.: 041 512 783 - Ponovno bi rada prijela v roke svojo prečno flavto, zato iščem potrpežljivega učitelja/ico, ki bi me spet popeljala po tipkah tega instrumenta. Jana: 031 708 116 - Dnevni bar v Izoli išče delavko za delo v strežbi z možnostjo stalne zaposlitve, tel: 041 400 404 • Ponujam delo v strežbi in pomoč v pizzeriji za daljše obdobje. 041 827 039 • Pizzeria na obali zaposli izkušenega picopeka. Tel.: 041 566 751 • Nudim inštrukcije matematike za osnovne in srednje šole Gsm: 041 287 425 • Inštruiram slovenščino, italijanščino in angleščino na vseh stopnjah. Tel.: 040 245 683 • Nudim pomoč in varstvo otrokom, tudi takšnim s posebnimi potrebami. Pokličite na GSM 041 856 855 • Starejšim nudim pomoč na domu Tel.: 041 233 451 • Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih. Tel.: 051 251 211 • Starejšim obolelim ter drugim, nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108 Razno - Radi bi dobili velik tepih živih barv (2X3m ali 2X2m), če ga ne potrebujete ali niste predragi nas pokličite tel 040 551 491 - Podarimo peč na drva. tel 041 776 748 - Prodam leseno brunarico, dimenzije 400 X 300 cm, staro 4 mesece in ALU stole (40 kom) ter 8 zložjivih miz. tel 040 587 030 Jadran - Ugodno prodamo garderobno omarico z ogledalom bele barve, tel 6415 378 - Nujno rabimo kavč. Za prevoz poskrbimo sami. tel 031 253 268 - Prodam dobro ohranjeno zmrzovalno omaro Ocean, velikost 140x60x60, s 5 predali, tel 041 312 940 - Prodam satelitsko anteno, tel. 041 448 678 - Prodam stare in antične predmete, tel 041 711 529 od 12. - do 13. ure vsak dan - Prodam 80 litrski bojler ARISTON za 70 Eur. Tel.041/955 603 - Prodam kmečko tehtnico do 200kg (tehtna površina 50cm x 70cm) za 200 eur. tel. 041/828 605 - Novo žensko kolo prodam, tel 040 794 054 - Prodam: Terrestrial astronomocal telescope 25/50X40MM; pipo za vodo - novo; kompletni set za učenje angleščine - zraven pride translator - prevajalec za Zjezikov; GSM Nokia, kamera, bliskavica, nočno snemanje, 2.0 mega pixel - Aljoša 051 823 559 - Nujno prodam povsem NOV HIŠNI TELEFON Bakken (60 Eur) in nov likanik ROWENTA. Tel. 031 809 817 - Prodam otroško kolo montain bike, lepo ohranjen, za 35 eur. tel. 041/828 605 Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 nlbO Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Medljanski konji žegnani v Strunjanu 26. decembra, na dan svetega Štefana, patrona in zaščitnika vseh konj, se je štirinajst članska skupina medijanskih jahačev, članov KK Medljan, odpravila proti Strunjanu na tradicionalno žegnanje konj. Sam obred blagoslova je potekal pred cerkvijo Marijinega prikazanja pod vodstvom Patra Nikolaja. Konjenica se je, po prejetju simboličnega spominčka, odpravila proti Hotelu Krka, svoj pohod pa zaključila na Medljanu, kjer je sledila gostija. Iskreno se zahvaljujemo Patru Nikolaju, ter sami cerkvi za namenjen čas ter prijazno pogostitev. V upanju, da nam bo naslednje leto vreme ponovno tako naklonjeno , vas vabimo, da se nam ob dnevu konj ponovno pridružite. Maja Avčin Mlade odbojkarice so razgibale Izolo Ženski odbojkarski klub Izola je konec leta, od 28. do 30. decembra, organiziral že 13. Festival odbojke, ki velja za največji mednarodni mladinski odbojkarski turnir v Sloveniji. Letos se ga je udeležilo rekordno število prijavljenih ekip, saj jih je kar 34 prišlo iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne Gore, Avstrije in ZDA. Otvoritev festivala je bila v petek, 28_. decembra v izolski rokometni dvorani, igrali pa so še v telovadnicah OŠ Livade in OŠ Vojke Šmuc. LlovmCcV PA P&bKAŽTEV BENCINA... / ELEKTRIKE,. Skrb za okolje ne pozna povprečja ampak opozarja na ekstreme. Tako kot se lahko pohvalimo z dokaj čistim mestom za katerega skrbijo delavci Komunale, pa znova ugotavljamo, da vsake toliko zraste kakšno novo črno odlagališče. Tega je bralka našla ob Mehanu, tam kjer je vodni zbiralnik še posebej zaščiten. a mm ■ VSEM V UREDNIŠTVU IN BRALCEM ŽELIM TRDNEGA ZDRAVJA IN POVEČANO NAKLADO MANDRAČA V "mer im, l®vTirfc\lEI> dT^ LETU 2008. ČE JE SODITI PO VSTOPU V NOVO LETO SE NAM VSEM OBETA VELIKO DOGODKOV. REMIGIO. IWII Aitimi |LP Takih in podobnih čestitk smo v teh dneh prejeli res veliko. Seveda smo jih veseli in vračamo vse lepe želje. UREDNIŠTVO